8554 60100200 PR OSREDNJA KNJIŽNICA P.P .126 66001 KOPER Cena 200 Kr .IŠKI DNEVNIK Leto XXXIII. Št. 166 (9774) TRST, sreda, 20. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ČEDALJE BOLJ ZAPLETENI ODNOSI MED LEVICO IN KD ODLOŽENA RAZPRAVA 0 PRAVIČNI STANARINI NADALJEVANJE POGAJANJ 0 ZAKONU «382» Sindikat gradbenih delavcev oklical protestno stavko «Rahlo zbližanje» glede pristojnosti deželnih uprav 19. — Senat sploh ni začel razprave o zakonskem osnutku, ki »oči*- ,a'in im®novaoo «pravično stanarino«, ker so se po neprespani Kov i" PoPoRianskem ponovnem srečanju predstavniki vseh strank do-deri ' Za m,vo odložitev. Pravijo, da .je do torka, sc pravi za en te-vendar po hodnikih palače Vladama kroži glas, da bodo zadevo v »a..n,Ci odložili do jeseni in da bo medtem vlada podaljšala »najemninsko "Poro». kon* VCSt o odložitvi obravnave za-o «pravični stanarini« je rc-,/a' sindikat gradbenih delavcev ko *, Ca* Poldnevno splošno stav-nri.Vsc gradbene stroke. Stavka bo P lh°dnjo sredo. Ir^ai ,se je točnega zgodilo Na šli rianjih rne^ strokovnjaki so pri-kat. a sP°znan.ia. da so glede ne-tmK**1 nuJnih sprememb zakona po-Sv P' računi do pike. Na sejah, po-tr^en'h pogajanjem, je namreč KD n^lfa’..cla Je res dosegla skupaj ,n las,sti in republikanci zvišanje 0(. ^'mičninske rente« od 3 na 5 vrač k°v’ vend;u' da je v to rento stancaaaa tudi strošek za popravila te i,QVani 'n da gre za odstotek ren-u’t . se računa na osnovi vrednosti SD n,rie- ki je nižja od tržne. Na-in dU0 so predstavniki levice, KPI tol trdili, da se tudi v Italiji y a nepremičninska renta uskladi-. z evropskimi standardi. Ker pa u Predstavniki KD trdili, da je nji-Predlog povsem v skladu s so- cialnimi zahtevami .4o. predstavniki KPI in PSI zahtevali, naj vlada posreduje natančne račune o tem, koliko bi delavce in stanovalske upravičence stala vsaka posamezna zakonska hipoteza. Pri tem so pouda rili, da mora biti izbira jasna in pravična in da ne pristajajo na kompromisne rešitve, kakršne bi morda želeli demokristjani, češ da je med 3 in 5 odstotki možen sporazum na 4 odstotkih. Razumljivo je, da bodo te račune delali tudi na sedežih strank in tudi sindikati in bo torej na prihodnjem srečanju nastal nov spor o tem, kateri računi so pravilni in kateri ne. Prav zato pa se govori o možnosti odložitve do jeseni, čeprav bi to bil slab znak v zvezi z uresničevanjem komaj odobrenega programskega sporazuma, pod katerim se še ni posušilo črnilo šestih podpisov. Nekaj računov vsekakor imamo že. Z njimi razpolagajo predstavni- II,,,,,,, l|,||„||, II, Ulm, iHIMmmiMIIIIIIIMIIIIMIIHtllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII lin NAPOVEDI FINANČNEGA MINISTRA Prihodnje leto verjetno Povečan davčni pritisk Spremembe odstotkov IRPEF in napoved davku na nepremičninsko lastnino 19. — Minister za finance °lfi grozi z novimi davki za Drtk J grozi z novimi uhvki /t oodnje let£j ugotovil je namreč 4 le r - 40 aar 4’ebe 0ina d0n jh ker je predvideno, da se bo . icuu. ugvnuvii m«****v-w, v. 1® država vnovčila letos skupno * tise koi trebe, p iV Pr'rner.iavi z lanskim Je- de ^ tisoč milijard davkov in ta Dobi. E(,maj zadostuje za tekoče dVn- e-• Ker pa gre za vsoto, ki je in državni stroški zaradi inflacije (JOsraičanja cen zvišali, bo neiz-a° spat pritisniti davčni vijak. ItjT'ye(ia se takoj odpira vprašanje: to 111 kako? Kajti od odgovora na KovVpi?Sanie Je odvisno, ali bomo o 0l4'' o davčni pravičnosti, ali pa ih „0Vem hudem udarcu delavcem Nameščencem. W • Verietno je, pravijo v krogih Pi^j^nega ministrstva, da bodo s i ....odstotke IRPEF (obdavče-kliUJ®°hodka fizičnih oseb), Ni iz-V^Pea°, da bodo spremenili pred - januarjem prihodnjega leta tavz 0 Pregledali in preuredili *'t>(lk' stanovanja). j^zprava o sklicanju bednega kongresa PSI 19. — Predvidenega sestan- ^ PSI ni bilo, ker so med- loust kateri člani socialističnega begazahtevali sklicanje izred-jes6tl- kongresa stranke še letos tthjjgi; Predvsem zagovarjata to bita^'Snorile in Manca, ki me-v s{ da so politična razmerja V)n„,ailki po zadnjih pokrajinskih Hi in P« seji CK PSI v h°- Ujhik^^ss, ko je bil izvoljen za d* Craxi, tako spremenjena, SignJ a Pač mora potrditi kongres. Npls"e je bil tudi mnenja, da po It« v a Programskega dogovora ni--Poi.smisia govoriti o »zasilnih Drec]l~Urnih», ki so bili taktični hsj ® socialistične stranke in to-biesno obdobje« do »alterna- iiN Se doslej o kongresu ri 'Odg! ’ eeprav bi mu bilo sklicanje P^vlhfv* na katerem naj bi raz-Italjjj !* 0 političnem stanju v *korai ln socialističnem programu, Primerno. Pa nasprotujejo kongrese, ki8 . bivše Mancinijeve stru-bblik‘ b?’si*jo, da se je v stranki jdjtiti a‘° zavezništvo med Cra-Slolr -nco ’n skrajno levico, ba je, na primer, sarkastični da se mu sedanja politika b«ili jV.P°vska kava, v katero so dolfj . “Uče evrosocializma«. Lan-10 tudi zagrozil, da bi v pri-sklicanja izrednega kongre- sa ta bil »travmatičen«, ker bi nujno prišlo do razbitja notranje enotnosti in torej do še večje krize PSI. ---------- \ Plačilna bilanca junija aktivna RIM, 19. — Po sporočilu osrednje italijanske banke je italijanska plačilna bilanca zabeležila junija 350 milijard lir aktive. To je posledica znatnega priliva deviz ob začetku turistične sezone in manjših nakupov v tujini. V prvem polletju je bilanca zabeležila 1.700 mi'i.iard lir primanjkljaja, kar je za 700 milijard lir manj kot lani. ki levice. Na osnovi teh računov bi no demokrščanskem predlogu najemnine poskočile od 100 na 26(i, kjer indeks 100 pomeni poprečno letno najemnino. Ker pa je KD predvidela tudi prilagajanje najemnin naraščanju cen širok, potrošnje (nekakšno »premično lestvico« najemnin) bi s sedanjimi statističnimi ritmi inflacije dosegle najemnine v 5 letih indeks 517. Tako stališče je komentiral predstavnik KPI Di Marino, ko je poudaril, da »se bomo čedalje bolj razhajali, če KD ne spremeni svojega gledanja na vprašanje nepremičninske rente in prilagajanja najemnin draginji«. Di Marino je tudi mnenja, da bi morala vlada izračunati tudi, kakšen vpliv bi najemninski sistem, kakršnega predlaga KD, i-mel na italijansko gospodarstvo. «Samo zato, da nam vlada da te podatke na razpolago, smo pristali Umeščena komisija za osimski dogovor RIM, 19. — Zunanji minister Arnaldo Forlani je umestil na sedežu ministrstva na Farnesi-ni medparlamentarno komisijo za izvajanje osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Komisijo sestavlja, kot znano, 15 senatorjev in 15 poslancev in bo morala izraziti predhodno mnenje o dekretih, s katerimi bo vlada, skladno s pooblastilnim zakonom parlamenta, izglasovanim ob ratifikaciji sporazumov, uresničila osimske dogovore. Kot znano je rok za odobritev dekretov 18 mesecev od dneva ratifikacije. Na svoji prvi seji je komisija izvolila svoje vodilne organe. Predsednik komisije je senator Sarti (KD), podpredsednika poslanca Antnnlno Cuffaro (KPI) in Lor s Fortuna (PSI), tajnika pa posl. ScovracricVhi (PSDI) in Battaglla (PRI). na odložitev,« pc udarja Di Marino. Lakoničho je komentiral De Caro-liš (KD): »Nobenega dogovora ni.» Več upanj; na pozitivno reš:tev je v zvezi z zakonom n prenašanju pristojnosti od države na dežele. Medparlamentarna komisija je :a-sedala od treh zjutraj in se je spet sestala ob 20. uri. Verjetno bo tudi ta seja trajala pozno v noč. Prišlo je, pravijo, do rahlega zbližanja stališč na osnovi vzajemnega popuščanja. Predstavnik PSI v komisiji, Franco Bassanini, pravi, da »so kompromisi omejeni, predvsem kar zadeva socialno skrbstvo, kmetijstvo, trgovinske zbornice«. Bassanini še nadaljuje: »KD pravzaprav tudi občinam noče popustiti kreditnih sredstev.« To so še sporne točke. Kar zadeva zagometni IPAB (se pravj ko-ritativno verske ustanove), rdeči križ in celo CAI, ki ureja gorske poti (in ga vodi član komisije, demokristjan Signorello) pa se spori še nadaljujejo. Gargano (KD) obtožuje levico, da skuša spremeniti Italijo v »federativno državo«, vendar' obljublja, da bo sporazum prej ali slej dosežen. Zdi se, da so se zaenkrat sporazumeli o trgovinskih zbornicah (sprejeli so vladni člen, ki določa, da l>o predsednike imenovala vlada po posvetovanju s predstavniki dežel), kmetijstvo in obrt pa bosta v deželni pristojnosti. Za karitativne ustanove pa je rečeno, da bodo v pristojnosti občin, razen tistih, ki so verskega značaja. Vsekakor se bodo pogajanja nadaljevala kvečjemu še nekaj dni, kajti vlada mora najkasneje v nedeljo izdelati dokončni dekret in ga objaviti. CANDIDA CURZI ZAKLJUČEK OBISKA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE VLADE V FRANCIJI Andreotti je obrazložil Giscardu nov politični položaj v Italiji V ospredju pogovorov v Italiji med Andreottijem (desno) in Giscardom je bil sporazum šestih strank ustavnega loka (Telefoto ANSA) KOT VSI GLAVNI OBTOŽENCI NA PROCESU V CATANZARU -— — ■ 1 ... ■ — ■ ■ — ■' ■ 1 - ■ ■' ■ — — -■ • Tudi stotnik la Bruna umolknil Soočenja s Pozzanom dokazala, da je častnik obveščevalne službe zamolčal pravici marsikaj CATANZARO, 19. - Predvidevanja so se uresničila: ob koncu u-vodnega predsednikovega zasliševanja je stotnik Antonio La Bruna, častnik obveščevalne službe in e-den od obtožencev na procesu v Catanzaru umolknil, kot so pred nj:m že umolknili Freda, Giannettini in Pozzan, da Venture, ki sploh ni odprl ust, niti ne omenjamo. La Bruna je seznanil sodni zbor s svojim sklepom po kratki opoldanski prekinitvi dolgega zasliševanja. ki je bilo zanj katastrofalno. Ob tej priložnosti se je vedel zelo resno in svečano: z rahlo nagubanim čelom, z mirnim, toda odločnim glasom je počasi izjavil: «Gospod predsednik, izjavljam, da odslej ne bom več odgovarjal na nobeno vprašanje. To je moja pravica. Nočem več biti tarča napadov in žaljivk. Vse, kar sem vedel, sem tudi izčrpno povedal. Že vrsto let dobivam II lil III llllllal IIHIMIMIMIIIIIIIMII Milili jllllll lllll III lllllllllllllllllllllllllllllllllll Hilli III Hilli MIHI IHlllllll lili Hlllll llllllll IMIIIIIIII11111111111111111111111111111111111111111111 Begin predložil Carterju izraelski mirovni načrt VVASIItNGTON, 19. - Predsednik izraelske vlade Begin se je sestal danes s šefom' Bele hiše Carterjem, kateremu je obrazložil, Irot je že napovedal, svoj mirovn' načrt za Bližnji vzhod. Begin bi tnoral še teku jutrišnjega dne na posebni tiskovni konferenc; predstaviti svoj npe-t t"Hj tisku. Med kraišo »ipve- snostjo ob priliodu izraelskega premiera v Belo hišo sta tako on, kot Carter jasno povedala, da med o-bema vladama obstajajo nekatera nasprotja, vendar sta poudarila, da se glede končnega cilja strinjata. Program uradnega Beginovega o-biska je zelo strnjen. Sestal se bo z rl-žTvim tsrinikoTi Cvrusom Van- btgm in Carter ob prihodu Izraelskega premiera v Belo hišo (Telefoto ANSA) ceom in z obrambnim ministrom Brovvnom, poleg tega pa še zakladnim ministrom Blumenthalom in s posebnim svetnikom predsednika Carterja za vprašanja varnosti Zbi-gnievom Bržežinskim. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi Begin skušal doseči od predsednika Carterja vsaj simbolično priznanje »zgodovinskih pravic« Izraela do ozemlja, ki leži zahodno od reke Jordana, v zameno pa bi lahko bil bolj popustljiv do ponovne vzpostavitve egiptovskih pravic na Sinaju in sirskih na Golanskem višavju. Ameriška vlada je vedno zagovarjala potrebo, da Izrael spoštuje duha in črko znane resolucije 242 varnostnega sveta OZN, ki govori o vrnitvi vseh ozemelj, ki so jih Izraelci zasedli med šestdnevno vojno leta 1976. V zameno naj bi Izraelu zajamčili varne in gotove meje. VVashingtom je pred kratkim govoril tudi o «domovini Palestincev«, se pravi državne tvorbe, za katero bi Čarter hotel, kot tudi egiptovski predsednik Sadat, da bi bila vključena na neki način v Jordanijo. Begin je v zadnjem času večkrat poudaril svoje odločno nasprotovanje do kakršnekoli palestinske države, ki bi bila po njegovem mnenju »smrtna nevarnost« za Izrael. Kar zadeva ponovno sklicanje ženevske mirovne konference, za kar sta se Begin in Sadat že domenila, pa je največji problem prisotnost Palestincev. Prav včeraj se je z Bližnjega vzhoda vrnil predsednik poslanske podkomisije, ki je poročal, da se je sestal s predsednikom PLO Jaserom Arafatom, ki mu jj izrecno povedal, da je palestinsko osvobodilno gibanje pripravljeno priznati Izrael, če bi Palestincem priznali pravico do kosa zemlje. Arafat ima v mislih samostojno državo, no zavrača pa možnosti federacije med to državo in Jordanijo, (if) grozilna pisma in dolžan sem jamčiti za varnost svoje družine. Obžalujem le, da sem po 28 letih službe pri karabinjerjih nehote povzročil obveščevalni službi toliko preglavic.« S to izjavo je častnik izval v dvorani kaos, ki mu je predsednik dr. Scuteri napravil konec le s težavo. Odvetniki so kričali vsevprek, vsak si je lastil pravico, da postavi obtožencu vprašanja, marsikdo (in v tem se je izkazal zlasti Freda) je zabavljal, češ kakšne častnike ima italijanska vojska. Prepiranje bi se vleklo v nedogled, če ne bi dr. Scu-teri odrezavo odločil, da bi z nadaljevanjem stotnikovega zasliševanja samo tratili po nepotrebnem čas. Zato je bila ob-avnava prekinjena. Nadaljevala se bo jutri. Razprava se je začela v vzdušju napetega pričakovanja. Po včerajšnjih soočenjih z Guidom Giannetti-nijem bi moral La Bruna danes govoriti o ponarejenih potnih listih, s katerimi .je SID omogočil Marcu Pozzanu beg v Španijo. Vprašanje je ključnega pomena za.proces, marsikdo pa je tudi upal, da bo častniku po včerajšnjem namigu na u-rad «affari riservati« tudi danes u-šlo kakšno pomembno priznanje. Namesto tega pa je stotnik stresel iz rokava pravljico, ki je tudi najbolj naivnemu in preprostemu človeku zaudarjala po laž.. Skratka je trdil, da je priskrbel Pozzanu potni list. ne da bi možakarja sploh poznal in vedei,, kdo je. Verjel naj bi pač vplivnemu agentu neke tuje obveščevalne službe, ki naj bi večkrat delal v Italiji in ki naj bi mu zagotovil, da bo Zanella (s tem imenom naj bi poznal bivšega padovskega slugo) lahko zbral pomembne vesti o rovarjenju italijanskih skrajnili desničarjev v Španiji. Ker je La Bruna tako zaupal kolegu se tudi ni pozanimal, kdo je pravzaprav Pozzan in ga tudi ni vprašal, če ima neporavnane račune s pravico. Dal mu je pač potni list in konec. Težko bi verjeli, da bi tako naivno lahko ravnal tudi najnaivnejši pripadnik najbolj zaostale obveščevalne službe na svetu, zgodbica pa je očitna laž, naravnost Kaznivo dejanje, ko gre za Marca Pozzana, zna nega neofašista, desno roko Fi-anca Frede, osufnljcnega sodelovanja pri pokolu na Trgu Fontana in pred nedavnim obtoženega, da je med tistimi, ki so obsodili na smrt rimskega sodnika Viltoria Occosia. Ker so bile stotnikove izjave v o-čitnem nasprotju s tem, kar je izjavil bivši sluga (pripomniti velja, da je slednji nekaj časa podajal lik obtoževalca obveščevalne službe) je bilo soočenje nujno. In v neposrednem dvoboju je častnik klavrno pod legel zlasti še, ker se je izkazalo, da je dobro vedel, s kom je imel opravka, ko mu je pripravljal beg v Španijo. Po žgočem porazu je La Bruna sklenil umolkniti. Verjetno pa je i-mel to v načrtu že pred davišnjim zasliševanjem saj je dobro vedel, da se bo le s težavo izmazal, če bo prišel v »kremplje« branilcev, zlasti še, ker je zasliševanje odvetnikov znatno bolj učinkovito od u-vodnega predsednikovega. Stotniko” sklep bo imel najbrž kot posledico tudi predčasno preknitev procesa. Govori se, da bo predsednik morda že jutri prekinil obravnavo, ki naj bi se nato po poletnih počitnicah nadaljevala septembra. (vib PARIZ, 19. — Po 24 urnem obisku v Franciji se je predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti vrnil v Rim. Med svojimi pogovori s francoskim predsednikom Giscardom D'Estaingom in s predsednikom vlade Raymondom Barrejem je Andreotti obravnaval predvsem novo fazo v italijanskem političnem življenju po programskem sporazumu med šestimi strankami ustavnega loka. Tri dni pred pogovori in za časa obiska so francoski dnevniki posvetili Andreottijevim pogovorom toliko prostora, kot zlepa ne. Vendar italijanski politični položaj ni bil e-dina tema pogovorov med Andreottijem na eni strani in Giscardom D’Estaingom ter Bai-rejem na drugi. Predsednik italijanske vlade je hotel doseči od Francozov vrsto obvez o skupni politiki v EGS ter glede ponovnih pogajanj o skupni kmetijski politiki. Kar zadeva kmetijsko politiko, je tudi Giscard D’Estaing ob koncu uradnega kosila, na katero je povabil Anreottija. dejal, da obe državi imata skupon interes, da zaščitita svoji kmetijstvu V pogovoru s časnikarji je Andreotti dejal, da v Italiji ni prišlo do zgodovinskega kompromisa, temveč samo do sporazuma med šestimi strankami. «Italija noče biti zgled nikomur,« je dodal Andreotti in »pri nas ni problema nacionalizacije, vendar pa obstaja pereč problem reform«. «V italijanskem parlamentu ni nobene politične sile, ki bi bila proti NATO«, je odgovoril predsednik italijanske vlade na izrecno vprašanje nekega časnikarja. Andreotti je moral razložiti Barreju in Giscardu. da je sedanji politični proces v Italiji zelo pozitiven; šest strank je našlo o zelo hudih vprašanjih sporazum, ki ga je parlament odobril in ki, kar je navažnejše, lahko šteje na podpore italijanske javnosti. ^ Kar zadeva vprašanje v zvezi z Evropsko gospodarsko skupnostjo in z najbolj perečimi vprašanji mednarodne politike so na pogovorih med Giscardom in Barrejem ter Andreottijem dosegli delno soglasje. Glede vprašanja popuščanja napetosti in Carterjeve politike o človekovih pravicah je Giscard prav včeraj, kot Schmidt pred dnevi, dejal, da Carterjevo stališče škodi popuščanju napetosti. Andreotti je poudaril, da je Italija bila vedno /a popuščanje napetosti in da je mnenja, da so za to tudi ZDA. Dodal pa je, da polemike v tisku ne služijo nikomur in da je za obravnavanje tega vprašanja najbolj primeren forum beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju, (if) Maico Pozzan (levo) in stotnik Antonio La Bruna med včerajšnjim soočenjem pred catanzarsko porota (Telefoto ANSA) NinillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIIIIIIHIHHIfHIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIUIHIIIIIinilllllllllllimillllllllHlIlllllllHIIUHHIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllinilllllllfllllUnillllllllimiHIIIIIIIIIHIHIIHIlHHHIIIIIMIIIIIIIIIItlzlB BEOGRAJSKA KONFERENCA 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU VEDNO VEČ MOŽNOSTI ZA SOGLASJE Današnji in včerajšnji uspehi pomenijo precejšnjo pospešitev dela (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. - Na 32. plenarni seji beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju so po* oceni nekaterih delegacij dosegli napredek, saj so občasno dali soglasje do nekaterih delov besedila dokumenta o dnevnem redu in organizaciji jesenskega dela sestanka, ki ga je predlagalo devet neblokovskih držav. Res gre za nekatere točke iz dokumenta, za stran katerih so bila tudi prej stališča vseh delegacij podobna ali e-naka. Tokrat gre za soglasje o možnosti, da bodo pogovori prešli na tista sporna vprašanja bistvenega značaja, ki so tudi po šestih tednih dela ostala odprta. Nanašajo se na način analize uresničenega (od Helsinkov do Beograda) ter določanje nalog v prihodnosti, zatem na odnose med plenumi in delovnimi telesi in posebej na dolžino jesenskega dela zasedanja v Beogradu. ' Danes so se med drugim strinjali za ustanovitev petih pomožnih delovnih teles (za varnost v Evropi, za sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti in tehnike ter zaščite človekovega okolja, zatem delovno telo, ki se bo ukvarjalo z vprašanji varnosti in sodelovanja v Sredozemlju, za sodelovanje na humanitarnih in drugih področjih ter za kontinuiteto konference). Dopuščajo tudi možnost, da bi na jesenskih plenarnih sestankih ustanovili še droga delovna telesa, kolikor bi bilo potrebno. V kongresnem centru Sava poudarjajo, da je tisto, kar so doseg- li včeraj in danes pospešitev dela, ki napoveduje uspešno sklenitev priprav. Hkrati pa opozarjajo, da bi bilo treba za učinkovit konec pripravljalnega sestanka, da bi delegacije pokazale ne samo dobro voljo, temveč tudi več realnosti, da bi dosegli kompromis sprejemljiv za vse udeležence zborovanja. Obenem poudarjajo, da je za to osnova tudi v tej fazi sestanka dokument devetih nevtralnih in neuvrščenih držav, ki je lahko izhodišče za sporazumevanje. Velja omeniti, da je plenum praktično prevzel delo redakcijske skupine, kar prav tako pospešuje razpravo in veča učinkovitost. Zato je pričakovati, da bo pripravljalni sestanek trajal do konca tega meseca. B. B. Anarhista Sacco in Vanzetti končno rehabilitirana Petdeset let po njuni usmrtitvi NEW YORK, 19. — Guverner zvezne države Massachusetts je danes po 50 letih od njune usmrtitve rehabilitiral Nicolo Sacca in Bartolomea Vanzettija, dva italijanska anarhista, ki so ju ameriške oblasti usmrtile po procesu, ki je potekal v vzdušju nestrpnosti in sovraštva. Čevljar Sacco in prodajalec rib Vanzetti sta umrla na električnem stolu 23. avgusta 1922, na smrt pa sta bila obsojena zaradi ropa in dvojnega umora. Po obtožbi je sledilo 7 let prizivov, v tem času pa je njun primer pritegnil pozornost vse svetovne javnosti, ki se je odločno izrekla za njuno nedolžnost. V svojem današnjem govoru je guverner Massachusettsa Dukakis dejal, da je bila obema italijanskima priseljencema storjena krivica, obenem pa je proglasil 23. avgust 1977 za dan Sacca in Vanzettija. NA ZADNJI SEJ! DEŽELNEGA ODBORA KPI KOMUNISTI ZA NUJEN SPORAZUM MED DEŽELNIMI VODSTVI STRANK Odobreno poročilo tajnika Antonina Cuffara - Enotnost potrebna za pravilno izvajanje zakona o preporodu in za uresničevanje osimskih sporazumov Deželni odbor KPI se je sestal predvčerajšnjim v Trstu, da pregleda, na podlagi poročila tajnika poslanca Cuffara, razvoj političnega položaja po odobritvi enotne resolucije demokratičnih strank v poslanski zbornici in da razpravlja o poteku pogajanj za sporazum na deželi, pri čemer so poudarili nujnost pozitivnega zaključka. Sporazum o posegih in o spremembah politike in vodenja deželne uprave je namreč nujen za pravilno izvajanje zakona o obnovi Furlanije, ki ga je poslanska zbornica že o-dobrila in ga bo v kratkem še senat. Deželni odbor KPI je poudaril pomen ohranitve enotnih stališč med KPI in PSI za dosego pozitivnega zaključka soočenja med vsemi deželnimi demokratičnimi silami. Želeti je zato, da se ustvarijo enotna stališča glede docentralizacije, preu-stroja deželnega aparata, ovrednotenja vloge deželnega sveta in da more sporazum zagotoviti izvajanje osimskih sporazumov na deželni ravni, kot tudi odločno pobudo za o-brambo in razvoj zaposlitve in dogovorjeno rešitev vprašanj, ki so na dnevnem redu deželnega sveta. Treba se je tudi dogovoriti o ned vo umnih smericah za spremembe deželnega proračuna, dolgoročnega načrta naložb, deželnega urbanističnega načrta m deželne zakonodaje. Kdor bi hotel odmisliti enotno resolucijo o vprašanjih preporoda, ki jo je nedavno izglasoval deželni svet, bi prevzel hudo odgovornost, ki bi jo komunisti z vso močjo prijavili javnemu mnenju. Deželni odbor KPI je zaradi tega pooblastil deželno vodstvo, da sledi nadaljnjemu razvoju pogajanj in je pozval temeljne organizacije, da podorejo napore stranke k uresničevanju sprememb deželne politične situacije v smislu dejanskih potreb in dosledno z novo fazo, ki se je odprla v državi. Vodstvo' KPI obsoja izgrede po mestu Tržaška avtonomna federacija KPI je v zvezi s ponedeljkovimi neredi v Drevoredu XX. septembra in fašistične provokacije, ki jim je sledila, izdala komunike, v katerem ostro obsoja nov val nasilja. V svojem sporočilu ugotavljajo komunisti, da je bila že spet pretveza za novo teroristično akcijo zborovanje fašistične stranke in njene mladinske organizacije »Fronte della gio- ventu*, katerega organi, ki so pristojni za javni red, niso prepovedali. K e- takih akcij niso kaznovali, nadaljuje komunike komunistične partije, so se naketere skupinice skrajnih levičarjev, odločile, da na lastno pest in na nasilen način odgovorijo na provokacije. Njihova ake ja pa je bila usmerjena proti preprostim in nedolžnim meščanom. Taka taktika zato lahko samo škodi delavskemu gibanju in procesu demokratizacije v državi ter postavlja levičarske skrajneže na isto raven s fašisti. Tržaški komunisti se nato sprašujejo, zakaj niso pristojne oblasti sprejele nobenega ukrepa proti fašistom, ki so metali bombe in rakete na Trgu Stare mitnice, in niti proti nočnim požigalcem. Zato, zaključuje komunike KPI, postaja odgovornost vladnega komisariata vedno večja. Le-ta ni upošteval mnenja tržaškega občinskega sveta in ni sprejel tistih preventivnih u-krepov, ki bi bili potrebni za zagotovitev javnega reda in varnost Tržačanov. Sestanek o problemih kongresnega centra V ponedeljek popoldan je bilo srečanje, na katerem so razpravljali o problemu kongresnega centra v Trstu. Srečanja so se udeležili predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove posl. Tombe-si, predsednik avtonomne pristani ške ustanove dr. Zanetti, ravnatelj letoviščarske ustanove dr. Rosolini ter projektant arh. Bartoli. Prisotna sta bila tudi I-ongobardi za pristanišče in arh. Coen. Ugotovili so, da je treba obdržati načrt v že določenih mejah, opremiti konferenčno dvorano s 750 sedeži in čimprej začeti z deli. Načrt morata potrditi še avtonomna pristaniška ustanova, carinska' uprava in pristaniško poveljstvo, ki je do nedavnega nasprotovalo ureditvi kongresnega centra v prostorih pristanišča. • Danes, 20. julija, bodo pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11 začeli izplačevati dodatne deželne podpore za civilne invalide, slepce in gluhononeme za maj in junij 1977. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulka za Sv. Vid — Staro mesto, ki bo razpravljala o javnih službah. VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Izglasovali tri zakone o turizmu v naši deželi Sožalje predsednika deželnega sveta Pillonija svoj. žrtev prometne nesreče na obalni cesti cem Na včerajšnji seji deželnega sve-1 tržaške luke povečal predvsem od ta je globoko odjeknila vest o tragični nesreči na obalni cesti. Predsednik deželnega sveta Pittoni je v imenu svetovalcev izrazil sožalje svojcem tragično preminulih žrtev in zaželel ranjencem čim prejšnje okrevanje. Svetovalci so nato razpravljali o treh zakonskih osnutkih, ki se nanašajo na turistično problematiko naše dežele, in sicer: »Ureditev komplementarnih turističnih objektov*, »Posegi za ojačenje turizma v gorskih predelih dežele in nadaljnje spremembe deželnega zakona št. Ib. 25. avgusta 1966» in »Spremembe k deželnemu zakonu št. 24 o prispevkih za pasivne obresti posojil, ki bremenijo hotele*. V raz. pravi so globalno proučili vse tri zakone le pri glasovanju so prešli na posamezne člene. Svetovalec De vetag (PSI) je izrazil svoje po misleke glede prvega osnutka o komplementarnih objektih (mladinski hoteli, kampingi, počitniška naselja itd.), ki ne rešuje celotnega probleme, v nekaterih krajih celo poslabša že obstoječe norme. Nesprejemljivo pa je, da dežela stremi za realizacijo naselij zasebnih stanovanj in ne misii na medna rodni turizem. Zato so se socialisti pri glasovanju vzdržali, ostala dva osnutka pa sta za socialiste dobra, a prej ali slej bo treba v naš' deželi izvesti globljo študijo in u krepe o turizmu. Svetovalec Dona del (KPI) pa se ni strinjal z vse mi osnutki, ker so le mašilo ob pričakovanju globalnega deželnega zakona o turizmu. Kljub temu oa so potrebni, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do mrtvila turistič ne de it vnos ti. Zato so se komunisti samo vzdržali pri glasovanju. Donadel je tudi nasprotoval težnjam, da se poveča turistična zmogljivost, se pa ne skrbi za iz-boljšanie storitev. Komunisti so tu di predlagali več popravkov k zakonom, da bi izboljšali vsebino, a jih je deželni svet zavrnil, razen enega strogo upravne vsebire. Pri glasovanju so zakone sprejeli, vzdr žali so se samo svetovalci KPI, pri prvem osnutku pa tudi PSI. začetka preteklega leta, povečanje pa je tudi razgalilo vse pomanjkljivosti našega pristanišča. Slednje nima struktur, ki bi bile primerne za hitro in učinkovito opravljanje dela, tako da prihaja v pristanišču često do velikih zamud pri eksped:tu. Posledica tega pa postaja vedno manjša konkurenčnost tržaške luke. Mar-zari se je zato zavzel za pobude, ki bi omogočile njeno večjo storilnost. Ob koncu svojega po očita je pred sednik Združenja špediterjev ocenil še nekatere pobude, ki bodo učinkovale pozitivno na razvoj našega šped terstva. Predvsem je omenil av toport pri Fernetičih, konzorcij riFri-ulgiulia*, ki je vzpostavil važne po slovne stike z* jugovzhodnimi azijskimi tržišči in novo železniško vozlišče pri Červinjanu. PRED ZAČETKOM POLETNEGA PREMORA POMEMBNI UPRAVNI SKLEPI V ČETRTEK NA POKRAJINI Sklepali bodo o dopolnitvi finansiranja za kraški muzej, o prispevku zadružnemu hlevu v Praprotu in delih v šolah Tržaški pokrajinski svet bo imel jutri, v četrtek, zadnjo sejo pred običajnim poletnim premorom skupščin krajevnih uprav do septembrskih zasedanj. Pokrajinski odbor, ki bo seveda deloval tudi med dopustom, 'je predložil za tu sejo zajeten dnevni red sklepov, ki jih mora svet. odobriti ali potrditi ter vrsto sklepov, ki spadajo v pristojnost izvršnega organa in z njimi le seznanja svetovalce. Med prvimi je posebno omembe vredna dopolnitev nakazila za u-reditev Kraškega muzeja, oziroma kulturnega centra, v Repnu, ki je bila potrebna zaradi naraščanja cen ob velikih zamudah, ki jih je povzročil birokratski aparat nadzornih organov. Prav tako važna sta sklepa, ki predvidevata prispevek 150 milijonov lir za dograditev Kraškega zadružnega hleva v Praprotu ter prispevek pokrajine za ureditev spominskega sektorja, namenjenega italijanskim deportirancem pri muzeju v Auschwitzu. Ukrepi, ki jih je pokrajinski odbor dolžan le sporočiti svetu, za- devajo v glavnem vrsto vzdrževalnih del na šolskih poslopjih, ki jih je treba izvršiti pred začetkom pouka. Predsednik in pooblaščeni odborniki bodo na začetku seje odgovarjali na interpelacije in vprašanja svetovalcev in je možno, da se bodo svetovalske skupine dogovorile tudi za imenovanje predstavnikov pokrajine v nekatere u-stanove. Jutri v tovarni AFA sindikalno zborovanj« Enotni sindikat kovinarjev FLM prireja jutri v sodelovanju s tovarni škim svetom tovarne AFA sindikalno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o nedavnem srečanju med vodstvom tovarne in sindikalnimi predstavniki. Kot je znano, namerava vodstvo tovarne odpustiti več kot petdeset delavcev. Na ploščadi lokalg. (sedaj galerije) »Bastione liorito« na tržaškem gradu je Slovenska kulturno gospodarska zveza priredila v ponedeljek tovariško srečanje s tržaškim slovenskim, umetnikom Lojzetom Spacalom ob njegovi 70-)etnici in 40-)etnici umetniškega delovanja. Poleg nekaterih predstavnikov tržaške občine in Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, ki je soprireditcljica letošnjih Spacalovih antoloških razstav na gradu, v Rižarni in na univerzi, so se srečanja udeležili številni slovenski in italijanski kulturni in javni delavci. O pomenu Spacalove umetnosti o njenem deležu pri uveljavljanju avtohtone slovenske kulturne tvornosti v tržaškem mestu, je spregovoril predsednik odbora za kulturo SKGZ pesnik Miroslav Košuta ........................................................................................................................................iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiniiiiiiiiuiiiimiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiimMiimiifiimiiiiiiiiiiiiiifliHniiiiiiiiiiiMmimiiiHimi DAN PO DOGODKU, KI JE GLOBOKO PRESUNIL VSO TRŽAŠKO JAVNOST PREISKOVALCI SKORAJ POPOLNOMA POJASNILI OKOLIŠČINE TRAGIČNE NESREČE PRI GRLJANU Voznica rdečega fiata Licia Benussi je kosila v restavraciji na obalni cesti in nato odbrzela proti mestu - Avtobusa še niso dvignili iz brezna - Jutri bo pogreb žrtev • Na Stari istrski cesti 43 se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Valmauro — Naselje sv. Sergija. Na dnevnem redu je razprava o položaju na Alturi. Neučinkovita organizacija dela v našem pristanišču Nenčinkovito organiziranje dela v tržaškem pristanišču je bila osred nja točka, katere se je v svojem po ročilu na skupščini Združenja špediterjev tržaškega pristanišča dotaknil njen predsednik Marzari. Marza-ri j« dejal, da se je blagovni promet Motorna ladja Edra trčila v pomol Včeraj je motorna ladja Edra, ki povezuje Trst z nekaterimi istr skimi mesti, rahlo trčila s premcem v pomol pristanišča v Umagu. Na ladji je bilo 30 pomikov, mrd katerimi ni bilo nobenega ranjenega, razen dveh žensk, ki so jima dali samo prvo pomoč v umaški bolnišnici. 1 adja, ki ni utrpi la večje škede, je 'ahko brez težav nadaljevala plovbo. Strahovita prometna nesreča na obalni cesti pri Grljanu je močno presunila vso tržaško javnost. Številni Tržačani pa tudi prebivalci drugih krajev naše dežele so se včeraj za nekaj trenutkov ustavili na obalni cesti in si v tišini ogledovali prizorišče tragedije, ki je te rjala 14 življenj. Svojci, znanci, in prijatelji ranjencev pa so ves dan romali v tržaško bolnišnico, kjer se še vedno zdravi 29 ljudi. Dva lažja ranjenca so že včeraj odpustili, nekaj pa so jih premestili v druge bolnišnice. Mnogo ljudi se je včeraj zglasilo tudi v mrtvašnici glavne bolnišnice, kjer so trupla treh še nei dentificiranih žrtev nesreče. Včeraj so prepoznali dve trupli, prepoznali pa so tudi žensko, ki se bori s smrtjo na oddelku za oživljanje in ki ni imela pri sebi nobenega o-sebnega dokumenta. Gre za 68-letno Pierino Bone, ki stanuje v naselju S. Mauro v^'Sesljam); ena od žrtev je njena 73-letna sestra Maria, druga pa je 42-letna učiteljica na mednarodni šoli v Grljanu Kate Padbury, ki stanuje v Nabrežini. Prepoznati je treba torej še eno truplo. Včeraj so tudi določili datum pogreba nekaterih žrtev. Pogreb Fa-bia Riose in njegove zaročenke Donatelle Guine bo jutri ob 10.30. »Skupaj sta bila v življenju in skupaj naj počivata po smrti*, je dejal Fabiov oče. Fabio je študiral klarinet na tržaškem konservatoriju Tartini; pred dnevi je dokončal letnik in v petek igral na zaključnem nastopu. Prav pred kratkim je prodal motorno kolo in kupil čoln, ki je bil zasidran v Ses-ljanu, kamor je bil Fabio namenjen z zaročenko v ponedeljek po-noMne. V počastitev spomina r.a Fabia in Donatello, ki je bila prav tako gojenka konservatorija Tartini, so gojenci že zbrali precejšnjo vsoto denarja za štipendijo, ki jo bodo poimenovali po obeh mladih žrtvah prometne nesreče. Pol ure kasneje bo iz mrtvašnice glavne bolnišnice pogreb Licie Benussi, avtomobilistke, ki je s fiatom 128 trčila v avtobus. V četrtek bodo tudi pokopali tri žrtve iz naselja S. Mauro v Sesljanu. Pogrebni ■ sprevod se bo razvil iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev S. Maura: ob 10. uri bodo spremili na zadnji poti Oriano Apol-lonio, ob 11. uri Ludmilla Pezzica rija in ob 13. uri pa Ernesta Qua rantotta. 18-letnega Marina Costan-zn iz Melbourna bodo pokopali v Trstu v petek ob 10.15. Dneva in ure Dogreba ostalih žrtev še niso do'očili. Včeraj se je tudi nadaljevala preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Coassin v tesnem sodelovanju s poveljnikom tržaškega oddelka prometne policije kap. Fiorottom. Ugotovili so, da je I.icia Benussijeva kosila v nekem lokalu ob obalni cesti, kamor je prispela okoli 11.30 Naročila je pred jed, ribe in brezalkoholno pijačo. Videti je bila nemirna in ves čas se je igrala z mačko lastnika re-s+"iTacije, k' ji Je bila tako všeč. /. Branduardi jutri na Gradu sv. Justa da jo je celo hotela odnesti s seboj. Za kosilo je plačala 10.500 lir in malo po 13. uri je vstala od mizice na vrtu, sedla v avto in odbrzela proti Trstu. Sodni zdravnik je včeraj potrdil, da Benussijeva ni bila noseča; neresnična vest se je razširila takoj po nesreči zaradi njene močne postave. Preverili so tudi nekatere okoliščine v zvezi z dinamiko nesreče. Predvsem so preiskovalci zanikali govorice, po katerih naj bi avtobus v trenutku nesreče prehiteval motociklista. Ugotovili so, da je avtobus vozil po desni strani ceste, čeprav nekoliko pomaknjen proti sredini, s hitrostjo približno 70 km na uro. Po trčenju z avtomobilom je skrotovičena pločevina ob levem prednjem kolesu onemogočila vsak manever; voznik je sunkovito zavrl in -zavozil v levo, podrli, ograjo in zid ter zgrmel v brezno. Dr. Coassin namerava tudi odreditvi posebno preiskavo, da preveri, kolikšna sila je bila potrebna, da je pločevina zarezala globoko brazdo v cestnem tlaku. Na prometni policiji so imeli včeraj polne roke dela, saj morajo preveriti številne okoliščine in urediti zapisnike zaslišanja prič in ranjencev. V zvezi z zaslišanji naj še o-menimo, da namestnik državnega pravdnika še ni zaslišal voznika Benedettija in ga namerava zaslišati šele čez nekaj dni, ko si bo popolnoma opomogel. Razbiti avtobus še vedno leži v vinogradu, 12 metrov pod cestiščem obalne ceste. Dr. Coassin je že izdal dovoljenje, da ga odpeljejo, ker v tržaški remizi podjetja SAITA ni dovolj prostora, v remizo v Ron-kah, kjer bo na razpolago, .sodnim : (ll.i.l.li l.v ■ il- ■ oblastem 'za nadaljnjo preiskavo. Vendar pa doslej še niso našli primernega žerjava. Avtobus tehta 11 ton, a leži precej daleč od opornega zida ceste in ga z velikim žerjavom tržaških gasilcev z zmogljivostjo 17 ton ne morejo dvigniti. Potreben bo večji žerjav, z zmogljivostjo 30 do 35 ton. Podjetje SAITA se je že dogovorilo z zasebnim tržaškim podjetjem, ki operira v pristanišču in razpolaga s takim žerjavom. Možno je torej, da bodo avtobus dvignili iz brezna že danes ali najkasneje jutri. Ostala bo tako le še vrzel v ograji, ki bo nemo pozivala voznike k predvidnosti, pa tudi globoka in dolgotrajna vrzel v srcih tistih, ki so v tej strahoviti nesreči izgubili svoje drage, (b.br.) Z motorjem trčil v rešilni avto: pridržana prognoza Tajništvo Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina izreka ob strahotni prometni nesreči, ki se je pripetila v Grljanu in ki je hudo prizadela s smrtnimi žrtvami zlasti našo občino, globoko občuteno sožalje prizadetim družinam, ranjencem pa vošči čimprejšnje okrevanje. Pokrajinsko tajništvo KD je prav tako izreklo globoko sožalje svojcem žrtev tragične prometne nesreče pri Grljanu in zaželelo ranjencem skorajšnje okrevanje. KD še zlasti izreka globoko solidarnosti članom in volilcem s področja Sesljana, katerih svojci so bili prizadeti v nesreči. Šolske vesti šofer avtobusa Alvise Benedetti Tajništvo slovenskega učiteljišča »Anton Martin Slomšek* sporoča, da bodo razglašeni izidi zrelostnih izpitov danes, 20. t.m., ob 11. uri na oglasni deski učiteljišča. STANJE TISTIH, KI SO UŠLI SMRTI PRI GRLJANU Težko se je otresti grozljivih vtisov Noč jg nekoliko omilila grozotne vtise po tragediji na obalni cesti. V bolnišnici, pred oddelkom za prvo pomoč in pred mrtvašnico ni več tistih mučnih prizorov in ni več gruč radovednežev. Dogajanje na dolgih podzemeljskih hodnikih poteka spet po starih tirih. Na videz ni več nič nenavadnega in vendar se človek s težavo otrese neopredeljivega občutka tesnobe, ko stopi do vratarjev, ki budno motrijo mimoidoče ter od časa do časa pogledajo na dolga seznama pred sabo. Na enem je 35 imen ranjencev, ki so jih razmestili po raznih oddelkih, in zraven označeni dnevi prognoze. Na drugem pa imena smrtnih žrtev. Ta seznam je še vedno nepopoln. Treh trupel do prvih popoldanskih ur še niso identificirali. Šele pozno popoldne sta se izoblikovali dve novi imeni, oziroma tri, če prištejemo še hudo ranjeno žensko, ki ji predvčerajšnjim še niso vedeli imena. Veliko ljudi se je skoro nepretr- goma vrstilo v mrtvašnici. Prišli so z grozo v srcu, misleč, da je med neidentificiranimi žrtvami kdo od sorodnikov ali znancev, o katerih zadnje dni niso imeli vesti. In odhajali so globoko oddahnjeni. Med ljudmi, ki so prišli včeraj v mrtvašnico je bil tudi župnik iz Naselja San Mauro v Sesljanu don Privileggi. Od ene izmed ranjenk pri predvčerajšnji strahoviti nesreči, 20-letne Marielle Barnaba, je posredno izvedel, da sta bili med potniki avtobusa tudj sestri, ki živita v omenjenem naselju v bližini cerkve na štev. 147. Gre za 73-letno Mario Bone in njeno 68-letno sestro Pierino. Ženski sta živeli sami in nista imeli posebnih prijateljstev. Sosedom ni znano niti to, če sta imeli sorodnike. Vedo povedati le to, da je v poletnih mesecih včasih prihajala k njima neka družina iz Verone. Župnik je dejansko prepoznal v hudo ranjeni ženski, ki leži s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje Pierino, v eni od še neidentificiranih trupel pa sestro Mario. Kasneje se je v mrtvašnici zglasila tudi Elena Crasnich iz Nabrežine 23 in prepoznala med mrtvimi 42-letno angleško državljanko Kate Padbury, ki je poučevala angleščino v mednarodni šoli v Grljanu in je stanovala v Nabrežini na štev. 23, v bližini Crasnichevih. V prihodnjih dneh bi se bila morala vrniti v domovino. Sosedom se je njena odsotnost od doma zazdela sumljiva in to je tudi napotilo Crasni chevo, da je odšla v mrtvašnico. Kar zadeva ranjence se je njihovo zdravstveno stanje tekom včerajšnjega dne delno izboljšalo. Zaskrbljujoče ostaja le stanje Bonejeve ter Čorrada De Carlija, ki sta na oddelku za oživljanje. Nekatere so včeraj celo odpustili iz bolnišnice. Med tema so 22-letni Claudio Da- V okviru letnih prireditev, ki jih na Gradu sv. Justa že vrsto let prireja avtonomna letoviščarska in turistična ustanovd, se bo jutri predstavil tržaškemu občinstvu mladi i-talijanski kantavtor Angelo Branduardi. Poleg Branduardija bodo nastopih v International showu», tako so namreč poimenovali jutrišnjo prireditev, tudi drugi predstavniki rocka. Gre za skupino, ki jo sestavljajo Lvciano Basso (klavir, sintetizator, violina, čelo, bas in bobni) španski kantavtor Manuel Iberia in . afro - ameriška pevka Fatia Haibibi.' Branduardi bo nastopil v drugem delu predstave in bo zapel 15 pesmi. Koncert se bo začel ob 21.15. Prednrodaja vstopnic v Pasaži Protti. Pri trčenju z motornim kolesom v rešilni avto Rdečega križa je včeraj okoli 13. ure zadobil težke telesne poškodbe 17-letni Roberto Tinolli iz Ul. sv. Fračiška 38. Ti-nolli se je s svojim motornim kolesom peljal po Ul. Polonio v smeri proti Ul. Battisti. Na križišču z Ul. Battisti je po vsej verjetnosti ropot motornega kolesa preglasil sireno rešilnega avta, ki je vo zil po Ul. Battisti v smeri proti Sv. Ivanu. Voznik rešilca, 40-letni Gnido Rapagna, je v zadnjem trenutku zagledal pred seboj motociklista in trčenju se ni več mogel izogniti. Rešilni avto je nato zaneslo proti levi strani cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči mini minor, ki ga je upravljal 34-letni Sebastiano Zede. Tinollija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga v nezavestnem stanju sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov in drugih poškodb. Voznika obeh avtomobilov pri nesreči nista bila tanjena. Kino MIRAMAKSKI PARK: «Luči in zvoki’ Predstavi: ob 21.30 «Maximilian Mexico an emperoris tragedy» (v«"' gleščini); ob 22.45 «11 sogno imperialej di Miramare* (v italijanščini). Pre1 voz z motornim čolnom od pomolu Audace do grljanskega portiča (°% 20.20 in 21.50). Po predstavi iz fFI ljanskega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 «Picnicj ad Hanging Rock*. Rachel Roberta s Mignon 16.00—22.00 «1 tre dell oper* i zione drago*. Bruce Lee. BarV,11j film. Nazionaie 16.30 «Voto di častita*. zo Colaiacono. Prepovedan mladi)11 pod 18. letom. Barvni film. Grattacielo 17.00 «Luccello dalle P111 me di cristallo*. Tony Musa"®1 Susy Kendall, E. M. Salerno. P** povedan mladini pod 14. leto"1, Fenice Zaprto zaradi poletnih P0, čitnic. Excelsior Zaprto zaradi poletnih P®1 čitnic. Eden 17.00 «Perversion flash*. D* povedan mladini pod 18. leto111 Barvni film. Ritz 17.00 »Paura in citta*. Mau"' zio Merli, Silvia Dionisio. Prepoj dan mladini pod 14. letom Barv® film. Aurora 16.30 «La pietra che scotts’1 Robert Redford. Barvni film. Capitol 16.00 «11 presagio*. Grego® Pečk. Prepovedan mladini pod " j letom. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih P* čitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.15 «Le calde 1* bra*. Prepovedan mladini pod 1,1 letom. Barvni film. Ideale Zaprto zaradi poletnih počiti'®' Impcro Zaprto zaradi poletnih počit"®; Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Vcneto Zaprto zaradi počit"®' Astra Zaprto zaradi počitnic. ,.f Volta (Milje) Zaprto zaradi polet"1 počitnic. I Izleti Gledališča FESTIVAL OPERETE RUSSETT1 Jutri, 21. Julija, bo ob 21. uri prva predstava Stransove operete »Sogno di un valzer*. Dirigent Hans Wal-ter Kampfel. V glavnih viogah bodo nastopili Edith Martelli, Carlo Bini, Elena Zilio, Lino Savorani, Laura Zanini. Riccardo Peroni, Dario Zerial, Lucio Rolli. Claudio Giombi. Maria Loredan in Gianfranco Saletta. GRAD SV. JUSTA Jutri, 21. julija, ob 21.15 »International Show», predstava v dveh delih »vse za mlade*. V prvem delu bodo nastopili pop-simfonična skupina Luciana Bassija, afroameriška «rock* pevka in plesalka Fatia Haibibi in priznani španski pevec Manuel Iberia; v drugem delu »recital* kantav-torja Angela Branduardija. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372). BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMO, - (S? (5V4dS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 19. 7. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandsk) florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 879,-850.-1526.— 360.— 178. — 24,- 380.— 53.50 805 — 355,— 144.50 179. — 163.— 23,60 26,70 46,50 46,50 SPDT priredi v soboto, 23., i" V nedeljo, 24. julija, dvodnevni izletel osebnimi avtomobili na Antelao (3.2 m) v Dolomitih. Prenočišče v ko®! Galassi. hoja približno 6 ur. Vpi"0'®; nje na sedežu ZSŠDI — Ul. sv. Fr"®; čiška, 20. Zbirališče pred sodn1®; (Foro Ulpiano) v soboto, 23., ob * uri. Včeraj-danes Danes, SREDA, 20. julija MARJETA Sonce vzide ob 5.35 in zatone 20.47. — Dolžina dneva 15.12. U>’ i na vzide ob 9.55 in zatone ob 22-3®! Jutri, ČETRTEK, 21. julija ZORKA Vreme včeraj: Najvišja dnevna peratura 27.6 stopinje, najnižja ob 13. uri 27,2, zračni pritisk 1®**’ mb rahlo narašča, vlaga 66-odstot"jJ nebo malo oblačno, veter jugozal®® nik 15 km na uro, padlo je 6,6 dežja, morje razgibano, temperah1 morja 25,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. julija 1977 je v ^ umrlo 19 ljudi. , UMRI-I SO: 79-letna Emma fani vd. Percovich, 61 letni fo Stamback, 86-letna Antonia *0 sidel vd. Crismanich, 64-letni rio Preprost, 79-letna Rosalia "r, iano vd. Montedison, 63-letni R0ll1.t Babudri, 69-letni Marino Sp"s*, 57-letni Francesco Vecchi, 87-1®* Maria Puric vd. Sossi, 88-l®*ri Noemi Paggiaro vd. Nicon, 66-1® Luigi Poggi, 62letni Giuseppe di, 63-letni Aldo Ipavic, 54-l®rL Silvana Zamperlo por. Sauli, 78-®j na Teresa Soranzio por. Germ® 21-letni Flavio Balzamo, 84-*®* Luigia Salfcerger vd. Marcon, 74-1®**. Maria Rossi por. Bordon, 84-1® Leonardo Serra. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) * Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3®* Trg S. Giovanni 5, Čampo S. “ como 1. MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi URADNIKA - SKLADIŠČNIKA z znanjem slovenščine sprejme v službo zastopnik CITROEN — Plahuta Gil-berto. Ul. Brigata Casale 1. Javiti se osebno v uradnih urah. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) .... Trg S. Giovanni 5, Čampo S. ® como 1. SLU*1’! vam in EN PAS od 22. do 7. ure: ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance INJjj, št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI j, Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! .. 226-165: Opčine: tel. 211001; Pr"5®, tel. 225-114: Božje polje Zgonik: * 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197: žavlje: tel.' 213'1 Milje: tel. 271 124. Ob 8. obletnici smrti našega drafj^ ga in nepozabnega Rada Raubelt darujejo Breda, Mojca, Jasna ^ Nataša 20.000 lir za Dijaško co in 20.000 lir za ŠZ Bor. Ob 8. obletnici smrti dral brata Franca Rauberja dariU |i( ___t......................i “ inlUVI sestri Marija in Ivanka 10.000 za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti dragega očeta in brata FRANCA ŽERJALA Se ga spominjajo hči Milka 1° sestre. Boršt. 20. julija 1977 BENEŠKI DNEVNIK Številni Slovenci prisotni na festivalih Avanti in Unita ^ sobulo in nedeljo je bit v Sv. ~®nartu zelo uspel praznik dnev-ka «Avanti*. ki so pa organizi-ate oeneške sekcije PSI. Pester P^gram festivala, ki pa je neko-ko motilo ne najboljše vreme (ta-0 je petkov večer zaradi dežja sea i °dPadel), je med drugim ob-gal razpravo o ženskem vprašala. ki je bila v soboto zvečer ter azprava o vprašanjih slovenske anjšine, ki je bila v nedeljo. De-t° o ženskem vprašanju je vo-Psr ,?<^’ovorna za ženski kolektiv se ^°'Jerta Breda, ki je svoj r*o-v P posvetila predvsem družinskim e svetovalnicam, ki jih predvideva r j*vni okvirni zakon, ki pa za-a. nasprotovanja KD in desnice, fj nas ae n' bil preveden v de-ji ni zakon. V debati so tudi ana-razmere in potrebe, iz ka-* izhaja boj žensk za te po-turi' Va'n'ce’ ^udarieno oa je bilo , da morejo biti posvetovalnice sn° povezane s krajevnimi znan-v®nimi enotami in torej z družbo, okviru katere bodo delovale, tsti večer je o splošnem politič-• Jn. položaju spregovoril tudi na-mik svetovalske skupine PSI v Zeltiem svetu Piero Zanfagnini. ^edvsem se je dotaknil političnih Programskih problemov, ki za spb?-*° °bnovo Furlanije in še po-5 ,.i gorskih področij, ter vpra-ta o deželnega razvojnega rgčr--Poudaril je, da postavlja po-l ?ni zakon za Furlanijo, po odo-Ptvi v parlamentu, deželo pred °sebne naloge, zaradi česar bo st rt n<) takoj okrepiti obstoječe sk h Ure po potresu prizadetih gor-u1’ skupnosti. To sc, posebno za ."disko gorsko skupnost, tesno po-zu.ie_z izvajanjem osimskega spo-e‘Zllma, ki ne zadeva samo Trsta, . aipak celotno obmejno področje in (b!r' v Drv' vrsti občine Nadiških no 'z’ ka*er‘m 'e treba odpreti otr* .konkretne možnosti, da se ^ nesejo njihove osamljenosti in od-?cnosti ir, da se odpravijo posle d .. izseljevanja, ki vodi v likvi-1-1° skupnosti, ki ima švoie po i bne zgodovinske, narodnostne in no značilnosti, katere bi l Tuip s Posebnimi ukrepi zaščititi. f^urno značilnosti, katere bi bilo ^kdi gjode tega vprašanja prihaja I s°očanj med demokratičnimi si bji v deželi in prav v zvezi s j?"1 vprašanjem je socialistična Pnka skupaj z levico zahtevala FD jn od deželnega odbora neumen odgovor. , slo 0sebei pa je bil o vprašan ju (jp]'enske manjšine posvečen ne-s b**i večer, ko sta prisotnim Pogovorila prof. Viljem Oerno in zuif la;|inik PSI Gabrlele Ren' ,| • černo je orisal zgodovino **»ke skupnosti v Furlaniji in 1 posebej zaustavil nri odbobju kV'.tu 1866, to je priključitvi teh k italijanskemu kraljestvu, s. nakaza! raznarodovalne' nrfti-jj,6. Psihološka pogojevanja in mno-j n° Izseljevanje, ki so značilni W Vas ta čas do danes in pouda-Seh ■ ie nak>Pa države, da s po-Ski rUtni zakoni zagotovi zaščito te ^ uPnosti, kot narekuje ustava. Tu-sra,S?'a b> morala delovati v tem k^slu jn ut,riieVati dragoceno je-°vno dediščino tega področja, j^^nnialistična stranka se zavzema Yj r®šib:v problemov Slovencev v h',erTIS'-i pokrajini in za njihov Politični, družbeni, gospodar-Zav- k,,lturni jn narodnostni raz vok tj,VZema se za demokratično poli-tJ dn te skupnosti, kar pomeni slo,' bratsko sožitje med narodi in t Pni dialog ki ga osimski spo pUmi Potrjujejo. ^ r°blcmatiko osimskih sporazu v in odprte meje ie v svojem JtejCRU Poglobil Renzuili, ki je na-»ti * |bredvsem gospodarske ugodno-Uda u -**1 Prinaaa.i° sporazumi. Po-jfj,ri* je tudi nujnost globalne za-DnT Slovencev ter nujnost, da se tri rVos*-i razdelitev siovencev na v .kategorije glede na pokrajine, starih živijo. Zavzetost sociali-je v Za rešitev teh problemov se 5l Pokazala ob predložitvi zakon-Slnfa °-snutka za globalno zaščito j. encev, 0b vprašanju šolskih Zfth^v, danes pa se kaže tudi v levi. naj videmski pokrajinski »m. svet končno skliče konferenco o manjšinah. Problematika slovenske manjšine je bila na prazniku «Avanti» pri-šotna tudi s knjižno razstavo, kjer so poleg izdaj France prodajali tudi številne publikacije o Slovencih ter izdaje beneških kulturnih društev. V nedeljo popoldan sta na prazniku, ki so ga morali za nekaj časa prekiniti zaradi dežja, nastopila tudi Keko in Ana z beneškimi ljudskimi pesmimi. Keko in Ana sta nastopila tudi na slovenskem večeru, ki je potekal v soboto na festivalu «Unita» v Manzanu. Manzan je namreč pomembno središče lesne industrije (pohištvo, predvsem stoli), kjer je zaposlenih mnogo Benečanov, ki se po večini vozijo vsak dan na delo iz domačih vasi, nekateri na so se uidi preselili v bližino delovnega mesta. Furlani v Manzanu torej poznajo Benečane predvsem kot delavce, prav pa je, da se seznanijo tudi z njihovo kulturo in z njihovim življenjem. To je ob otvoritvi večera poudarila področ na tajnica Fabiana Brugnoli ter nakazala pomen, ki ga lahko tak večer ima za medsebojno spoznavanje ir. boljše razumevanje med ljudmi, ki pripadajo- različnim na rodnostinm skupnostim. Poleg Keka in Ane, ki sta izvajala celoten koncert beneških ljudskih pesmi, so na večeru nastopili tudj harmonikarji iz Nadiških dolin. Številno občinstvo je celotnemu programu sledilo z velikim zanimanjem. • Deželni tiskovni urad je izdal, kot prilogo deželne revije «Regione-Cro-nache*. izčrpen popis in gradivo o montažnih hišah za prizadete v lanskoletnem potresu. S to izdajo je hotela deželna uprava posredovati javnosti vse podatke o delu in investicijah, ki jih je imela. V njej so navedene vse značilnosti montažnih hiš, njihove cene in pregledne razpredelnice z grafikoni. TISKOVNA KONFERENCA TURISTIČNE POSLOVNE SKUPNOSTI ŠE KAR ZADOVOLJIVA TURISTIČNA SEZONA Zaupanje v kongresni turizem Predstavniki obalno-kraške turistične poslovne skupnosti in obalno-kraških gostinskih objektov so v ponedeljek na tiskovni konferenci v Portorožu seznanili novinarje z rezultati letošnje turistične sezone in o nekaterih drugih problemih, ki zadevajo turizem. Kljub dokaj črnogledim napovedim, je letošnja turistična sezona relativno zadovoljiva. Trenutna zasedenost zmogljivosti se giblje na obali in na Sežanskem, predvsem v Lipici, od iX) do 100 odstotkov. Še boljši obisk pa pričakujejo v avgustu, pa tudi za jesen so dobri obe ' ko se bodo v Portorožu in tudi v nekaterih drugih krajih tako rekoč nepretrgoma vrstili raz ni simpoziji, kongresi in drugi dogodki v okviru kongresnega turizma. Manj ugodni pa so pokazatelji za prvih šest mesecev, ko je blo hotelskih nočnin manj kot lani, precej se je zmanjšalo tudi oddajanje zasebnih sob, medtem ko je zasedenost avtokampov poraslla za okrog 6 odstotkov. Prve analize kažejo, da je treba padec pripisati manjšemu zanimanju nemškemu turističnemu tržiču, kjer bo potrebno več napraviti glede izboljšanja turistične propagande. Očitki,Tfa je Portorož predrag, najbrž ne'držijo! saj je kvaliteta uslug na ravni cen. Kot dokaz svojim trditvam so gostinski de- AVDITORU PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava ob 20.30 (sončna ura) Danes, 20. julija, «Ansambel Piatnieki iz ZSSR z nastopom 100-članskega zbora in folklorne skupine*. Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. lavci navedli, da imajo prodane predvsem A in B kategorije, medtem ko jim C kategorije celo ostajajo. Tudi glede Drireditev so gost), zadovoljni. Letos so namreč pripravili program 22 vrhunskih prireditev, od tega jih je bilo že sedem, razen tega pa prirejajo manjše prireditve tudi v hotelih, v lastni organizaciji. Na tiskovni konferenci so precej govorili o novi poslovni turistični skupnosti, v kate~o.se je vključilo doslej 38 organizacij združenega dela, od tega 16 iz turizma, druge pa so iz panog, ki so s turizmom neposredno ali posredna (»vezane. Pripravili so si tudi že program dela, ki zajema najrazličnejše oblike vsklajeva-nja interesov, vključno tudi pobude za integracije. Poslovna skupnost bo že v avgustu izdala obalno-kraški prospekt. S turistično propagando bodo sodelovali na približno 20 domačih in tujih sejmih, pripravljajo pa tudi seminar za receptorje in še nekatere druge akcije. Glavna skrb pa bo ‘seveda veljala utrditvi organizacije in priddbivanju novih članov. Pri tenV srt'' grajali posamezne turistične agencije, ki žal kažejo premalo zanimanja za poslovno skupnost, čeprav so s to panogo neposredno povezane. L. Omladič "“■'Himni,,,..m........ OBJEKT ZA RAZVOJ OBMEJNEGA PODROČJA ______ V SEŽANI ODPRLI NOVO Veterinarsko postajo Podjetje «Kras Sežana» ima novo pršu lamo Hi *_erinarsko osebje in vsi obča-vili eaansFe občine so v nedeljo sla-n0v.n°y° delovno zmago. Odprtje nar 7 čredno funkcionalne veteri-celot P°staje pomeni namreč za je vtno sežansko in obmejno področ-Pridobitev za nadaljnji go-Npa^ki razvoj teh krajev, žiij -(iške svečanosti so se udele-s0 Lovilni gostje, med katerimi Sekrpt ■ Predstavniki republiškega stv0e .r'ata za prehrano, kmetij-s'užh ln- gozdarstvo, inšpekcijskih ’ župan in delegacija iz za- zve' Va s predsednikom Kmečke Sla A r°nzom Guštinom na čelu. ^dn,r°Stne govore je odprl pred-obein ^vršnega sveta skupščine je ,LC Sežana Albin Debevc, ki °bjeki aril izreden pomen novega deia, a Za razvoj vseh družbenih javnosti - -i------------ na sežanskem območju Prehr p.osebej v živinorejskem in je 'rambnem sektorju. Obenem se skih V]"'e' Za povezovanje veterinar-Tak0 ,b na obmejnem področju. terjr,anaj bi v kratkem združili ve-*iirsk • P°staje Sežane, Kopra in tia,..i,e Bistrice v skupni veteri-PoVo ' Zayod Primorske. Za tako Prska v?nie sta se sežanska in ko-krati, °bčlna že pozitivno izrekli, v ettl Pa bi se morala še ilirsko- bistriška. Nato sta pozdravila še sanitarni inšpektor dr. Goštar in predsednik društva rejcev Drago Kocjan. Zadnji je govoril ravnatelj veterinarske postaje Sežana .Janko Štefančič, ki je orisal dosedanje delovanje veterinarskega osebja, podčrtal tesno povezovanje z živinorejci in se tudi on izrekel za ustanovitev skupnega veterinarskega zavoda. Sledilo je svečano odprtje veterinarske postaje s prerezom tradicionalnega traku. Trak je prerezal najstarejši veterinar sežanske postaje Stevan Virag. Nova postaja, ki je na Trgu 28. avgusta 3 (tel. 73049), blizu sežanske avtobusne postaje, meri 230 kv. metrov. Ima opremljeno ambulanto za male živali, poseben prostor za sterilizacijo, sobo za rentgenske pre glede, skladišče za zdravila, prostore za administracijo in sobo za dežurnega živinozdravnika, ki je opremljena s posteljo za nočno dežurstvo. Torej res funkcionalna po staja. Po ogledu novega objekta so si gostje ogledali še novo pršutarno podjetja «Kras Sežana*, ki so jo od prli v petek. 11. avgusta zapade rok za vpis v seznam brezposelnih Kot smo že poročali, se na vseh uradih za delo v občinah F-JK na daljuje vpis v posebne sezname mladinske brezposelnosti. Interesenti lahko dvignejo posebne tiskovine na pristojnih uradih, vendar naj pohitijo z vpisom, ker vpisni rok zapade v četrtek, 11. avgusta t.l. V deželi F-JK se je do petka, 15. julija, vpisalo v posebni sez nam 939 mladincev, ki so že dopolnili petnajsto leto starosti in ki niso presegli devetindvajsetega leta. Zanimivo je, da je prošnjo predložilo več brezposelnih ženskega spo la kot pa moškega. Žensk je vpi sanih 487, moških pa 452. Največ se jih je v posebni seznam za mladinsko brezposelnost vpisalo v stu, in' sicer 420. Sledijo Gorica z 224, Videm s 148 in Pordenon s 137 vpisanimi. Vidimo torej, da je kljub vsemu v naši deželi zelo malo zanimanja med mladinci za zelo važno vsedržavno pobudo. Tržaško pristanišče na celovškem sejmu Tržaška luka bo prisotna, skupa. z lukama Tržič in Ausa Como, na šestindvajsetem mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu, ki bo v času od 13. do 21. avgusta. Na sejmu bodo nastopili razstavljavci iz 36 držav, po številu razstavljavcev pa bo na drugem mestu za Zahodno Nemčijo Italija. Naša dežela je, kakor je znano, na j celovškem sejmu postavila lastni pa j viljon in prav v tem paviljonu bodo j nastopila tudi deželna pristanišča, j Zunanji del paviljona so letos name j nili prikazu turističnih privlačnosti j Furlanije - Julijske krajine. Kar zadeva tržaško luko, bodo njene de j javnosti prikazane še posebej kar [ zadeva promet z lesom. Tako je) predviden prikaz lesnega pristanišča ■ pod Skednjem. Prikazan pa bo tudi pomol VII z napravami za manipulacijo kontejnerjev ter druge pristaniške strukture, ki pridejo v poštev pri razvoju tranzitnega prometa z Avstrijo in z drugimi zalednimi državami. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Soglasno sprejeta zahteva komunistov o ustanovitvi občinskega davčnega sveta Preprečevati je treba davčne utaje in zagotoviti učinkovitost boja proti gospodarski krizi Goriški občinski svet je v ponedeljek zvečer na seji, ki jc trajala nad tri ure, z veliko večino odobril rahlo spremenjeno zahtevo komunističnih občinskih svetovalcev o u-stanovitvi občinskega davčnega sveta. Gre za pomembno odločitev, ki pomaga preprečevati davčne utaje in zagotoviti dotok finančnih sred štev, ki jih tako zelo potrebuje i-talijansko gospodarstvo, če se hoče izkopati iz krize, pa tudi občinske uprave, če hočejo opravljati vlogo javnega servis... Občinski odbor se je na ponedelj kovi seji obvezal, da bo v kratkem predstavil pravilnik o delovanju davčnega sveta, se pravi telesa, ki bo v skladu z vsedržavnim zakonom na občinski ravni pomagal državi ugotavljati dohodke občanov. Tak šno obveznost sta v začetku razpra ve v imenu občinske uprave sporočila svetovalcem odbornik za. finance Ciuffairin in župan Pasquale De Simone, v istem smislu pa so se izjavili tudi vsi načelniki političnih skupin. Zahteva KP o ustanovitvi občinskega davčnega sveta izhaja iz italijanske gospodarske krize. Hkrati pa stranka navaja tudi druge razloge za takšen poseg. Zakon iz leta1 1973 pušča namreč ob strani krajevne ustanove ter zmanjšuje njihovo u-jcavno avtonomijo in odločujočo ‘moč. Stranka ugotavlja, da so daV čne utaje lansko leto dosegle višino 10 tisoč nrlijard, prav zaradi odrinjenosti krajevnih ustanov pri ugotavljanju dohodkov. Tudi v časnikih objavljeni seznami davkoplačevalcev z višino obdavčljivega dohodka so vzbudili upravičeno neza dovoljstvo v goriški javnosti na račun nekaterih kategorij, ker je, upo števajoč tudi vs> poprej navedene razloge, dodatni dokaz o nujnosti neposrednega vključevanja občinske uprave v ugotavljanje dohodkov občanov. V skladu z enotno izglasovanim stališčem se je občinski odbor obvezal, da bo primerjal v letu 1973 prijavljene dohodke z dohodki v letu 1974. (Takrat je prenehal družinski davek in je bla uvedena nova oblika obdavčevanja) za naslednje kategorije: zdravniki, odvetniki, delodajalci in trgovci. Odbor se je nadalje obvezal, da bo izvedel tudi druge primerjave, ter da bo sadove svojega dela sporočil javnosti. Občinske službe bodo sestavile statistične primerjave in jih pos-edo-vale občinskemu davčnemu svetu, ki bo na tej osnovi pripravil zaključke. O davčnem -vprašanju sta resoluciji predložili tudi socialdemokratski in demokrščanskj svetovalec. Razpravljali so vseli treh resolucijah hkrati ter odobrili, kot smo že omenili, komunistično. Vzdržal se je sa mo liberalec Fornasir. V razpravi je socialdemokrat Bian coni predlagal, naj bi z ugotavlja njem verodostojnosti davčne prijave začeli najpiej pri občinskih svetovale b, .i jih je 40. Predlog je o-čitno deinagoški, ker je splošno zna no, da so izvoljeni predstavniki večinskih strank skoraj izključno samo funkcionarji ali uradnik, v javnih. poljavnih in državirh ustanovah, ki p-ejemajo stalne mesečne dohodke in jih povsem naravno ne morejo utajiti. Komunistka Pirella vidi v davčnem svetu predvsem možnost enotnega angažiranja političnih sil ter ovrednotenje obč ne kot aktorja ne ke politike, krščanski demokrat Pel legrini je dejal, da mora davčni svet ukrepati na osnovi stvarnih padat kov, ne pa na osnovi govoric, ter se mora posluževati st-okovnjakov, misovec Coana je izrazil bojazen, da bo davčni svet preveč politziran liberalec pa vidi v tem telesu pred vsem vzgojni, ne pa kazenski ele ment. V nadaljevanju seje so občinski svetovalci izglasovali še eno resolucijo, ki jo je na podlagi dogovo •ra s sindikati predstavil občinski odbor. V resoluciji, ki so jo odobrile domala vse politične skupire, je izrečen poziv osrednjim oblastem, naj z drugimi gospodarskimi pobudami „agotov:jo zaposlitev delavcev, ki jim grozi brezposelnost z zmanjšanjem proizvodnje v ladjedelnici I-talcantieri v Tržiču. Z raznimi u-temeljitvami so se vzdržali samo liberalci in misovci. Občinski svet je nato dodelil 10 mi lijonov lir glasbeni ustanovi «Citta di Gorizia*, imenoval je inž. Gulda Fornasirja (večina) ter arh. Mirello Degatti (levica) v komisijo, ki bo uveljavljala zakon o prispevkih za (»pravilo zaradi potresa poškodovanji zasebnih stanovanj. Nekoliko ži vfthnejša je bila razprava, ko je tekla beseda o občinskem predlogu o parkirišču za taksije v civilni bolnišnici, ki so ga ukinili zaradi gradbenih del. Vse kaže, da bodo ta dela opravili v nekaj mesecih. Za ohranitev javne prevozne službe se je izrekel manjši del svetovalcev. Svetovalci niso uspeli imenovati nekaterili občinskih p-edstavnikov v javne ustanove in med temi v upravni svet splošne bolnišnice. Prav tako je zmanjkalo časa za razpravo o pripombah k deželnemu urbanističnemu načrtu, ki so jih načelniki skupin strnili v skupno resolucijo in jo bodo v teh dneh še nekoliko, obrusili. Občinski svet torej svoje naloge pred poletnimi po- čitnicami ni v celoti izpolnil in se bo zato, proti predvidevanju / tem mesecu še enkrat sestal. Protestna manifestacija uslužbencev «Maraldi» Uslužbenci podjetja Simo in Accia-ierie Alto Adriatico, ki so že dva meseca brez osebnih prejemkov, bodo zjutraj stavkali. V sprevodu po tržiških ulicah bodo odšli na Trg republike, kjer bo zborovanje. Delegacijo uslužbencev pa bo sprejel tudi prefekturni komisar Larosa. Kakor smo že poročali se kriza v omenjenih dveh podjetjih vleče že precej mesecev. Aprila letos je kazalo, da bo zadeva končno rešena z dogovorom na ministrski ravni, vendar se sporazum ne izvaja. Lastnica omenjenih podjetij je, kakor je znano, družba Maraidi. POLETJI PA TAKO! V GORICI SE JE VČERAJ OPOLDNE UTRGAL OBLAK Zaradi visoke vode ni bil mogoč vstop v bolnišnico Lani smo se pritoževali, da nam je dež pokvaril poletje, mnogim pa tudi počitnice. Tolažili smo se, da je bilo izjemno mokro leto. Tolažili in upali hkrati, da bo letos boljše. Sedaj, ko je polovica poletja mimo in polagamo vremenoslovski obračun, ugotavljamo, da smo, v primerjavi z lanskim letom, letos prišli z dežja pod kap. Dobesedno pod kap. Zakaj včerajšnji naliv v Gorici in naliv v ponedeljek ponoči v Tržiču, da ne govorimo o dežju, ki pada vsak dan, takšno trditev povsem utemeljujeta. Kar dvakrat se je na Goriškem v dveh dneh u-trgal oblak in obakrat je padlo toliko dežja, da ga statistiki skorajda ne pomnijo. V Tržiču je v eni uri padlo 40 milimetrov dežja, v Gorici pa ravno toliko. Med nalivom v Gorici se je v uradih tako stemnilo, da brez električne svetlobe ni bilo mogoče delati. Zaradi vetra se je pred uršulinskim zavodom v Ul. don Bosco zlomila cipresa ter zaustavi la promet na cesti. Voda je vdrla v tri pritlične prostore in so jo morali črpali z gasilskimi črpalkami. ............................m.......... SKLICANA IZREDNA SEJA ZARADI KOPANJA ILOVICE NA PREVALU Števerjanski občinski svet soglasno podprl dosedanje županove ukrepe 0 sporu bo odločalo upravno sodišče ■ Lastniki zemljišč plačujejo prispevek za melioracijo, istočasno pa ustvarjajo novo močvirje - Kmečka zveza in Briška gorska skupnost podprli stališče števerjanske občinske uprave V ponedeljek, 18. t.m., je števerjanski župan Stanislav Kranjšček sklical :z-edno sejo občinskega sveta-, z namenom da člane tega občinskega organa seznani z dosedanjim razvojem zadeve glede kopanja ilovice na Prevalu ter v tej zvezi zaprosi za odobritev nekaterih že sprejetih ukrepov ožjega odbora. Zadeva, ki je pripeljala do sedanjega spora, za katerega je v precejšnji meri odgovorna dežela, se je začela že pred dobrimi petimi leti, je poročal občinski tajnik in podal kronološki potek dogodkov: 14. 7. 1973 je podjetje Valdisonzo (pozneje je prešlo v sklop družbe Valdadige) zaprosilo občino za dovoljenje za izkop ilovice na dveh parcelah na Prevalu. Ker v tem času še ni bilo zakonskih določil glede urejevanja im razpolaganja z zemljišči, niti ne regulacijskega načrta, je županstvo izdalo svoj pri stanek. Novembra istega leta je začel ve Ijati. občinski regulacijski načrt, po kate-em je vsaka sprememba namembnost: zemljišča podrejena do voljenju županstva. Leto kasneje stopi v veljavo deželni zakon št. 42. ki urejuje izkoriščanje rudnih nahajališč, izkopov peska, ilovice itd. Pristojnost za izdajo do voijenja prevzame posebna komisija pri deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino. Hkrati pa se prizna več pristojnosti tudi občinam. Tako je treba prošnje vložiti preko županstva, ki mora tudi izdati svoje mnenje glede uoEamezn h dejavnosti. 10. ma-ca 1975 je podjetje Valdisonzo vložilo ri županstvu v št' ver-janu prošnjo za izkop na dveli parcelah na področju Prevala. Občina je prošnji priložila svoje negativno mnenje ter jo poslala na deželo. Medtem podjetje nemoteno nada-liu.ie z deli na prejšnjih parcelah. Medtem je tudi prešlo (decembra 19,a) v sklop družbe Valdadige. Pristojna deželna komisija se cel: dve leti ni izrekla o prošnji. Aprila letos je podjetje začelo z odstranjevanjem vrhnjega sloja humusa na po vi h parcelah, ka. je povzročilo takojšnje proteste kmetov, ki imajo zemljišč v neposredni bližini. Župan je zdal prvo odredbo o prepovedi del, vendar je podjetje ni upoštevalo. Klobčič se začne tako odvijati. Končno se zgane, najbrž pod pritiskom družbe Valdadige, tudi deželno od-borništvo za industrijo in trgovino ter 16. junija skliče v Trstu komi-s:jo, ki naj se izreče o izdaji dovoljenja. O samem načinu sklicanja o-menjene komisije smo že dovolj jasno poročali v našem dnevniku 17. junija letos. Danes vest lahko neko- liko popravimo. Županstvo je vabilo I niki kmečkih sindikalnih organiza-na omenjeno sejo prejelo skoraj me-1 cij ter jim obrazložil celotno zadevo, sec dni kasneje, to je 12. julija. Kmečka zveza je glede tega te zav- Tržaška občina obvešča, da se v ponedeljek, 11. julija, pričelo obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bo brezplačno pod nadzorstvom občinskih živinozdravnikov v občinskem pesjaku (Ul. Orsera 8), v občinski klavnici (Ul. Macelli) in sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure in pa v zasebni klavnici na Proseku ob delavnikih od 16. do 18. ure. Rok za obvezno cepljenje zapade 15. septembra. Mnenje o poslovanju deželnih uradov naj si ustvarijo bralci sami! 16. junija so podjetju Valdadige notificirali tudi drugo županovo odredbo, s katero spet prepoveduje vsakršno dejavnost, dokler se o zadevi ne izreče deželna komisija. Kljub temu, da je komisija na seji 16, junija skoraj soglasno, proti je bil le predstavnik števerjanske občine. nekaj pomislekov pa je izrekel predstavnik konzorcija za meliora eijo Prevala, sklenila, da se podjetju Valdadige omogoči nadaljevanje del, dovoljenje ni bilo izdano. Z veliko naglico je deželno odborništvo za trgovino in industrijo 5. julija sklicalo študijsko komisijo, ki naj bi znova ocenila celotno ,Z9d?y()„, vsekakor brez možnosti vpliva na že izre čeno odločitev. O načinu sklicanja ter o tem. koga so.,io. kojta ni^a (-ho te aJ.| nehote), povabili pa smo že pisali. Prav tako smo že tudi no-ročali o zaključkih sestanka: štever-jansko občino je pri njenem stališču podprl le predstavnik Briške gorske skupnosti. Zadnje dejanje je prišlo 8. julija, ko je dežela izdala dekret, k: dovoljuje sicer začasni izkop ilovice na štirih parcelah In to do globine petih metrov, čeprav je podjetje oredčasno zaprosilo samo za dovoljenje za izkop do globine treh metrov. S tem se kronološki preglea dogodkov zaključi, odpira pa se novo poglavje. V njem bo glavno vlogo imelo dežebo upravno sodišče, ki bo moralo odločiti, če so bili dosedanji ukiepi županstva v skladu z zakooi ter ali je iste kršila dežela, kakor se žal prepogosto dogaja v italijanski dokaj zmedeni upravni orakrf, ko večkrat levica ne ve, kaj dela desnica. Naj v dokaz tega navedemo samo primer tistih lastnikov parnel, ki že dolga leta, po leg davka na dohodke iz zemljišča plačujejo tudi prispevke v korist konzorcija za melioracijo Prevala. Prispevki so precej visoki in skoraj dosegajo znesek davka. Če smemo no drugi strani verjeti podatkom ki jih je navedel kmetijski izvedenec Rustja, ki ga je najela družba Valdadig-' da bi dokazal, kako majhen vpliv bo imela stoječa voda na spremembo mikroklime, bi se v ne kaj mesecih našlo ponovno pod vodo približno 170 tisoč kvadratnih metrov površine, kar je dvakrat toliko, kolikor znaša površina vseh kanalov in glavnih otokov na Prevalu danes. Podatki torej, o katerih velja razmisliti. Zadnjo besedo bo vsekakor Imelo deželno upravno sodišče. Zaradi tega je županstvo že tudi imenovalo zagovornika v osebi od v. Formentinija, kar je občinski ' * A i svet soglasno odobril. Po nepotrje- nih vesteh pa bo družbo Valdadige zastopal odv. Batello. žela precej ostro stališče ter s pi smom opozorila predvsem odborništvo za kmetijstvo na čuden dosedanji razplet dogodkov. Občinski svet je na ponedeljkovi seji tudi 'soglasno sprojel osnutek protestne resolucije, ki jo bodo posredovali pristojnim pokrajinskim in deželnim organom, t^r izrekel župa nu vso podporo v tem težavnem trenutku. AItš Bebler v Novi Gorici Takšna nesreča se je zgodila mizarskemu obrtniku Pianiju in trgovcu Abuji na Korni ter družini Le-nardon v Ul. Morelli. Ob novem vhodu v splošno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto se je nabralo okoli pol metra vode,, tako da je bil za delj časa onemogočen dohod v zgradbo. Jutri seja konzulte za severni del mesta Jutri zvečer se sestane rajonska konzulta za severni del mesta. Na dnevnem redu je razprava o dodelitvi javnega prostora za ljudske prireditve ter razprava o sklicu sestanka vseh prebivalcev rajona. Seja bo ob 19. uri v Katoliškem domu. Deželni kongres FIB-CISL za večjo avtonomijo Če je bil med političmmi strankami na vrhu dosežen sporazum, ki zagotavlja določeno politično stabilnost, se na sindikalnem področju odpira nova st-an. Sindikalne organizacije se namreč zavzemajo za čimvečjo avtonomijo od političnih strank, kajti same tako bu njihov boj na strani delavskega razreda uspešen. Take smernice je že dalj časa opaziti v sindikalnem gibanju, le dni pa so bile ponovno potrjene na pravkar zaključenem deželnem kongresu ančnili uslužbencev, včlanjenih v sindikatu FIB - CISL, ki je bil prejšnji teden v Gorici. Ob koncu kongresa so odobrili tudi resolucijo iz katere navajamo najvažnejše točke. Kongres omenjene sindikalne federacije je potekal v težavnem političnem trenutku, ko je delavski razred še posebej izpostavljen najrazličnejšim pritiskom, ko se gospodarska kriza izkorišča v ideološke namene. Po eni strani a-larmantne vesti o nekonkurenčnosti. o visoki ceni dela, po drugi strani pa podatki o visokih dobičkih družb. Širi se nezaposlenost in narašča «črno delo». Sindikalne organizacije zato stojijo pred težko nalogo, kako spet prevzeti pobudo v svoje roke ter se pripraviti na odločilen spopad za ohranitev demokratične ureditve v državi, ter za zagotovitev napredka. V zadnjem času se je sindikalno gibanje, v pričakovanju razjasnitve političnega položaja, nekoliko uspavalo. Član Sveta federacije in častni ob-ea^ No,ye Gorice dr. Aleš Bebler se je včeraj mudil v našem sosednjpm mestu. Predsednik občinske skupščine Jože šušmelj, • član predsedstva CK ZKJ Miha Ravnik in drugi novogoriški družbeno politični de lavci so ga seznanili z izvajanjem osimskih določil na Goriškem. Pri tem so mu posredovali oblike sodelovanja s sosednjimi italijanskimi občinami, z Gorico, Doberdobom, Sovodnjami in Števerjanom. Pogovarjali so se tudi o izgradnji infrastrukturnih objektov ob meji. Dr. Aleš Bebler je izrazil zadovoljstvo zaradi razvoja Nove Gorice in izvajanja njene obmejne funkcije, hkrati pa je menil, da bi z izgradnjo obmejnih in drugih objektov, določenih v osimskih sporazumih, začeli čimprej. Župan je svetovalce seznanil tu di z dosedanjimi posegi Briške gorske skupnosti, ki se je odločna postavila na stran občine Števerjai. ter v tej zvezi poslala pristojnim deželnim oblastem ostro protestno pismo, v katerem opozarja na kršenje deželnega urbanističnega načrta, ki področje Prevala označuje za pomembno in kmetijsko področje. Dejavnost družbe Valdadige pa je tudi v nasprotju z zakonskimi dolo- Srcčaujc izseljencev v Novi Gorici Podružnica Slovenske izseljenske matice v Novi Gorici bo tudi letos organizirala tradicionalno srečanje izseljencev iz obeh strani jugoslovansko - italijanske meje na Goriškem, ki se v poletnem času mudi na obisku v domovini. Prireditev bo v soboto, 23. julija ob 19. uri po jugoslovanskem času in sicer na ploščadi hotela Argonavti v Novi Gorici. Organizatorji so pripravili pester in zanimiv program. Po govoru podpredsednika Slovenske izseljenske matice Mila Vižintina bodo v kulturnem sporedu sodelovali pevski zbor tJadran* iz Clevelanda v ZDA, potem pevski zbor prosvetnega društva «Oton Možina* iz vasi Brje v Vipavski dolini, godba na pihala z Vogrskega in recitatorji. Sledil bo družabni del srečanja. Novogoriška podružnica Slovenske izseljenske matice prek Primorskega dnevnika vabi tudi slovenske izseljence iz zamejstva v Italiji, da se srečanja v Novi Goric; udeleže v čim večjem številu. Vabljeni so 'tudi njihovi svojci in slovenski sezonski delavci, ki so zaposleni v drugih deželah, a so zdaj na dopustu v domovini. Cepljenje proti pasji steklini V skladu z odredbo pokrajinskega živinozdravnika o obveznem Cepljenju psov proti steklini, lahko lastni-čili, ki urejajo dejavnost konzorci- živali opravijo to dolžnost v ob- Pred novim vhodom v splosno bolnišnico v Ulici Vlttorio Veneto se Je med včerajšnjim opoldanskim dežjem nabralo pol metra vode, zaradi katere je bil za nekaj časa onemogočen dohod vozilom in osebam, šele ko je voda nekoliko odtekla (slika ie bila posneta takrat) so si najbolj pogumni sezuli čevlje in lužo prebredli bosj ja za melioracijo Prevala. Kmečke sindikalne organizacije so do zdaj v glavnem ostale izven spora. Njihovih predstavnikov niso povabili niti na sejo komisije v Trstu, niti na študijsko komisijo v Gorici. Vzroke za to ni treba dolgo iskati, saj bi se morali predstavniki Kmečke zveze kakor tudi Coldiretti prav gotovo izreči v korist kmetijstva, to pa je stališče, ki ga zastopa tudi občinska uprava v Števerjanu. To najbrž ne bi bilo po godu tistim, ki prepričani, da lahko o vsem še vedno sami odločajo, čeprav mimo zakonov. Prejšnji teden se je zato župan Klanjšček sestal s predsUv- činski klavnici še v tem in prihodnjem tednu. Cepljenje je brezplačno. Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju in gneči zadnje dni, občinska veterinarska služba naproša lastnike psov, naj s cepljenjem ne odlašajo. DE/URNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Al Moro Ul. Carducci 38, tel. 2268. VOZNI RED VLAKOV PRIHODI IZ TRSTA D 1.33, L 6.17, D 6.51, L 7.13, D 7.4». D 9.34, L 11.06, D 13.05. L 13.59. D 14.43, L 15.30, E 16.38 L L 17.52, D 18.24 1 L 18.56 2, D 20.03, L. 21.10, D 22.21, L 23.36. ODHODI PROTI TRSTU L 0.03, L 5.45 5, L 6.20. D 7.15 1, L 7.50, D 8.20», D 9.10, L 11.09, D 13.27, L 14.02, D 16.26, L 17.02, L 18.26, E 19.00, L 19.51, L 21.44, D 22.53, E 23.02 3. PRIHODI IZ VIDMA L 0.02, L 5.43 5, L 6.19, D 7.14*. L 7.47, D 8.186. D 9.09, L 11.07, D 13.25, L 13.57, D 16.25, L 17.00. L 18.23, E 18.59, L 19.49, L 21.42, D 22.51. E 23.00 3. ODHODI PROTI VIDMU D 1.35, L 6.20, D 6.53, L 7.16, D 7.51. D 9.36, L 11.10, D 13.03, L 14.01, D 14.44, L 15.31, E 16.39 «•. L 17.56, D 18.25 '. L 19.01 J, D 20.05, L 21.11, D 22.22, L 23.37. PRIHODI IZ NOVE GORICE L 11.43, L 17.18. ODHODI ZA NOVO GORICO L 9.50. L 15.35. 1 ne vozi ob praznikih. * vozi od 22.5. do 6.8. in od 15.0. do 23.9. Ob sobotah ne vozi. 3 vozi ob praznikih od 26.6. do 11.9.; ne vozi 14.8. 4 vozi na dan pred praznikom od 25.6. do 10.9. * vozi od 23.5. do 5.8. In od 16.8. do 23.9. Ne vozi ob sobotah in praznikih. “ vozi od 23.5. do 6.8.' in od 16.8, do 24.9.; ne vozi ob praznikih. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 24. t.m., enodnevni avtobusni izlet na Južno Tirolsko z o-gledom Innichena, Brunnecka, Toblar škega polja in drugih znanih letovi-ščarskih krajev. Prijave sprejemamo na sedežu društva do 21. t.m. 23. in 24. julija prireja društvo izlet v Dolomite z vzponom na Antelao (3.624 m). Podrobnosti o odhodu bomo javili naknadno. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich 117. tel. 72480. Gorica VERDI 17.30-22.00 «Un genio. due compari. un pollo*. Terence Hill in in Miou Miou. Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. MODERN1SS1MO zaprto zaradi do pusta. CENTRALE’ zaprto zaradi dopusta. V1TTORIA zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 . EXCELSIOR 18.00-22.00 «Oh Sera-fina*. Aorti Gorica in okoticu SOČA »Goli v sedlu*, ameriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Skušnjave mladega Casanove*. ital. film ob 18.30 in 20,30. DESKLE «Prva zgaga*, francoski film ob 20. uri. SEKRETAR ZAHODNONEMŠKIH SOCIALDEMOKRATOV NEVTRONSKA BOMBA JE V BISTVU SIMBOL MISELNE PERVERZNOSTI Kadar se vrednost človeka postavi izpod vrednosti snovi - Prvi odmev na Bahrovo stališče napoveduje razcep v javnem mnenju BONN, 19. — Čep-av je res, da je bil nekaj časa sam predsednik, Carter v dvomu, je tudi res, da so se v kompete.nt.iik- krogih na oni strani Atlantika zaresno odločili za izdelovanje »najbolj čiste* in celo »humane® atomske, pravzaprav nevtronske bombe. Toda če so' v Pentagonu računali, < bo vsa »zavezniška® Evropa «z zadovoljstvom® sprejela «čudovito orožje® ali celo «odlično obrambno sredstvo® in se je na lanskem zasedanju NATO ob »razveseljivi vesti® slišal tudi kak aplavz, se oglašajo sedaj k besedi tudi ljudje, ki ne pristajajo prav na vse, kar v W; shingtonu sklenejo. Na sporočilo ameriških kompetentnih krogov, da bodo ZDA izdelovale nevtronsko bombo, je prišel prvi zahodnonemški javni odgovor, ki ni več aplavz, kot se je slišal pred letom v kom siji NATO, pač pa negativen, hudo negativen odgovor, k j ga je dal generalni tajnik zahodnomške socialdemokratske stranke Egon Bahr, ki je prišel v povojno zgodovino zahodnenem-ške socialdemokracije zaradi tega ke' spada med tisto ozko skupin« socialdemokratskih voditeljev, to so sc potegovali in vztrajajo pn »vzhodnem odprtju®. Gre za enega najstarejših Brandtovih somišljeni k6v, ki so uv deli. da je treba stvai no st Vzhodne Nemčije priznati, pre ko nje pa tudi stvarnost vzhodne Evrope, pa čeprav bi to bilo nekoliko v nasprotju z nekaterimi in teresi ne le Zahodne Nemčije, pač pa tudi same socialdemokratske stranke. »Nevtronska bomba je simbol mi selne perverznosti® — zatrjuje E gon Bahr v članku socaldemokrat skega glasila «Vorwarts», ki je še v tisku in bo izšel šele danes, ven dir je bil tekst članka drugače publiciran že vnaprej in dan na voljo domačemu in tujemu tisku. Članek, o katerem je govor, tolmači kategorično reagiranje uradnega Borna na najnovejši sklep \Vashingtona, seveda v zvez' z izdelovanjem nevtronske bombe. E-gon Bahr je pravzaprav le ugledna politična osebnost, ker nima uradne funkcije v državni upravi social demokratsko liberalne koalicije, toda kot generalni tajnik vladne stranke predstavlja veliko in je njegov položaj pomemben, njegovo stališče nasproti nevtronski bombi pa je prav gotovo stališče ne samo Egona Bahra kot osebe, pač pa kol predstavnika tiste stranke, ki je na vladi. Potem ko Egon Bahr najprej o-črta vse »velike prednosti in ka kovosti® nevtronske bombe, si postavlja dramatično vprašanje: «Ali je to zadnja beseda napredka? Je Človeštvo pr šlo že v fazo, da je ponorelo?® Egon Bahr nato dobe sedno nadaljuje: »To vprašanje se postavlja vsemu človeštvu in ne le eni državi, kajti nobeno orožje ni še nikoli, ostalo monopol ene države. In tu se lestvica vseh vrednot postavlja na glavo. Ohranitev materije postaja cilj. Človek zadobiva drugorazredno vrednost. Smisel tega orožja je, da s«. proizvodni'obrati, torej tovarne, ceste, kamunika-c jski sistemi in drugo koj po »intervenciji® ponovno izkoriščajo, uporabljajo. Napredek je tudi v tem. da je laže odstraniti trupla človeških žrtev, kot pa ruševine mest in to- varn. S svojimi možgani se človek degradira v nepomembno stvar, v sužnja stroja. V krizni situac:ji ni človek tisti, ki ga je treba ohraniti, pač pa je treba obraniti stroj, človek je manjvreden in zato je nevtronska bomba simbol perverznega mišljenja® — zaključuje Egon Bahr. To stališče postaja še pomembnejše. če vzamemo v poštev dejstvo, da je zahodnonemški obrambni minister Georg Leber prvo informacijo iz VVashingtona o novem orožju prejel »z negodovanjem*. To pa zato, ker ni bil o podrobnostih naprej poučen. Kakor se zatrjuje, na zasedanju skupine NATO za jedrsko načrtovanje, ki je bilo pretekli mesec v Oltavvi, ni bila izrečena niti ena beseda o bližajočem se sklepu Wa-shirjgtona. Toda na lanskem zasedanju iste skupine je bilo najavljeno »novo ameriško čudovito o-rožje®, ki bo značilno zaradi »povečanega žavčenja in omejenega toplotnega in eksplozivnega učn-ka». In kot je tedaj izjavil vrhovni poveljnik NATO general Alexan-der Haig, je to «čudovito» orožje pri nekaterih evropskih zaveznikih naletelo na «navdušen sprejem®, tako da so predstavniki zahodnoevropskih zaveznikov brez pomšlja-nja pristali na ‘ izdelovanje novega orožja, s tem pa so pristali tudi na to, da se novo orožje razporedi tudi po njihovih ozemljili. . . In Zvezna republika Nemčija je v tem kontekstu posebno pomembna, zato pa tudi prizadeta. Novo nevtronsko orožje se namreč ne vključuje v tako imenovano st teško orožje. Izstreljevanje teh nevtronskih bomb ni zamišljeno kot izstreljevanje običajnega strateškega orožja, pač pu pride v poštev kol frontno orožje. Nevtronske bombe bi uporabljali tako rekoč na bojišču. ke.” bi jih izstreljevali z raketami vrste «lance», ki imajo domet do 120 km. Rakete «lance» so že sUciorrane, razpostavljene po Zahodni Nemčiji, dovolj je, da jim zamenjajo sedanje glave z nevtronskimi bombami. To pa posredno pomeni, da bi nove bombe s strahotno morilno močjo v primeru vojne ueotabljali na nemškem ozemlju. Na to navajajo tudi načrti nedavnih vojaških vaj, k: so jih izvedle zavezniške vojaške sile na zahodnonemškem ozemlju, o čemer je že pred njihovim začetkom tednik «Wclt am Sonntag® pisal in pri tem navajal možnost uporabe žarkov smrti, kar da b’ bilo usodno /a nemški svet. List je k temu do dal: »Tudi če bi Porurje .začasno zasedle tuje čete, bi jih mogli od' tarh pregnati brez uničenja industrijskega srca Evrope®, todft hkrati bi z'zasedbenimi! sTanif phMi tudi prebivalstvo Porurja, tako da bi vsi ljudje bili mrtvi, tovarne in rudniki pa bi ostali. Zaves lepa tolažba, čudovita perspekt va. . . Bonska vlada še ni rekla svoje besede o ameriških načrtih. Kakor se je zvedelo, sta Carter in kancler Schmidt .evtronsko orožje le mimogrede omenila. Šele po vrnitvi iz ZDA bo Schmidt bolj izčrpno informiran o tem sklepu Stališča Egona Bahra pa bodo v bodočih zahodnonemških razpre ah o nevtronski strategiji manifestirala It eno gled šče, en način mišljenja. Na Bahrove teze je nekdo v listu «Die Wclt® že napovedal, da bodo mnenja glede tega zelo deljena. Komentator Springerjevega dnevnika s precejšnjim cinizmom zatrjuje, da so Bahrovi pozivi k mo-ali-ziranju pravzaprav lažni argumenti, ker da je orožje od vedno bilo namenjeno pobijanju sovražnega ljudstva, ne pa rušenju struktur. In prav to pobijanje sovražnika je po mnenju komentatorja smisel nevtronske bombe. »Brihtni mož» meni tudi, da je bila v prvi vojni odločilno orožje strojnica, ki ni uničevala materije, struktur, pač pa je pobila čimveč vojakov. Potemtakem nevtronska bomba ni nikakršna nova -kvaliteta, Bahrovo stališče pa bi moglo biti napoved korenite spremembo v nemški socialdemokratski »ideologiji* ki da odklanja zahtevo ZDA, da bi nevtronske bombe našle svoje mesto na tleh Zahodne Nemčije. To pa bi po pisanju dnevnika «Die Welt» moglo povzročiti hude posledice v zahodnonemški varnosti. In prav ta izvajanja, prav ta svojevrstna logika ponovno dokazuje, da se je človek že približal oni fazi, ko b: se mogli za marsikoga vprašati, ali je še sploh pri čisti. . . NA LETOŠNJEM FESTIVALU «UNITA» IN «DELA> KAKIH TRIDESET SLIKARJEV JE SODELOVALO S 120 DELI Ob številnih veljavnih delih tudi kaj takega, kar na razstavo ni spadalo V poletnih mesecih, ko dejavnost vseli ali skoraj vseh galerij zamre, se vsa razstavna dejavnost ' omeji na razstavo kakega «ex tempore». na razstave, ki jih prirejajo turistične ustanove, ter na kako priložnostno razstavo j kakršni sta bili prejšnji teden v Trstu kar dve. Ena ie bila o okviru festivala *Unita» in «Delm, druga pa v okviru trojanskega tedna». Najprej bomo poudarili, da sta bili ti dve prireditvi tako po obsegu, kot po kakovosti zelo različni, z druge strani pa velja koj od začetka povedati da pri takih prireditvah ne moremo dajati neke meritorne sodbe, pa čeprav je ta pri razstavi na tržaškem sejmišču boli možna kot pri roionski razstavi. V eni izmed razstavnih dvoran tržaškega velesejma je 31 tržaških slikarjev razstavilo skoraj 120 del. Med temi deli so bila tudi dela. ki bi na razstavo ne sodila, vendar smemo reči. da je manifestacija zaslužila pozornost, sai je bilo razstavljenih veliko veljavnih del. pa čeprav med razstavljavci tako imenovanih velikih imen nismo zasledili. Že ob samem vhodu se je s petimi deli predstavil Giuliano Babuder. Za razliko od nekaterih njegovih drugih podobnin manifestacij se je predstavil zelo enotno. Prav tako se je dobro predstavit tudi Černi goj, ki je obesil med drugim na steno njegovo že znano nosečo žensko, razpelo na križ, kot tudi prav, tako znanega človeka-tarčo. Franco Stagni je v svoji motiviki prav tako polemičen, vtem ko se ie Silvano Kavcich predstavil s tovornim kolodvorom, s tovarno in Krasom, v vsem pa kot dober, pa čeprav ne dovolj pozoren mojster. v Mihaela Velikonja, ki je nedavno tega imela lepo razstavo pri Russu. je na tej prireditvi razstavila pet svojih motivov. Kot je znano, se Velikonjeva preizkuša v naiviki in rade volje ji priznamo, da se je tudi tokrat dostojno predstavila. Prav tako se je dobro predstavil Claudio Bianchi - Weis, ki že nekaj časa ne slika več pod vodne stvarnosti. Pa se še vedno ne more ločiti od vodnega elementa. Ker tudi tokrat ponazarja vodo jezera ali samo moč- HiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiriiiiiiiiiiimiMiiMiMiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiuiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiifiiiiii ZARES ŽALOSTNA ZGODBA IZ GORSKEGA KRAJA NAD MADRIDOM Po 38 letih se je bivši župan «opogumii» in prišel med ljudi Po zlomu republikanske vojske se ni umaknil čez Pireneje, pač pa ubral obratno pot in se skril v domačo klet CERCEDELLA, 19. — Pred leti je ves svet z začudenjem bral vest, da se je nekaj japonskih vojakov prodalo, potem ko so preživeli v džunglah oacifičnih otokov vse od konca zadnje vojne. Niso pgč hoteli pristati na ujetništvo in niso celo hoteli verjeti. da je Japonska izgub la vojno. Pa tudi’ v naši neposredni bližini, na Hrvaškem, sta bila dva podobnti primera, da sta se. dva verjetno nekoliko omejena bivša domobranca skrivala kakih 15 ali še več let, ker sta se bala »obračuna®, ki ga, seveda, niti ni bilo. Še veliko boli žalostna ie zgodba bivšega republikanskega župana majhne španske hribovske občih«', ki se je kril nred frank isti c no p J mi jo polnih .'1(1 let Gre za republikanskega župana občine Cerccdilla, ki je kakih 50 km severozahodno od Madrida na Sierri de Gudarrama. Pp 38 letih skrivanja v domači kleti ie prišel spet na dan preteklo nedeljo. '1; ko se ic na splošno presenečenje rešil «primer» dar.es 77-letnega Protasia Montah a Martina. Sosedje so menili, da se ie spomladi 1939. leta ob zrušenju republikanske vojske umaknil s stotisori republikancev preko Pi-renejev v Francijo, nekateri so trdili, da živi v Braziliji in spet drugi so menili, da je že zdavnaj mrtev, da je pač koi. anti-frunkisl padel v boju proti na- •lllllllllfllMMIIIIIIIimillllllllinilimillllllHIIIIIMIIIIMIUlimillllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHMlflllllllllllllllllllllllMIlIttllllMIIIIIIIIIMMIIlllMllllllllllMIIMItMIIIIIII Najstarejši in najmlajši godbenik Na nedeljskem praznovanju 80-letnice nabrežinske godbe na pihala sta bila nagrajena tudi najstarejši in najmlajši godbenik in sicer Ignac Pertot, ki sodeluje pri godbi že nič manj kot šestdeset let (gornja slika) in najmlajši, komaj desetletni David Šinigoj (spodnja slika) stopajoči fašistični vojski V resnici pa je bivši župan Montalvo Martin vrjs ta čas bil kar sredi vasi, r.Kiit v kleti domačega doma, ker se je pač bal, da bi se španski fašisti nad njim mašče vali. Preteklo nedeljo se je opogumil in «prišcl na plan®, ves bled s temnimi očali proti soncu, da bi pač svoja ošibele oči pripravil na dnevno svetlobo, ki je že dolgo skoraj ni več poznal. Brž ko je prišel na svetlo in .se ie za njegov primer razvedelo, je postal slaven in v majhne • gorsko vas Cercedillo so prihiteli časnikarji, filmski in televizijski snemalci ter drugi predstavniki občil. Časnikarjem, ie sivolasi Mont nivo Mariin rekel, da ie nrišel-lz svojega skrivališča, ker j? končno prepričan, da sc je državljanska vojna v Španiji končala. V to ga je prepričalo »dejstvo, da predstavniki španskih delavskih strank imajo v parlamentu mesta, ki jim pripadajo®. Seveda ie govor o novem španskem parlamentu. Protasio Montalvo Martin ie bil star socialistični aktivist in .je bil v onih usodnih letih prej štirimi desetletji izvoljen za župana v hribovskem kraju Cerccdilla, ki je glavno naselje v občini, ki šteje komaj 2500 prebivalcev. V času republikanske Španija je tri izrazit eksponent napredne družbene ureditve, p času vojne na se je angažiral na strani antifašističnih sil, ki so se borile Dro-ti prodirajočemu mednarodnemu fašizmu. In ko so 1938. leta Francovi legionarji zasedli tudi to področje. se je z republikansko vojsko umaknil in se v njenih vrstah boril vse do enega tragičnega dne, ko je ob zrušenju republikanske voiske demokratična Španija propadla. Toda vtem ko se je skoraj vsa republikanska vojska z množico civilistov umaknila preko Pirenejev v Francijo, je Protasio Montalvo Martin ubral obratno pot. Od tedaj bivšega župana »nihče ni vidci*. Pravzaprav se je vrnil domov k ženi in štirim otrokom, trem hčeram in sinu. ki so mu pripravili skrivališče v kleti, ga ves čas oskrbovali s hrano in vsem potreb-' nim in mu tudi prinašali dnevni tisk in revije, da se je lahko z nečim ukvarjal in da je bil na tekočem o vsem, kar se .ie dogajalo doma, v Španiji in po svetu. Skoraj ves čas je mož preživel v svoji kleti in se je le od časa do časa prikradel v kuhinjo, da bi ženi pomagal pri gospodinjskih delih. Toda ves čas je bil na preži, da bi ga kdo ne presenetil. '«Vedno sem gledal na kunce in ptice, lu bi mi mogli s svojim obnašanjem dati signal, da se nekdo približuje. In ko so živali postale nemirne, sem so naglo umaknil v klet*, pripoveduje danes Montalvo Martin, ko govori o svoji zgodbi. Pravzaprav je čudno, da se more napredno usmerjen in politično angažiran človek toliko časa kriti in si s tem zapraviti življenje, ta j s kritjem v ni pomagal ne sebi, ne svoji stranki, ne svojim idejam. Danes v zvezi s tem zatrjuje: «Storil sem to zato, ker sem imel veliko sovražnikov. V našem kraju, v Cercedilli je veliko fašistov®. Toda tudi potem ko je Franco umrl. v novembru pred dvema letoma, in ko ie začelo v Španiji prihajati do novega vzdušja, se je mož še vedno skrival, ker da se je bal represalij. Resnici na ljubo je treba priznati, da je Montalvu Martinu sedai grozila večja nevarnost kot pred leti, ker so falangisti zaradi tega. ker so izgubili, postali bolj divji in maščevalni. Vendar sta tudi ti dve leti bili za bivšega župana zapravljeni. Seaaj je sklenil, kot zatrjuje, zahvaliti se kralju Juanu Carlosu in Suaiezovi vladi, ker »sta ti-stvarila razmere, ki so mi omogočile vrnitev v normalno življenje*. Čeprav ie v vsem tem njegovem strahu veliko, zelo veliko pretiravanja, vsaj kar se novejše dobe tiče, so se krajevni voditelji socialistične stranke, med katerimi je tudi njegov sin, morali oracej truditi, da so ga prepričali. da lahko zapusti klet, Skrivališče in pride »na beli dan*. Sedati ii župan v Cercedilli Etvri-oue Espinbša. ki 'je stav točno 38 let, torej prav toliko, '»kolikor let js Montalvo Martin 'oreliil v svojem skrivališču, ga ic sprejel in »svojemu bivšemu kolegu®, bivšemu županu rekel: »Prišel je trenutek za vse nas, da si podamo roko. Še posebej velja to za naju*. Čeprav smo rekli, da se ie Montalvo Martin cd časa do časa prikradel iz kleti v kuhinjo k ^eni in ii pomagal, niso zanj vedeli niti njegovi vnuki, kot tudi ne njegova snaha, žena njegovega sinu. Njegovi sorodniki pravijo, da je Montalvo Martin ic enkrat zapustil skrivališče in d -m, ko s:o ga odpeljali k zdravniku. '* Novost na knjižni polici MILOŠ LA V ŠTIJAGL: Za zakladi majevskih nitjst V prostranem oceanu pragozdov Hondurasa. Gvatemale in Mehike se v odročnih in zapuščenih pokrajinah skivajo nekdanja mesta, ostanki ljudstev indijskih Majev. Ta ljudstva so že v 11. stoletju našega štetja obvladala astronomijo in matematiko in njihova arhitektura, ki se je ohranila do današnjih dni. še danes vzbuja občudovanje. Pisava tfh ljudstev je ostala nerazvozlana do leta 1962. Skratka gre za svet Srednje Amerike, kjer se nahajajo znani pa tudi še neznani ostanki majevske kulture. In v ta svet se je odpravil tudi češki znanstvenik Miloslav Šlingl, ki je svoja opazovanja strnil v knjigi pod naslovom Za zakladi majevskih mest. Knjigo je v slovenskem prevodu Bilke Mate izdala založba Mladinska knjiga in obogatila toprstno poljudno pisano literaturo o stari indijanski kulturi. Knjiga je sicer izšla v zbirki Potopisi, vendar pri njej ne gre za običajni potopis, ki bi bralcu posredoval zanimive opise tujih krajev in kultur. Gre sicer za potopisno opisovanje vendar v bistvu za prikaz arhitekture starih Majev. ki so zgradili po svojih zakonih trajne spomenike svoje kulture. Avtor pravi v svoji zaključni besedi, da bi rad razložil in pričaral lepoto starih mest in nenavadno visoko kulturo njih graditeljev. Pri tern poudarja poseben način obdelovanja materialov, masivnost in mogočnost gmote, čeprav so bile stavbe večinoma pritlične. Pročelja so skrbno grajena in med njimi niso le palače, svetišča in samostan, temveč najdemo tudi observatorije. sodne palače, tržnice in kopališča. Posebej so zanimive gradnje pod zemljo, zlasti vodovodni rezervoarji. Ru. (Nadaljevanje na zadnji strani) Dirja. Posebno p nekaterih izrezih je njegov prikaz veljaven. Ko taico nizamo bežne vtise o posameznih slikarjih, oziroma o njihovih delih, se v trenutku s težavo ustavljamo ob treh Mari jevih velikih platnih, kjer je na platnu, menda, upodobljeno spet platno. Vedno polemična, v trenutkih celo jedka Megi Pepeti ie dala na ogled le tri dela. Dve smo že videli va neki drugi njeni razstavi. Gre za debelušno meščanko ter za «sinjega» moškega z orokavičeno desnico. Da te njena umetnost, zrela in veljavna, menda ni dvoma. Demetnt Cej je razobesil pet svojih del. Gre v vseh petih primerih za nekakšno dvojno podobo, kraju osnov no sliko prekriva steklo, ki ie tudi poslikano. O njegovih delih smo ob času pisali in se ne bomo ponavljali, škoda le. da ie Ceju težko prebiti se bližje v ospredje, kamor bi spadal. Bruno Zeper se je predstavil s petimi manjšimi deli prijetnega videza. Claudio Villatora va je razstavil pet svojih velikih olj. na katerih prikazuje svoje strukture, ki so se v zadnjih časih nekoliko oddaljile o tistih, s katerimi se je predstavi ,al še pred reka j leti. Pino Giuffrida je ostal pri. svojih skomponira-nih kompozicijah, ki jih je tokrat upodobil v pastelu. Carme-lo Vranich pa je dal na ogled le dve svoji olji. dve dodelani platni, ki nrav tako. kot vsa njegova dela govorita o nekakšnem dvojnem zemeljskem ter podzemeljskem življenju, Zal nista bila na slikah označena naslova del. da bi gledalcu nakazala razmišljanje, razlago deta. Mariano čeme se je predstavil na dva načina Z zelo lenim malim bronom z naslovom «Materin-st.vo» ter z dvema risbama m dvema grafikama. Škoda, zares škoda, da ie bil tako fraamenla-ričetl, ko na vsako od razstavljenih del dokazuje n jegove sposobnosti. Kmidio Kredita je razstavil tri dela iz svoje sicer široke motivike a omejene tehnike. «Raz-stava» Dttilia Švare pa je nrav tako fragmentarična. saj se je predstavil z dvema kipcema in tremi deli. ki. tudi niso bila enotna. skratka, takšna predstavitev je za nekega slikarja boli negativna kot. pozitivna. IJvio Grimal da je bil na razstavi navzoč s tremi deli. od katerih sta bili/ dve povsem vel javni ne na tako tretja. Elettra Metalind je dola na ogled pet svojih črni^belih del. risb in grafik, ki so za njeno umetniško izražanje značilne. Na vrsti, sla dva Slovence hkrati: Dczideiij Švara in Franko Vccchiet. Švara sc je predstavil s petimi n’:i. s netimi marinami, ki na s k'asičn;mi marinami nimajo -reze, ka'ti Švara je vse elemente -reduciral na najnujnejše. tako da predstavlja morje le včlika žilava ploskev, čoln in irie-govo senco v rodi pa le neznaten obris, čeprav se kak nezahtevni opazovale ob , teli delih skoraj ne vrtnin njegova dela poznavalce privabijo. Franko Ve.cchiet ie navzoč s tremi dcl\ Gre za niegovo tipično moVviko, za grafične liste, ki pritegnejo Pozornost tako oo, svo-•i komccziciri, kot tudi nu spoii izdelanosti. š’-oda. da ie bila razporeditev slik nekoliko bomani- kl”ra, da ....."'nežna dela niso prišla do veljave. V istem delu razstave ie bilo razporejenih kar ob tleh vel *raz-glednk», dn pet slik. mimo katerih 'bi šli skorai kot bi jih ne b:!i opazi1'. In vendar nam podrobnejše onazovanie pove. da zna Marino Ai*n svoiim dirkalnim kontem rd'hirti tiso iskrost. živost, reM- bi tudi upornost, da se tako rekoč med trzaniem tr ga io vodiču iz rok. Sergio Micalesco je razstavil več svojih velikih olj, ki gledana od daleč spominjajo na slovite mehiške murales in govore o moškosti in upornosti človeka. Končno bomo omenili še Franca Volka, ki je razobesil tri dela. o katerih smo že večkrat pisali in ugotavljali, da gre za solidno ustvarjalnost človeka, ki ve, kai hoče, pa čeprav bi s tehnične plati njegovih slik ne mogli tako preprosto opredeliti. Na koncu le kako pripombo, ki smo jo dolžni organizatorjem in razstavljavcem. Pri takšnih razstavah je nemogoče dati konkretnejšo in temeljitejšo oceno za vsa kepa slikarja. Hkrati pa drži, da galerija, o kateri je govor, da razstavna dvorana tržaškega velesejma ni bila primerna za tovrstno manifestacijo. Z druge strani pa lahko pohvalimo slikarje, ki so se odzvali pozivu, hkrati pa bi tudi dodali, da ni vsaka stvar, ki se sicer predstavi, vredna, da se rez stavi. fre SREDA, 20. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV JUGOSLOVANSKA TV Prvi kanal 13.09 Musič America - Jazz koncert: DIZZY GILLESPIE 13.30 DNEVNIK 13.45 Danes v parlamentu 18.15 Yoga za zdravje 18.35 Med včeraj in danes 19.20 II trionfo di Tarzan 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 človekovo morje: VELIKI RIBIČ Nocoj bo tretje nadaljevanje tega programa nosilo naslov »Veliki ribič® in bo govorilo o odnosu med človekom in morjem v obliki ribolova. Oddaja bo prikazala razne načine in metode, ki so se pravzaprav bolj malo spremenile v vsej dolgi zgodovini ribištva. 21.40 EKSTAZA ZLOČINA Fiim' je režiral Luis Bunuel. V glavnih vlogah igrajo Er-nesto Alfonso. Miroslava Štern, Adriana Walter, Rita Macedo in Rodolfo Landa. Arhibald de la Cruz je de-čtk, ki je mislil, da je u-moril svojo guvernanto. Ko je odrasel, ga je občutek krivde silil v to. da je skušal moriti ženske. Ko je vdovel so ga priznali za nedolžnega, ker so njegovi morilski nameni vedno ostali neuresničeni. Končno se je njegova želja po srečnem zakonskem življenju vendarle uresničila. Ob zaključku: DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Supermix - glasbena oddaja 18.15 Program za mladino: Ledena hiša: Narvik in cesarski vran 18.45 lz parlamenta in DNEVNIK 2 - Šport 19.00 LA DONNA Dl FIORI, 10. nadaljevanje Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 COLOMBO: SMRTNA IGRA Peter Falk kot italijansko ameriški policaj Colombo razčisti neko policijsko zadevo. ki se je zdela na prvi viciez enostavna, na to ni bila. Velik bogataš športnih naprav postane žrtev atentata med neko nogometno tekmo. Športni menažer. ki je zločin izvedel, skuša prikazati, da je bogataš umrl zaradi incidenta. Vse je preračunal in vse temeljito pripravil. preoblekel sc- je v sladoledarja in si priskrbel odličen alibi. Toda policaju Colombu neltai vendarle ni tlšio... 22.00 RIPRENDIAMOCI LA' VITA - peto. zaključno nadali. Anketa o ženskem zdravju Današnja oddajaj podobno kot prejšnje oddaje s tem naslovom, bo govorila o odnosu med žensko in zdrav- ■ jem. Doslej je bilo na tem področju vendarle nekaj storjenega, na primer v kraju Pieve, v Reggio F milil, kier je ginekologinja Stella Foscolo organizirala nov način obravnavanja tega. tako aktualnega vprašanja. Žal pa ie vsega tega mnogo premalo... 23.00 Glasbeno srečanje z ansamblom Pandemonium Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Ljubljana 19.10 Obzornik 19.25 SPEKTER Mozaično oddajo spekter smo tudi tokrat sestavili v Izobraževalni redakciji iz zanimivih tujih filmskih tiri-spevkov iz znanosti in tehnike. Prvi prispevek je prikaz vrste novih tehnoloških P<>’ stopkov pri gradnji elektrarn ter možnosti za izkoriščanje energije, sonca in jedrskega zlitja ter drugih energetskih virov. Drugi >n zadnji prispevek pa bo prikazal britanske strokovnjake. ki bodo predstavili izvedbo avtomobila, ki ga bo; do lahko upravljali tud) mnogi ljudje, ki so priklenjeni na invalidski voziček. 19.55 R. Leoncavallo: GLUMAČI 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 VRT F1NZI CONTINIJEVlH filrr. Film ic režiral Vittorio Rč Sica. V glavnih vlogah igra-j ) Lino Capolicchio, Dom>' nique Sanda in Helmut Berger. Film govori o bogati judovski družini v času nastanka fašizma. De Sicova pripoved je tokrat nekolik® ohlapna, počasna, vendar .i® dramaturško gradi v pretresljiv finale, tragičen konec na pragu druge svetovne vojne, v času največje povampirjenosti antisemitizma in moči fašistične ide®' logije. Celotno ozračje n®; gotovosti in strahu pa tud) upanja je za Contini jeve vse bolj usodno. Toda človešk® dostojanstvo jih obvaruie ponižanj, čeprav vedo, da sc bo njihova pot končala v koncentracijskem taborišču. 22.38 VČERAJ, DANES. JUTRI: Ah smo pred naravnimi katastrofami res nemočni? Kdor je kdaj doživel potres, ga ne pozabi vse svoje žive dni. V starih časih so ljudje upali v čudeže i® se zanašali na milost bo; žanstev, ki so jih poskušaj) omečiti z molitvijo. Danes vemo. da ponavljajoči se tresljaji tal sodijo k prastari igri spreminjanja naravnih sil. Toda kako se lahk® tem silam upremo? Kak® naj • pred njimi obvarujem® ljudi? O tem bo danes S®' vor. 23.10 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Zvezde gledajo z neba 22.25 LJUBLJANA - dokumentarna oddaja 22.45 Geoffreg Morton in njegovi konji Zagreb 19.00 POROČILA 19.15 Mali svet 19.45 Narodna glasba 21.00 Izbor v sredo 23.20 Reportaža ŠVICA 15.35 TOUR DE FRANCE 19.30 Programi za mladino 20.30 DNEVNIK 20.45 Argumenti 21.45 DNEVNIK 22.00 LUČ V PUŠČAVI, TV fdn1 22.50 Portreti 24.00 TOUR DE FRANCE TRST A RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.31, 13.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 14.00, 15.30, 17.0v. 18.00, 19.00 Po- 19.00, 21.00 Poročila: 6.0, 7.20 Ju' ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 tranja glasba in kramljanje; 8.50 Glasba in kramljanje; 9.30 Liki Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.2® iz naše preteklosti; 9.40 Koncert Komu zvoni. . .; 11.00 Strnjena ®' sredi jutra; 10.05, 11.40 Predpol- pereta; 11.30 La fidanzata di- danski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Glasbeni almarah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 ."a najmlajše; 17.05 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežf la na enkrat; Trident in Gornj® Poadižje; 13.30 Glasbeni program' 14.20 Drobec satire; 14.30 Radi®" murales; 15.05 Glasbena etap8, 15.30 Stoletje očetov; 16.15 E...st8' Deželni solisti;. 17.25 Glasbena pa- te con noi; 18.05 Tandem; 18.3® norama; 18.05 Radijska igra »Dvigalo® — D. Kralj. KOPER 7.30, 8.30 12.30, 13.30, 14.30, 17.30 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba Srečanje z VIP; 19.20 Večerni p n®' grami; 20.30 Jeans in stare čipke' 21.05 Kako se zabavaš?, SLOVENIJA 7.00, 8.G0, 9.00, 10.00, 14.00, 16.00' za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; Z nami je. . .; 10.10 Otroški ko- 7(2 Rekreacija; 7.50 Dobro jutr®1 tiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Pismo iz. . .; 14.45 Armandov kotiček; 15.00 Pogovori o glasbi: 15.30 Par besed; 15.45 Zbori; 16.00 Folk glasba; 16.15 Glasbena oddaja: 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz opusa velikih mojstrov; 20.30 Crash; 21.00 Zbori; 21.55 Rock party; 22.00 Čitajmo skupaj; 22.15 Ansambel lahke glasbe; 22.35 Lahka glasba. otroci!; 8.20 Na današnji dah’ 9.08 Glasbena matineja; 10.05 0® lahki glasbi; 10.40 Mladinski zb®r Maribor; 11.40 Turistični nap®1, ki; 12.03 Po svetu glasbe; 13-P Zabavni orkestri; 13.30 Kmetijsk’ nasveti; 13.40 fhhalne godbe; 14-™ Priporočajo vam. . .; 15.05 Ob )?' virih ljudske glasbene umetnost^ 16.45 Spomini in pisma; Izza žic®' 17.00 «Loto vrtiljak®; 18.00 Stud'® ob 18.00: 19.05 Utrinki; 19.30 SainI' Seans: Sonata za violončelo in ki8' vir, op. 32; 20.35 Lahko noč, otr®" ci!; 20.45 Minute z ansambl®1’1 Jože Kampič; 21.00 Glasbeni v®' čeri; 23.20 S festivalov jazza. tiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiHiiiiiiiiiniiiimiiiiMiaii, 111111111,11, iiiiiiiiiih 11111,111111111111111111111111111111111111, iiiiiiminiiiiiiiii,i,,, u, i,,airii„,,|llialllalllll,iMi'> OVEN (od 21.3. do 20.4.) -Lahko se hkrati posvetite dvema podvigoma. Za vaš notranji mir, posvetite se intelektualnim vprašanjem. BIK (od 21.4. do 20.5.) — Jutro bo izpolnjeno s protislovji. Spričo tega ne sprejemajte vežnih rvl Ifičit.pv DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) — Pri sklepanju nekega sporazuma, si boste zagotovili prednosti. Ugodno vzdušje v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) - Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam ponujajo. Odločno branite svojo svobodo. Prejeli boste lepo vest. LEV (od 23.7. do 22.8.) - Pl«, Horoskop hodne težkočc, sicer bo vse potekalo normalno. Ne tožite vedno, saj imajo vsi svoje skrbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) -Ne računajte, da vam bo čudež pomagal. Zanesite se raje na lastne moči. Prišlo bo do spora med prijatelji. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) — Dobro premislite o posledicah, do katerih bi utegnilo priti, če sprejmete neko obveznost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) — Bodite previdni. V svojem poslovanju ne delajte napačnih računov. STRELEC (od 23.11. do 20M}. — Pazite, da bi vas vaši tekme®* ne prehiteli. Za odpravo neke#8 večjega spora bo potrebna d®' kajšnja žrtev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1’ — Spričo nekaterih nevarnih splct' karjenj ukrepajte z vso odločn®' stjo. Varujte mir družine. VODNAR (od 21.1. do 19-2,) — Če imate občutek, da ste n°' tranje prazni, premagajte ga * delom. Ne spuščajte se v tve#8' ne pustolovščine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) - Tud| danes bo dan za vas in vaše načrte zelo uspešen. Srečne ure f>°' polnega medsebojnega zaupanj8' kolesarstvo 17. ETAPA «TOURA» THEVENET NA SKUPNI LESTVICI LE S” NASKOKA PRED KUIPERJEM Junak te krožne dirke Thurau je zdrknil na šesto mesto d-ji^PE D’HUEZ, 19. — Danes je dnl„a Prva ^ločitev na 184,500 km Si Progi, ki je peljala iz Chamo-niemh fnes!'ece L'Alpe d'Huez. Spre-Vai ,Je ddo mnogo in vse so vpli-La'e tako No tudi ^ apc6Uvuu. na ^locn°stjo in prepričljivo zmagal azrneroma hriboviti progi. ne anes je prišlo do zanimivega vrst-u: reda: prvih pet kolesarjev v zaseda obenem tudi prvih mnogo in vse so vpli na skupno lestvico kot na nadaljnji potek «Tou-2 0fiij3enni'e Kuiper je spregovoril etapi mest na skupni razpredelnici. Pet Še očiten znak, da se favoriti nadzorujejo in ne dopu-lmn ni^omur ničesar. Lucien van dvnr Je s^ušal presenetiti vodečo suJ10°- ^arnan: Thevenet in Kuiper nju ?a kmalu ujela, tudi ‘zato, ker kai * '" ključnih trenutkih zmanjša .meoi. Presenečenje je prišlo s dl Tliuraua, ki je nepričakova-pPopustil, pa čeprav je bil še do ne , *ratkim na drugem mestu skup-,ajstvice. Sedaj je šesti, pa tudi za m805'5.12’02” je več kot preveč stitto^itno upanje na boljšo uvr-jp V' Ostaja mu tolažba, da je bil dp NceJ časa lastnik rumene maji-v m*1 da bo še spregovoril, sar Aarsikateri dirki, saj je ta kole-Pa j6 razmeroma zelo mlad. Merckx klinjvi medtem svoje poglavje že za-san ' i ^da cilj je za ostale kole-'Je še oddaljen . . . na vrst' 1® etapa, ki bo Proga bo merila 199,500 km. Vodil 0 na vrstl etapa, ki bo Up 1z kraja Voronne v St. Etien-■ Proga ■ j red: ' Jdennie Kuiper (Niz.) 6.00’20” 2 W>Prečna hitrost 30,721 km/h i ?ernard Thevenet (Fr.) po 41” 2’06” Lucien van Impe (Bel.) 6. (Šp.) (Niz.) 8' ^Rostinho" (Port.) kurent (Fr.) 5 9a^dos ts 6 Ntemelk V1 7’ Martin (Fr.) «: te. «*•> l0' Torres (šp.) 1 ijkdPna lestvica: 2' ‘hevenet (Fr.) 3' Nper (Niz.) l' paa !mpe (Bel.) 5' Ndos (šp.) 6 £*temelk (Niz.) 7' /hurau (ZRN) 8' tent (Fr.) 9 Nisle (Fr.) 10' rrckx (Bel-) ' Martin (Fr.) 2’59” 4’40” 815” 8’39” 8’44” 9'29” TO’49” 97.35,’51” po 8” 1'58” 414” 572” 12 02” 12’57” 14’51” 16’12” 21'57” TuRNIR v LENINGRADU Ramanišin in Talj z*nagovalca iteGBAD,is- T/"Ostra OW r™ Sovjetska ve-Ta|j'JS[ra Oleg Romanišin in Mihajl turnj,,. a zmagovalea mednarodnega *titevJa’ k> je bil prirejen v poča-cijp 60-letnice oktobrske revolu- tia mesto je zasedel Smislov, V^nja m mes*-u Pa ata Karpov in %n Bi v PRIHODNJI SEZONI Jristow s Hurlinghamom ?ha^aak> košarkarski klub Hurlin-Nohk6 dn‘ sklenil izredno važno Ailan, z ameriškim igralcem te r,ar!.n Pristowom. Tržaški klub Jel tepe^ za prihodnjo sezono na-fesi0nSa odličnega ameriškega prošt D Ju ga košarkarja, ki se je dirji, ,n° izkazal na zadnjem tur-Hmi v. 9radežu, kjer je v zadnji Bri f 3 kar 50 točk. iahi(0S ',l skupno z De Vricsom tr.oštv a , .es-dno spremenil tržaško borilo°' k' se je še v zadnji sezoni Pred izpadom. Z novo «ame- ško dvojico* bi se lahko Hmlin-gliam potegoval za sam vrh ital i jan ;ke košarkarske A-2 lige CASTROCARO TERME 19. - Aux lium iz Turina je osvojil naslov italijanskega državnega naraščajni-škega košarkarskega prvaka ; letošnje leto. V finalu je premagal videmsko Patriarco s tesnim izidom 73:72. V boju za tretje mesto je Scavo-lini (Pesaro) odpravil milanski Team 72 z izidom 87:85. PLAVANJE QUEBEC, 19. — Amerikanec John K nsella je osvojil mednarodni plavalni maraton za profesionalce v La Tuqueu, v Kanadi. 19 km dolgo progo je preplaval v manj kot eni uri in 17 minut. nekem pariškem predmestju v 24 u-rah preplaval 62,4 km. PARIZ, 19. — Bivši evropski prvak v sprintu Michel Rosseau je v NA SP V ARGENTINI Sovjclinja Sidorova svetovna prvakinja v floretu BUENOS AIRES, 19. - Sovjetinja Valentina Sidorova je osvojila prvo mesto v floretu na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. V finale so se uvrstile po dve sabljačici iz SZ in Madžarske, ena Romunka in ena Francozinja. Končna lestvica je naslednja: 1. Valentina Sidorova (SZ) 2. Elena Belova (SZ) 3. Ildko Schwarzenberger (Madž.) 4. Katerina Stahl (Rom.) 5. Veronique Trinquet (Fr.) 6. Ildko Bobis (Madž.) preček 2,595 km na uro. Strahovita prometna nesreča na obalni cesti, ki je globoko odjeknila med tržaško javnostjo, je zapustila sledove tudi v slovenskih športnih krogih. Med potniki avtobusa, ki je zgrmel s ceste pri Grljanu, je bila tudi 17-letna Sonja Antoni iz Devina, atletinja pri Boru. Njene poškodbe so na srečo lažjega značaja. Ko smo jo včeraj o-biskali na nevrokirurškem oddelku, kjer so jo sprejeli na zdravljenje, nas je pričakala s širokim nasmeškom v znamenje, da je najhujše mimo in bo kn^alu spet lahko stopila na tekmovalno stezo. Le ob pripovedovanju o hudih trenutkih, ki jih je doživljala, potgm ko je avtobus po trčenju z avtomobilom zavozil s ceste, se je njen obraz zresnil. Teh trenutkov ne bo več pozabila. Vsega se sicer ne spominja, ker se je med padanjem avtobusa udarila v glavo in za nekaj trenutkov onesvestila, jasno pa se ji je vtisnila v spomin misel, ki jo je obšla, ko je avtobus prebil ograjo. «Nočem umreti,* si je dejala sama pri sebi ter se krčevito oprijela sedeža. Potem se njeni spomini nekoliko razcefrajo. Spominja se na primer, kako je bpazila, da je brez enega čevlja in se ji je to zazdelo tako čudno, da je odvrgla še drugega. Najhujše je torej mimo. Antoničevi želimo, da bi bila čim-prej spet med nami ODBOJKA, NA RAVNAH NA KOROŠKEM Koristno gostovanje borovk Borove odbojkarice so tudi odigrale prijateljsko tekmo s Fužinarjem Najmlajše Borove odbojkarice so v soboto in nedeljo vrnile obisk vrstnicam z Raven na Koroškem, ki so bile v juniju na gostovanju v Trstu. V soboto zvečer so odigrale prijateljsko tekmo, ki se je končala s prepričljivo zmago domačink z izidom 3:0 (4, 2, 4). Borovke so tokrat upale v osvojitev vsaj enega seta, vendar se jim ta želja ni izpolnila, kljub temu da so ob tej priložnosti zaigrale mnogo bolje kot v prvi tekmi v Trstu. Domačinke OK Fužinar so še enkrat dokazale, da so za razred boljše ter da imajo boljše delovne pogoje, ki jim obogočajo hitrejši tehnični in igralski napredek. Borovke so zadovoljile predvsem v bloku, ki je doslej bil ena njihovih glavnih šibkih točk. Drugi dan obiska (nedelja) pa je bil posvečen turizmu. Skupno s svojimi ravenskimi vrstnicami so borovke preživele nepozaben dan in so si ogledale razne domače spomenike, rojstno hišo Prežihovega Voranca ter se povzpele na 1128 m visoke Naravske ledine. Nazaj gre- de so se tudi ustavile v Velenju, kjer so si ogledale mesto in pred kratkim postavljen spomenik Titu. Ta »športno - turistični* izlet je tako še enkrat dokazal važnost in nujnost tesnega sodelovanja zamejskih športnih društev in športnikov s klubi in športniki v matični domovini. Sodelovanje, ki je koristno tako za medsebbjno spoznavanje kot tudi za hitrejši športni napredek. Postavi FUŽINAR: Štruc, Popič, Jurač, Brodnik, Repas, Klanjšek, Meško, Hrastnik, Kušej, Hojnik. BOR: Birsa, Montanari, Cergol, Maver, Nacinovi, Tomšič, Junc, Ve-kjet, Bajc, Živec. ELSA MLADI «AZZURRI» ZA EP RIM, 19. — Italijanska mladinska odbojkarska reprezentanca je te dni v Savoni na zaključnih pripravah za evropsko prvenstvo, ki bo od 29. julija do 5. avgusta, v Montepel-lieru. Italija bo tekmovala v 1. skupini, skupno s Francijo, Madžarsko, Vzh. Nemčijo, Poljsko in Turčijo. ATLETIKA «SK0K0V MEM0RIAL» V CELJU Stekič zopet več kot 8 m Jugoslovanski as je na tem tekmovanju premagal Američana Robinsona (7,99 m) Včeraj je bilo v Celju tradicionalno mednarodno atletsko tekmovanje za 22. Skokov memorial. Prireditev je privabila veliko število znanih tekmovalcev, med katerimi niso manjkali atleti svetovne vrednosti. Čeprav je bila memorialna disciplina moški tek na 100 m, kjer je zmagal Amerikanec VVelles, je vladalo največje zanimanje za skok v daljino, kjer je nastopil poleg letos izredno dobro razpoloženega Jugoslovana Nenada Stekiča tudi sloviti ameriški skakalec Robinson, olimpijski zmagovalec iz Montreala. Dvoboj med tema atletoma ni povsem izpolnil pričakovanj: zmagal je sicer Stekič (z zanj že kar običajnim rezultatom 8,08 m), Robinson pa je celo ostal pod osmimi metri. Tekmovanje je bilo sicer dokaj zanimivo in je privabilo veliko število gledalcev, pa tudi organizacija je bila na primerni ravni. REZULTATI MOŠKI 100 m: 1. Welles (ZDA) 10”4 2. Zarič (Jug.) 10”5 3. Kolodzievic, (Polj.) 10”6 400 m: 1. Alebič (Jug.) 46”5 2. Prstec (Jug.) . 48”6 3. Wohutski (Polj.) 48”8 400 m z ovirami: 1. King (ZDA) 50’'0 2. Anžur (Jug.) 52”4 3. Kopitar (Jug.) 52”5 5.000 m: 1. Ortiz (It.) 13’53”08 2. Lisec (Jug.) 13’54”02 3. Man-inka , 13’55”00 Daljina: 1. Stekič (Jug.) 8,08 m 2. Robinson (ZDA) 7,99 m 3. Baumgartner (ZRN) 7,74 m Višina * 1. Temin (Jug.) 214 cm 2. Radse (It.) 214 cm 3. Prezelj (Jug.) 210 cm Disk: 1. Milič (Jug.) 58,02 m 2. Monforte (It.) 56,94 m 3. Pečar (Jug.) 55,22 m 800 m: 1. Kipkurgat (Ken.) 1’47”9 2. Životič 1’48”1 3. Vonlanthen (Švi.) 1’48”4 Palica * 1. Hardison (ZDA) 5,00 m 2. ‘šarčevič (Jug.) 4,70 m 3. Rener (Jug.) 4,40 m ŽENSKE Kopje: 1. Kovač (Jug.) 45,30 m Višina: 1. Lovše (Jug.) 2. štant (Jug.) 3. Jager (Jug.) Daljina: 1. Anderson (ZDA) 2. Potnik (Jug.) 3. Nini (It.) 100 m: 1. Winston (ZDA) 2. Pavličič (Jug.) 3. Kura-Osko (Polj.) 400 m: 1. Pavličič (Jug.) 2. Jedrejek (Polj.) 3. Djordjevič (Jug.) 100 m ovire: 1. Potnik (Jug.) 2. Zebrowska (Polj.) 3. Kopitar (Jug.) 800 m: 1. Brown (ZDA) 2. šverc (Jug.) 3. Juraš (Jug.) Po zaključku tekmovanja so se mnogi atleti preselili v Velenje, kjer bo danes na sporedu mednarodni atletski mitingi- 183 cm 165 cm 165 cm 6,45 m 6,02 m 5,74 m 11”7 11”9 12”0 53”0 54”5 57”9 14”6 14”7 14”9 2’03”2 2’05”5 2’07”1 NEW YORK, 19. - Ameriška a-tletska zveza AAU je poslala prošnjo atletski zvezi IAAF, naj se zavzame, da bi ženski maraton sprejeli v spored olimpijskih iger. AAU je prošnjo utemeljila z ugotovitvijo, da je za ženski maraton po vsem svetu čedalje večje zanimanje. V zvezi s tem je zanimivo, da je mednarodni olimpijski komite na zasedanju v Pragi zavrnil sprejetje ženskega teka na 3.000 m, ki je na sporedu na ; tednarodnih tekmovanjih. BOKS Estaba ohranil naslov PUERTO LA CRUZ, 19. - Venezuelec Luis «Lumumba» Estaba je z lahkoto ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka lahke mušje teže. Po točkah je premagal 25-letnega Kolumbijca Ricarda E-stupinana. • olimpijske igre, ki bodo na sporedu v Moskvi, leta 1980. Madžarska je dobavila podobne semaforje tudi za olimpijske ig» ? v Ciudad Mexicu, Miinchnu in Montrealu, naročili pa so jih tudi organizatorji univerziade v Sofiji. BOLIVIJA NA SP CALI, 19. — Po zmagi s 5:0 proti reprezentanci Bolivije so si nogometaši Peruja zagotovili nastop na SP, ki bo prihodnje leto v Argentini. Kot je znaso, si je Brazilija že zagotovila to pravico, saj je premagala tako Peru kot Bolivijo. Bolivija pa mora odigrati še eno tekmo, in sicer pro^ Madžarski. Zmagovalec tega dvoboja bo odpotoval v Argentino. NOGOMET Virdis in Boniperti sc bosta zopet sestala v soboto SANTA TERESA Dl GALLURA, 19. — Pietro Paolo Virdis in Giam-piero Boniperti se bosta zopet sestala v soboto. Juventusov predsednik Boniperti je namreč Virdisu svetoval, naj ponovno premisli, preden da dokončni odgovor. Kot je znano, Virdis vztraja pri svoji odločitvi: noče in noče menjati sredine: «Ali igram s Cagliarijem, ali pa neham z nogometom*, to je bil komentar mladega sardinskega nogometaša, ki je presenetil tudi hladnokrvnega Boniper-tija. Še nekaj dni torej pa bomo lahko izvedeli za dokončni Virdisov odgovor, če bi Virdis vztrajal pri svojem «ne», bi bil to res edinstveni primer v italijanskem nogometu. KOLESARSTVO NA DIRKAH V DOLI Predstavniki KK Adria izpolnili pričakovanja Izkazal sc je zlasti Verginclla, ki je osvojil v svoji kategoriji prvo mesto Sobotnega velikega kolesarskega slavja v Dolu pri Ljubljani, kjer so proslavljali 50-letnico prve dolske dirke, so se udeležili z močnim predstavništvom tudi predstavniki lonjerskega kolesarskega kluba A-dria. Petnajstčlanska ekipa je nastopila v štirih različnih kategorijah, kot smo že poročali v nedeljski številki. V kategoriji veteranov je nastopilo na 16 km dolgi progi pet lo-njerskih kolesarjev, ki so odnesli OLIMPIJSKE IGRE Madžarski semaforji za Ol 80 BUDIMPEŠTA, 19. — Madžarska bo dobavila Sovjetski zvezi semaforje za označevanje športnih rezultatov. Te semaforje bodo Sovjeti potrebovali v večjem številu za letne llilDOOi'1 i RIM, 19. — Italijanska nogometna i zveza je danes objavila spored tek-1 movahj' A id B lige. Obe prvenstvi se bosta pričeli 11. septembra: A liga se bo zaključila 7. maja; B in C liga pa 11. junija. Med prvenstvom bodo moštva počivala v naslednjih nedeljah: 9. oktobra (dan prej je na sporedu prijateljska tekma ZRN - Italija) 16. oktobra (dan pozneje bo Itaiija igrala proti Finski za kvalifikacije za SP) 13. novembra (16. bo na sporedu Anglija - Italija za kvalifikacije za SP) 4. decembra (3. bo na sporedu zadnja kvalifikacijska temka za SP med Italijo in Luksemburgom) 25. decembra V B ligi pa ne bodo igrali 25. decembra in 19. marca 1978. Spored A lige je naslednji: 1. KOLO Atalanta - Perugia; Fiorentina -Milan; Genoa - Lazio; lnter- Bologna; Juventus - Foggia; Pescara -Napoti; Roma - Torino; Verona -L. Vicenza. 2. KOLO Bologna - Atalanta; Foggia - Fiorentina; Lazio ■ Verona; L. Vicenza - lnter; Milan - Genoa; Napoli -Juventus; Perugia - Roma; Torino -Pescara. 3. KOLO Atalanta - Lazio; Fiorentina - Verona; Genoa - Perugia; lnter - Na- poli; Juventus - Milan; L. Vicenza -Torino; Pescara - Bolognaj •Roma -Fopgia: -i.u 4. KOLO Foggia - Bologna: Lazio - Juventus; Milan - L. Vicenza; Napoli -Genoa; Perugia - Fiorentina; Pescara - Roma; Torino - lnter; Verona - Atalanta. 5. KOLO Atalanta - Napoli; Bologna - Perugia; Foggia - Torino; Genoa - Verona; lnter Lazio; Juventus - Fiorentina; L. Vicenza - Pescara; Roma - Milan. 6. KOLO Atalanta - L. Vicenza; Fiorentina -lnter; Lazio - Pescara; Milan -Foggia; Napoli - Roma; Perugia -Juventus; Torino - Genoa; Verona -Bologna. 7. KOLO Bologna - Torino; - Genoa - Foggia; lnter - Milan; Juventus - Atalanta; L. Vicenza - Lazio: Napoli -Perugia; Pescara - Verona; Roma -Fiorentina. 8. KOLO Atalanta - Genoa: Fiorentina - L. Vicenza; Foggia - Pescara; Milan -Bologna; Perugia - lnter; Roma -Lazio; Torino - Napoli; Verona -Juventus. 9. KOLO Bologna - Fiorentina; lnter - Atalanta; Juventus - Genoa; Lazio -Foggia; L. Vicenza • Roma; Napoli - f|ž 'tmiifim Kirnom : Verona; Perugia - Torino; Pescara -Milan. ..... u ........... 10. KOLO rui Atalanta - Fiorentina; Bologna -Roma; Foggia - L. Vicenza; Genoa -Pescara; Lazio - Napoli; Milan -Perugia; Tcfino - Juventus; Verona - lnter. 11: KOLO Fiorentina - Lazio; lnter - Juventus; L. Vicenza - Bologna; Napoli -Foggia; Perugia - Verona: Pescara - Atalanta; Roma - Genoa; Torino - Milan. 12. KOLO Atalanta - Milan; Fiorentina • Napoli; Fogaia - Peruggia, Genoa - L. Vicenza; lnter - Pescara; Juventus -Bologna; Lazio - Torino; Verona -Roma. 13. KOLO Bologna - Genoa; Foggia - Atalanta; L. Vicenza ■ Napoli; Milan -Verona; Perugia - Lazio; Pescara -Juventus; Roma - lnter; Torino -Fiorentina. 14. KOLO Atalanta - Torino; Fiorentina -Pescara; lnter Genoa; Juventus -Roma; Lazio - Milan: Napoli - Bologna; Perugia - L. Vicenza; Verona - Foggia. 15. KOLO Bologna - Lazio; Foggia - lnter; Genoa - Fiorentina; L. Vicenza -Juventus; Milan - Napoli; Pescara -Rerugia; Roma -'Atalanta; Torino-Venora. Tekmovalni spored te skupine je naslednji: 29. julija: Madžarska - Poljska, NDR - Italija, Francija - Turčija 30. julija: Turčija - Italija, Polj ska - NDR, Francija - Madžarska 31. julija: NDR - Francija, Itali ja - Poljska, Madžarska - Turčija 1. avgusta: Turčija - Poljska, Ma džarska - NDR, Francija Italija 2. avgusta: Poljska - Francija Italija Madžarska, NDR Turčna. SMUČANJE PRED NOVO SEZONO Italijani trenirajo BOČEN, 19. — Italijanska smučarska reprezentanca se je zbrala v kraju Val Senales, kjer je pričela s treningi na snegu. Pod vodstvom trenerja Josefa Messnerja je začelo z vajami šest smučarjev: G. Thoni, Radiči, Nockler, Plank, Bernardi in De Chiesa. Za sedaj manjkata F. Bieler in Gros, ki sta se poškodovala pri igranju nogometa. Bieler si je zlomil levo roko, tako da bo lahko pričel s pravimi treningi šele čez nekaj mesecev, Gros pa si je' pretegnil gleženj. V istem kraju so na pripravah tudi norveški smučarji, medtem ko pričakujejo Švede, s Stenmarkom na čelu. absolutno prvo me^| ter so se tudi sicer dobro uvrsmi med prvo deseterico. Veteranov ni treba pose bej predstavljati, tehnično pa so bili bolje pripravljeni kot njihovi jugoslovanski kolegi, ki nimajo na sporedu tako dolgih dirk kot pri nas. Lonjerski voditelji so lahko zadovoljni z nastopom mladih kolesarjev. V kategoriji mlajših mladincev so tekmovali trije mladi lonjerski fantje, ki so se odlično odrezali in jim je zmaga le za las ušla v zadnjih dveh kilometrih, ko so bili na begu, vendar jih je na ozkih cestah glavnina ujela. Prav tako borbeni so bili vsi trije starejši mladinci Adrie, ki so tekmovali v ostri konkurenci najboljših slovenskih junior-jev, vendar se niso uvrstili med prvo deseterico, predvsem zaradi nekorektnosti nekaterih ljubljanskih dirkačev, ki so jih skušali izriniti s ceste. Prvič pa so v kategoriji nekate-goriziranih kolesarjev nastopili tudi štirje predstavniki lonjerskega društva, ki so na 32 km dolgi progi tekmovali bolj za rekreacijo kot pa z namenom, da bi se aktivno udeležili boja za prva mesta. Vsekakor pa je četverica na cilju ugotovila, da bi lahko z nekoliko več treninga prispela na cilj med prvimi. Nobenega predstavnika pa niso imeli zamejci v članski konkurenci, kjer je premočno zmagal Janez Zakotnik, s skoraj enominutno prednostjo pred borbenimi kolesarji, med katerimi je bilo tudi močno zastopstvo tekmovalcev iz Avstrije, prav tako kot v mladinskih kategorijah, kjer je nastopal tirolski mladinski prvak. Ob zaključku tekmovanj so v tem majhnem, toda aktivnem kraju pri Ljubljani nagradili dolgoletne športne delavce na področju kolesarstva, med njimi tudi dolgoletnega trenerja jugoslovanske reprezentance Za-noškarja, ki je svojo plaketo daroval nato Jožetu Jermanu, predsedniku kolesarskega kluba Dol, za njegovo dolgo delovanje na področju športa. R. Pečar RIM, 19. — Sovjetski trener Ivan Kondračev bo v prihodnji sezoni treniral italijanske smučarske tekače. Italijanska in sovjetska smučarska zveza sta podpisali enoletn. pogodbo. NOGOMET «Tralloria nord» že četrtič zmagala V ponedeljek zvečer se je na igrišču v Ul. Rabatta zaključil 8. nogometni turnir, ki ga je priredilo ŠD «Audax». športni manifestaciji je prisostvovalo veliko število občinstva, ki je z zanimanjem sledilo dogodkom na igrišču. Letošnji zmagovalec je ekipa »Trattoria nord», ki je že četrtič zaporedoma osvojil* 1. mesto na tem turnirju. Zaradi pfk-ne ure in dežja pa niso odigrali mali finale za 3. mesto med obrtniško delavnico »Tabaj* iz štandreža in ekipo «O.K. Coralb. P. R. Bajne nagrade NEW YORK, 19. - Na letošnjem teniškem tekmovanju v Forest H'll-su, ki bo od 31. avgusta do 11. septembra, bodo podelili nagrade v znesku nad 400 milijonov lir. Zmagovalca v ženski in moški konkurenci bosta prejela nad 29 milijonov lir, polfinalisti okrog sedem milijonov, medtem ko bodo igralci, ki se bodo uvrstili v četrtfinale, prejeli več kot tri milijone lir. Zmagovalca lanskega turnirja sta bila Chris Evert in Jimmy Uoonors. Nova športna dvorana v Sežani Dne 28. avgusta bodo v Sežani o-tvorili novo športno dvorano. Ob tej priliki bo na sporedu prijateljska rokometna tekma med državno reprezentanco Italije in vojaško selekcijo Slovenije. V vrstah slednje bodo nastopili nekateri močnejši rokometaši, ki so kandidati za reprezentanco. Med temi naj omenimo Zorka, Nim-ša, Scrdarušiča, Fejzula, Slavkovi-ča, Bojoviča in Goriška. Športno društvo Juventina iz Štandreža čestita nogometašu KARLU MIKLUŠU ki je z uspehom opravil maturo na slovenski trgovski šoli. VLADIMIR GRADNIK *I. kc III. ITALIJANSKA ARMADA RAZPORED OPERATIVNIH ENOT OD REKE VIPAVE DO MORJA korpus — od reke Vipave do Pečinke izključno 63. in 58. divizija. • korpus — od Pečinke (vas Lokvica) do Nove vasi: 4., 14., 21. divizija. • korpus — od Nove vasi do Jamelj; 54., 27., 61. di- XXli vizija. k korpus — od Jamelj do reke Timave: 34., 33., 28. yJT divizija. korPus — 45- in 16- divizija (v drugi liniji). ^rtha<š korpus — 68- in 69- divizija (v drugi liniji). ^Klip a rez' — 2•> 20- 3i. in konjeniška divizija. 18 divizij in konjeniška divizija. I/. . a Ul. armada skupaj: 41 divizij, 2 konjeniški divi-Heier ziji — vsega: 492 bataljonov. rva vrhovne komande: i divizije, 1 konjeniška divizija, 3 brigade: 66 bataljonov. SKUPAJ: 558 bataljonov. V število bataljonov niso zajete specialne enote: alpinske, bersaljerske, jurišne, kar znese še okrog 40 bataljonov — tako da je bilo na Soči zbranih okrog 600 borbenih bataljonov. RAZPORED OPERATIVNIH ENOT PRED 11. OFENZIVO Pred enajsto ofenzivo je razpored avstrijskih operativnih enot bil_ takle: Od Krna do Rombona: 10. armada, ki je imela 3 -divizije s 342 topovi (12 težkih), direktno podrejena komandi »jugozahodne fronte« v Beljaku. «Soška armada«, ki ji je poveljeval feldmaršal Bc^ rojevič, je imela naslednji razpored: Od Krha do Avč: 15. korpus, v čigar sestavu sta bili 2 diviziji. Od Avč do Škabrijela: 14. korpus, v čigar sestavu so bile 4 divizije. Od Škabrijela do reke Vipave: 16. korpus, v čigar sestavu so bile tri divizije in pol. Od reke Vipave do vasi Selo na Krasu: 7. korpus, ki je imel moč 3 divizij. Od Sela do morja: 23. korpus, v čigar sestavu so bila 3 divizije. Glavna rezerva: 4 divizije na črti Sežana - Idrija -Škofja Loka. ENAJSTA BITKA - TOPOVSKO OBSTRELJEVANJE OD KRNA DO MORJA Šestnajstega avgusta ob 4. uri popoldne so od Krna do morja zagrmeli italijanski topovi. Artilerijski napad |e usmeril, ogenj predvsem na položaje avstrijskih baterij. Italijani so nameravali že v začetku uničiti najbujšo nevarnost za svojo pehoto. Obenem so obstreljevali komandne opazovalnice, štabe večjih enot, zbirališča re- zerv, skladišča v zaledju in dohodne poti. Za vse te objekte so imeli že prej pripravljene precej točne usmerjevalne elemente. Osnovno delo je opravljala predvsem arti- SUEDIVJE POSOČJE y~\ a g Ig CKcucvcAot 0 382 ragovies 800 SvCe»Unc •R.vn. Sv. 646 Solkan $3°7 Val e riž če' • 0\U lerija z velikim dometom, ki so ji ponoči in ves drug dan pomagali še toRovi srednjega in manjšega kalibra Obstreljevanje je povzročilo tako bobneč ogenj, da take ga še ni bilo v prejšnjih ofenzivah. Votle detonacije ir rumenkasti dim so dokazovali, da so Italijani obstrelje vali avstrijske položaje tudi s plinskimi granatami. Avstrijska artilerija je bila bolj molčeča, ker se ši ni hotela odkriti. Le v redkih presledkih je obstreljevali mostišča, prehode čez Sočo in zbirališča napadalnih enot To je italijansko poveljstvo precej zaskrbelo. Je bila mor da avstrijska artilerija razbita ali pa je pripravljala kaki novo presenečenje? Je bila na vidiku kakšna nova takti ka? Italijanska letala so marljivo raziskovala zaledje bombardirala in obveščala. Vendar so letalci videli li obrise razbitih jarkov in oporišč. Nikakršnega življenji ni bilo opaziti. Pokrajina je bila spremenjena v puščavo polno ognja in dima. Živčno izčrpani branilci, ki so si stiskali v luknjah, zasilnih majhnih kavernah in zako pih, so brezupno zrli v noč. osvetljeno od eksplozij ir reflektorjev, če bi bilo vsaj več vode in tobaka in ki bi italijanska pehota vsaj kmalu napadla! Vse drugo jt manj hudo! To je bila tedaj glavna misel branilcev. Napočilo je jutro 19. avgusta. Italijanska artilerija It postopoma prenesla ogenj v globino avstrijskih položajev da bi odprla pot svoji pehoti, ki je bila od Tolmina d< morja že pripravljena, da napade branilce v jarkih. Napad je obsegal široko fronto. Nekateri njeni geo grafski, topografski in bojno - taktični sektorji so imel posebne vojne karakteristike. Zato bomo skušali vsak tal del posebej obravnavati, ne da bi pri tem izgubili celo vitost podobe. Dogodki, ki jih bomo najprej opisovali, sc se razvijali ob srednjem toku Soče, pri Gorici in na Krasu • (Nadaljevanjp sledi). Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Mortacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 ♦ 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljane. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 | Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob di- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Ur za mm viSin* : v širini 1 stolpca. Malf oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško IJJ j goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *' upravi li vseh drug1 pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 20. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda j in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG UšSVOJEN DOKUMENT RAZISKOVALNE USTANOVE ISC0 CNEL opozarja vlado na jesensko preizkušnjo trdnosti gospodarstva \ Pomen politike pravičnega obdavčevanja in zaposlovanja RIM, 19. — Sodeč po sedanjih notranjih in mednarodnih razmerah bo gospodarstvo v Italiji prestalo jeseni ognjeni krst: ali bo zaznamovalo začetek nekega uravnovešenega vzpona, ali pa bo inflacija zbezljala in bodo potrebni novi, skorajda kirurški ukrepi. To so, v bistvu, predvidevanja zavoda za preučevanje konjunkture ISCO, ki ga je naročil osrednji svet za gospodarstvo in delo CNEL. Morda je prav, preden se lotimo analize ISCO, da posredujemo bralcem nekaj natančnih podatkov o tem, kako se «Italija počuti danes*. Državni zavod za statistiko ISTAT je namreč izdelal podatke o gospodarskih dejavnikih od januarja do maja letos. Zaposlenost se je skrčila za en odstotek, vendar pa je produktivnost dela narasla za več odstotkov. To dokazujejo tudi sledeči podatki. V večjih obratih (tistih, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev) so namreč letos (do maja) delali za (1,4 odstotka več kot lani. Dejansko gre to pripisati tudi manjšemu številu stavk in odločno skrčenemu sesanju po dopolnilni blaga ini zaslužkov. Poslcjmo torej «diagnozo» ustanove ISCO. Italijo nesti troje bolezni: inflacija, razvrednotenje lire, niha-nie v proizvodnji. Teh troje dejavnikov pa je privedlo do dokajšnje togosti po prvotnem rahlem vzponu, ki je sledil naihujši krizi v letih 1974-7(1. Vlada in podietniki so na to odgovorili z določenimi ukrepi na področju denarne politike, davščin (odtegovanja denarja, ki bi sicer šel v potrošnjo in inflacijo), vendar so bili vsi t; ukreni kratkoročni in mso vplivali na proizvodno strukturo kot tako. Krko je z inflacijo? Lani je bilo za Italijo četrto leto skokovite in-flaciie, ki je stalno nihala med 11 in 20 odstotki. Krčenje potrošnje, kot posledica vladnih ukrepov pa je vplivalo na krčenje proizvodnje o-zToma na oblikovanje velikih zalog neprodanih izdelkov. Najbolj kočljivo obdobje bo zato Jesen, ko bodo v Italiji splahneli pozitivni poletni (sezonski) dejavniki, kot so aktivnost plačilne bilance zaradi množičnega priliva turistov in njihove potrošnje. Italijansko gospodarstvo, meni IS CO, je namreč treba analizirati v okviru ostalih zahodnih industrijskih gospodarstev, kjer gre zabeležiti določen vzpon, čeprav ne ustreza nadam in pričakovanjem. Med zahodnoevropskimi deželami pa je to krat prišlo do večjih razlik, kar bi moralo — po mnenju ISCO — po zitivno vplivati na izvoz in na u-ravnovešanie inflacijske stoonie. Mednarodni denarni sistem še ved no ni uravnovešen tudj zaradi močne akumulacije' denarja pri državah proizvajalkah nafte, ki tega denarja ne trosijo takoj na mednarodnem težišču. Obenem pa raste zadolžitev ZDA v tujini, kar je doslej predstavljalo «i»onilno silo* svetovnesa gospodarskega razvoja, lahko pa privede tudi do oojavov «izvažania krize*, kot se je zgodilo v prvih sedemdesetih letih. V tem okviru, če ne bo prišlo do večiih sprememb, bi moralo italijansko gospodarstvo ostati ustaljeno do konca leta brez velik:h pretresov. Pogoj za uravnovešenje dolgov s tujino sta vsekakor nad zor in usmerievanje notranjega povpraševanja. V tem smislu je po trebno rešiti vsaj dva ključna pro blema: davčni sistem in zaposlitev. Zaključni nasvet, ki ga ISCO in z niim CNEL. ki je dokument o-svojil, dajeta vladi je sledeč: skrbno naj nadzoruje pojave v gospodarstvu, ker samo nagli in učinkoviti ukrepi lahko zavrejo morebitne izbruhe krize, ki b| v takem pri meru bili slučajni in jih je torej mogoče obrzdati, (st.s.) bena dovoljenja je zaprt. Karabi njer.ji, ki so hoteti zvedeti, kako je s prekinitvami dobave vode v nekaterih mestnih četrtih, niso na občini debili nobenega odgovora: vsi uradi, ki bi o zadevi kaj vedeli, so bili zaprti. Proti temu noložaiu j? protestiral komunistični občinski sve tovalec Centi, vodja komunistične skupine v občinskem svetu, ki ie povedal, da dovoljenja za dopuste izdajajo občinskim uslužbencem na podlagi osebnih simpatij. Zato zahtevajo, naj ima nadzorstvo nad dopusti sam župan Lopardi. da bi zagotovil najnujnejše storitve. Etna še bruha CATANIA, 16. — Etna se še vedno ni umirila. Sicilski ognjenik namreč že dva dni neprestano bruha manjše količine lave ter meče žareče kamne ui drug material do višine kakih 600 metrov, zaradi česar je zelo nevarno približati se kraterju, kot to delajo turisti, ki, ji,! je erupcija Etne privabila v ehkem št .vilu. PrebivaVi najbližjih vasi niso v nevarnosti, prav tako so na var rt m tudi polja, saj se lava ustavlja v zelo visokih legah in za sedaj ne grozi obljudenim in obdelanim kra- jem. V zadnjih urah so notranje eksplozzi.ie čedalje številčnejše: našteli i uidi po 2u ekspiozi| v eni minuti, bo -nenje je slišat: do jonske obale in do Catanie. Kljub tei iU. da je Etn i v bistvu vedno aktiv: a, je v zad.ijem poldrugem l«_lu nekoliko mirovala. Sedanji iz'>"i:h, ki je v bistvi koristil turističnim operaterjem, je po mnenju ravnatelja vulkanološkega inštituta catanijske univerze nekaj povsem normalnega. PALERMO, 19. — Palermski pre-tor Salmeri nima miru: sodnik je znan po svojem fanatičnem preganjanju pornografije in ne samo pornografije: pred leti je prijavil sodišču nizozemsko turistko, ki si je drznila krožiti po Palermu v vročih poletnih mesecih v kratkih hlačkah, sploh pa so prijave zaradi «nedostoj-nih» platnic raznih publikacij in filmskih plakatov na dnevnem redu. Kaj sj je Salmeri omislil danes? Sodišče je spričo velikega pomanjkanja osebja, najelo za nedoločen čas mladi tipkarici, ki sta se danes predstavili na delovno mesto «odloč-no nedostojno* oblečeni. Kako sta bili dekleti oblečeni, sicer ne vemo, vendar agencije poročajo, da iu je Salmeri nagnal domov in jima zažugal, naj se ne vrneta, dokler se ne oblečeta dostojno. BEG DVEH ZAPORNIKOV IZ CREM0NSKIH ZAPOROV Z nožem izsilila prosto pot v svobodo Argento ob aretaciji: «Za sedaj ste zmagali, toda še bom skušal zbežati* iHmtitiiiiiiiiiiitiiiiiimiiitiiiiiiiiiiititiiiiiiiHmHimMiiiHiiiiifiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiMMiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V VARESEJU NAPAD NA OROŽARNO: ROPAR OB ŽIVLJENJE Skoraj istočasno so drugi banditi napadli banko v Novari - Rop je spodletel, ker je blagajnik pravočasno obvestil karabinjerje Menlcnovo vilo zažgal bivši taboriščnik iz Dachaua AMSTERDAM 19. - Nizozem ska policija je sporočila, da ie odkrila, oziroma, da se je sam ori-javil, človek, ki je včeraj zažaal vilo bivšega nacista milijarderja Pietra Mentena. Gre za 53-letnega G.P. Van S. (imena policija ni sporočila), ki je preživel med vojno 18 mesecev v Dachauu. Moški je povedal, da je pri neki 'bencinski črpalki kupil steklenico bencina, ki jo je potem zalučat na slamnato streho razkošne vile nacističnega vojnega zločinca Van S sc .je v preteklosti večkrat zdravil zaradi duševnih moteni, ki so mu ostale kot posledica njegovega jetništva v Dachauu. Menten ie NOVARA, 19. — Drzna in skoraj istočasna ropa sta za las in v dramatičnih okoliščinah spodletela v Vareseju *n v Novari. V obeh primerih je prišlo uo .spopadov-, v/katerih je bil ropar ubit, karabinjer pa lažje ranjen. Po ropih so policija in orožniki postavili cestne bloke v trikotu Novara, Milan. Como, dosedanje prizadevanje, da bj izsledili bandite, pa je bilo zaman. V Novari so banditi napadli a-gencijo krajevne Ljudske banke. V treh so malo po štirinajsti uri čakali v zasedi pri stranskem vhodu na povratek uradnikov na popol dansko delo. Komaj so se slednji prikazali, so jih z orožjem v’ roki prisilili, ua so jim odprli vrata v banko. Imeli pa so smolo, ker je blagajnik, doma iz Arone, danes popoldne po naključju zamudil. Prispel je nekaj minut pozneje in ker je opazil v banki nenavadno veliko ljudi, je nemudoma obvestil karabinjerje. Orožniki so obkolili poslopje in ukazali banditom, naj se vdajo. Slednji so v odgovor začeli streljati ter lažje ranili v nogo orožnika. Z grožnjo, da bodo ubili talce, so p"eprečili reakcijo mož postave. Hitro so poskakali v avto, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem, in pobegnili z enim od uradnikov kot talcem proti Milanu. Nesrečneža so pozneje izpust il blizu lombardijskeji velemesta ter nadaljevali beg proti Comu. Kot rečeno jim policija doslej še p; prišla na sled. Skoraj istočasno so drugi trije banditi napadli v Vareseju neko o-rožarno in jo odkurili z vrečo orožja. Lastnik orožarne, 38-letni Lui gi Speroni je streljal za bežečimi in enega smrtno ranil. Po čudnem naključju so banditi zbežali oroti Milanu po poti, po kateri so le malo prej bežali banditi iz No vare. Blizu velemesta sta preživela ropar ja zapustila avto s pajdaševim trup olom in s plenom ter nadaljevala beg peš. Polcija ju vneto išče, ven ■ tllllllllMIMIIItllllltmilMt dar tudi v tem primeru je bil trud agentov doslej brezploden, (vt) BOČEN, 19. — 28-letni Avstrijec Heinniehnileini-^.Dunaja je padel z verande ter se ubil. Mladenič/je stanoval v središču mesta pri neki družini ter se je zaročil z domačo hčerko. Ponoči okoli 23. ure se je spustil s tretjega nadstropja v drugo, da bi prišel do dekletove sobe. Poskus se mu ni posrečil ter je strmoglavil na tla. CREMONA, 19. — Davi sta iz cremonskega zapora zbežalo dva zapornika ter zginila brez sledu. Gre za dva navadna zlikovca, ki sta bila obsojena, oziroma bi se morala še zagovarjati zaradi tatvin, posesti orožja, ropov in tudi poskusa umora. Policijski organi menijo. da je najbolj nevaren 32-letni Michele Argento iz Milana, ki je bil baje član Turotellove tolpe. Ta je postala najbolj pomembna kriminalna organizacija potem ko se je policiji posrečilo razbiti Vallan-zascovo tolpo Zapornik, ki ie zbežal skupaj z Argentom, je 27-letni Antonino Di Mauro iz Catanie. Ar-genta =o premestili iz Campobas-sa v cremonski zapor pred tednom dni. Davi cb 6,45 je 21-letni paznik Claudio Carletti, ki služi vojaški rok v civilni službi, šel po hodniku v tretjem nadstropju zaporniške stavbe. Nenadoma ie slišal, da so se mu za hrbtom odprla vrata. Pogledal jt nazaj, toda bilo je že prepozno: Argento je stal tik za njim ter mu grozil z nožem. Trenutek pozneje ;ie prišel iz celice še' Di Mauro, ki je bil tudi oborožen z nožem. Oba zlikovca sta prisilila paznika, da ju je peljal do čuvajnice in poklical svojega kolega, ki je opravljal službo pri izhodnih vratih. Ko je 50-lelni Salvatore Di Liberto odprl notranja vrata, sc je pred njim pojavil Argento ter ga sunkovito zagrabil za ramo ter mu jo celo poškodoval. Takoi nato sta zlikovca prisilila stražarja, da jima je odprl izhodna vrata. Trenutek m-/ne je sta zginila brez sledu. Policija domneva, da so ju pred zaporom čakali pajdaši z avtom. Kot smo že omenili, ;e bil Argento dobro znan v policijskih krogih. Ko so ga karabinjerji aretirali v februarju letos, se ie izdajal za mehiškega državljana, toda takoi so ga prepoznali. Tedai ie dejal: «Za sedaj ste zmagali vi. toda še bom skušal zbežati.* (vk) Iz Tridenta pa sporočajo, da se je srečno, zaključila i gorska nesreča do katere je prišlo prejšnjo nedeljo v stenah gore Campanil basso. 27-letni Milančan Giulietto Soccol se je skupaj z nekim prijateljem vzpenjal po grebenu Gral-fer, ko mu je nenadoma zdrsnilo ter je strmoglavil v prazno. Prijatelju se je posrečilo, da ga je za držal v vrvjo. Pri padcu je Soccol dobil lobanjsko travmo, ter si verjetno zlomil komolec. V bolnišnici se bo moral zdraviti več tednov. Soccola so rešili iz, stene člani gorske reševalne službe iz Pin-zola in finančni stražniki. Helikopter IV. armade, ki bi moral prepeljati reševalce na kraj nesreče, se je moral zaradi megle ustaviti pri neki gorski koči. Anglež in Japonec žrtvi Montblanca .* '■ a ‘»iiuirtH' atu ivftnrrv CHAMONIX (Francija), 19. — Dva gornika plezalca sta izgubila življenje, ko sta se poskušala povzpeti po prepadnih stenah na vrh Montblanca. Gre za nekega An gleža in nekega Japonca. Oba sta strmoglavila v globino več stotin metrov navzdol. BONN, IS. — NATO bi hotela še okrepiti svoje sile v Zahodni Nem čiji, da bi preprečila morebitni napad držav varšavskega pakta. O tem piše časopis «Die Welt», Li trdi, da bodo ZDA v ta namen poslale v Zahodno Nemčijo še eno o-klopno brigado, ki šteje 400 mož in ki se bo nastanila pri Hannovru, medtem ko bo Nizozemska poslala k Bremu in v Hamburg tudi eno enoto. SODNI ZBOR JE 00 VČERAJ NA POSVETU Najbrž danes razsodba o uporu v Reggio Calabrii Eden od glavnih obtožencev je misovski senator Ciccio Franco Težko se je obresti (Nadaljevanje z 2. strani) -v ; -s ............................. KLJUB NAPOVEDANIM POLITIČNIM VOLITVAM Rodezijskemu premieru se obetajo hudi časi Nesoglasji med ZDA in Anglijo glede bodoče ureditve Sporazum med ZAPU in ŽANU: Nkomo v vojaški uniform; NAIUOBI, 19. — Rodezijski premier lan Smith je sklenil, da bodo politične volitve v Rodeziji 31. avgusta letos. S temi volitvami si hoče voditelj bele manjšine v deželi zagotoviti absplqtnp)n(fl«dporo somišljenikov, ki še vedno računajo na to, da bo oblast v Rodeziji o-stala v rokah bele manjšine. Smithov sklep je povzročil precej negodovanja v krogih angleške diplomacije. Zdi se, da angleška vlada gleda na rodezijske dohodke drugače kot washingtorfska admini- Novorojenec v «družini» Sinica - Crysler V Londonu je avtomobilska tovarna Cryslei v ponedeljek predstavila časnikarjem novorojenčka, svojega štirikolesnega malčka, ki se bo skušal uveljaviti v kategoriji od 3,5 do 4 metrov dolgih avtomobilov s 1000-kubičniin motorjem. S sodobno oblikovano karoserijo, s tremi možnimi motorji bo Cryslerjev malček kar precejšnja konkurenca Fordovi fiesti, Volksvvagnovemu golfu in renaultu 5 ......milil.m.iiiiiiiiiiiioiiiiMiiniiiniiiimimMiuiiMiiiii.....mini.»imuni.„iiii«hu*»iii.... PO DOLGI KAMPANJI PROTI REVIZIONISTIČNI «TOLPI ŠTIRIH* Blizu rehabilitacija Teng Hsiaa Pinga Žrtev lanskih incidentov spet druga osebnost v LR Kitajski? PEKING, 19. - Obstajajo telit _____ . _________ _________ _ ni dokazi, da .ie blizu rehabilita trenutno v zaporu, ker aa dolžijo, cija Teng Hsiaa Pinga. Danes da se je aktivno udeležil mvkola u krajinskih Židov med zadnjo svetovno vojno. Občina dopustuje L'AQU1LA. 19. - Skoraj vsi u službene) najbolj nujnih storitev občine L'Aquila so na dopustu na morju, zaradi česar je delovanje občinskih storitev skoraj popolnoma ohromljeno. Telefonska centra la občini! ne odgovarja, v nekaterih uradih ni niti enega samega uradnika, urad, ki izstavlja grad (upoštevati ie treba seveda časovno razliko med kitajskim glav nim mestom in Srednjo Evrono) so se pojavili v b'ižini ministrstva za gospodarske stike s tujino na piši s sledečo vsebino' «Toolo sprejemamo sklep centralnega ko miteia, dp se tovariš Teng Hsiao Ping imenuje za podpredsednika partije, namestnika predsednika vlade, podpredsednika vojaške komisije centralnega komiteja ter za načelnika generalnega štaba* Enega od objavljenih gesel ie ood pisal prvi oddelek omenjenega mi nistrstva. drugega pa četrti Kot je znano, je Teng Hsiao Ping bil na čelu omenjenih štirih resorjev do aprila lanskega leta. Ko na je prišlo do incidentov na trgu Tien An Men, so mu odvzeli vse te funkcije «zn-otrai in zunaj partije*, čeprav je ostal še član partije toda «pod nadzor- stvom*. Ker je bilo danes v Pekingu že pozno, nj bilo mogoče preveriti verodostojnosti napisov, ki so se pojavili v bližini omenjenega mi nistrstva. V preteklosti se je večkrat zgodilo, da so odgovorni organi kitajske partije, vlade itd. najavili določene sklepe preko napisov na zidnih časopisih, toda do- gajalo se je tudi, da ti napisi niso vedno odražali uradnega stališča. Res pa je. da obstajajo tudi drugi simptoni, kj resno kažejo na rehabilitacijo nekdanjega drugega voditelja velike Kitajske ljudske republike. Pred časom je na primer «Ljudski dnevnik* objavil članek, ki je bil zelo značilen. Ta članek se je nanašal na «sploš-ni program* (katerega pripisujejo Teng Hsiao Pingu). »Tolpa štirih* je leta 1975 označila ta program za nazadnjaškega. V nedavnem članku je sicer rečeno, da ie program vseboval nekatere napake, ki pa so jih pozneje popravili, ven dar pa je pobijal revizionistične teze »štirih*. Partijsko glasilo .je ob tej priložnosti razpravljalo o vprašanjih materialne baze za gradnjo socializma ter o drugih sorodnih problemih. V zvezi z napovedjo rehabilitacije Teng Hsiaa Pinga so se razširili tudi glasovi o seji politbiroja partije (ki naj bi bila že v teku) ter o bližnjem sklicanju centralnega komiteja najprej in potem tudi kongresa ‘poslancev ljudske skupščine (parlamenta). Ti najvišji organi Ljudske republike Kitajske naj bi sklepali o že omenieni rehabilitaciji ter o drugih številnih vprašanjih, ki zadevajo izpopolnitev vrzeli, ki so nastale na ravni partijskih, političnih in državnih organov v zadnjih letih, (vk) stracija. Zgodilo se je namreč, da je Callaghanova vlada zavrgla nekatere pobude svojega zunanjega ministra, kar je prisililo Davida O-wena, da se je po sestanku z ameriškim predstavnem pri OZN An-drevvom Youngbm," ki' je sedaj na poti na Dunaj, mrzlično lotil pripravljanja sestanka z ameriškim zunanjim ministrom Vancejem. Angleži jn Amcrikanci so sicer skupaj pripravili načrt za pomiritev v Rodeziji, toda zdi se, da so prvi bolj nepopustljivi do Smithovega režima, medtem ko Amerikanci skušajo izgladiti razne spore ter ocenjujejo Smithovo pobudo za nove politične volitve le kot potezo, ki bo povzročila nekaj zmede za mesec dni. Vendar se tudi Amerikan ci zavedajo, da ne bo na ta način prišlo dp pomiritve. Reakcije med črnskimi političnimi gibanji, ki delujejo «legalno» v' Rodeziji, .so vsaj na videz negativne. Tu gre za gibanje škofa MUz.o-reve, ki se je pred dobrim tednom dni vrnil v Rodezijo s prostovoljnega izgnanstva ter za Ndabaningi Sitoleja, ki je tudi že prej prišel v domovino. Oba sta nasprotnika patriotične fronte, • ki je vodika Nkomo in Mugabe in ki sta na čelu osvobodilnega boja v Rodeziji (Zimbabve), katerega vodita organizaciji ZAPU in ŽANU. Sitole jc izjavil, da ne bo v nobenem primeril sodeloval v beli večinski vladi, pa čeprav bi mu to ponudil lan Smith. Tudi glasnik škofa Moža rewe je zavrnil vsako sodelovanje ter obsodil Smithovo ponnem. Jošue Nkomo, eden od sopredsednikov patriotične fronte, je dejal, da volitve v Rodeziji izven angleškega nadzorstva ne nudijo nobenega jamstva za mirno rešitev rodezijskega vprašanja Vse kaže torej, da se bo v Rodeziji nadaljeval zagrizen partizan ski boj enot ZAPU in ŽANU, ki že pet let pritiskajo na Smithov režim. Med obema gibanjema obstajajo pa določene razlike in tudi nasprotstva. V preteklosti je prišlo že vsaj dvakrat do skupnega vo jaškega poveljstva, toda notranja trenja so preprečila izkoriščanje doseženih rezultatov. Nkomo deluje s svojimi gverilci iz odskočnih postojank v Zambiji, Mugabe pa ima svoja središča v Mozambiku. Nko-move enote so sicer številčno manjše od Mugabovih, toda so baje izurjene in disciplinirane. Zato je verjetno patriotična fronta imenovala Nkoma za vojaškega poveljnika. Dejstvo je, da se je ta rodezijski črnski prvak prvič pojavil na tiskovni konferenci v Lusaki v vojaški uniformi. Kljub političnim volitvam konec avgusta se Smithu obetajo hudi časi. (vk) LIZBONA, 19. — Augusto Čara col, 17-letni mladenič, ki je bil hudo ranjen med demonstracijami, ki so bile v sredo v Lizboni, je sinoči umrl v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Mladenič je bil ranjen med demonstracijami ob za četku procesa proti levičarskemu študentu, ki ga obtožujejo, da je kradel orožje. Policija je v sredo zelo grobo posegla ter razpršila demonstrante, pri tem pa je Caracol zadobil zlom lobanje. POTENZA. 19. — Sodni zbor po rotnega sodišča v Potenzi, ki sodi voditeljem upora v Reggiu Calabrii, se je danes popoldan ob zaključku 17. obravnave zbral na posvetu. V trenutku, ko poročamo so sodniki že v sejni dvorani in vse kaže, da bo treba na razsodbo čakati še nekaj ur. Proces je bil dodeljen sodnikom v Potenzi na zahtevo pravdnika iz Reggio Calabrit, ki je menil, da bi. obravnava v kalabrijskem mestu utegnila izzvati nerede. Med glavnimi obtoženci sta bivši misovski senator Ciccio Franco, voditelj zloglasnih «boia chi molla* in ladjar Amedeo Matacena. S pajdaši sta obtožena vrste kaznivih de janj od združevanja v zločinske namene do hujskanja h kršitvi zakona. Skunai z njima sedi na zatožni klopi še 13 obtožencev. Za oba voditelja upora je javni tožilec zahteval štiri leta zaporHf kažrli."'"............ Upor v Reggio Calabrii je izbruhnil sredi 1970. leta in je trajal osem mesecev ter enosposobil in ohromil mestno politično in gospodarsko življenje. Med silovitimi izgredi so bile ubite štire osebe, med katerimi policijski agent Carmine Bilotti. Glavne nerede so izzvali pripadniki fašističnega gibanja «boia chi molla», katerih hujskaški protidržavni in lokalpatriotični propagandi (Rim je določil Catanzaro kot glavno mesto dežele) je nasedel tudi del revnejših slojev, (vt) Na sliki (telefoto ANSA): Arhivski posnetek sen. Ciccia Franca (levo). LOV ZA PONAREJEVALCI KAVBOJK V podtalnem svetu zahodno-nemških vohunov je v zadnjih tednih vreloc zvedelo se je namreč, da je stopil na bojno polje znani «polkovnik», o katerem pa se ve le, da je okrog 20 let služboval kot častnik pri raznih ameriških obveščevalnih službah. In napetost se je še zaostrila ob novici, da je sloviti špijon lahko računal tudi na uradno podporo ameriške vojaške in civilne policije v ZRN. Čemu tolikšna mobilizacija sil? Zahodni Berlin je namreč preplavilo na tisoče ponarejenih kavbojk, ki so jih razpečevalci prodajali z etiketo najbolj znanih proizvajalcev tovrstnih hlač od «Wrangler» do *Levis». ,ln zlomka vrhu vsega blago ni bilo kaj prida, tako da so razpečevalci ponarejenih kavbojk še znalno prizadeli sloves obeh hiš. pravih velikanov na področju oblačil «jeans». Ker ameriška policija (kavbojke so prodajali tudi v trgovinah v ameriških vojaških o-poriščih) ni dosegla vidnih rezultatov V boju proti ponarejevalcem, sta industriji sklenili, da najameta zasebne, prekaljene detektive. Tako je stopil na bojno polje polkovnik, doslej strah in trepet vohunov, odslej pa «šiba božja» za ponarejevalce kavbojk. «James Bond» sedemdesetih let je kaj kmalu prišel na sled zlikovcem in jih onesposobil. Tovarna, ki je bila skrito nekje v Liechtensteinu, je bila zaprta, na tisoče parov hlač zaplenjenih. Kljub njegov' uspešni akciji pa sta obe hiši utrpeli znatno škodo: «Warn-gler» je bila ob nekaj stotisoča-kov (solidnih nemških mark, seveda), «Levis» pa toči solze kar .ad dvemi milijoni (milijarda lir) izgubljenih mark. E-dini, ki se prešerno smeji, je ravno «polkovnik»4 ne le, da je zopet dokazal svojo strokovnost, še bolj se raduje nad mastno zasluženo nagrado, (vt) pretto iz Sesljana in 51-letni Brun* Car boni iz Ul. Felluga, ki so ju * lažjimi poškodbami sprejeli na rurškem opazovalnem oddelku, teC turški državljan, Tati Buyuhtezehef/ medtem ko so 27-letno Doro Frison* por. Sponza iz Devina odslovili “ predvčerajnjim. Na željo sorodni' kov so včeraj prepeljali mlado Sonj® Žužek iz Sesljana v bolnišnico ' Palmanovo, sprevodnika O res UT Zuliana pa v videmsko bolnišnico-Leopolda Spanghera iz Ogleja so radi poškodb na prsnem košu prep6' ljali v bolnišnico na Trsteniku. Da se je, ne le zdravstveno stanja temveč tudi morala pacientov nek°' liko izboljšala, smo lahko sami Pr*. verili med včerajšnjim obiskom. " neketerim, predvsem na nevrokiru*, škem oddelku, kj so še vedno P®: šokom in imajo hujše poškodbe, n& zdravstveno osebje ni dovolilo, drugimi pa smo lahko izmenjali n* kaj besed. Tudi voznik avtobusa vise Benedetti, ki predvčerajšnji^ skorajda ni mogel spregovoriti, 4 včeraj sicer s težavo izmenjal ne*« besed. Z vidnim naporom je obn8'^ ljal tiste grozovite trenutke, ko f nenadoma zapazil rdeči fiat, k&* je po sredini cestišča drvel P1? ti avtobusu, ko je nagonsko pri*' nil na zavore in ko je z grozo sp#* nal, da ne more več obvladovati te kega vozila. Naslednji trenutki “ bili kot neverjetne strahotne fi nje. Benedetti je pri tem obmoUPJ in priprl oči. N; mu bilo več 0 pripovedovanja. Bolje je ne obn8' ljati več vsega doživetega. V njegovi bližini leži 19-letni M#'T rizio Fiorentino, ki smo ga že Pf® včerajšnjim obiskali. Nekaj obb®L so mu že odstranili z obraza. Vid* je dokaj dobre volje in ponovi na zgodbo tistili nekaj trenutkov, J) je s stisnjenimi zobmi pomislil, bo vsega konec. Zgodbo, ki j° * ponovil že neštetokrat. . Radi bj izmenjali tudi nekaj be5 z njegovim sosedom Senalpom Sulf> mancengizem, turškim državljane ' ki si je pri nesreči polomil noge nekaj reber, vendar se ves razgo4' a omeji le na nekaj kretenj, ker težave z jezikom. Sedem ranjencev je tudi na n« rokirurškem oddelku. Med temi * tudi slovenska športnica Sonja o toni. O tem obisku poročamo športni strani. _ ^ Nekateri drugi ranjenci počival ’ k drugim, huje ranjenim pa nam ^ pustijo. Približamo se lahko 1® postelji Galliana Desinana, ki j® r. tolčen po glavi in prsih. Bil j®J" menjen v Naselje S. Mauro pri j* ijanu, kjer je živel vrsto let in ima veliko prijateljev h kateu je hotel na obisk. V Sesl.jan sta pravzaprav namenjena skupaj a ^ no. vendar je le ta odpotovala a poldaflskim avtobusom, medtem * ga je,,pri .zamudil. V avtobusti je ^ del na zadnjih sedežih. Zaznal je v trčenje, nakar je zaradi udarca , glavo izgubil zavest in se ne sp®"^ nja ničesar. Prebudil se je šele bolnišnici, (dk) Umrl j<* Polde Dekleva - Žagar Po dolgotrajni neozdravljivi lezni je včeraj popoldne umrl ' svoji domačiji Polde Dekleva ; , gar iz Vremske doline (kraje* skupnost Suhorje). O pokojnem b j benem antifašistu smo pred nfL meseci objavili za njegovo sede desetletnico daljši članek s sk11^ sko sliko z vaščani Suhorja, s ^ terimi je ustanovil prvi odbor kmalu po napadu fašistične Ita na Jugoslavijo. ,, Vest o smrti zavednega PrVii ca objavljamo kljub pokojni14 izrecni želji, da se o njem v ca i( piših ne piše, ker menimo, dajj naša časnikarska dolžnost javnost o smrti tako zasluži’ f in požrtvovalnega primorskega ^ ca proti fašizmu, ki ga je veC držal v internaciji. Sinu, hčerki in sestram izr: globoko sožalje. . ^ Pogreb bo danes ob 17. ur'^ Žagarja na suhorsko pokopal'5 Za zakladi (Nadaljevanje s 4. strani )y ---------------------------— .(liji Majevska mesta so grajena * bodno in graditeljem se ri 1" j| treba podrejati osem, simetrij1 ,, kakemu centralnemu planu. t ben smisel so imeli za posta mesta v pokrajino. Nekaj P°S.U nega so tudi ceste po pofcrul,^ ceste, ki vodijo v ravni črti 0 .p vseh ovinkov naravnost do ia“j, lenega kraja, preko vseh tiara'"^ ovir. To kaže njihov smisel geometrijo tudi pri gradnji c®4'^ O vsem tem je torej ovor v u topisni knjigi, ki želi braa t predstaviti v sliki in predvsf besedi majevsko kulturo in še ? sebej arhitekturo. Snov je pfif ve&ana jasno in razumljivo, P. f pisno lahkotno, razdeljena pa J L. dvajset poglavij, kakor je bil jevski mesec sestavljen iz dva tih dni. Zgodovino in kulturo eia prebivalcev Srednje Amerike časi spoznavamo tudi pri n as-prav nimamo ljudi, ki bi satut ^ posredno sodelovali pri njiho' ^ proučevanju. Tudi Čehi nima]1)' tozadevnih strokovnjakov. Z at" nje za majevsko kulturo pa darle raste i•• Miloslav štinHi). eden izmed proučevalcev te a ( ture. ki pa je svoja spoznan)11,.f, zanimivi knjigi posredoval šemu krogu. Njegovo knjigo 0 m-z zanimanjem prebiral1 tudi a, venski bralci katerim bo po 11 ^j-nu pripovedi in izražanja zelo ^ zu. Tako se nam zdi kot delo mačega avtorja, to pa nam pr|'i no knjigo še bolj približa.