*
PMHOHSKI DKEVH1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Do mani pubblicheremo la V puntata della
„Sloria del movimento ssndacale di Trieste“ del comp. B. Petronio
JV. Štev. 270 (1360)
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 16. novembra 1949
Cena 15 lir
]tyNkO BABIČ
PIMIVE ZGODBE ukinitev ukaza VU štev. 206
Tržaški občinski svet soglasno zahteva:\ I aleš bebler: načelo suverenosti in delavski razred
2*^10 je zadnja številka i J" fduoratores od 14. t. l "tila že dolgo napove-iperesantno dokumenti ki naj bi dokazala, ka-ifttObi agenti» še za ča-izdajali gcstapa «naj-■"'toditejj;. tržaškega Ijud-F'Odkrito bodi rečeno, da T^čflicoi-ali, da bo njen [tlj111 °'e — Vi dali — znal HJefno skonstruirati to ^tno dokumentacijo«, ■bolj potiudil dati vsaj 't videz verjetnosti čem. Pa smo se tudi ■jbfili. V svoji vlogi gajevskega «interna-ni znal niti osnov-4 Informbiroja, ki se-^ h ’ Potvarjanja dej-;Obetanja in varanja po-hudi, posvetiti dovolj ’ bi lahko, sicer ma-^ blago, nekoliko dra-Ep- Zdi se, da zelo pod-j. tvoje «kupce« in misli, staro oguljeno in u-srajco a nekaj lepo do-jt besedami proda za sve-;ii n°bo blago. Verjetno Vi-3šje e, računa s tern, da so lepimi besedam:, ki 5eifc P°kazati nekaj dru-
»it.. ^7 i
le v resnici, bili že -t opeharjeni in da
«tokrat
j^titogib izkušnjah posta-'tc« Jftevidni ter da so se • ®°br0 naučili ločiti res-
Sicer p« ie us0*
‘ažnivcev in obreko-biL nikdar ne morejo l^etno lagati, da jih ne u 'Ko resnica udarila
3
PO
l*ite ■ .
12 eesa sestoji ta <dn-
%e	argumentacija«. D o-
i*j JK;, da dobesedno citi-1^1 avbratore», ko navaja kj0®*1* te (interesantne
Nacije,.
^'£K£m porušenem s ta-ijj J? v Barkovljah se je u“EKl zmečkan zaboj, ki £ °dnesen na dvorišče, m’	so se iOra*i’	s0 za~
!?Prli in se začeli	poslu-
pupirja. ki je bil v J1 ta svoje igre. NEKI tole iz radovednosti vzel mapo dokumentov, iz ni mogel nič. raz-so bili pisani	v slo-
Dokum.enti so	šli iz
:o, dokler ni NEKDO a so bila to poročila tajnega agenta o li-,	- internacionalističnih
Partije v Trstu.« š £ sam).
Ali se vam ne zdi, J® bi poslušali pravlji-) s°č in ene
iezero■
Vi ,}tCe potem člankar li-^raterre« razvije dol-tPsebine najdenih l'0r!fltou>>» v katerih pa ni % Črnega, ampak samo •kij a najbolj podlih insi-MJ, llp°te2 (predpostavk) kr {j?ič,enlnih laži za osati« 'l količkaj pozna ?go-e,. hirodno-osvobodilne ( (() ib časov pri nas. Po-,*tita Pa sko-i ves čas veje •	,.l£®^5’a?wfca šovnistič-
^cija, k0 s e pesku-
noči«?: itd.« Iz
i vsa herojska na-
)i>lclhb0<W"a bort)d iu0O-.\a r narodov in našega te, . 01 protiitalijanska, to !|j .9* po vojni skuša pri-Vij- Ulianska šovinistična
s* . .
\ hacio nalistične
V;
s verni sluge ita-bur-
‘i
,'tri^ 1 bomo samo ne-er°o ,ki jih navaja %‘n ki naj dokazujejo l)aJnostu njegov.h tr-Ulje llla — Marcon je bil \ vodstva KPl za ia “otijo spomladi leta hi, Dartijsko odgovornega ,'Uanizacijo KPl v Ju-KPl^nk i'a sk.ep vodji,) 3e bil sporočen Da-%rutanku v Vidmu pre-jjj m, ki je takrat od-partijsko delo v I, j, Ucncčijah (Benetke, si)' 2a ta sklep vse-\|0JUsr,l° odgovorni. Da fc. n‘ bilo v redu, smo K.'0* opazili ter to v s0 „Ul vodstvu KPl. Po-&	naše	edinice
a^iunskim gar.bal-Hn‘Kip^riicaTO- kjer je do-' A „„n° kazen. Kdo je V **thTt ^oiariča, nam je !i, »let,. P°vedal na partij-tak°l po resolu-V%„ lr°jQ. Mi do takrat i 5 a,- v"*°li. Tisti, k, te \SU °®«o smrt, da bi re-
k*»i«aiiaVc, (0 kate em
»n ki3ird *Tt
it1 ni	ji»i	navaja
k, *e ? naših vrstah,
Xr^iČia*'lii za P°m'
V1*. 0rsk» *,iTl scdaj ,nše \ ,u0rr,t. e L‘lanfcc na listu
ki^to
h, ,ti
• )e rv7"’ Podobne te-
C 4?° ie bt.<Jmc£ P>s“-/■' ayehran Frau-
-Ni Kii,,, >aan}e itd. pa \ ‘	J vedo
^	biti
1 »o /'foteri izmed ti-^<nl •.»totem rab-u	t>a	mso
fes
mnogi tr > takrat na te-
(čeprav je
V j?0ia7	”jihov °r,a°-
v^«e ‘‘	P"rtij>j. o m-
NcmČ‘J0 Ka J udl Penili ter •"Oti Informbi-
roja. Tako bi lahko primer za primerom pokazali, kako so se takrat vršile aretacije, če bi što za to, da na tem mestu pišemo zgodovino junaške ilegalne borbe za časa vojne v Trstu, (Morda bo enkrat potrebno, da pišemo to zgodovino in pokažemo v vsej goloti provokatorsko dušo informbi-rojevskih likvidatorjev r.azred-no-revolucionarnega delavskega gibanja.)
Taka je resnica o teh stvareh, če količkaj začnemo o njih govoriti. Sicer pa pomislite, kakšna sreča z,j pravoverne vinternacionaliste«, da šele po petih letih, po resoluciji Informbiroja in v času, ko je kampanja proti voditeljem herojske narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, češ da so bili špijoni gestapa in OVRE ter hkrati agenti anglo-ameriških imperialistov, na višku, pa se zgodi cslucaj«, da ti ^slučajno« pride v roke takšen zmečkan zaboj, kateri vsebuje ((interesantno dokumentacijo« o «izdajstvu Titovih agentov« za časa vojne pri nas. Res dostojno budimpe-štanskemu procesu in ostalim, ki se še pripravljajo na podlagi podobne «interesantne argumentacije«.
Ljudje, ki so sposobni, da vpričo 400 prisotnih ljudi na nedeljski sindikalni konferenci na stadionu «1. maj« lažejo v obraz, ko govorijo, da so ((mirne skupine delavcev« bile napadene s kamenjem, ko so prihajale na konferenco, medtem ko vsi vedo, dg so te «skupine mirnih delavcev« (reci Vidali-jevih pretepaških škvadristov) prišle izzivat in pretepat res mirne delavce, ki so prihajali na konferenco, in da se imajo zahvaliti samo policiji, ki jih je zaščitila, da jim resnični delavci niso dali primerne lekcije, ljudje, ki so ((junaki«, samo kadar v temi dobijo nekoga, da ga v razmerju 1 proti 10 pretepajo (zadnji zločinski nočni napad na tov. Švaro in njegovega mladoletnega sina teh «mirnih delavcev«), ko hinavsko kričijo, da bodo branili narodne pravice Slovencev, hkrati pa zagotavljajo pokornost italijanski nacionalšovini-stični buržoaziji in pripravljenost, da ji bodo pomagali zatirati slovenski živelj. (primer miljskega kominformističnega župana), so pač sposobni naj-podlejših dejanj, kot so tudi zadnje klevete v omenjenem članku v listu «11 Lavoratore«. In če pri tem mislijo, da jim bodo pošteni ljudje še nasedali, pomeni, da so se že tako globoko pogreznili v svoje lastno blato lazi in klevet, da ne znajo več razlikovati svetlobe od teme. Tako so oslepeli in oglušili od svojih lastnih laži in klevet, da ne vidijo in ne slišijo več, kako se jim ljudje ie smejejo in jih primerjajo z Goebbelsorimi učenci. Mi se jim za tako njihovo «politiko» samo iskreno zahvaljujemo, ker nam s tem prihranijo mnogo dela in truda za njihovo končno razkrinkanje pred ljudskimi množicami.
Soglasno izglasovana resolucija se med drugim sklicuje tudi na mirovno pogodbo, katere pa italijanski reakcionarni in šovinisHčni svetovalci nočejo upoštevaH,ko gre za dejansko priznanje enakopravnosti slovenskega jezika
nov kurz sovieiske zunanje pome
in načelo suverenostt narodov
Kakor smo	že včeraj v	našem dnevnika	poudarili, tudi
(Pojasnilo« vojaške uprave glede ukaza štev. 206 ni prav nič pripomoglo k (boljšemu razumevanju,, še manj pa je (popravilo napako, ukaza. Pojasnilo je le potrdilo, da gre za legaliziranje tistega stanja, katerega smo šibali in razkrlnkovali vsa zadnja povojna leta odkar vojaška uprava pri nas traja. Po objavi ukaza štev. 206 je postalo jasno prav vsakomur le to, da se smatra s postopanjem tukajšnjih imperialističnih predstavnikov prizadeto resnično vse tržaško prebivalstvo ne glede na po itično prepričanje. Omenjeno (Pojasnilo, pa je prililo le olja na ogenj, tako da je včeraj prišli do soglasnega izglasovanja resolucije, s katero občinski	svet zahteva,	da vojaška	uprava	svoj imperialistični ukaz 206	prekliče. To	dejstvo kot	tako pa	je najboljši dokaz, do kakšne	mere je vojaška uprava	zašla v	izvajanju svoje
imperialistične politike pri nas.
* * *
SOGLASNO IZGLASOVANA RESOLUCIJA SE MED DRUGIM SKLICUJE TUDI NA MIROVNO POGODBO, KATERE PA ITALIJANSKI REAKCIONAR, ti IN ŠOVINISTIČNI SVETOVALCI NOČEJO UPOŠTEVATI, KO GRE ZA DEJANSKO PRIZNANJE ENAKOPRAVNOSTI SLOVENSKEGA JEZIKA.
Ko je včeraj kmalu po peti uri župan Bartoli otvoril sejo občinskega sveta, sejna dvorana še daleč ni bila popolno zasedena;'« velia predvsem za večinsko skupino. Po čitanju zapisnika seje 11. novembra, je trajalo okrog 40 minut, sta občinska svetnika Dekleva in
Radich stavila k zapisniku nekatere popravke.
Dr. Stceca je vložil vprašanje v zvezi s pomanjkljivim dobavljanjem električne energije. Občinski odbornik Bcnet-ti mu je odgovoril navajajoč, da sta do leta 1948 dobavljali
Trstu električno energijo Italija in Jugoslavija v razmerju 48 in 42%. Ker so se nato pogajanja med obema državama in VU glede cene razbila, dobavlja od tedaj vso električno energijo baje samo Italija. Vsi ukrepi, ki se nanašajo na omejitve uporabe električne Srnngije, se torej ne nanašajo zg«!i r,a Trst. Sicei bo konec tega n-iseca s lem v zvezj v Rimu posebna konferenca med VU m italijansko v*ado. Za silo skuša ACEGAT oo pom oči s tem, da uporablja tudi tok dveh manjših central. Govor se pa že o termocentrali, kj. jo bo treba postaviti; ta ter.no-centrala seveda ne bo imela vloge edinega dobavitelja električne energije, temveč bo le dopolnilna, to se pravi, dobavljala bi toliko toka, kolikor bi ga primanjkovalo. O vsem tem pa bo občinski svet pravočasno obveščen. Občinski svetnik dr. Stocca z odgovorom ni
zadovoljen, v kolikor je Bonet-ti dejal, da Trst nima pravice od Jugoslavije zahtevati, naj mu dobavlja tok, ter pri tem citira V. Aireyevo poročilo; poudarja, da ne gre za neko pravico, temveč zgolj za pogo-ditev o ceni za tok.
Nekoliko smeha je povzročilo pojasnilo o vprašanju, zakaj še tiso s hiš odstranili razne
(Nadaljevanje na 2, strani.)
VARŠAVA, 15. — Vlada je razrešila funkcij ministra za obnovo Marjana Spychalskega, čigar izključitev iz politbiroja ir. CK delavske stranke je bila objavljena včeraj. Spvchal-ski je baje omogočil, da so se v partijo vrinili tuji agenti. V svojem govoru, ki ga je imel predsednik Bierut na zasedanju poljske delavske stranke, je obtožil tudi Gomulko in Kliszka ter Dubiela, bivšega ministra osvobojenih krajev.
ge Nemciie za pripravo nove vo;ne
WASHINGTON 15. — Ameriški zunanji minister Ache-son se je z letalom vrnil iz Berlina. Izjavil je, da je bil iizadovoljen z razgovori v Bonnu«.
Danes zjutraj se je Adenauer razgovarjal s tremi zahodnimi visokimi komisarji, popoldne pa je pred «parlamentom» poročal o tem razgovoru. Izjavil je, da je predlagal udeležbo tujega kapitala v nemških podjetjih ojačenje gospodarskih odnosov med zahodno Nemčijo ter Francijo, Italijo in Beneluxom in prenehanje vojnega stanja. Nemčija pa bo priznala porurski statut ter bo sodelovala z okupacijsko policijo.
Dalje je Adenauer izjavil, da so trije visoki komisarji sklenili ukinitev demontaže tovarn jeklarske in kemijske industrije Dalje je izjavil, da je sporočil francoskemu visokemu komisarju, da ima «Verei-ningte Stahlwerke» namen zvišati svoj kapital za 300 milijonov mark, od katerih bi 225 milijonov lahko bilo tujega kapitala.
Komunistični voditellj Rei-mann je obtožil Adenauerja, da deluje po ukazih tujega kapitalizma. Izrekel se je tudi proti priznanju porurskega statuta in obtožil zahodni kapitalizem, da hoče spremeniti Porurje in Posarje v orožarno.
BEOGRAD. — Pred petimi leti t. j. 15 novembra 1944, je pričela izhajati «Borba» glasilo KPJ.
Vedno bolj se širi
borba kmetijskih delavcev Italije
2.
Na področju Palerma so kmetijski delavci zasedli 4 tisoč hektarjev neobdelane zemlje veleposestnikov - Kovinarski delavci okupirali 4 velike tovarne • Stavka uradnikov pri socialnem zavarovanju in pri ministrstvu za oborožene sile • V parlamentu se bo začela debata o protiustavni rešitvi vladne krize
RIM, 15. — Borba kmetijskih delavce\ v Italiji se je razširila na nove pokrajine. Na Siciliji So dninarji in pciovinarji vseh pokrajin stopili v akcijo proti veleposestnikom, ki odklanjajo izvajanje kolektivne pogodbe, sklenjene po zadnji veliki splošnj . stavkj. kmetijskih delavcev. Na pochečju Palerma so kmetijski delavci zasedli 4 tisoč hektarjev neobde-dane in zapuščene zemlje veleposestnikov ter jih takoj začeli upravljati v okviru zadruge kmetijskih delavcev. Pri tej akciji se je udeležilo, zato da se zaščitijo preti policiji, skupno 10 tisoč kmetijskih delavcev. Tudi drugih področjih Sicilije so kmetijski delavci zasedli zemljo veleposestnikov.
Na področju Bologne, kjer se kmetijski delavca tudi borijo proti poizkusu veleposestmi, kov, da med zimo odpustijo številne poiovinarje i-r dninarje,. je bija včeraj enodnevna splošna sitavka vseh delavcev. Stavke kmetijskih delavcev so bile tudi v nižini reke Pad, kjer so delavci protestirali proti surovim napadom policije, ki je Pri intervenciji proti zasedbi zemljažč veleposestnikov zadnje, dni ranila več ko 10, aretirala pa okoli 50 delavcev. Zaradi, pritiska, odločnosti in
enotnosti kmetijskih delavcev je tila Zveza veleposestnikov prisiljena sprejeti zahteve Zveze kmetijskih delavcev, k; zahtevajo neposredna pogajanja. V teku noči so bili prvi stiki, na katerih so predstavniki Splošne zveze dela zahteval« sprejenh-V-ch zahtev delavcev o zaposlitvi delovne si!e pozimi pri izboljševalnih delili ter odstopitčv dela neobdelane zemlja veleposestnikov zadrugam kmetov brez zemlje. Pogajanja se nadaljujejo.
Spričo odločnosti kmetijskih delavcev je ministrski svet pooblastil poljedelskega ministra, naj takoj predloži parlamentu osnutek za razdelitev zemlje na področju Sil« v Kalabriji, kjer je pred kratkim prišlo do krvavih dogodkov. Na tem področju je približno četrtina obdelovalne zempe in gozdov v posest; nekaj desetin veleposestnikov.
V soboto so italijanski kovinarski delavci okupira!; štiri velike kovinarske tovarne ter prevzeli nadzorstvo nad proizvodnjo. V Milanu je okoli 4 tisoč delavcev iz protesta proti odločitvi delodajalcev, da rnno-I žično odpustijo delavce, okupi-’ ralo tovarne «Breda» po kratkem spopadu s policijo.
Medtem so vsi civilni urad-
niki ministrstva za oborožene sile in uradniki državnega urada za socialno zavarovanje stopili v stavko z zahtevo za zboljšanje delovnih pogojev. Na podlagi nepopolnih podatkov Zveze industrijcev so italijanski industrijski delavci samo v oktobru izvedli več ko 100 stavk, v katerih je sodelovalo okoli 2.5 milijonov delavcev,
V soboto so stavkali tudi delavci in uradniki, zaposleni pri britanski letalski družbi «Bodo», ki razpolaga z velikim številom letalskih baz na Siciliji. Začeli so stavko kot protest proti poizkusu britanskega vodstva družb?, da uvede 14-urni delovni dan. Premet na vseh letališčih družbe je popolnoma prekinjen.
V parlamentu je Nenni v imenu opozicije zahteval, naj Se razpravlja o protiustavni rešitvi zadnje vladne krize. Vlada je sprejela diskusijo, ki se bo začela jutri ali v četrtek.
Zahodne velesile
ne pii/navaio donavske
IZJAVE MILO V. DJILASA PRED POLITIČNIM ODBOROM OZN				
Viš pri	insl pad	tis ai	imatr a, d zključnc	a vprašanje miru velikim državam
Jugoslavija bo podprla vso uhrepo za ohranitev miru na albanskih mejah -Izjave 1/ladimira Dedijera o vprašanju ruskih belogardistov i/ federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ki so po vojni dobili sovjetsko državljanstvo
LAKE SUCCESS, 15. — pred političnim odborom je jugoslovanski delegat Milovan Djilas glede sovjetskega predloga o «mirovnem paktu« izjavil: (Sovjetski predlog prikazuje samo eno stran vojne propagande. Sovjetska vlada ne more reči, da nima načrtov za nadvlado nad drugimi državami. Sovjetska vlada ne more reči, da ni ustvarila sovražnega bloka proti neki državi jn da ne dela propagande, ki je škodljiva stvari miru v svetu. Vsa propaganda, kj teži za tem da spremeni kako državo v vazalno državo, je propaganda, ki izziva vojno, naj si bedo ((ideološki« vzroki, za katerimi se skriva, kakršni koli.
Jugoslovanski delegat je nato poudaril nasprotja med sovjetskimi predlogi za mir in dejanji te vlade do jugoslovanskega ljudstva. Ko je Višinski obrazložil sovjetski predlog — je pripomnil Djilas — ni izjavil n^esar glede načel nevme-šavanja v vprašanja drugih držav, o obrambi enakopravnosti malih narodov. Višinski smatra, da je mir vprašanje, ki pripada * ključno velikim državam, toda moramo se spomniti, da ogrožati malP narode predstavlja začetek svetovnih konfliktov.
Glede Albanije ie jugoslovanski delegat izjavil, da Jugoslavija želi, da se Albanija kakor vse njene sosedne države, smatrajo za neodvisne. Jugoslavija bo podprla vse ukre-
pe za ohranitev miru na albanskih mejah. Izjavljamo, da je naša vlada vedno pripravljena rešiti glavna aporna vpra-šanja z vladami Vzhodne Evrope na miren način. Ta vprašanja so neznatna — je nadaljeval Dji!as — in se lahko rešijo po navadni diplomatični poti, če prizadete vlade to res želijo. Toda ne bi se smela izkoriščati kot pretveza za izvajanje pritiska in za ogrožanje suverenosti Jugoslavije. Mi se ne bomo, odrekli naši neodvisnosti pod nobenim pogojeni. Težko je verjeti, da kakršna koli vlada, podvržena pritisku, kakor je naša, lahko ostane na oblasti, če nima podpore celokupnega prebivalstva.
Djilas je nato izjavil, da bo Jugoslavija glasovala za sploh-no izjavo za mir, k i j o vsebuje sovjetska resolucija, toda ne za celotno resolucijo. Jugoslavija bo zavzela isto stališče glede anglo-ameriškega predloga.
Nato je kanadski delegat i2javil, da bo podprl anglo-ameriško resolucijo.
Posebni politični odbor je začel danes razpravljanja a znižanju klasične oborožitve. Francoska in norveška delegacija sta predložili osnutek resolucijo, ki predlaga odobritev predlogov komisije za klasično orožje, ki predvideva štetje in nadzorstvo oboroženih sil in vojnega materiala v vseh državah. Osnutek priporoča n«to Varnostnemu gvetu, naj nada-
ljuje preučitev za znižanje oboroženih sil. Razpravljanje se bo nadaljevalo jutri.
Pred socialnim odborom, ki razpravlja o vprašanju begim-eev, je sovjetski delegat Panju-škin ponovno govoril o repatriaciji sovjetskih državljanov, ki so že v Zahodni Nemčiji. Jugoslovanski delegat Dedijer je govoril o vprašanju ruskih belogardistov, ki sedaj živijo v Jugoslaviji in ki so po vojni pridobili sovjetsko državljanstvo. Obtožil je sovjetsko vlado, da hoče vsiliti Jugoslaviji Pogoje, podobne kapitulacijam (načelo jurisdikcije krajevnih oblasti nad tujimi državljani, ki je bilo v Turčiji ukinjeno leta 1923, na Kitajskem pa leta 1943), ker z ene stran; protestira zaradi aretacije nekaterih teh belogardistov z druge strani pa ne odgovori na jugoslovansko ponudbo za njihovo repatriacijo.
Dedijer je nato citiral člen 156 sovjetskega civilnega zakonika, ki določa, da sta oče in mati dolžna vzdrževati otro-ke ter imata pravico zahtevati da jim jih vsakdo, ki bi jih pridržal, zopet preda, ter je zahteval repatriacijo jugoslo-vanskih mladoletnih otrok, ki so leta 1945 jn 1946 odpotovali v Sovjetsko zvezo na študij. Sovjetski delegat pa je kakor običajno odgovoril z novimi klevetami, ker pač drugih argumentov ne more imeti.
Izraelska delegacija je posebnemu političnemu odboru
predložila spomenico, s katero zahteva, nai glavna skupščina zavrne načrt posredovalne komisije za Palestino o interna-cipnalizaciji Jeruzalema.
Glavna skupščina pa «■ razpravljala o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na ozemlja, ki so pod skrbništvom.
\VASHINGTON, 15. — Vlada ZDA je s posebno noto obvestila vlade DZ. Ukrajine, Jugoslavije. Romunije, Madžarske. Češkoslovaške in Bolgarije, da ne priznava jurisdikcije donavske komisije, kakor je bila določena s konvencijo, ki je bila podpisana lani v Beogradu. Vlada ZDA bo do nadaljnjega še naprej priznavala donavski statut iz leta 1921.
Iz Londona poročajo, da je tudi britanska vlada odpovedala donavsko konvencijo. Tudi francoska vlada je sporočila, da ne priznava lanski beograjski konvenciji mkake mednarodne veljave.
le v Florenci 11. dec.
BEOGRAD. 15. - Agencija Tajnug poroča, da bo tretja in odločilna tekma med Francijo in Jugoslavijo 11. decembra v Florenci.
Huomintang nima pravice
nredstai/ljati Kitajske v 0Z1V1
Brzojavka zunanjega ministra novo Kitajske predsedniku glavne skupščino OZN - Velik vojni plen ljudsko vojske
PARIZ, 15. — Zunanji minister nove Kitajske Cuenlaj je poslal predsedniku glavne skupščine OZN brzojavko, v kateri oporeka kitajski nacionalistični delegaciji pravico, da predstavlja Kitajsko v OZN. Med drugim poudarja brzojavka, da je Maosetung v svojem proglasu od 1. oktobra izjavil, da je njegova vlada edini zakoniti organizem, ki predstavlja vse narode Kitajske republike.
Cuenlaj dostavlja y svoji brzojavki, da kuomintangova reakcionarna vlada ni več kvalificirana, da bi predstavlja kitajsko ljudstvo. Enalko brzojav-
ko je poslal Cuenlaj tudi generalnemu tajniku OZN Trygve Litju.
NOVI DELHI. — Morilca Ma-hatme Gandhija Nathuran Vi-mayak Godske in Narayan Dattatroya Apte sta bila usmrčena danes ob 2,30 krajevnega časa v zaporu v Ambali, mestecu, ki je oddaljeno okrog 200 km od Delhijev.
DUNAJ. — V protest proti povišanju cen so vs; delavci in uradniki jeklarn Scheller-Leck-mann na Štajerskem danes zjutraj stopili v stavko.
S pismi CK VKP(b) našemu Centralnemu komiteju, in pozneje z neslavno resolucijo Informbiroja, je ZSSR skušala vreči vlado FLRJ, ki je izšla iz borbe jugoslovanskih narodov za njihovo neodvisnost in ki uživa popolno zaupanje jugoslovanskih narodov in popolno zaupanje na svobodnih volitvah izvoljenega parlamenta. Ko sc ji to s pomočjo tega moralnega pritiska in poziranja sovražnikov ljudske oblasti na upor ni posrečilo, tedaj je u-porabila in še danes uporablja sredstva, kakor je besna cbrekovalna gonja proti narodovi Jugoslavije in njihovemu vodstvu, enostransko razveljavljanje ekonomskih pogodb in ekonomska diskriminacija, l;t se je povzpela do poskusov ekonomske blokade Jugoslavije itd.
S temi ukrepi je šla vlada ZSSR v odnosu do Jugoslavije še dalje, kakor je navada kršitev načela bratske proletarske solidarnosti jn vsvobodnih načel morale in pravičnosti«. S temi ukrepi ni kršila in ne krši samo osnovnih načel socialističnega mednarodnega prava, marveč krši tudi pozitivno buržoazno mednarodno pravo, vštevši tudi izrecne norme V-stanovne listine Združenih narodov o lem, da zahteva suverena enakost in enakopravnost držav, velikih in majhnih, dolžnost narodov, da žive med seboj v duhu dobrega sosedstva, da se ne vmešavajo v notranje zadeve drug drugega, da spoštujejo prevzete pogodbene obveznosti, da ne izvajajo diskriminacije itd.
Prafcsa sovjetske zunanje politike do Jugoslavije torej ni padla samo na norme pozitivnega buržoaznega mednarodnega prava, na pc-jmouauje for-maino-juridične enakosti nv>o-dov, po katerem je država samostojna, dokler ima zunanje znake samostojnosti, marveč gre še bolj nazaj na norme imperialističnega mednarodnega prave, Po katerem je dovoljen vsakršen pritisk močnejša države na šibkejšo ih kjer je veljalo pravilo: «vedno ima kaka država možnosti, da si pridobi politične ali druge prednosti pred drugo državo» (Oppen-heim,) po katerem je dovoljena intervencija in . ki je smatralo za najbolj normalne pojave na svetu takšne mednarodne institute, kakor so kapitulacija, vazalstvo, protektorat in deminion.
In takšna praksa se seveda ne omejuje na sovjetsko-jugoslovanske odnose, marveč sc v teh odnosih samo najbolj jasno kaže. Kaže pa se še v marsičem drugem, in sicer ne samo po resoluciji.
Ameriški zunanji minister med vojno, Cordell Hull, piše v svojih spominih (knjiga II, str. 1451 - 1458), kakšna so bila pogajanja o Balkanu med vladami Velike Britanije, ZDA in ZSSR, ki so se pričela aprila. 1944. Bistvo teh pogajanj, v katerih so sodelovali predsedniki, zunanji ministri in veleposlaniki vseh treh držav, je bila razdelitev	«interesnih
sfer« na Balkanu med ZSSR in Veliko Britanijo. Ti dve vic sta se naposled, v oktobru 1944, pogodili, da bo imela ZSSR o • ločilni vpliv v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, Velika Britanija pa v Grčiji, medtem ko bo njun vpVv v Jugoslaviji razdeljen i'saki pol.
To je bilo objavljeno v av-dni, s savjetke strani pa ni na-g usta 1948. Minilo je torej le' ved b ameriškega ministra nihče demantiral.
Toda, ne glede m ta sumljivi molk, mar ne kaže nešteto dejstev, da je podoben aranžma dejansko obstajal? Mar takšna razdelitev na interesne sfe. re ni uresničena? Mar si moremo drugače pojasniti pasivnost sovjetske diplomacije in celo sovjetskega tiska, do dogodkov od decembra 1944 v Grčiji, kjer so se izkrcale britanske čete in začele vojno proti grški demokratični vojski? Minila sta bila šele dva meseca od sporazuma, po katerem spada Grčija v angleško interesno sfero! Kako bi si mogli drugače razlagati, da je imela med vsemi balkanskimi deželami samo Jugoslavija čast, da
ZeMka nesreča
70 mrtvih
JOHANNESBURG, 15.	—
Vlak iz Johannesburga v vzhodni Afriki je r.'a nekem mostu iztiril. Pri tem je 7 železniških voz padlo v reko pod mostom. Pri nesreči je izgubilo življenje 70 ljudi, na stotine pa jih je bilo ranjenih.
so ji sestavljali skupščino in določili v glavnih potezah sestavo vlade na konferenci treh velesil v Jalti v februarju 1945, pičle štiri mesece po perfelc-tuiranju sporazuma o razdelitvi ((interesnih sfer«? Velesile, ki so imele v drugih balkanskih deželah proste roke, so poskušale, da bi si tako zagotovile porazdelitev vplivov za Jugoslavijo.
Sicer pa so znaki, da se ta sporazum v Moskvi ni omejil zgolj na razdelitev ((interesnih sfer«, marveč da so se tam reševala še mnoga druga vpraša-
zunaj — to ie bit te skupine „patriotične” „slovanske” politike... Demokracija na splošno, delavci pa še posebej, so ■ proti slehernemu aprote-žiranju” Slovanov s strani lisic in volkov, toda za polno samoodločbo narodov, za pravo demokracijo, za osvoboditev Slovanov slehernega pro-težiranja. s strani ..velesil”«. (Lenin, zv. XVI., str. 159- 160).
Toda to je bil Lenin. Zdaj je ZSSR velesila in kot takšna tudi nastopa. N{ čudno, da so sovjetski profesorji, aviorji že
Proti Kapitulantski in šovinistični
Izjava tov. Pavla Hruatina, predstavnika Ljudske Lvonte v mitjskem občinskem svetu
Iz poročila Tiskovnega urada predsedstva cone z dne S. novembra t. 1. povzemam:
1. da smatra conski svet uporabo slovenščine v miljski občini za prekrSek zakonitih - fašističnih določb;
2. da je dal miljski župan gosp. Pacco o uporabi slovenščine formalna in precizna zagotovila, iz katerih zaključuje gosp. dr. Palutan, da se vprašanje uporabe slovenščine v miljski občini ne bo več ponovilo in da Je smatrati to zadevo za zaključeno.
Iz tega je razvidno, da se je gosp. Pacco podvrgel fašističnim določilom, se s tem odpovedal borbi za enakopravnost slovenščine z italijanščino zlorabljajoč zaupanje slovenskih volivcev odnosno demokratičnega ljudstva in prešel na linijo italijanskih šovinistov, ki je v skladu s politiko Vida-lijev.h socialpatriotov.
Na podlagi gornjih dejstev ugotavljam:
a) da sestavljajo Slovenci približno polovico prebivalstva mi’jske občine;
b) da smo Slovenci v času 26-Ietnega fašističnega terorja in posebno še v letih narodno osvobodilne borbe dalj ogromne materialne in krvne žrtve tudi za to, da bo slovenščina' enakopraven jezik;
c) da je zakonodaja, na katero se gosp. dr. Palutan sklicuje in ki jo gosp. Pacco sprejema, sankcionirala največje krivice proti Slovencem.
'/ato podpisani izjavljam, da se bom nenebno boril proti kapitulantski in šovinistični politiki gospoda Pacca, za pravice slovenskega prebivalstva, med temi tudi za enakopravnost slovenščine z italijanščino.
Škofije 15. novembra 1949.
HRVATIN PAVEL občinski svetnik miijske občine
nja v zvezi z Balkanom, f,ar še ni vse prišlo v javnost. So znaki, da je bilo tam med drugim sklenjeno tudi to, naj o-stane jugoslovansko-avstrijska meja nespremenjena in naj Jugoslavija ne dobi Trsta.
Kako bi si mogli drugače razlagati sovjetsko igro v vprašanju Slovenske Koroške?
Kako bi si mogl; drugače razlagati, da j.e vlada ZSSR mirno dopustila, da je Churchill poslal ultimativno zahtevo, naj izpraznimo ozemlje Trsta (in Gorice), ki smo ga bili s svojo krvjo osvobodili?
V pismih CK VKP(b) naši Partiji trdijo, da je jugoslovanska vlada pričakovala, da pojde ZSSR v vojno zaradi Trsta.
Cernu takb’a neuravnovešena in nervozna opravičevanja?
Mar m”d Popolnim molkom na imperialistični pritisk na socialistično Jugoslavijo in vojskovanjem ni ničesar? Mar nima zmagovita velesilo ZSSR na razpolago nobenih diplomatskih sredstev, da bi žrtev pritiska zaščita — ali vsaj poskusila zaščititi — in da bi sto-venskemu in hrvatskemu ljudstvu v Julijski krajini zagotovila pravico do samoodločbe? Mar ni vzrok tega molka isti, kakor molka ob masakriranju demokratov v Atenah v decem. bru 1944? Cemu sprejem za hrbtom jugoslovanske vlade?
Skratka, razdelitev «interesnih sfer« na Balkanu in vnaprej določene meje, ne glede na želje prebivalstva, so nesporna zgodovinska dejstva. Ta dejstva pa govore o tem, da se vlada ZSSR pri reševanju velikih vprašanj svoje zunanje politike zateka k metodam, ki so jih doslej v zgodovini uporabljale vse velesile, ne p>a k metodam nove kvalitete — j; socialističnim metodam.
Ni torej naključje da so v Sovjetski zvezi revidirali oceno zunanje piolitike stare carske Rusije, da tam do neba povzdigujejo zgodovinske osebnosti, kakor je Suvorov, general Svete alianse proti Francoski revoluciji (in krvnik upx>r-nih ruskih kmetov v velikem puntu Pugačova). Presenečeni zbor sto in sto Beograjčanov v Društvu za kulturno sodelovanje z ZSSR med donavsko konferenco v juliju 1948 je lahko slišal sedanjega zunanjega ministra A. J. Višinskega, kako je slavil ekspanzijo carskega imperializma na Balkanu in jo tolmačil kot rezultat pritiska ruskega ljudstva na carsko vlado zaradi ljubezni množic do balkanskih Slovanov.
Lenin pa je nekoč pisal:
((Podpiranje reakcije znotraj in kolonialnega imperialističnega ropanja
omenjenega glavnega sovjet, skega učbenika za mednarodno pravo zbegani in da — ker ne najdejo virov za novo, socialistično mednarodno pravo — delajo zaključke iz virov, kakršne dejansko imajo na razpolago, in se povzpmo do sledeče «teorije» o velesilah;
((Stoječ formalno , na osnovi enakopravnosti držav, pozna medna, 'd-no pravo vrsto odklonov od tega načela, n- P ' glede vloge, ki jo dobi določena država v mednarodnih organih«. (((Mednarodno nravo«, Durde-njevski jn drugi, Moskva, 1947. str. 114).
Učbenik našteva, katere dežele so bile od 19. stoletja dalje ((velesile«, in poudarja, da se po drugi svetovni vojni prištevajo mednje: ZSSR, ZDA, Velika Britanija, Kitajska in Francija. Potem našteva vrsto mednarodnih konferenc, na katerih so velesile ali sama reševale vprašanje ali pa so imele odločilno vlogo, tja do londonske pomorske konference l. 1909, preko berlinske mirovne konference l. 1919—1920 do mirovne konference v Parzu l. 1946, omenja vlogo Varnostnega sveta in zaključuje:
«Prav v tej vlogi velesil, v njihovih dolžnostih, da varujeio mir in šplosno varnost, ie vzrok njihovega nrivilepirane-ga položaja« (((Mednarodno pravo« ru-d- jev. ski in druol. Moskva, 1947, str. 115).
To je vse. Imperialistična antanta in velesile v ((Veliki domovinski vojni«, versaljska konferenca — ki jo je Lenin imenoval konferenco «razbojnikov« in ((gospodarjev sužnjev«, današnji Svet štirih in Varnostni svet Združenih narodov, kjer ima eno stalno mesto ZSSR — vse to se je znašlo v eni vrzi' m na isti liniji: od nekdaj so velesile po Pravici imele «}-ri? ileg ran položaj!«
Ali so sovjetski pravniki-teoretiki pomislili, ko so pisali konec te kolobocije, kaj so rekli v začetku, namreč: da stoj i takrno mednarodno pravo — ki ga sami zagovarjajo — samo formalno na stališču enakopravnosti narodov? /Ji so pomislili, da so se postavili na stališče najčistejšega imperialističnega mednarodnega prava?
Tega ne vemo. Vemo pa, da takšna pravna teorria, zl-s'i pi praksa, ki je njen vir, nista v skladu z interesi delavskega razreda, nista v skladu z jasm Leninovo tezo, da «ne more biti socialističen tisti proletariat, ki se strinja le z nainunj-šem nasiljem .svojega’ naroda nad drugim’ narodi«.
(Nadaljevanje slecji)
TRŽAŠKI DNEVNIK
PR£Bk VALS IVO OBČINE ZGONIK ZAH TEMA
USTANOVITEV KMETIJSKE SOLE IN DVORANO ZA PREDSTAVE SNG
Po kapitulantskih navodilih svojega strankarskega vodstva
pozor:
ro
Objavljamo resolucijo predstavnika Ljudske fronte tovariša Obada, ki je bila sprejeta na včerajšnjem zasedanju sveta zgoniške občine.
Občinski svet občine Zgonik na svojem rednem zasedanju dne 15. novembra 1949
ugotavlja:
J. da so fašistične oblasti v cjlju italiardzaoije slovenskega življa na vse načine zavirale vsak kulturni razvoj
slovenskega naroda;
3. da sedanja uprava še ni odpravila vseh krivic v tem pogledu in ne posveča problemu kulturnega razvoja slovenskega življa dovolj pažnje;
3. da kljub temu da je velika večina kmetskega prebivalstva anglo-ameriške cone STO-ja slovenske narodnosti, pristojni upravni organi še niso ustanovili strokovne sloven. ske kmetijske šole, v kateri bi se slovenska kmečka mladina strokovno usposabljala za povzdigo kmetijstva;
4. da še do danes ni bilo ugodeno mnogim zahtevam slovenskega življa, da se slovenskemu prebivalstvu anglo-amerišk-ega področja STO-ja stavi v Trstu na razpolago primerna dvorana za kulturne prireditve slovenskih umetnikov in nastope slovenskega gledališča.
V svesti si važnosti, ki jo ima neoviran kulturni razvoj za usodo naroda, občinski svet občine Zgonik na svojem rednem zasedanju dne 15. novembra 1949
nalaga;
gospodu županu Pircu Alojzu dolžnost, da intervenira pri pristojnih upravnih oblasteh s ciljem.
1. da se na anglo-ameriškem področju STO-ja čimprej odpre dvoletna slovenska kmetijska šola za slovensko kmečko mladino, bivajočo na tem področju, in
3. da se za kulturne potrebe slovenskega življa, bivajočega na anglo-ameriškem področju STO-ja, stavi na razpolago primerna dvorana v Trstu.
Pri izvrševanju te svoje dolžnosti naj gospod župan sam daje iniciativo za skupen nastop vseh slovenskih županov za uresničenje gornjih zahtev slovenskega življa in naj podpre morebitno iniciativo kakega drugega slovenskega župana.
Prosvetno društvo KVoJka 3muc» je na svoji redni odborovi seji sklenilo, da se pridružuje ostalim društvom In pošilja tovariški pozdrav bolnemu Vladimirju Svari. Ostro obsoja napad kominformistov, ki spominja na proslule fašistične čase.
Da bi zopet stopil v sredo svojih agilnih in neustrašenih can-karjevcev, mu žielijo skorajšnjega okrevanja.
Agnelettov dolarski demokrat Grilanc: [ Bodimo danes prosjakf Ko smemo zahtevati...
Seja izvršilnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje
Danes ob 17. uri bo v ulici Ruggero Manna 29 seja izvršilnega odbora OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje » sledečim dnevnim redom:
1. Osvobodilna fronta in konferenca SIAU;
2. organizacijska vprašanja Osvobodilne fronte;
3. predlog za zasedanje Glavnega odbora OF;
4. razno.
Mi lin prva rete si ga«i otera
Prva redna seja glavnega odbora SHPZ bo jutri 17. t. m. ob 16 v običajnih prostorih. Prosimo, tov. odbornike, da se seje točno in polnoštevilno udeležijo.
Tajništvo
Vidalijevski župan nasproten uvedbi enakopravnosti slovenščine v zgoniški občini z izgovorom o „protizakonitosti"
Tržaški občinski svet soglasno zahteva:
ukinitev ukaza VU štev. 206
(Nadaljevanje s 1. strani.j
plakate. Občinski delavci so plakate večinoma odstranili do višine 4 m; to pa zato, ker so delavci samo do te višine zavarovani za primer nezgode. Vendar bodo izjemoma zavarovanj tudi v višini preko 4 metrov, da bodo kolikor mogoče plakate odstranili.
Osrednja točka včerajšnjega zasedanja pa je biia razprava o ukazu angloameriške vojaške uprave št. 206, ki določa, da noben nameščenec anglo-ameriške vojaške uprave ne more biti postavljen pred sodišče, ako 8e ni o njegovi krivdi ali nekrivdi kot je dejal eden izmed občinskih svetnikov o-pozicije prej izrekla vojaška uprava sama. K temu ukazu je Vojaška uprava izdala pojasni, to, ki je bilo objavljeno predvčerajšnjim zvečer po radiu in so ga objavili tudi včerajšnji listi. Občinski svetnik Juiaga se je oglasil k besedi ter zahte-val prednost za svojo že prej predloženo resolucijo o demokratičnih pravicah kot uporaba materinega jezika, svoboda tiska, besede in združevanja itd. Po daljšem prerekanju med njim in županom, ki Ju-rago prepričuje, da njegova resolucija itak ne izpade z dnevnega reda in dg se bo o njej še govorilo, obvelja končn0 le županova volia ,da te razpravlja prej o Ukazu 206. za kar je bila na prejšnji sej j sprejeta nujno®*, medtem ko za Jurago-vo resolucijo ni bila priznana nujnost,
Nato	oš,lasi k besedi na-
slednik faiistkf Ide de Vecchi, Moreli) k[ je prevzel v občin? skem svetu njeno m e* to kot občinski svetnik. Iz njegovega daljšega Juj-tdtčno pobarvanega govora bj se dajo razbrati, da mu gre predvsem za to, da no b® g ukazom 206 italijansko pravo kršeno po tujcih. Za njim govori {•- obč. svetnik Bruggeri. Njegov govor, prepleten s citiranjem Magnae
chariae, Wash.ngtona in z praznimi sentimentalnimi pozivi na Američane in Britance, naj tudj proti drugim ljudejn tako postopajo kakor proti lastnim, se je zaključil z željo, da bi tuji oblastniki v nas »videli ljudi in ne stvari«. Govo.-nik seveda ni upošteval psihologije ljudi, ki So navajeni gospodovati kolonialnim narodom.
Demokristjanski otž svetnik odv. Harabaglia je sk žal. nekako omiliti izražanje prejšnjega govornika, češ da nj mogoče tukaj sestavljati obtožnice proti vojaški upravi, ker gre pri ukazu 203 zgolj zg «juridič-no zmoto«, v ndar je tudi on mnenja, da je treba zahtevati od VU ukinitev ukaza.
Občinski svetniki opozicije govore med drugim o tem, kako so tržaške demokratične množice v preteklih letih ponovno in ponovno opozarjale Varnostni svet in OZN sploh o krivicah proti demokratičnemu prebivalstvu Trsta. Ukazu št. 206 se ni čuditi, saj predstavlja samo legalizacijo stanja, ki ga dejansko izvaja vojaška uprava tudi po ratifikaciji mirovne pogodbe, ko je na Tržaškem ozemlju prenehalo vojno stanje.
Dr. Agneletto nato s primerom pojasnjuje razliko med stanjem po sedaj tukaj veljavnem pravu in med star.jem, ki ga ustvarja ukaz št. 206. Ko v gvojem govoru izraža začudenje zaradi občutljivosti, ki so jo pokazali občinski svetniki vseh polbičnih struj ob u-kasu štev, 206 in omenja, da občinski svet ni pokazal take občutljivosti ob ukazu Št, }83, ki izključuje slo? venski jezik iz občinskega u? radovanj«, postaja župan Bar-trpno nervozen tei začne s svinčnikom trkati po mikrofonu, Kakor je bila A-gr.elettov;; pripomba sicer uprgvlčepa, bi vendar lahko rekli, da je tudi on sam glede slovenskega peziko dokaj neob-
čutljiv, saj je dopustil, da je bilo razpravljanje Q slovenskem jeziku pomaknjeno med slučajnosti. Prav tako doslej ni hotel vznemirjati občutljivosti italijanskih šovinističnih občinskih svetnikov s tem, da bi poskusil govoriti na sejah občinskega sveta po slovensko.
Ce jim tako bolj kaže, tudi občinski svetniki večine priznajo kako stvar, ki jo sicer r.avadno pobijajo. Tako je zanimivo priznanje predstavnika krščanske demokracije, občinske a odbornika dr. Fortija, da je Vojaška uprava od 15. sep-
Včeraj popoldne je bila v
Zgoniku redna seja občinskega sveta. Ker niso mogli na tej seji izčrpati vseh točk dnevnega reda, bo prihodnja seja v nedeljo 27. t. m. ob 9 dopoldne. Po čitanju zapisnika je župan predlagal občinskemu svetu v odobritev resolucijo v protest proti ukazu VU št. 183. Svetovalec Gruden je priporočil, naj se sestanejo vsi slovenski župani in naj skupno napravijo potrebne korake v obrambo našega jezika. Tov. Obad je izrazil svoje zadovoljstvo, da so tudi druge politične skupi? ne prišle do istega zaključka kot Ljudska fronta, ki je predlagala na prvih zasedanjih občinskih svetov zahtevo, da se prizna slovenščina kot enakovredni uradni jezik na Tržaškem ozemlju. Glede priporočila svetovalca Grudna pa je župan izjavil, da se bodr (na pob';do župana repentaborske občine tov. Bizjaka) sestali v kratkem na Repentaboru vsi slovenski župani za skupen nastop pri vojaški uoravi za o-brambo naših življenjskih interesov.
Tov. Obad. predstavnik Ljudske fronte, je predlagal občinskemu svetu, naj v zvezi s tem sprejme sklep, da je v vsem občinskem pestovanju zgoniške občine slovenščina enakopravni uradni jezik. Vidalijevski župan je temu ugovarjal, češ da je to proti zakonu, da občinski svet ni za to merodajen itd. Iznašal ie tudi druga opravičila, toda zmagal je zdrav razum in zavednost ostalih svetovalcev, ki niso tako vpreženi in pod pritiskom vidalijevske «internacionalistična » gonje proti slovenskemu življu na našem ozemlju.
Nato je tov. Obad predlagal v odobritev resolucijo za dodelitev dvorane v Trstu in za ustanovitev slovenske kmetijske šole. Vsi svetovalci, razen župana in nekega drugega svetovalca, so se takoj strinjali s predlogom in ga očitno odobravali. Toda župan, po dobljenih navodilih od zeoraj, je zopet imel pomisleke irj. je hotel izpodriniti predlog. Tudi mu ni ugajalo, da bi občinski
naprej prosjači in liže pete
tujcu. To je jedro politike njegove stranke ki z lepimi besedami hote le prevarati naše ljudstvo. Sam si se dovolj odkril, Grilanc, irj pokazal, kakšni narodni junaki so v vaši zvezi.
Na isti liniji sta se znašla dolarski demokrat in vidalijevski župan, eden z izgovorom
AV VI SO
II J
tembra 1947, to je od uveljavljenja mirovne po' odbe, le j svet pooblastil nte^a kot npj-zaupniška vlada. VU naj to višjega predstavnika občine, prizna s ten, da se drži tu ve-j da napravi potrebne korake ljavnih zakonov. Nato dr. For- S pri merodajnih oblasteh. In poti fita resolucijo, kot jo te se- i novr.o je zmagala poštenost
di B, Petronio, con deror-renza da auetta settimana, sara radiodiffuso tutti i mer-coiedi
alle ore 19.*i5
anziche alle ore 20, sempre sulTonda di 240 metri deUa sta.ione Rad o-Triesle zona Jugoslava
ane smemo zahtevati«, drugi pa z manevrom ane smemo, ker ni dovoljeno«.
Sledila je izvolUev volivne komisije, v katero so bili izvoljeni Furlan Ivan, Cernjava Franc, Grilanc Janko in Kante Ivan, za namestnike pa Milič Anton, Milič Herman, Gruden Ivan in Budin Alojz.
V od' or občinske podporne ustano so bili imenovani Cernjava Franc, Milič Herman, Kante Ivan, Milič Josip in Pegan Just. Občinski svet je nato sklenil, da se odobri županu položajna priznavalnina v znesku 7500 lir mesččno, odbornikom pa 500 lir za vsako sejo.
Več občinskih svetovalcev je v zvezi s tem očitalo nekemu odborniku, da se preveč vmešava v županove posle in da so do sedaj bile seje občinskega odbora pregoste. V bodoče naj bodo rajši bolj redke, toda bolj plodonosne, da ne bo občina imela preveč stroškov.
V skupni občinski konsorcij so bili izvoljeni kot predstavniki zgoniške občine Milič Anton in Grilanc Josip, za računske revizorje pa Furlan Ivan,
Grilanc Ivan irj Grilanc Josip.
Ob zaključku seje so razpravljali še o zimskih delih. Občinska uprava mora skrbeti, da bodo zaposleni najbolj potrebni, predvsem družinski poglavarji in oni, ki nimajo med letom možnosti zaslužka. Paziti tudi mora, da se zaposlijo predvsem domačini. Tov. Obad je opozoril, kako je ostalo pred dnevi brez dela okrog 15 de-laveev, ki so delali pri pogozdovanju, ter je župan rekel nadzorniku del, da jih lahko odpusti iz dela, saj bodo v kratkem začela zimska dela. Zimskih del pa še ni, delavci so ostali brez dela in nanj še čakajo. Občinski tajnik je nato sporočil, da bo v kratkem lahko dobilo zaposlitve več domačih delavcev pri postaji na Proseku.
V malo in mr?lo občinsko dvorano je segal že mrak. Ob brlečih petrolejkah r-i.to mogli občinski možaki nadaljevati seje, zato pa se bodo ponovno zbrali dopoldne v nedeljo 27. t. m., da razpravljajo o občinskemu poročunu.
Do kedaj pa si bodo naši občinski možje še slepili na sejah oči ob brleči luči?
KOLEDAR
Qiedaildce -	-	Ijladlo-
Sreda 16. novembra
Reža, Vecerin Sonce vzide ob 7.05, zatone 16.34. Doližna dneva 9.40. Luna vzide ob 1.51, zatone ob H-oJ-Jutri četrtek 17. novembra Gregorij, Ljubava
SPOMINSKI DNEVI
1887 je umrl pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, jezikoslovec in politični publicist FRANCE J LEVSTIK. Rojen je bil 28. sept. 1831. v Spodnjih Ret-jah pri Velikih Laščah. Levstik je bil vogelni kamen našega kulturnega življenja v 2. polovici 19. stoletja. Z velikim duhovnim naporom je nosil na sebi vso težo dviga najprvotnejših ljudskih kulturnih dobrin v naš književni jezik, v vse panoge slovstva, kakor	tudi	v politično borbo
za ohranitev naše narodnosti. 1894 je bila v Kropi na Gorenjskem osnovana prva ko vinarska zadruga. Tvorili	so	jo predvsem žeb-
Ijarski	trgovci. Delavci
so si vstop v zadrugo priborili šele leta 1904 s stavko.
1917 je bila objavljena deklaracija o pravicah narodov Rusije. Podpisala sta jo Lenin ih Stalin.
1944 se je pričel l. kongres Antifašistične omladine Srbije.
PRESKRBA
Dvig odrezkov. Danes morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine. Isto naj Store vodje podeželskih uradov pri Sepralu.
Upravniki menz. Danes morajo vsi upravniki menz (privatnih in vojaških) dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za testenine za ta mesec.
Piiiaviie se ia lile! v Fine na
Jogosisvlia - Francija
Potovalni urad « Adria-ex-press« organizira skupni izlet v Firence dne 11. decembra, ko bosta igrali nogometni moštvi Jugoslavija-Francija Za svetovno prvenstvo. Potovalni urad bo preskrbel udeležencem iz Trsta prevoz, prehrano in vstopnico za tekmo.
Vpisuje in daje vsa potrebna pojasnila «ADEX:> v ul. F. Se-vero 5-b, tel. 29-243
Nočna služba lekarn
De Leitenburg. trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Veeello 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel. 29.690; Harabaglia v Barko vi jah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno počno službo.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico so v tf*W za našega dijaka darovali ' Škofij I.: Furlanič Dore J. Hrvatin Pavel 500, Hrvatin . ma 500, Fečarič Nilde H*> c“' gol j Pavel 50, Sancin Franc s, Cupin Emil 200, Cupin Scriu 50, Cupin Dora 130, Božič
rija 100, Furlanič Franc
51, Vol
Prvi smučarski izlet PDT
Letos se obeta našim diloar-jera bogata snežna letina. V Trnovskem gozdu je snega že debela plast. Planinsko društvo v Trstu bo zato že kar takoj otvorilo letošnjo smučarsko sezono z izletom v Kanalsko dolino - Zabnice, kjer je še pred sedanjim mrazom zapadlo za dober meter snega.
Prvi smučarski izlet bo v nedeljo 29. t. ni. v smeri prpti Višarjam in Ojstrniku. Na pot odrinemo ob 4.30 zjutraj z našim običajnim prometnim sredstvom v začetku ul. Fabio Severo.
Smučarji - planinci naj se prijavijo najkasneje do petka 18. t. m. zvečer ali v Gecovi čevljarni na trgu tra i Rivi 3, ali pa v prodajalni «Transal-pina« v ul. Settefontane 3, kjer bodo prejeli podrobnejše obvestilo o poti in stroških.
Zakaj se stavka
uslužbencev IMAM ne nadaljuje?
Delavci tovarn za testenine še vedao niso dosegli uresničitve svojih zahtev - Kritičen položaj v kategoriji začasnih delavcev Javnih skladišč * Tiskarski delavci še vedno v borbi
Kot je bilo prvotno predvideno, bi bili morali danes stopiti v protestno stavko uslužbenci ambulant in lekarn, zaposleni pri Zavodu za bolniško zavarovanje. Čeprav niso sindikalne organizacije dale nobenega poročila o kakršnem koli doseženem sporazumu, je včeraj zvečer radio javil, da bodo danes vsi uslužbenci I.N-A.M. redno delali. S tem bi torej lahko razumeli, da je bil dosežen kakršen koli sporazum; ker pa ni bilo nikakega poročila, domnevamo, da se je stavka zaključila zaradi po-
stavil občinski odbor. Ponovno se priglasijo k besedi svetniki Giampicmli, ki poudari, da njegova skupina noče braniti za vsako ceno obstoječih zakonov in bi zelo rada sprejela nove zakone, če bi bili boljši, potem Pogassi, Greroretti in Stocca. Zupan r.a to še enkrat čita resolucijo, tako da lahko posamezni občinski svetniki sproti vstavljajo dodatke oziroma popravke. Pripombe oz. popravki so sprejeti, nakar župan da resolucijo na glasovanje.
Vsi navzoči občinski svetniki glasujejo za resolucijo kar da županu Bartobju povod za pripombo, da je to prva soglasno izvoljena resolucija.
Po krajši pavzi je občinski odbornik Dujcj podrobno navajal postavke p stroških za nabavo zimske obleke za mestne delavce; gre ja 17 milijonov lir. Občinski svet je soglasno spreie) predlog, da se od vu zahteva odobritev tega izdatka.
Sedaj šele je prišla seje na
•avi dnevni red. Poročevalec odbornik Visintln je predlagal odkup zemljišč«, ki Je potrebno za cesto, ki bo vodila k novim hišam pri Sv. Andreju. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar je župan sejo zaključil.
nad revnim strankarskim manevrom vidilijevskega župana. Predlng je bil sprejet od vseh občin'kih svetovatoev.
Zams revno, naravnost smešno vlogo je igral pri vsem tem, ko se Je šlo za obrambo naših narodnostnih pravic., občinski svetovalec Grilanc Janko, predstavnik one politične skupine, ki se baha, da edina zagovarja narodnostne pravice Slovencev, V resnici je le slepo orodje okupacijskih oblasti irj dolarskega imperializma. Svetovalec Grilanc je večkrat segel v besedo in priporočal občinskim svetovalcem naj vendar ne zahtevajo ničesar, naj samo milostno prosijo- Rekel je »Bodimo za danes kot pro-sjaki- Z zahte ami n e bomo nič dosegli, saj smo lahko večkrat čitali v Primorskem dnevniku toliko in toliko protestov in zahtev, pa ni vse nič pomagalo. Kaj bi rekli vi, čc bi jaz prišel v vašo hišo in nekaj zahteval?«
Tov. Obad je Jasno in jeder-ngto odgovorih «Mi ne prosimo tn ne bomo prosili, zahtevamo samo kar nam po vseh pravicah pritiče in je naše«. Mi smo v svoji hiši in zato zahtevamo in ne prosimo Svetovalec Grilanc naj le še
  ................................
rdeči curki brizgali krog njega. Konj se je splašil in podivjal. Predrznežl so držali Azbada za stremena, vlekli ga
II. DEL
V
SPISAL
aassme#-. 103
Teodora je pobledeia, stisnila ustnice, črni senci svilenih obrvi sta se vzbočilj.
sPo Azbada!« je kriknila. Sužnje so zbežal« iz sobe, sredi nje Je obstala Teouoia. Razpuščeni la5je so se v temnih valovih u.ipali čez pleča in preko valujoč.h, razburjenih prsi, Rahlo se je tresm po vsem životu, iz oči so ji gorele iskre poguma in samozavesti.
Azbad Je v hipu klečal pred njo in hkal z u tnieaml belega šolnčka. Despojna pa mu je odmaknila nogo, pozaoiiB vse dvorne ceremonije, topotmla po mehki preprogi in ukazala: •Udaril Kaj čakate?«
•Ja na despojna, morje ljudstva —- -traža prešibka«. Azbad j« »lovko.ai z urntecim glasom in si ni upal ozreti se v despoj-no, ki je statla kakor Amazonka z dVgnjeno pe tjo pred ujira.
•Udari, sem velela! Kolji 'n pre ekaj se skozi drh »l te išči pomoči na Kampu! Hodi!«
Azbad je takoj ukazal oprostiti zvezane palatlnce in je z vso stražo udaril iz palače. Njegov lepi žrebec se je vzpel in zaprhal, ko ga je pognal v množico. Krepki He. uli so nastavili kopja, osti so odprle studence krvi, drhal se je preklala, divje tuljenje se je razlegalo po širokem foru. Azbad je sekal bliskovito z gizdalinskim mečem, čigar konica je komaj dosegala glave v gneči. Ko ga Je množica spoznala, ga Je obsula s točo kamenja in opeke, ki so Jo grabili iz skladišča, pripravljeno za cerltev sv.SofiJe. Koder Je vrtal klin Herulov in Germanov, se je množica umikala. Ker pa so od zadaj pritiskale neštevilne
za noge in kričali: «Na tla s prešuštnikom! Teodorln 1 juhej je! Iztoka je pahnil v ječo! Epafrodita je umoril! Smrt mu!«
Azbadu je omahovala roka, levica je iskala grive razbrzdanega konja. Bil Je Izvrsten jezdec ali omahoval je v sedlu; kričal je povelja, toda palatin-cl niso mogli do njega. Z zobmi Jih Je grizla gneča, kopja so bila polomljena, zaradi navala pa mnogi še do mečev niso mogli, da bi jih potegnili Iz nožnic. Azbad Je vztrepetal ob zavesti, da je izgubljen. Ce ga potegnejo s konja, ga zmen-drajo in uduše. Zabodel je ostroge konju v boke, plemenita žival je bolestno zarezge-tala, se pognala v skok in preko teles in glav divjala, kakor bi plula po morju.
Tedaj so se nenadoma oglasile trombe težke konjiče. Drhal je onemela. Po Carski cesti se Je zablestelo od oklepov, množica je kriknila in pljusknila vsaksebi.
uBelizar! Belizar!«
Togota se je izpremenila v plahost, vse postranske uli e.
tolpe, umikajoči se niso mogli beza i, ljudsko valovje jih je stisnilo na palatin e. Pobe-j sneli ljudje so grabili kopja 1 vsa Solzna dolina, Sužnii trg vojakom in Jih lomili, žrebcu vse Je goltalo množic«, in Ue-so trgali tu e, porezali povod-jpzar ni ne enkrat udaril z ine-| ce. Azbad je udrihal, da so | čem. V nekaj trenutkih je bil
trg prazen, gluh; drhal se je nenadoma poskrila, kakor je bila nenadoma zrasla Iz tal.
S« Uto popoldne Je skltoal Upravda na posvet najuglednejše senatorje, po.abil Beli-zarja in Azbada. Na seji je bila tudi Teodora.
•Videli in čuii ste v jutro, da se Je dvignila drzna množica in navalila na palačo svetega despota. Krmil sem na rod, kakor krmi Bog ptice pod uebgm; in ptice bvalijo Stvarnika, narod pa sc je pobunil in psoval gospoda zemlje in morja- Govorite, kje tiči vir zla, kdp Je i uva'ec, ki je zapeljal množico? Na sv. Troji co, umre naj!«
Krog senatorjev je dolgo molčal v globokem spoštovanju. Ko so z molkom naznaniti kako svete so jim berede, ki so prišle iz ust despota, se je dvignil siv senator, upognil koleno do tal in izpregovoril: •Jasni despot, zmagalec A-frike! Buko je dvignil Epafro-dlt!«
Senatorji so pridrževali sa-po in zrli v Justinijana kakor na božanstvo, tiE-afro-Mt? Toženec? In cu-stodla liber*? Azbad, magister equi*um, da *e ta *rški huj-skač še da«es v voTi!«
Senator, ki je klečal pred prestolom, je profil z očmi do voljenja, da izgovori.
(Nadaljevanje sledi)
Dva mlada roparja
dobila zasluženo plačilo
Purptnu sodišča ja obsodila roparja Poggija in Rov/attija, ki sla prod 11 meseci strahuvala Trst, na 3 leta ječe
Pred približno enajstimi me- j ti krivdo ?a ta pojav v stru?ni seci je bila tržaškega javnost vojni jn da je treba biti zato do razburjena in prestrašena zara-1 te inladine usmiljenega srca. Na
di dveh drznih ropov, ki sta bila izvršena v sredi mesta. Takrat so roparji ušli roki pravice. Policija pa nj spala, temveč je mrzlično zasledovala takrat še neznane zlikovce. In res se ji je po osmih mesecih posrečilo aretirati izvršitelje cbeh ropov v osebi Rova ti j a Rudolfa in Poggija Romana, ki sla se morala včeraj zaradi tega delikta zagovarjati pred porotnim sodiščem.
Prvi rop sta Rovati in Poggi izvršila 30. decembra prejšnjega leta. Ko sta okrog 22 šla po Drevoredu XX, Septembra, ste se ustavila pred neko slaščičarno. Bila »ta brez denarja, novoletni praziiikj pa so trkali no vrata, Zato sta se prav hitro odločila. Poggi je stopil v slaščičarno, ebrnil do prodajalke Popolini Marije, ki je btia sama v trgovini, in zahteval komžcek sJadišše, V istem trenutku je njegov pajdaš Rovati tudi stopij v lokal ter za seboj zaprl rolo. Poggi je nato g strašilnim revolverjem prisilil lastnico slaščičarne, da je odšla v sosedni proetor trgovine, kjer jo je z ročajem udaril po glavi, Nato sta iz blugajne vzela 12.000 lir, se založila še s steklenicami likerja, čokolado in drugimi slaščicami ter zbežala.
Drugi rop pa sta izvršila 20. januarju t.l. Zakrinkana sta stopila v skladišče vin v ulici del Monte ter tokrat s pravim revolverjem zahtevala od lastnikov Skrignarija in njegove Žene detiur. Ko »ta pobrala kakih 10,000 lir, sta hotela zvezati. ženo, da bi laže zbežala, Kepa in v istem trenutku tudi piož pa sta pričela klicati na pomoč. Roparja sta takoj pričela bežati, lastnik in lastnica pa sta ju zaiela zasledovati. Ker sta pri zasledovanju kričala: «tat, primite tatu!«, sta tudi roparja, da bj zmotila množico ljudi, ki je nato kričanje pritekla z vseh strani, ie močneje ponavljala: «tat, primite tatu!«. Tako se jima je tud) drugič posrečilo zbežati.
Ko sta oba roparja izpovedala sodnikom, kako sta izvršila oba ropa in ko so končale s pričevanjem priče Skfigneri ter njegova žena, Popolini Marija, Lidija Vedovec. zdravnik Nicolini in Inšpektor civilne policije Stefani, je spregovoril javni tožilec, ki je v svojem govoru obžaloval, da je vedno več mladine, ki hodi na kriva pota, Dejal je, da je treba iska-
koncu svojega govora je zahteval, naj sodišče obsodi Poggija zaradj ropa na 7 let 2 meseca jn en dan ječe, 28.000 lir globe in 4 mesec zapora. Rova-tija pa na 6 let, 7 mesecev in 21 dni ječe ter 28.000 lir globe. Oba; dalje na trajno izgubo državljanskih pravje in na dve leti policijskega nadzorstva po prestani kazni. Sodišče pa naj ju oprosti obsodbe o poskusu (isekvestro di persona«.
Popoldne sta spregovorila še branilca Iacuzzi in Pcillucci. ki sta v svojem govoru v glavnem zahtevala, naj sodišče sprejme njuno zahtevo, da ropa nista dva posamezna delikta, temveč da je treba smatrgti oba za nadaljevalni rop,
Sodišče je po enaippolurnem zasedanju izreklo tole sodbo: Fog|l in Rnvatti sta kriva nadaljevalnega ropa, lažjih poškodb ter prestopka o noše-
nju orožja. Zaradi tega je obsodilo Poggia na 3 leta ječe, 32.000 lir globe, 4 mesece zapora in 5 let izgube državljanskih pravic, Rovattija pa na 2 letj m 10 mesecev ječe in na 33-000 lir globe, Oba še na plačilo sodnih stroškov. Oprostilo pa ju je obtožbe o «sequestro di persona«.
Predsednik Zetto, tožilec Bat-tiggi Stabile, zapisnikar Moli-nari, branilca Jacuzzi in Poil-lurci.
iaiavlomobl!
Včeraj oh 15-30 se je trgm-vaj pro|§ st. 5 zajeto} v to? vomj avtomobilček TS 7209, ki ga j« šafiral Martinelli Mario i* ulice Valderivp 3. Nesreča se je degodija na delu tramvajske proge med trgom Sv. Antona m trgom Oberdana v višini u-lice Maccbiavelli. breča v nesreči je bila, da ni bij nihče ranien ter da je tudi škoda majhna,
Proces proti policistom ki so hradli seno v Hanah
Včeraj se je začel pred o-1 policisti s policijske postaje v
krojnim sodiščem proces proti policistom Alzetto, Fortijem in Franolijem, ki so kradli iz štele svoje vojašnice v Banah seno ter g-a prodajali domačinu Hrevatinu, ki jc tudj pred sodiščem. Ojnenjenj policisti po sq štirikrat '.'koristili s tujim senom in sicer: 17,VIII, 9,!X., 3Q.IX., in 7.X. t. 1. Pred sodiščem sta Alzetta ip Franoli priznala svoje dejanje, Forti pa je dejal, da je nedolžen. Tu-dj Hrevatin je priznal, da je kupoval seno, Zaslišanih je bilo več prič, ki niso Izpovedali nič bistvenega pozno zve-v-r ie javni tožilec zahteval naj sodišči: obsodi Alzetto, Franolia in H reva'.me na 3 leti in 6 me. sece-v zapora ter 30.000 lir glo-be, opresti pa naj Fontija zara. di pomanjkanju dokazov. Precej »e b0 načbJjcvai v socotc 19, t. m, ob J zjutrai Predsednik sodišča Zummin, javnj tožilec Grubjssi, zapisnikar Pivk
Zopet aretacija zaradi goljufij v Uvi
-Aretacije zaredi goljrfij nq škodo podj.tto Ilva ie niso zaključene. Včeraj ob 16.30 »o
ulici, Kojpnja po nalogu javnega tožilstva aretirali 38letne-ga Muggi0 Osirideja iz ulice Rossett; 10, ker jo zapleten v goljufije v Jlvi.
Da bi se poročila je zatajila leta
57-letria Zavoreja Giovanna je končno le našla človeku, s katerim bi st lahko poročite. Ker pa se ji zdelo, da je prestara in da bj jo morda njen izvoljenec zaradi tega ne poročil, si je poiskala pet prič, ki so {le za njo pričat na sodišče, kjer »i je dala napravil) no-toml Ji&t. Tam pa so priče prisegle, da je Zavorejo Giovanna ro-j, leta 1911. v resnici pa je rojena leta 1802. Ne vemo kako, dejstvo pa je, da je ta prevara zaljubljene žemke na reko policiji, ki je njo in pet prič javila javnemu toiTstvu. Ona i® priče; 85-ietna Ficlna Glsel-la, 87-letna Demorj Filomena, obg iz Zadra, 33Ietoa Pogglarl. tm Giuseppe s Sardinije, Cia-gnac Bierjna iz Istre in Crucco Anna iz Trgta s« bodo morale zagovarjati pred sodiščem zu-radj krivega pričevanja.
manjkanja borbenosti pri u-službencih INAM, katere je že sedanja borba tako utrdila, da so z njo raje prenehali.
Borba teh uslužbencev, ki so pričeli v zadnjih tednih je bila dobro zasnovana in v«e je kazalo, da bo imela tudi zaželen uspeh. Uslužbenci administrativnih in drugih uradov go brez izjeme zapustili delo ter nadaljevali svojo stavko neprekinjeno tri dni. Bili smo prepričani, da bodo sedaj stopili v borbo tudi uslužbenci ambulant ip lekarn, ki bi tako potrdili svojp odločno voljo nada-lievati s protestno stevko, dokler ta ne bi dosegla zaželenega uspeha. Naenkrat, oa izvemo, ne da bi bil objavljen kakršpn koli sporazum, da so sklenili nadaljevati z delom, to Se Pravi torej, prekiniti ■ protestno stavko,
Ker ie bila borba uslužbencev INAM v obrambo najos-novntoših interesov zelo važna, bomo o nenadnem zaktiurku te in o vzrokih tega zaključka boli podrobno poročali v naši prihodnji -tevilki.
Delavci, zaposleni v tovarnah za testenine so včeraj zjutraj stopili v enourno protestno stavko, ki je popolnoma uso<»Ia. Kot smo že poročali vodijo d“lavcj tovarn za testo-nine že dolgo časa borbo, da bi jim delodajalci prizpalj pra. vicq d.p prejemanja testenin v ko]'čini 4-*o gramov dnevnn. seveda breznlačpo. Čeprav je (o bojj kot upravičena zahteva, se del»d.«’alci protivijn nieni re-šitvi, Tet-o se vječeto Dooajania za rešitev soora že več mesecev. Sedaj so stopili tudj v nrrtestrto stavko, da bi dokazali d»todaiatoem, da niso prinravpen} v tei zahtpvl popustiti; ni n«m znano kakšno stabšče je no končant stov-ki zavzelo vodstvo tovarn. Na vsak na-jip pa smo obveščeni, da $e bodo pose'anja pied sto? dikalnim! predstavniki tor oredetavniki d.elodataleev ie nadaljevala t.er da impio sindikalni predstavniki nslneo vztrateti pri unravtoenjh zahtevah ir> (je bi bilo potrebno tudi borbe, n doseno teh poostriti
Začasni ctotevci Javnih skladišč š« vedno nadaljujejo b »vo. io borbo da bj doseeli uresničitev zahtev^ po povišanju ,je. lovnega umika, ki je bil do sedal mnogo prenizek in le hite zaradi leen plača nizka Pred časom so celo prenehali z nočnim delom, kar pa Hm ni po. maralo, da b| sj prfhnrilj svo. je nravice. J5<ton so sklenili se-daj še zaostriti svoio borbo; sindikalnim predstavnikom so dalj nalooo. da poi-kusijo no. novpo rešiti vnrešanle mir Hm potom. Če bi tudi ta no-izkus palete! pa neusoph, po. tem bodo Primorani stnpjtj v Protestno ,stavko.
Borbu tiskarskih delavcev, ki bi morala biti Je davno za-kltočena. sni je ta k»to"orlI« dosegla z združenjem industrij-ne?; fporszum. se ie v e rt-’o pa-dalklje. Sindikalni predstavni-ki so bili nopovnn Pri zdru. tonto tndusteljcev kier so rah. tevali, da spoštujete lastnik! tiskam določbe gklerdeneoa •■•tora/uma (p na ta n’'čin od-stranito vse zaoreke, ki so v oviro pri v-postavltvl normal-n»-?a potočoia y tei kate^orlil d-tevo»v. Do'ednnja polteni« za rešHev perečeoa vpralapja so ostala brezuspešna.
1 »J«a juv, 1	*	-.la
voda M3rijan 300, Bandel 300. Vojvoda Jolanda 150.
Ob obletnici smrti nepo»6»^ sina Edvarda daruje 4rw” Rustja 300 lir za Dijaško m«1 '
ROJSTVA,
SMRTI IN POROKI? _
Dne 15. novembra 19® IjjJ! v Trstu rodilo 6 otrok, je 13 oseb, porok pa Je “t*L Cerkvene poroke: bnv®5|d« demi Antonino in gpšP'°V, Muscatello Rosa, orsdnvsj*
nandelli Enrico in Zupan Marija, pek Janka} a colf in prodajalka StegljiJ, niela, težak Glavina Di ^ in gospodinja Hrevahn na, uradnik Arlottt Brnuff in uradnica Wirth Enca-Umrli so: 62-letni Zulb ■ seppe, 67-letna Battišton ^ gela, vd. Giacomelli, f'.Jj, Fonda Flora, vd. Ca« 55. 24-letna Gesu Antoniet*, jj, letni Sencich Gugliel®»!^.s. letna Girqtti Regina, pon " rinič, 64-Ietni Černe AlBMjLi letni Salvioli VirgiUb, JJf to Viskovič Matija, 51-letna -j polt Julija, por. Lan, ‘Mjj Burattir.i Edoardo,
Gx-assi Matteo, 52-Ietni B-Francesco.
TRŽAŠKA BORZA
p«k
Zlati šterhng 8700, Pa?‘,.|at šterlir.g 1570, telegrafski ^ 668, dolar 658, švicarski ? 153, 100 francoskih f« |4. 174, avstrijski šiling 20.-3, to 1080.
m\ RADIO m JOGOSL. eOMATBSf*
(Oddaja na srednjih 240 m ali 125» hc)
SREDA 16. H- 1949
vawi*fi
6.45:
6.30: Jutranja gl2?*3;', tjjfc Poročila (v ital. in slov. ■ j. Jutranja glasba. 13-90, gjjjš-danski koncert: skladbe jjjj: nova in Čajkovskega-Melodije na harmonik*. vj, Poročila (v ital. !.n .v-jliš 13.15: Poje SlovenskiJ^Tpr«. kvintet. 13.45: Gospoda«** La gled v slovenščini. „, p-egWJ zabavni orkester. 14-30: r jp tiska in poročila (Y iniitlP; slov.). 17.30: Aktualni P01 problemi. 17.45: Bal®Ljaja ff ba. 18.00: Glasbena pionirje. 18.20: D . nbzflltP oper. 18.45: Radil^' . uM v slovenščini. 19-??' glasba. 19.15: Poročna in slov.). 10.45:
slovenščini.
m siuv.;. ra.-jii. -5'/^
vprašanja v italijansei«!;. *
Partizanske pesmi. m[ vel: Bolero. 20.30: Ig*.' janščini. 21.30: RitiSHuffi ba. 22.00: Življenje skih narekov v
23.20: VečeVni konc«rW. ? Zadnja poročila (v' slov.). 23.10: Objava f ‘ 23.15: Večerne maloa’’ Zaključek oddaje.
  KSNO ^
ROSSLTTI. 16.00: kov«, T, Power, O-ENCELSIOp. 16.00. .jon,
na lepotica« Green
Pigeon, FENJCE. 16,00:
«0-pIj»-
picK
vvell, Signe Ha5K>, ,jo: (f>>
FILODHAMMAT1CO. jray«,
je tedni ljubezni«, Miranda.
ADUA. 15.00: «B|WaJ$!t. Tirane Power, G.
»rf*’
VNIINIKTlBi'
sčica«, L. HayW3f(J tn -«*io ™
ALABARDA. 16.00:
,1*»“
AHMONIA. 15.15: «Za , 8u||# Se ra en dan«, c'	j
M. Cberon. .-onij«1 Al-AZZURBO. 17.00: «D3" p. A rcečekožcl«, G- 619”"' bert.	ronOV®	."-d.
BELVEDERE, 15.30:	Gcč&	■
Cije«, Kred Astaire, - - b0 p GARIBALDI. 15.30: čaka«. Gene IDEALE. iS.SO:	i*0'3 !	^
ArmendarU.	ritad«l!3,ii
IMPEHO. 16.00:	rusSeL,
romanu Krpnina, K žto5lt ITALTA, 16.00: «818*»*
G. Tierney. , ,«00: KINO OB	?|!fP. ,,t
ukročeni«. Sovje'-*' ■ itflm MARCONI. 15.30: “Z ogeni j MA6SIMO.	indrevvSi f
Vzhodu« Dana A	^
Baxter. ,.... ..nsiltj novo cine. N-ž0- “v|||anV
do«, Oltvia De B«*l ODEON. 10.30: «V«#'*dy,
S'nn Laure!,	„ lVa
RADIO. 15.30:	cV>"	<tit
James Stuvvar*. 'f.neeir°, «1»»' SAVONA, 15.30:	jciia
sto«, J- St?W»r!, <:ol vef.ezia. «PP*tr*Kv srn^V
Sčinc« in <<y° ^cadje * VIALE 14.00:	«Caojv
O.ma De Havill»^jde ,« 5 VITTORIA. 16-00*	#gU'
skrile«,	16,00: pj,
VITTOBIO VENETC- r
ženj IJubezn«, we!l. M Šmite- panfS* kino v SKFDNJ -nrl0. £S, nrk s cestes, J’ Nj. O KINO v NARR*
(iKoman na
V OPATIj0
priredi dne 4. d' .A
V
Vpisovanje se *
Vpisuje in
pojasnila s/Idi ‘	f
Fabio Severo
fllMORSKI DNEVNIH
:________________
ISTRSKI DNEVNIK
Člani mladinske brigade »Drugi kongres'
pošiljajo pozdrave svojim domačim
podružnica uredništva primorskega dnevnika v kopru - ulica c. batiisti 30ia-i.; - tel 70
im pl siciaMem delu za mater la etroua ari urosieuailnem delu za zunanje orodutt
%
jMavno smo poročali o za-IMJll okrožnega plenuma v Kopru. Omenili smo da je bila živahna tudi J^klja, v katero so posegle •svilne tovarišice. Danes že-navest; nekaj primerov. J°V. Graziella se je datak-^Bfostovoljnega dela, katere-napravile članice ASI2Z JI?, januarja t. 1., to je cd IPJi ko je zasedal predzad-P»rožnj plenum ASIZZ. Tov. '^delia je poudarila, da se |ine, posebno kmečke, temu, da so prezaposle-^aSOspodinjskem delu, za-J svojih dolžnosti do jtosti. jn da so lahko po-? Ra delo in uspehe, ki so ^dosegle s prostovoljnim Tako so samo pri grad-l ^družnih domov napravi-delovnih ur, za izgrad-Jcest so pripomogle z 2.700 iNmi urami, za čiščenje IH k°v so žrtvovale 1,79Q čiščenje dvorišč, šol in
 no 4.450 ur, za šivanje
H**Sdnih krojev ob nastopu .šfvi maj 1.757 ur, pri raz-Kri^*Wih so delale 3.025 ur.
tega pa so doprinesle pri pR^nju «za Titan 4.200 ur hj? Počastitev kongresa KP 5.020 ur. Tako so vsega . opravile naše žene Crt Ur‘ Pr°stovoljnega dela. 525 m 0 Predstavlja približno ^ dinarjev.
j r®RRizacijsl.o propagandno ‘tta ®oj£szale s tem, da so u/Riziraie 453 množičnih se-žena, postavile so 19 fto« krajevnih odborov žena.
fc«
Pjhirale 70 predavanj, pri ^r»h_ so posvetile posebno
5jV zdravju in vzgoji otrok, ||v eiRov matere, zadružni-j® Podobno. Za revijo «Na. tja ai0# so pridobile 100 no-u- Rštcčnic, za »Kmečko že-
2158 30°-ike so skrbele za počitni-sj6l ,|°nije v Jugoslaviji. U-
Ntai. ie- da ie bUo v teh ^ 700 nažih ctrok- 0r" lwlfale so tudi 3 izlete v )eJii0ivijo, katerih se le ude-°ikd-^ žena. tem 80 si JosJaS,* številna mesta v Ju-1 ,n, ”1, ondotne kulturne, ■ •De in gospodarske usta-1 Na področju zaščite de-‘bij0 ustanovljenih 7 no-
l^btroških vrtcev.
je tov. Graziella naše to, da so n-4e žene tje še polno drugih akcij. ■Tna primer: obiskale so kolonije ih nekatere lj>ri čemer so obdarile si-C!ne otroke, bolnišnice, o-llg| vrtce. Zlasti pomemben .o^isk, ki sq ga napra-
vile jugoslovanski vojski, delovni brigadi. »Branko Babič«, ki je’ bila tedaj zaposlena pri gradnji ceste Smarje-Nova vas. Posebej še so obiskale kolonijo otrok iz Koroške v Pulju. Ob vseh teh obiskih so prinesle s seboj nešteto daril, s katerimi so razveselile vse tiste, h katerim so prišle.
Končno je tov. Graziella o-pozorilla, da so se pri prostovoljnem delu izkazale zlasti žene iz Ankarana, Cezarjev, Pobegov, Kort, Izole, Puč, in Portoroža.
Druga tovarišica se je ba-vila zlasti z vprašanjem zaščite matere in otroka. Navedla le, da so otroške jasli v Kopru izredno lepo urejene. Poleg tega imamo v okrožju 11 novih otroških vrtcev in trj otroške posvetovalnice, in sicer v Kopru ,Izoli in Piranu. Iz vsega okrožja je šlo v počitniške kolonije v Jugoslavijo 1.160 o-trok, ki so se vsi zdravi vrnili. Nedavno je bil otvorjen pio. nirski dom v Kopru, v katerem se bodo otroci skupno vzgajali, medtem ko bodo njihove matere lahko zaposlene.
Nadalje je ta tovarišica v diskusiji omenila, da so se pričele naše kmečke žene posluževati tudi pprodiinic. Po sedaj je letos rodilo v bolnišnici nad 400 žena s podeželja. Posebna komisija za zaščito matere in otroka dela rm to, da se posveča posebna skrb revnim in bolehnim materam porodnicam in da se ugotovi zdravstveno in socialno stanje mater in otrok. Posebno okrajne in krajevne komisije delajo na to, da obiskujejo matere naravnost na domu, kjer jim dajejo navodila o zdravstvu, neai otrok itd.
Končno je tovarišica seznanila vse navzoče z načrtom za trimesečno tekmovanje. Ta vsebuje: otvoritev novih otroških jasli v Izoli, v vseh vaseh, kjer še niso, je treba v odboru ASIZZ imenovati tovarišico, ki bo odgovorna za zaščito matere in otroka in ustanoviti posebno krajevno komisijo. V tednu «za mater in otroka« bodo organizirale žene 50 predavanj o negj otrok in zdravju mater,- Izvedle bodo obiske v mladinskih domovih, otroških vrtcih, jaslih, bolnišnicah, po-rodišnieah in podobno.
V obdelovalnih zadrugah bodo organizirale 8 otroških igrišč, postavile 10 vaških "k-tivov, organizirale otroški semenj, dve otroški menzi, pralnico. likalnico in delavnico za popravljanje oblek jn perila. V Bujah, Umagu, Novem gradu
sam
in v Kopru bodo otvorile otroške posvetovalnice.
izredno zanimiva je bila diskusija tov. Babič Marije iz Babičev, ki se je bavila z zadružnim gospodarstvom. Dejala je: «Lani smo ustanovili v naši vasi obdelovalno zadrugo, v katero je vstopilo 18 družin, vsi sami srednji in mali kmetje.
Letos smo imeli te uspehe: pridelali smo 112 stotov pšenice, 39 stotov ječmena in ovsa.
450 stot. krompirja In 180 hektolitrov vina. Kljub slabi letini smo prejeli za grah 296 tisoč jugolir, ker tedaj še ni bilo dinarjev. Za grozdje, sadje in povrtnino pa smo dobil; 425 tisoč dinarjev. Nadalje smo imeli na razpolago 38 prašičev za zakol, od katerih smo prodali 12, tako da nam je ostalo še 26 prašičev. Dohodki od goveje živine znašajo okrog 135 tisoč dinarjev.
Predno smo ustanovil; zadru-
go, smo pridelali samo 35 stotov
pšenice, vseh drugih žitaric 17 stotov, krompirja 309 stotov in
vina 570 hektolitrov. Za grah in seno smo prejeli vsega skupaj le 90 tisgo jugolir, za grozdje, sadje in povrtnine pa okoli 600.000 jugolir, kar je v primeru s 425.000 dinarji, ki smo jih izkupili letos, mnogo manj. Prašičev za zakol smo imeli lani komaj 16, dohodki lz Živinoreje pa $q bili za ?5 odst. nižji od letošnjih.
To je uspeh našega zadružnega gospodarstva v prvem letu naše združitve. Vrhu tega smo si zgradil; svinjak, ki ima prostora za nad 30 prašičev.
Na vsak način so to prednosti enotnosti in združitve kmečkega dela. Zato moramo propagirati ustanavljanje obdelovalnih zadrug!«
za	mm rano novoletne jelke
Množični sestanek žena za poživitev tlela
Šahovske beležke
Medmestni dvoboj
icOger - Piran na 40 deskah
lila
te'
obce*a brzopoteznega
, ža prvenst.o mesta k»WV noveR>bru. Drusi brzo-turnir za prvenstvo W ,v telmči sezoni je bil v "bitn	novembra v
% »J*1 016lue št. I ob Udeta , šahistov. Zlasti števil-'Hii zastoPima N Z in ll j6 L?.°*ska mladina. Opazi-da dijaki r.aglo na-Ve!° v šahovski igri in so \ ri šo nevarni rutinira-Nbn lim šahtstom. Prav š is*. ’e Presenetila sigurna S tdv ^a pionirja Strgar-arda- Prireditev je bila •1 * a 'n se je vseskozi igra-h v8 h p gorečnostjo, skoro L J1 deskah ostro na na-HttjijP so bije neodločene l!b|| redke. Turnirski vodja S ‘*V. Strah Stane, njeso-1 JI j. ^oika tov. Prijon Slavij ert Ivo. Tov. Strah je % ‘jfem predsednik razso-W lti je v r.eka'erih pri* ^*r ,Usbešno interveniralo,
ittu1C! namreč bila purtiju
Sb ■ 0 ž
V, a^i igralce navzlic-
odločena in jo je
Sili.8 ®1! hotel iz gole nadaljevati do Sita e.8a konca. Članu raz-c in *? bda tov. VoRrič Er-
m
't, , r,rniek Armund.
  se jc
It Dr ? s'*'al nn 1 mesto in prvo nagrado tov. er Boris s 7 in pol j^.tijjt^od 9 dmapljivih. Dru-s 6 in pol
ki'"* Ih j"' Nlobu ‘ delif®lrto sU‘ sl s t! 1051
'o«.
i *tja tov, Klobučar Eson
Ci1 inf
L Vo,r 'la tov. Kalčič Rudolf (. ie 6 p. Ernest. Peto r.ugra-
ta* ‘ev to tnž- Vlh01' Cvetko. tAl Bllel Izak, sedmt) tov. njR	osmo	tov.	Bel-
ln'Jrlevetn ,ov’ Do'har
t, J. veselo lov. Kravanja
V1{ ih
, 5Qdc*lovala v brzopo-
ill, t0vilHr.Lllriu v Konru tudi t| 's t»0r. ioa ~ mlada in a-C’6slrBl Vantla' ki se sicer Kttt.ij, 6 med prvimi, je na i'j eiii,*® napredek v igri. \St»0Bln da ie v turnir-Precejšnje šte-11 Istre v Vin-. dv°boj na 8 deskati *■ ^koC(j'<n ’n sadjarsko šo-V to u ht DUaškltn do-Pfu se je vršil v
soboto 12, novembra ob 18. uri
v prostorih Dijaškega doma. Rezultat je bil 5 proti 3 v korist sgrarcev-
Sindikalni sah v koprskem okraju, Ze v pretekli se?onj se je posrečilo šah popularizirati s sindikalnimi organizacijami. V juniJti letošnjega leta je bil v Kopru množični sindj-kahvl moštveni turnir za prvenstvo v okrožju. Sedaj so bije vse sindikglne podružnice pozvane, da ustanovijo svoj šghovski odsek in izvolijo šahovskega referenta. V drugi polovici novembra in v začetku decembra bodo šahistj v okviru svoje lastne sindikalne podružnice odigrali kvalifikacij,ki turnir, h kateremu je treba pritegniti tudi začetnike. Vršili se bodo tudi tečaji z;j začetnike, Nekatera sindikalne podružnice, kakor sindikalna podružnica okrožja, klub VUJA in klub fig razpolagajo s precejšnjim števjlom igralcev. Dya najbolje plasirana izmed njih bosta nato mi vsake podružnice sredi decembra nastopila riu turnirju z;i sindikalno prvenstvo koprskega okraju. Tako šah polagoma izpodriva igre na slepo srečo. Ko bodo dograjeni zadružni domovi, borno šah ponesli tudi iz mest pa deželo, kjer še manjka primernih prostorov in šahovskih rekvizitov. Sindikalna organizacija je kaj pripravna, da sc preko nje šah popularizira.
Priteček študijskega turnirja bo v četrtek 17. novembra ob 20. uri v prostorih kluba VUJA v Kopru. Prvih 6 potez bo obveznih. Beli bo izbro} vrsto otvoritve, nakar bosta igralca morula vleči 6 določenih potez, ki so teoreti no in praktično dognane kot najboljše. Tako se bo večji krog šahistov nauči! pravilno otvarjati partije. Prijave sprejema do 17. t. m. o-poldne tov. Kravanja Pino. Kmetnaprozu Koper.
Medmestni dvoboj Piran-Ko-per na 40 deskah bo v soboto 19. novembra v prostorih menze St. 1 v Kopru. Ker piranski šahisli marHivo treniram, se obeta zanimive borba. Približno er. a tretjina udeležencev iz vrst mladine.
Zadnji petek je imela organizacija ASI2Z v pučah izreden množični sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. V glavnem so si napravile načrt za čim uspešnejšo izvedbo akcije za novoletno jelko. Iz tega razloga je potrebno sodelovanje vseh žena, ki bodo vstopile v koordinacijski odbor. Kakor drugod bodo žene tudi v Pučah storile vse ?a otroke y vasi samo, da bo njihov praznik uspel čim lepše.
Za tem je tovarišica poročala o življenju v zadrugah ter poudarila važnost sodelovanja žen v novih gospodarskih oblikah, lei jo predstavljajo Izmečke obdelovalne zadruge. Predavateljica je pokazala na razlike med nekdanjim in današnjim življenjem žen, ko so dosegle enakopravnost in vso možnost za svoj kulturni in socialni napredek. Ljudska oblast polaga posebno važnost na to, da postane Sena v javnem življenju enakopravni činitelj in da se doprinese vse za zaščito matere in otroka. Otroške jasli, vrtci, posvetovalnice, vse to so u-stanove, ki naj pomenijo znak nove dobe. Na vse blatenje od strani nasprotnikov — reakcije in kominformistov ~ bo. do odgovorile žene samo s pozitivnim delom.
Na sestanku so izvolile že-
Sv, Anton
Veliko razumevanje za gradnjo zadružnega doma
Pretekle dni smo imeli po posameznih večjih središčih našega kraja množične sestanke, na katerihn so ljudje prispevali za obveznice za gradnjo zadružnega doma in dajali tudi prostovoljne prispevke. Vsj sestanki so dobro potekal; in je ljudstvo pokazalo zelo veliko razumevanje.
Tako so ljudje iz dveh majhnih zaselkov Turki in Gregoriči prispevali 27.000 dim Skupno je bilo nabranega 35,000 din, Nekaterei so podpisali za 3.000 din obveznic in prispeval: še po 500 din prostovoljnih prispevkov, drugi pa sq brez obveznice dal; po 1000 din.
Tako razumejo naši ljudje gradnjo zadružnega doma. Nc v besedah, pač Pa v dejanju-Gradnja se nadaljuje. Vsak dan je na delu ena skupina prostovoljcev. Ljudje so odločepi, dr mora zadružni dom zrasti čiro-prej, da bo tako tud; na zunaj viden znak njihovega mišljenja.
Zadružni dom bQ znanilec novih in boljših časov tudi pri nas, katerih nekdaj nismo smeli poznati. Drugi so imgU koristi od našeja dela. drugi so že li. kar smo mi sejali. Ze danes vidimo, kako se bo razvijale kulturno, gospodarsko in poli' tično življenji; v novih prostorih, katere bopia zgradili močno zadružno zavestjo in še močnejšn voljo — premagati v nas samih ljudi starega sveta Jn namesto teh postati novi ljudje, ki gradijo skupno — socialistično prihodnost.
ne nov odbor baze ASI2Z v Pučah. Za predsednico je bi! a izvoljena Nemac Francka, za tajnico Škrinjar Tončka, za odposlanko Mohorčič Viktorija in za članice odbora Nemac Marija, Viler Marija in Viler Ana. Izvoljene tovarišice nam jamčijo, da bodo tudi one pri delu za skupnost aktivne, marljive in vestne. Končno je tovarišica prečitala porečilo o uspehih nabiralne akcije. Do sedaj je bilo nabranih v gotovini 1.105 din in V blagu še precej vina, žganja, sladkorja, jajc in bele moke.
delegacija odnesia v Koper in obdarila gojence in gojenke Dijaškega doma. Za zbrani denar pa bodo žene nabavile novo zastavo.
Dve ženi bosta šli v Ljubljano na petmesečni tečaj za otroške vrtnarice.
Pri slučajnostih so žene govorile tudi o ustanovitvi večernega tečaja za nepismene. V ta tečaj se morajo vpisati vse, ki še ne znajo pisat; ali pa slabo obvladajo pismenost. Sklenile so .tudi, da bodo imele redno vsak-i prvi teden v mesecu svoje sestanke, na katerih bodo spreti reševale vsa
Kavaliči pri Sv. Antonu
Pnčeli smo i aaa Ittni
Naša vas, ali bolje rečeno na-i.clek spada pod Sv. , Anton, Letos smo se odločili, da bomo dokončno odpravili nepismenost. Imeli smo že pet ne pismenih, kateri so sc z vsem navdušenjem vrgli,na učenje. Ze po enem, mesecu je uspeh obiskovanja tečaja zelo dober. Vseh pet obiskovalcev, štiri ženske nad štirideset let in enmoški, so toliko napredovali, da že čitajo Ko so prvič pričeli počasi vezati besedo ra besedo in jih povezovali v celotno misel, so ostali zelo navdušeni in presenečeni. • Nov svet se jim je odprl, ko so tako s svojo močno voljo in vztrajnostjo prodrli v skrivnost črk. Tovarišica učiteljica, ki hodi od Sv. Antona pravi, da bi sedaj kar naprej čitali, tako so navdušeni.
Tako bo naša sicer maihna vas tudi v tem oziru stopila na pot tistega napredka, po katerem je za časa fašizma zaman hrepenela. Res, da smo bili in smo še precej oddaljeni od večjega središča, toda to nikakor ni vzrok, da ne bi smel; napredovati in se izobraževati. Vemo, da je bilo fašizmu vse na tem, da bi bil iz nas -napravil samo delovno orodje, ki nič ne misli. Vseh pet obiskovalcev analfabetakega tečaja, pa je že v prvem mesecu dokazalo, kako si naši ljudje želijo napredka, razgledanosti in kulturne izobrazbe.
Hvaležni smo tovarišici učiteljici, ki prihaja taJco daleč in še zvečer, za njeno prizadevanje in pomoč pri odpravljanju zadnjih sledov fašistične teme.
Roročal; smo že, o uspehih elanov mladinske brigade «Drugi kongres« tako pri njihovem trdem delu v gozdu, kakor tudi pri njihovem udejstvovanju na prosvetnem področju. Sedaj smo prejeli od njih dopis,, v. katerem se posamezniki spominjajo svojcev In prijateljev.
Tako pozdravlja tov. Rožič Mario v imenu brigadnikov, ki so dema iz Izole, vse zavedne demokrate imenovanega mesta, ki na svoj način prispevajo za okrepitev našega gospodarstva. Križmančič Angela jz Dajle sporoča samo to, da se v lepi naravi in pri delu zelo dobro počuti. Enako pišejo Pl* tazzo Jurij, solinar iz Sičol in Cleva Jože, delavec pri Arri-goniju v Izoli in Lanza Marija, delavka pri Arrigoniju v Umagu. Kozlič Silvan pozdravlja svoje tovariše pri podjetju «Ruda». Gospodar brigade tov. Baruca pa se vsem množičnim organizacijam zahvaljuje za prejeta živila in druga darila.
Nadaije se je javila Knez Lujiza iz Skoči jama, katera pozdravlja vse tovariše in tovarišice iz tovarne De Langlade. Isto tako Novel Italia in Ter deško Stella. Križmančič Angela pošilja še izrecno pozdrave KP STO-ja. Mlada tovarišica, dijakinja iz Trsta poudarja, da ji gre zelo dobro in obsoja vse laži, ki jih trosijo nekateri elementi na račun delovnih brigad. Martinčič Marko je napisal sledeče: ((Povejte vsem, ki ne verjamejo v naše delo za skupnost, naj pridejo sem in ga bodo spoznali«. Kozlovič Nilda, bolničarka v brigadi, pošilja pc zdrave množičnim organizacijam in krajevnemu MO v Umagu. Babič Hektor in Kr-mac Silvan se spominjata vseh graditeljev zadružnega doma v Marezigah, Medizza Ivan pa vseh delavcev okrožja. Enako brigarinik Turk Gvido.
Altin Jože pozdravlja tovariše pri odseku za komunalne zadeve V Bujah, Pistan Ivan pa delavce EDILIT-a v Strunjanu, zopet dva tovariša iz Izole, in sicer Božič Gregor ter Gagliardi se spominjata svojcev, odnosno nameščencev mestnega LO v Izoli. Sabadin Pavel, ki je preje delal pri gradnji garaže v Semedeli, poziva vse tiste, ki so govorili, da umirajo ljudje v Jugoslaviji od glada, naj se streznejo.
Bose Jože pozdravlja delavce podjetja «VINO» v Kopru, Morgan Anton pa zadrugarje kolektiva «1. maj« v Bujah.
Visintin Silvan pozdravlja tovariše iz Brtonigle, zlasti Ivana Ancna ter ga veseli, da je končal delo na cesti. Zadru-gar Emili Lucian pošilja pozdrave nameščencem pri kon-sumni zadrugi v Sičolah, Fur-lanič Riko pa ravnatelju vodovoda .
Mladine Glavina Stanko se spominja mladine, ki sodeluje pri prostovoljnem delu in pozdravlja Rupnika Vinka, medtem ko Tuljak Sulvij pozdravlja vse tovariše mestnega LO v Novem gradu. Fragiacomo Silvan pravi, naj pozdravimo njegove tovariše v piranski ladjedelnici, purac Mario pa vse delavce v opekarni «Narnd-ne» v Izoli. Njegov soimenjak Pucar Silvester se spominja za-drugarjev kolektiva na Krogu in zlasti Sergaša Franje.
Delavcem v tovarni Salvetti želita vse dobro tov. Coronica in Pernič Silva, Benčič Ivan pa delavcem v piranski ladjedelnici. Krevatin Emil pozdravlja vse brigadnike, Koč-jančič Rudolf pa vse mladince iz Ankarana, katere poziva, naj prispevajo čim več za zgraditev zadružnega doma v Škofijah. Delavke v tovarni «2ena» v Kopru pozdravljajo
Furlanič Rozalija, Delbello Peter, Bambič Natale, Zornada Libero, Cavall; Nazarij in Sabadin Pavel.
ga.\ utro j;9? uijuaioii !UTŠ!A’
uspehov vsem, ki gradijo cesto Momjan - Skrušice. Mladino V Dekanih pozdravlja BrajnikJo-landa in znance od ravno tam Starčič Elio, Sain Angel pa ko-lektiviste v Ankaranu Savarin Emil, Zudič Emil ter Marurza Julij mladino v Šmarjah.
«Najmlajši» brigadniki in 63* letni Kodela Anton iz Matera-de piše, da se pečuti mlajšega, odkar živi skupno z mladino, In Dozdravlja d-mačme skupno z Božičem Marijanom,, Kreva-tinom Hektorjem in Kerma-cem EnvTijem. Furlančič Rozalija pošilja pozdrave mladini iz Manžana, Sepic Jože pa ml-dini iz Sičol. Vse cestarje pozdravlja Balalos Benito.
Sindikaliste «Prerada» v Piranu pozdravlja Rosac Ivan. Kočjančič Valerij delavec pri «Adriji», Vuk mladino iz Ka-štela in Kozlovič Matej domačine 17, Materade.
Se naprej se vrstijo imena na eni in drugi strani, vendar vseh zaradi pomanjkanja prostora na žalost ne moremo objaviti.
Danes predavanje o razvoju slovenske univerze
V okviru svojih predavanj bo slovensko prosvetno društvo «Oton Zupančič« v Kopru priredilo danes 16. novembra ob 20. url v mali dvorani obnovljenega gledališča predavanje o razvoju slovenske univerze. Predaval bo tovariš Slavko Rupe!.
Odbor vabi k številni udeležbi!
G O	R I Š K	i i	3 N 1	E V	TM	i JL	K ( ■ 1 TB
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNiKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1						. II.; TEL. 11-32	
Družinski	lavek in občinska	kriza 0	d danes z	imski urn	ilk zi	1 iPj	iouine
’
Kdor je krizo povzročil, naj nosi tudi njene posledice;
Kinopredstave v Istrskem oHrožiu
V KOPRU - Novi kino: 16 in 17. noventbra:	((Prihaja John Doe»; 18. in 20.: ((Oprostite mi preteklosti«; 23. in 24.; ((Prepovedane sanje«; 25. in 27,: «Zopet te bom našel«; 30. novembra in 1. decembra: «Pu-stolovščina na Pacifiku«.
V IZOLI - Kino Arrigoni: 18. in 20, novembra: ((Prepovedane sanje«; 23. in 24.: «Opro-stite mi preteklosti«; 25. in 27,: «Zbogom vojska«.
V IZOLI - Kino Odeon: 16: in 17, novembra: «Bedni», II. del,j 18, in 20.: «Mora biti srečen«; 25. in 37.: «Lohengrin»; 30. novembra in L decembra: «Cas beži«.
V PIRANU - Kino Tartini: 16. in 17. novembra: ((Oprostite mi preteklost!«; 18. in 20.: ((Nevarna vdova«; 23. m 24.: «Strast, ki ubija«; 25. in 27,: ((Prepovedane sanje«; 30. novembra in 1- decembra: ((Komedija se je končala«.
V četrtek 10 t. m. je bil zadnji dan za prijavo dohodnine v zvezi z razpisom družinskega davka. Zopet smo videli pred občinskim uradom dolgo vrsto davkoplačevalcev, ki so disciplinirano ali v strahu pred ] denarno globo, prišli prijavit svoje dohodke, ki so največkrat ta'"šni, da jim ne zadostujejo niti -»s primerno preskrbo družine.
Pri vsem tem je zanimivo, da ljudje, ki prijavljajo svoje dohodke, niti ne vedo, koliko jih bodo obdavčili, ker v tem pogledu še do sedaj niso bili sprejeti dokončni sklepi, ampak se o vprašanju razpravlja na dolgo in č:roko. ne da bi Prišli do stvarnih zaključkov, Med tis*imi, ki razpravljajo, vidijo skoro vsi napake in jih kritizirajo. Nekateri nasvetujejo tudi ukrepe, ki naj te napake in nedostatke pdruravljo ali vsaj omilim, Ni pp bilo med vsemi temi ljudmi doslej niti e-nega, ki bi stvar zagrabil v vsej pieri stvarnosti in jo postavil tja, kamor spada, ter jo imenoval z njenim pravim imenom.
Med ljudmi, ki ugovjarjgjo uvedb; družinskega davka v prvotno zasnovani ob)iki, je ‘udi nek C- P,, ki se je že dvakrat ogiaril v ponedeljskem •'lasilu iz Vidma, V koijvpj- Se t!<Ss krifike načina razpisa te-velike gospodarske krize, v kai ter| se mba*a naše mesto, golob ne bi smel bitj uveden, se v glavnem strinjamo § člankar-iem in smo o tem podrobno •>isali že v avgustu, ko je bila imenovana posebna občinska komisija za preučitev tega vprašanja.
Pač pa so svojevrstni, da se huiše ne izrazimo, predlo«! za omiljenie težke krize občinskega gospod-j-stva, ki narekuje uv»dbo družinskega davka v neči občini. V odgovoru na po-'■»miko z #11 Messasgejo« nravi pisec:
«Har se tiče reduciranja nameščencev smo se vprašali, za-kai se občina še ni odločila da bi zapodila tiste, ki so odgovorni za obnašanje, katero se Približuje veleizdajstvu, če Že ni z p:-im istovetno, ker sa sodelovali s tuj"em na tem, da bi odtrgali kos ozemlja dnmovtoe ‘n da bi to našo zemlto izročili naročje titovskemu imnpri«. Hzmu. Pravilnik za občinske uslužbence govori jasno, da je možen takoišen odnust V primerih slabega političnega ali orottoržavnega vedenja. Za nas ima ta problem ta-le pomen; meščani n#j plačajo davek, da bodo z njim lahko vd-ževah' tj« st--, ki bi 'ih, če bi bilo v nliho vi moči. na'rp'e vrgli v fojbe, ali pa vsaj prisilili, da bi odšli no svetu ;n brez dela, daleč od «vnVga , oma«.
Tpko tore' bi ta neznan! ge sn-darski «veleum» namah re šil vso gesno^arsko kri-o ra te način da bi noenal ns cesto vs“ Slovence, ker v bistvu gr« '('«l'uh vsemu zavijanju v rlo^o nesmiselnih besed s-mn za Slovence. Prj tem naj bi se zopet
uprizorila proti niim posebna gonja s fojbami, borbo za svobodo proti italijanstvu jn drugimi podobnimi frazami, ki so dobro znane že iz gonje proti oartizanom. Po njegovem je dovolj, da se je nekdo v času, ko je šlo za sklepanje mir-vne posodbe in dol-čitev nove meje in ko se še ni niti vedelo komu bo pripadla Gorica, izrazil za pripadnost svojega doma in svoje zemlje k Jugoslaviji, da tak človek nima več pravice do življenjskega o1- stoja v Gorici, čemrav se je tukaj rodil, tukaj živi in dela. 7
Ne vemo, v koliko neznani pisec misli iskreno, ali ima pri tem samo podl° 5ovini«t‘čne Špekulacije. Vsekakor bi ga r°dj opozorili, da si ogleda be-sed'Io mirovne pogodbe in druge zakone v katerih je govora o narodnih man-linah. Tam bo lahko zvedel ne samo. da le država, ko je dobila pod svojo oblast kos slovenske zemlje z Gorico, prostovoljno sprejela obvezo, da bo slovenska manj-,Š<na imela poleg enskili do!ž-tv-iMii tudi enake r>r»viee k°t italijanski del Prebivalstva. Se oosebej pa je bilo rečeno, da se jie bo nikogar presanialo za njespvo delovanj« jn izražanje političnega pre-ričanjs nred ponovno prikl'UčUyij9 k
Italiji leta 1947- To so defs*va.
ki si jih č’a-kar in v-akdo dri>-gi lahvo o°toda in bi jih mr"*' poznati, da bi nz Pis?J podobnih jieumnosti.
Poies tena Pa bi se meral vprašati tudi, kdo je Drav za prav kriv, da je Goriška irj v gotovi meri vsa. Italija, oriši« v tak težaven položaj. Morda je čtonkar sam snadal y vrste sim« parskih pustolovcev ;n mu bn zaradi teaa težko priznati, du ie baš pustolovska politika Mussolinija ;n njegovih poma. aačev pognala Italijo v P>'p' nad in je kriva za današnje fež-kn gosoodarsko stanje na Goriškem. Zato bi morali, če b' še sorejeli njegov predlog o odslovitvi nevrednih, postoti iz občinske in drugih služb predvsem trite, ki so zverin sodelovali s fašistično protil’"d-s'«o poliMko in jo podpirah. Teli v Gorici ni bilo maln jn so sl znali tudi §°daj obdržati ugodne nozHie, kakor drugod po državi. Pole« teh pa so prišli še m-osj drusi jz tonlega juga ali od d'nltfod odjedat kruh domačinom in večati krizo. Tudi 'e ljudi C. P. ((noz*blta» ome-toti.
Sicer pa ni v tam rešitev krize naš°ga meri« in dežele. Izvor krize je že v s'riemu sa-nrm, ki donužča izkoriščanje čjoveka po človeku, ki dopušča
da gre dobiček proste cone v žepe maloštevilnih izbranih špekulantov in ki ni zmožen nuditi koristnega ter ustvarjalnega dela številnim brezposelnim.
Država noče dati podpore? Ko so podpisali mirovno pogodbo, so točno vedeli, da bo prišlo do takega stanja, ker so odrezali mesto od zaledja. Sedaj se zopet nočejo resno potruditi, '’a bi ga vsaj gospodarsko navezali na to zaledje in rajši poslušajo tiste, ki še vedno nekaznovani rovarijo proti zbližanju in poroirjenju. Tako se sam; odrekajo res oolitiki, ki bi prinesla največje olajšanje. Ea-0 P® ie ni'b°' va dolžnost, da krijejo občinski primanjkljaj in da tega ne zahtevajo od občanov, ki bo Jih pripravili ob večino njihovih dohodkov in zato nimajo iz česa plačevati.
Danes dne 16. novembra je stopil v veljavo zimski urnik za odpiranje in zapiranje trgovin na drobno in debelo, kakor je bil določen s prefektovim odlokom, Ul smo ga že pred dnevi objavili. Novi urnik velja za Gorico in za vse pociež|iske občine goriške pokrajin* do 15. marca prihodnjega leta,
Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure.
Mlekarne: od 7 do 12.30 in od 16 do 18.30.
Jestvine in drogerije: od 8.30 do 12.30 in cd 14.30 do 18-30; trgovine te vrste imajo v Trži. ču naslednji urnik: od 8 do
12.30 jn ud 15 do 18.3Q, Manufaktura, konjecija, vabljeno blago, trgovine z industrijskimi proizvodi in druge, ki nigo navedene: od 8.30 do
12.30 in od 14.30 do 18.30. Trgovine z železnino: od 8.30
do 12.30 in °d 14 do 18.
Sadje in zelenjava: ud 8 do
12.30 jn od 14.30 do 18.30. Kurivo in gradbeni material
na drobno: od 8 do 12 in od 13 do 17.
Avto in potrebščine: od 8.3Q do 12.30 in od 14 do 18. Kolesa in potrebščine; od
8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; za Tržič velja umik od
8.30 do 12.30 jn od 16 do 19. Cvetličarne: od 8.30 do 12.30
in od 14.30 do 18.30.
Kmetijske potrebščine: od 8 od 12.30 in od 15 do 18.30.
Umik na trgu za sadje in zelenjavo bo določen cd posameznih občin.
Slaščičarne in druge trgovine te vrste, ki nimajo posebnega dovoljenja od kvesture vštevši tiste, ki so priključene pekarnam in prodajalnam kruha imajo umil; od 7:30 do 21.30.
Ob uedeljab in praznikih
Pekarne in mlekarne; odpirajo kakor ob delavnikih in za-
KINO
H.
VERDI. 17: «Strsh Chicaga«, Bogart.
VITTOHIA. 17: ((Cas je živeti«, H. Lamar.
CENTRALE. 17:	«Ambra»,	L.
Damah.
MODERNO. 16,30: ((Izgubljen raziskovalec«, S, Tracy.
EDEN. 16.30: iiHelzapoppin«, 01-&en in Johnson;
Izpred sodišča
Odkarsejeoženil,nočevečvzapor
Čeprav je 75-letni Ludvik
Pechnicher iz ul. Baiamonti že vajen življenja v temnih celicah. kot miš v luknji, j« vendar vložil priziv proti zadnji kazni, :%i katero so ga lanskega leta obsodil; na goriški sodniji zgradi pijančevanja ih psovanja agentov iavne varnosti, zaradi tega prekrška, ki ga ic zakrivil avgusta ritega leta, so mu naložili 4 mesece zapqra, Čeprav mu takrat za štiri mereče zapora ni bilo bog' Yc koliko mar, to je poter*), kq je bilo treba ponovno zapustiti dom, ki sc mu jc po lanski poroki prav posebiu? priljubil, rri mogel več odločiti zn to korak in ja sodišče zaptosd za pomilostitev kazni. T^da na včerajšnji prizivni razpravi, po mu kazen v celoti pot: dri i.
Jesti in kaditi so hoteli zastonj
Oktobra letos so na goriaki sodnii sodili 19-letnemu Tur-cutto Iiumbertu iz ul. Barzelli-ni 20, 25-Ietncnui Franceschi-nell|ju Lucijanu iz ul Voltu 9 m njegov.; 41-letni materi Ju-retič Milki. Vsi trije -to bili obtoženi, da so skupno '-sleparil: prodajalca v Delavskin zadrugah za nekaj jestvin v vrednosti 230 lii' in da so na isti način boteli oslepariti tudi prodajalko tobaka Stanta Jožico. Franceschinelli in njegova 'mati sta namreč napisala listek S podpisom Stanta in poslala z njim Turcuttija po nekaj jestvin. Trgovski pomočnik ki je bil takih listkov na-vajen, mu je blago kar izročil, misleč da'je to za stalno odjemalko Stan to.
Tod* ko pride Turcutti s podobnim listkom, na katerem je bil tud; podpis nekega znanega odjemalca, k Stanič
po nekaj cigaret, je ta takoj or pazila, da ihto zs sleparijo in je taka vsa zadeva prišla na dan. Na goriški sodniji eq zaradi tega pretekli mesec Tui> cuttija obsodili na * mesece zapora in 2667 ih globe, Fran-ceschinellija in Juretičevo pa vsakega rja 6 mesecev zapora in 4000 lir glpbe. Vsi trije so protj tej obsodb} vložilj prh tožbo, kj pa jo je sodišče na včerajšnji prizivn* razpravi le delno sprejelo s tem, da je Turcuttija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Za ostala dva pu ostane kazen nespremenjena.
Še več bo moral plačati
Ker se je aprila 1948. leta v ZagrajU zaletel s svojim avtomobilom v ograjo tamkajšnjega mosta in sta pri tem ostaja v: njegovem avtomobilu ranjena Prandi Renato in Trampuž Roza, ki sta se z njim vozila, so na sodniji y Gradiški obsodil; 32-Ietnega Prandija Bernarda iz Trsta’ na 100.000 lir globe in povračilo škode prizadetim strankam. Proti tej kazni je Prandi vložil priziv, ki Pa mu ga je sodišče včeraj odbilo in gd obsodilo še na poravnavo stroškov prizivne razprave.
Sodnike je prepričal
Gineilija Alojza, starega 36 let in doma iz Vidma, so na sodniji obsodili, ker je svojemu avtomobilu menjal motor in mu vtisnil številko starega ter ga ni dal po popravilu pregledat; avtomobilski komisiji, na 10.000 Ur globe, ker je na novem motorju ponaredil številko, medtem ko so ga druge obtožbe oprostil; zaradi po. manjkanja dokazov.
Na sodišču go to obtožnico včeraj le enkrat pregledal} in
sp po §ii»Uij«vjj» izjavah, ki je trdil, da mu ni bilo do tistega roka mogoče predložiti svojega vozila v pregled, kazen spremenili. Oprosti); so ga> ker da m zakrivil kaznivega deja. nja.
Skrivni prestopniki meje
Na prizivni razprav} so kazen 3 mesece zapora In 16.000 lir globe spremenili v pogojno za dve let; 39-letnemu Landiju Pavlu jz Bologne To kazen so mu naložil; na sedniji zaradi ilegalnega prestopra državne meje. Zaradi istega prestopka so pred časom na sodniji obro. di[; 42-lotnega Bradaschia Ivana iz ui. Baiamonti 10 na 4 me. sece zapora jp 30.000 lir globe. Na prizivn; razpravi so mu kazen potrdili.
Prizivno sodišče je nato za-' rad; nastale amnestije z dne 8. febi-uarja 1948 oprostilo obtožbe nezakoritega prestopa meje med Italijo in Jugoslavijo 23-letnega Lenardija Vladuni-ra iz ul Tunis j 25, ker je ta prestopek zakrivil že novembra 1947. leta. Tako je Lenardj prost obsodbe na 3 mesece zapora in 16.000 nr globe, ki mu jo je zaradi tega izrekla gorj-ška sodnija.
Jutri seja občinskega odbora
Jutri popoldne bo kakor običajno ob 17.30 na županstvu redna tedenska seja občinskega odbora. Med drug'mi točkami, ki &o na dnevnem redu, bodo razpravljali tudi o popravilu ljudske šole v Pevmi in končno o popravilu glavne cest« v Standrežu. Med drugim bo govor tudi o prebarvanju pročelja sodne palače in nekaterih drugih manj važnih problemih.
pirajo ob 12.30. Na božič bodo imele ves dan zaprto, dan pred božičem pa bodo poljubno podaljšale svoj večerni urnik.
Jestvine tii drogerije ostanejo zaprte ob nedeljah in prazniki}. yes dan; ob polpraznitoh od 8-30 do 12.30.
Manufaktura, konfekcija trgovine z rabljenim blagom, industrijskimi izdelki in druge, k j niso imenovane, ,imajo urnik kot zgoraj.
Trgovine z železnino: enako kot drogerije,
Sadje in zelenjavo: ob nedeljah in praznikih pozimi za-prta ves dan; ob nedeljah in praznikih spemiadi, poleti in v jeseni odpirajo kakor ob delavnikih in zapirajo eno uro pozneje kot sadnj trg v tistem kraju. Ob polpraznikih odpirajo kakor ob delavnikih in zapirajo ob 12.30.
Trgovina za kurivo in gradbeni material na drobno imajo ob nedeljah in praznikih zaprto, pb polpraznikih pa velja urnik od 8 do 13.
Avto in 1 -toebščuig ter kolesa in potrebščine: ob nedeljah in praznikih zaprto, ob pel-praznikih pa od 8.30 do 13-80.
Cvetličarne:	ob	nedeljah,
praznikih in polpraznikih odpirajo ob 8.30 in zapirajo ob 13. uri,
Kmetijske potrebščine: ob nedeljah, praznikih in polpraz-nikih cd 8 do 12,30.
Sadni in zelenjadni trg: urnik določajo posamezna občine.
Dopolnilna določila
Med šolskim letom tn v dnevih, ko se vrši pouk, lahko odpirajo papirnice pol ure pred začetkom šolskega pouka.
Nobena trgovina ne sme odpirati pred določeno uro, ne zapirati pozneje, kot ie v umiku navedeno. Trgovine z mešanim blagom morajo upritevati pri prodaji urnik, kot je določen za posamezne vrste blaga. Prav tako morajo spoštovati umik tudi krošnjarji.
Na 6emanje dneve lahko o-stanejo trgovine odprte od jutra do večera brez opoldanske prekinitve. Qb sobotah in dnevih pred prazniki, ko morajo biti trgovine ves dan zaprte, imaio lahko zvečer odprto <*ol ura več kot .e predpisano. Na dan pred Miklavžem, pred božičem in novim letom lahko trgovine poljubno pedaljšajp svoj večerni umik,
Kot prazniki, kakor morajo biti trgovine ves dan zaprte, razen onih, ki so navedene v tem umiku, da smejo na te dneve obratovati, se smatrajo naslednj; prazniki: 1. Vsi po zakonu priznan; državni prazniki; 2. nedelje; 3. novo leto, dan sv, treh kraljev (6. januarja), sv. Jožef (}9. marca), brezmadežno snočetje (8, decembra), božič (25. decembra) in praznik domačega patrona.
V občinah ali manjših vaseh', kjer ne praznujejo ob‘čajno svojega patrona, veljajo kot praznikf In bodo takrat treovi-np uooštevale praznični urnik, velikonočni pore-Mtoic (n praznik sv- Stefana (26. decembra).
Kot polpraznih veljajo: nustni torek in sv. Stefan (36. decembra)
POROČILO	TOV. BORTOLA	PETRONIA	N SINDIKALNI
Nadaljevali bomo z razredno borbo, hi je edini poroh za zmago pravic delavskega razreda
TpvartH!
Na tej prvi konferenci za preučitev položaja delavcev in sindikatov cone A Tržaškega ozemlja po dnevnem redu, ki je bil objavljen v časopisju in predlagan na tej konferenci in ki ga je sestavil pripravljalni odbor zg to konferenco, je nujno, da damo tej konferenci značaj preprečitve brez predsodkov vsega sindikalnega položaja v naši coni z namenom, da se pojasni brez bojazni vse ono, kar je gnilega in pokvarjenega povzročila napačna in kriminalna sindikalna politika v zadnjih 14., 15. in 16. mesecih. Konferenca mora dejansko preučiti sedanje stanje brez varanja, kakor to delajo dobri zdravniki, ki skušajo bolezen dognati do kraja, da jo potem lahko pravilno zdravijo.
Da je sindikalni položaj p coni A resen, da so danes delavci brez moči, je dejstvo, ki smo ga prikazali s pravilno kritiko, predvsem pa je dejstvo, ki so ga psi delavci lahko ugotovili na lastno škodo. Da stvari ne morejo več tako dalje, da tržaški delavci, ki imajo za seboj tradicijo, razredno zavest, ki so še nedavno, še pred kakim letom dokazali, da niso na repu, temveč na čelu borbe, čutijo potrebo dvigati sindikalne moči in izboljšati sindikalne pogoje. To je dejstvo, ki ga vsi čutijo. Radich, Semilli, Vu. sconi, sploh sedanji voditelji ES pravijo, da hočemo ustanoviti nov sindikat, da hočemo razbiti sindikalno fronto, da jo hočemo uničiti. Dokazali smo že na podlagi splošne, četudi včasih negativne kritike sindikalnega položaja cone A s strani delavcev, dejansko nimamo namena ustanoviti tretji ali četrti sindikat, temveč obnoviti to, kar so drugi uničili, in to je glavna dolžnost vseh zavednih delavcev, vseh komunistov, vseh onih, ki so resnični demokrati in so zaskrbljeni nad trenutnim
nevarnim stanjem položaja de lavskega razreda v Trstu. Vsak delavec lahko s svojimi rokam meri in vidi s svojimi očmi tež. ki sindikalni položaj tržaških delavcev. Ze IS mesecev delajo delodajalci, kar hočejo, ni nobene konkretne obrambe delavskega razreda. Vprašanja ostajajo nerešena zaradi paraliziranega sindikalnega aparata, ker je bila delavska zavest ohromljena. Volja in zavest morata vladati v sindikatu. Našo borbo ne primerjajo z dejanskim stanjem niti ne govorijo o izredno težkem stanju delavskega razreda, in jasno je, da bi bilo treba to rešiti ali vsaj izboljšati. Ne, naši odločni in sistematični borbi pri prikazovanju nevarnosti. ki se vsak dan veča, nam odgovarjajo z blatenjem, s podtikanjem, s potvarjanjem, tajijo dejstva in se vrtijo okoli njih vztrajajoč na onih metodah, ki so dovedle do tega stanja. Lahko se izmišljujejo, lahko blatijo ljudi, ki so oddaljeni od nas, in to, ko je neposredna kontro. la otežkočena, vendar ne morejo prevariti tržaških delavcev o njihovem položaju, ko so oni sami proti takemu stanju. Prav zato je naloga vseh zavednih delavcev in še posebno sindikalnih voditeljev, da začno konkretno akcijo, ki naj bi končala razkrajanje sindikatov, ki lahko privede do popolne razorožitve tržaških delavcev v borbi proti imperializmu. Sedanji voditelji (ilegalni) ES so s sistematičnim delom uvedli po. litifco razbijanja in uničevanja. Ko v razrednem sindikatu uvajajo način materialnega nasilja, ko nasproti včlanjenim delavcem uvajajo krivico in blatenja, ko se sindikat spreminja v podružnico določene politične frakcije, je jasno, da se delavci na sindikalnem terenu delijo, kajti sindikat mora delovati tako, da ugodi vsem delavcem kakršne koli politične smeri in katere koli narodnosti.
Uničevalci
razrednih sindikatov
Kadar uvajajo v sindikat (kakor se to dogaja 18 mesecev) diktatorske metode, ko od. reka jo posameznim strokam avtonomijo m ko smetijo u-pravne odbore, kadar postanejo predsedniki stroke navadne lutke, tedaj se pričenja rušenje sindikata. Ko se omeji oblast na 4 ali 5 mož, ki ne gledajo na splošne interese tržaških delavcev, temveč na interese določene politične struje, v tistem trenutku se je sindikat spremenil v podložno organizacijo določene partije, prenehal je torej biti to, kar mora biti, t. j. postavljen na bazi proletarske demokracije.
Odnose med delavci in kapitalisti ne moremo rešiti, spremeniti ali vzpostaviti z blatenjem ali s pretepanjem, kajti to so sredstva ki še bolj slabšajo položaj, kajti razočarajo delavce m škodujejo sindikatu. Ne da se zanikati dejstva; bolezen za katero boleha sindikalna or. gantzacija, je nezaupanje in preosnovanje sindikata v šovinistični. organ. Ne more se za. Petronlu in drugim. Zato torej pravimo: zavedni delavci, pustite jim delati, jasno je, da ne bodo preko onih ljudi delavci obnovili svoje pretekle moči in niti ne bodo s tem zboljšati svoje pogoje v Trstu. Nasprotno, potrebno je nastopati proti onim ljudem ali vsaj brez njih, če nočejo delavci biti uklenjeni od kapitalizma. Dali bomo kratek pregled, ki je vsem nam znan, in sicer o pogojih nekaterih strok v sindikalni organizaciji.
Predno pričnemo, moramo reči, da so Enotni sind. v rokah elementov, ki imajo izključno halogo, da skupno s ljudmi, ki delajo v drugih organizacijah blatijo in podpirajo določeno politično linijo in probleme postavljene od Kominfor-ma.
Radich je človek Rima. De-nikati, da delodajalci delajo to, kar hočejo, delavci pa so brez obrambe kljub kričanju proti lavci dobro vedo, da bo ostala Radicheva morala vedno ista, kakršna je bila, da je namreč sedel na dveh stolih. I<o smo se leta 1945 borili in smo hoteli obdržati in si zagotoviti pridobitve naše osvobodilne borbe, je bil tudi tedaj Radich človek, ki je sedel na dveh stolih. Dejansko je vedno dobival direktive iz Rima, ki so bile direktive voditeljev Splošne delavske konfederacije Italije (CGIL), ki so lahko najboljši voditelji v Italiji, toda pri nas je to vprašanje na zgrešeni o-snovi. Radich je bil vedno nekakšen steber šovinistične in
revizionistične politike. Značilnost njegovega delovanja prej in potem je bila odvratnost in sovražnost do slovenskega delavstva in do njihovega nacionalnega vprašanja. To pa je za sindikat ne samo nezaslišano dejstvo, temveč pome. ni naravnost propad sindikalne organizacije.
Podal bom brez vsakega reda nekaj beležk ki sem jih nabral pri delavcih, ki se zanimajo za položaj posameznih strok. Prebral bom te beležke in ne boste zamerili, če bom pričel pri manjši tovarni in pri manj važni stroki.
V tovarni Rozman
V tovarni Kozmann je bilo 180 delavcev vpisanih v ES; danes jih je skoraj polovica vpisanih v Delavsko zbornico, po. lovica in mogoče kakšen odstotek več pa pri ES. Ostali precej močan odstotek pa je pasiven. Predstavniki o.beh sindikalnih organizacij v tovarni Kozmann so prisiljeni, da se pri zbiranju članarine poslužujejo delodajalca, kar je negativni pojem upora proti napačni poli tiki.
V Tovarni strojev
V Tovarni strojev — vi veste, kaj je predstavljala ta tovarna v borbi — povedo vam lahko delavci, kakšno je sedanje stanje o tej tovarni, ki je bila trdnjava tržaškega gibanja. Od 2500 delavcev, ki so še sindikalno aktivni, koliko se jih še udeležuje borbe, koliko jih s pr Dia sindikalne naloge, koliko jih plačuje še sindikalno članarino?
Komaj 40 odstotkov plačuje Članarino in govorimo o Tovarni strojev, ki je bila na čelu vsega sindikalnega in političnega gibanja tržaškega delavskega razreda. Tovarniški odbor Tovarne strojev, samo krinka organizacije, odgovarja na delavska vprašanja zakaj ni borbe, dobesedno: ne sme biti borbe, ker obstaja nevarnost, da postavijo ES izven zakona. Bojijo se, da bi jih kdo razkrinkal. Vendar je še nekaj več. V Tovarni strojev v nasprotju z linijo delavskega razreda navajajo delavce k izrednemu delu. To je tudi znak propadanja sindikalne linije, kajti v Italiji se CGIL bori za 40-umo delo.
V 1LV1
V llvi, kjer je bil prav tako močan delavski razred, je nastala jpaslvizacija. Pododbor
neke delavnice, ki je bil zelo aktiven, se je znižal na, osebo I enega zaupnika, ki ne utegne I zbrati niti članarino. Od 40.000 I lir sindikalne članarine se je ta j
znižala na kakih 10.000 lir. Kadar delavci odklanjajo plačevanje sindikalne članarine, je to znak, da je stanje izredno slabo, Skoro nobeden ali vsaj
redke izjeme sprejemajo v llvi sindikalne naloge, malo pa jih prihaja na sestanke. Tovarniški odbori dan Za dnem izgubljajo vpliv med delavci.
Položaj	ko
Položaj kovinarjev je jasno označil zadnji plenum, ki so na njem končno določili, da se nujno postavi vprašanje plač. Na tem plenumu je bil Semili-ju, Radichu in glavnemu odboru ES poverjen mandat, da se prične z delom za rešitev temeljnih delavskih problemov. In 3. oktobra se je sestal drugi plenum kovinarjev. Ali veste, kaj so napravili? Se enkrat so naročili svojemu vodstvu, da napravi to, kar bi že moral napraviti. Tako gredo naprej, s poverjenjem mandata na mandat in ne prično z nobeno konkretno akcijoi ker ni mogoče nastopati, p/reden se ne obnovi sindikat.
Glavni odbor kovinarjev je bil določen, da preuči položaj. Semilli je na dolgo razpravljal in je končno prišel do zaključka, da je treba Zg problem stroke mobilizirati delavce. Ne morejo jih mobilizirati, ker niso pripravljeni za to, ker se ne dajo mobilizirati po ljudeh, ki so izgubili zaupanje delavstva. Je več problemov kot je problem plač, obrambe tovarniških odborov, brezposelnost, vprašanje mladih delavcev na stalnem dnevnem redu sestankov, vendar so ti ostali vedno nerešeni, predvsem zato, ker jih niso zmožni rešiti. Tak je položaj po 18 mesecih Semilijevega in Radichevcga vodstva.
Kaj hočejo prav za prav doseči s temi plenumi? Dovolj je, če preberemo njihova poročila. Mandat in razne naloge služijo kot prah v oči delavcem. Glavni cilj pa je borba proti doslednim tovarišem, govore o kongresu v Izoli, alarmirajo delavce proti prividu imperialističnih agentov, skratka hočejo spremeniti in spreminjajo sindikalne plenume, ki bi moral; ostati v krogu sindikalnih vprašanj, v razbijaško kliko, sklicujejo plenume za ponovno obrekovanje zavednih delavcev, ki se bore proti takemu stanju„
Tako je povsod. Nadaljujejo z razbijaštvom. Nikjer ne napravijo nič konkretnega: pripovedujejo pravljice, delavci pa jim ne verjamejo več, ker So prisiljeni računati z resničnimi življenjskimi pogoji in slabostjo organizacije.
Položaj tiskarjev
Tiskarji, ki imajo veliko tradicijo, so bili vedno na čelu borbe z močno razvito sindikalno aktivnostjo. Zaradi tega je bila ta stroka stroka vdanih organizacij'. Danes so uslužbenci tiskarskih podjetij 50 odstotkov pasivni. Ne zaupajo ječ sindikalnemu vodstvu, stroka je razkrojena pod vodstvom enega samega človeka, ki ni niti tiskar. Ima predvsem nalogo igrati n buldoga« v organizaciji, nadzorovati delavce, ki previdno kritizirajo, in jih obsojati Za trockiste. Je nekak pes čuvaj in PSi čuvaji odbijajo ljudi. Tiskarji so razdeljeni
dve kategoriji: ES in D. Z.
Radichevo vodstvo ni uspelo odstraniti pasiuizacije te stroke prav zaradi posledic zadnje stavke. Znano je, da je samostojno krajevno agitacijo tiskarjev zadušil Radich z izgovorom, da je treba tiskarska vprašanja rešiti v Rimu. Zal so morali še enkrat občutiti, da je potrebno boriti samostoj. no. Posledica znanega Vidalije. vega sporazuma o sodelovanju je dovedla nekatere, četudi poštene sindikalne voditelje, do tega, da odslej mislijo ,da bodo italijanski tovariši reševali probleme tržaških delavcev. Bilo bi zelo udobno, toda neizvedljivo.
In novinarski sindikat?
Sindikat demokratičnega tiska — kdo je o njem v resnici že kaj slišal. Znano je, kakšna borba se vodi med demokratičnim in reakcionarnim tiskom in koliko šovinizma in fašizma je v reakcionarnem tisku. Velika je torej nujnost borbe novinarske stroke ES je bil samo enkrat sklican, da pošlje delegate na kongres ES. Potem je vsako delovanje zamrlo. Zakaj? Ker se predsednik ni brigal, da bi ga sklical, ker je bilo v tem sindikatu
mnogo trockistov, ker je bilo mnogo novinarjev, ki se niso strinjali z Vusconijem. Uničili so torej delavnost sindikata, ker včlanjeni delavci niso bili vsi enih misli. Bilo je 120 včla-
razumete pomen te skupine novinarjev. Tudi tu se ne govori o plačevanju članarine, kajti potrebno je pasivizirati ta sindikat, ki združuje nekatere člane, kj so nasprotnih misli kot
njenih v tem sindikatu. Gotovo j Semilli in Radich.
Pasivizacija nekdaj borbenih pristaniških delavcev
Pristaniški delavci so vedno dali močan prispevek v borbi. Delavska zbornica ni nikoli posegle, vmes, ker so bili pač enotni. Na osnovi borbene linije so pristaniščniki veliko žrtvoval'. Kaj imamo sedaj v pristanišču. Samo formalizem. Kot mi je znano, so v zadnjih 18 mesecih, samo en popoldan zapustili delo tn še to brez prepričanja. Rekli boste, da ni problemov. Vedeti moramo, da imajo delavci vedno življenjske probleme, ker njihov razvoj ne pozna meja. Tudi v pristanišču je še toliko nereše-
nih vprašanj; je problem izboljšanja ekonomskih pogojev delavcev, socialna vprašanja, vprašanje upokojitve delavcev v pristanišču, ki prejemajo po 40 letih dela komaj 4.000 lir pokojnine. Ne delajo drugega, kot da plačujejo članarino in še to pri plačah odtegujejo delavcem, ne da bj oni vedeli v kakšni višini. Pristaniški delam'i imajo če ne že najbolj, pa zelo močno razvito razredno zavest. Pokazali so, da so vedno pomagali šibkejšim organizacijam in s svojo borbo vplivali na položaj ostalih
strok. Ko so kovinarji pričeli z agitacijo, niso pristaniški delavci bili niti poklicani k solidarnosti kljub dobrim pogojem. Za to niso krivi delavci, temveč dejstvo, da so voditelji v pristanišču prijatelji Jurage, Vidalija in so poleg tega tudi delodajalci, to se pravi ljudje, k( vidijo v pasivnosti delavstva svoje koristi. Njim je glav. na skrb zaslužek, zato se ne brigajo za široke množice in njihove življenjski pogoje.
Enotni sindikati so imeli včlanjenih 500 pomorščakov, vsekakor majhen del velikega števila pomorščakov v Trstu. Njihov položaj je bil sicer težak, kajti biti vpisan v ES je pomenilo za njih iti proti lastnim interesom. Pomorščaki, ki so bili na «Saturnii» v Genovi, so bili toliko pogumni, da so zahtevali, da jim ne odtrgajo uradno članarine za Delavsko zbornico, ker so pri ES. Danes sem prepričan, da niti 20 do 30 pomorščakov ne prihaja na sestanke ES v Dom pristaniških delavcev. S svojo iredentistično politiko in s povezavo z italijansko republiko so šli voditelji ES tako daleč, da se je u-stvarilo splošno mnenje, češ da je vseeno, če si vpisan pri ES al( pri N?.. Dejstvo je, da Je voditelj DZ Mattioni velik prijatelj Jurage; zato delavci mislijo, da nima smisla boriti se proti DZ, če voditelji delajo složno.
Sami sebi prepu
Tudi sindikat pekov je v Trstu važen in je vedno doprinesel v borbi precejšnji delež. Spominjati se moramo, da je imela DZ vpisane samo tri peke, vsi drugi so bili včlanjeni v ES. Danes so ti delavci razen izjem vsi nezadovoljni. Leta 1948 so ES razdelili pekom 400 izkaznic, od katerih jih je mogoče le še polovica aktivnih v sindikatu. Med njimi pg je skupina hrabrih pekov, ki iščejo način, da bi kategorijo okrepili in ji dali prejšnjo moč. Eno leto in pol se Radich, Muslin in Semilli niso zanimali za to strolco, vendar se zdaj po tako imenovani mobilizaciji sindikalnega problema ne samo Radich, Semilli in Muslin, temveč se je celotno vodstvo začelo udeleževati sestankov, na katerih pa niso reševali, problemov, temveč so blatili, zmerjali s trockisti in z grožnjami ljudi, ki iščejo pot, d,a bi rešili to stroko.
Pri Acegatu, v tem važnem podjetju, ste lahko opazovali zadnje stavkovno gibanje, ki n{ privedlo do rešitve niti enega problema te stroke.
Uslužbenci openskega tramvaja so bili vsi včlanjeni v ES. Danes pa jih je 22 od 80 vpisanih v DZ, kar je zelo porazen znak.
Na področju železničarjev je isto kot s pomorščaki. V Trstu je 4000 do 5000 uslužbencev italijanskih železnic. Tam niso nikoli dosegli organizacijo moč-
nega sindikata ES. Bila je samo majhna organizacija železničarskih delavcev, ki so predstavljali tam orientacijo ostalih delavcev. Tam je vse uničeno, mogoče le 30 delavcev plačuje ES.
Sindikata trgov' skih nameščencev ni več
V sindikatih trgovskih nameščencev je bilo še slabše.
Kdo je kdaj slišal govoriti o sindikalni aktivnosti . med trgovskimi uslužbenci? Sami veste, da so v trgovini deset in deset tisoči delavcev. Kljub temu v Radichevem tisku ni mogoče zaslediti besede o borbi delavcev, ki so tako prepuščeni izkoriščanju gospodarjev. Trgovske stroke nimajo več sestankov, odbori ne obstajajo niti na papirju, delavci, ki so de. zorganizirani, &o prepuščeni izkoriščanju delodajalcev.
Obstajala je močna sindikalna organizacija mešane stroke. Vprašajmo Radicha in Semilli-ja, kam je izginila in kaj je prav za prav ostalo od nje. Kje je zveza držav, uslužbencev, če. prav šibka po številu? Prav tako ni sledu o organizaciji nameščencev pošte, državnih nameščencev itd. Prav za prav o teh niti ne govorijo več, da bi ne priznali njih likvidacije.
Sindikat kulturnih delavcev ponovna žrtev Vidalijevega razbijaštva
Obstaja pa še neki drugi sindikat, ki ni bil pogodu Vidali-ju. To je sindikat kulturnih delavcev, ali bolje, učiteljev. Znano vam je, kako težka je borba v šolah in kakšni so problemi teh delavcev. Veste pa tudi, kaj so bili učitelji v Trstu. Prej so bili orodje v rokah fašizma, danes pa so sredstvo pri. izvajanju šovinistične politike. Stroka učiteljev v ES predstavlja avantgardo, torej sindikat, ki mora voditi druge po pravi pot i borbe v obrambo interesov učiteljstva itd. Ta sindikat je bil izključen iz konfederacije ES v nasprotju s statutom. V zgodovini sindikalne borbe se doslej še ni pojavil tak primer, da bi konfederacija odklonila sodelovanje skupine delavcev, še posebno če pomislimo, da je svetovna sindikalna zveza naslovila na vse delavce, tudi fašistom, proglas, naj se vpišejo v razredne sindikate in se borijo proti razbijanju mednarodne sindikalne organizacije. Danes pa Radich in Semilli uporabljata svojo silo in sta vrgla iz sindikata 120 učiteljev, ker so Slovenci. Nesmiselno bi bilo trditi, da to ne držL Sindikat učiteljev je bil izključen na način, ki ne najde nobenega opravičila. Ta ko-
rak dovolj jasno kaže, kakšnih sredstev se klika poslužuje pri izvajanju politike svojih interesov. Pri tem niti najmanj ne gledajo nato, da lahko zaradi takih metod propade vsa sin-dikalna organizacija. Taka je Radicheva moralo. Likvidatorji so pozabili, da je sindikalna organizacija sestavljena iz federacij, ki s svojo delavnostjo predstavljajo samostojni or-gan konfederacije.
Ne bom vam navajal številk in podatkov o tej organizaciji, dejal bom samo, da deluje. Zakaj deluje? Zato ker imajo delavci pravico biti organizirani, Kdor ni danes organiziran,’je žrtev imperializma in njegovih zakonov.
Na deželi obstajajo dve ali tri kategorije. Veliko je stavbenih delavcev, veliko pa je tudi takih, ki ničesar ne posedujejo.
Gradbeni sindikat je imel leta 1946, ko je bil na višku svoje moči, okoli 7.000 vpisanih članov. Člani so redno plačevali članarino. Okoli 3.000 članov, ki so bili razkropljeni zaradi dela na majhne skupine, kjer ni bilo zaupnikov, so prostovoljno prinašali prispevke. Danes ne obstaja več njihov sindikat. Kmetje lastnik i iz Nabrežine, Doline in Milj so I bili organizirani v poljedelski
stroki. Število organiziranih je znašalo od 6 do 7.000. V maju leta 1948 je bilo še vedno preko 4.000 kmetov in kmečkih delavcev vpisanih v sindikat. Povsod so obstajale okrajne komisije, zaupniki, prirejale so se konference o rešitvi vprašanja vojne škode, ki so jo povzročile okupacijske čete itd. itd. Toda klika, ki vodi ES, je ta sindikat razbila in paslvizi-rala. Prispevke plačuje danes samo od 40 do 50 odstotkov članov.'
Velika večina je z sedanjim vodstvom ES nezadovoljna. Kmetje, ki niso najbolj zavedni v razredni borbi, ne vidijo v sindikalni organizaciji več borca za njegove interese. Ne pozabljajte, da je večina kmetov v tržaški okolici slovenske narodnosti, ne pozabljajte pa tudi šovinistične politike vodstva ES. Na pobudo tistega kongresa: ki je preprečil dostop kmetom cone B, je bila ustanovljena zveza malih kmetov. Toda vse je ostalo le pri besedah, sindikalni voditelji se niso zanimali za to kategorijo. V Sesljanu nabere sindikalni zaupnik le majhen del sindikalne članarine.
Tovariši, nisem nakazal stanja v vsaki stroki, nisem niti nameraval priti na to konferenco s kupom papirja v rokah, ker vem, da boste vi znali osvetliti bolj podrobno celotno stanje. Te primere sem navedel le, da. bomo imeli pred očmi posledice politike, ki jo rodi klika v ES, politike, ki jo vodi ta na nedemokratični način, ki je v nasprotju z načeli statuta, na katerih slonijo razredne organizacije delavstva. Največ koristi je dala sedanja politika ES gospodarjem, medtem ko so delavci postali pasivni. Jasno je, da gospodarji izrabljajo ta položaj.
C e bi ne bilo kominformi-stičnega vodstva v ES, bi da-nes ne bilo niti četrtine delavcev v DZ. Rešiteljica DZ je prav ta politika, ki je priznala to organizacijo za organizacijo delavcev. Nesmiselno je priznavati tako organizacijo delavcev, čeprav je v njej na tisoče delavcev, ako je njen namen služiti nacionalizmu. Zato ne smemo nikoli prenehati pojasnjevati, da je in bo DZ orodje v rokah delodajalcev, in Je treba zaradi tega zmanjšali njen vpliv med delavstvom. Zato se z njo na sklepa pogodb, kot da bi bila resnično razredna organizacija z izgovorom, da se hoče doseči enotnost. Na noben način ni mogoče izvesti združitve z DZ, ker je ta postavljena zato, da opravlja isto funkcijo, kot jo imajo v svetu žolti sindikati, ki se ravno te dni organizirajo v svetovno federacijo. Izdajanje izkaznic, manever, ki je bil razglašen na kongresu ES s takim hrupom, je treba analizirati in ga oceniti, kot smo to napravili preko našega tiska in radia.
Problem tržaških delavcev se ne da rešiti z razdeljevanjem izkaznic niti s kongresom, ki so ga pripravili Radich, Semilli itd. Kadar je v
delavstvu nezaupanje, je potrebna odkritosrčnost, volja, da se obnovi sindikalna organizacija in odstrani iz nje politika, ki ji je bila vsiljena.
Z demagoškimi frazami se prav gotovo ne bo moglo rešiti vprašanje odnosov sil v prid delavskega razreda. Kongres in razdeljevanje izkaznic sta samo dva načina, s katerimi hoče sedanje vodstvo vreči pesek v oči delavcem, da bi jih tako odtegnili od pravilne poti, ki lahko edina pripomore delavskemu razredu v borbi za zboljšanje svojih življenjskih
in delovnih pogojev. Z birokra-tičnim delovanjem se prav gotovo ne bo odpomcglo vsem težkim posledicam, ki jih nujno prinaša sedanji položaj. C.e ne bi bilo naše kritike, naših poročil, ki so osvetlila celotno stanje, bi se bil ta položaj prav gotovo še nadaljeval. Kongres, ki ga danes naznanjajo, bo prav gotovo kongres tistih, ki ste jih videli malo preje zunaj; namesto, da bi se potrkali na prsi, so prišli sem, da bi motili delavce, ki so si Zadali nalogo prenehati
s takim stanjem. Vphcnnnie ES se bo prav gotovo še Ijevalo, toda položaj b0^ prav tak, če ne še slabši, kaj slabši? Zato. ker bodo o lavci še bolj razočarani ‘ prav to razočaranje bo P' vedlo do novih tezkoč ifl nove škode. S tem, da se t* nični položaj ES prikriva lavskemu razredu, se PM pripomore k izboljšanju, ba je imeti pogum, da se_ dobra preuči celotni ter da se stori vse, da se stanje čim prej izboljša.
Obnoviti
razredni
Kakšen je naš program? Rekli so, da nameravamo ustvariti trte i ji ali četrti sindikat. Toda mi poudarjamo samo eno: danes vidimo, da je delo vodstva ES negativno, da se razbijajo ES prav zaradi tega, ker so delovne množice naveličane in razočarane. Videli smo tudi, da sedanje vodstvo ne namerava prenehati s to razbijaško politiko, ker mora ta služiti politiki Vidalija in politiki Kominforma, ki ustvarjata sovražne odnose med delavstvom, Sedanje vodstvo noče podati pravilne analize sedanjega položaja, temneč raje poudarja, da v Trstu ni mogoče storiti ničesar zaradi tega, ker je tukaj baza imperializma v ofenzivi. Obenem potvarja resnični politični položaj delavcev ter položaj v odnosih med demokratičnimi silami in imperializmom. S takšnim prikazovanjem položaja hoče sedanje vodstvo ES vzbuditi med delavstvom fatalizem in neborbenost. Njihov kongres bi se moral vršiti prav na tej Uniji, ki predpostavlja, da lahko obstaja tukaj nekakšna agencija CGIL, to se pravi, nikakor več avtonomno gibanje, ki vodi borbo delavstva v Trstu in s tem v zvezi tudi borbo delavstva v svetu. Naš program je konstruktiven. Vse, kar smo napisali, ali kar du-
da je organizirano, obnoviti hočemo vse to na osnovi tistih načel, na katerih je slonela vsa naša borba. Težka je naša naloga. Danes morama delovati med delavstvom, ki je bilo. razočarano. In vi dobro veste, kako težko je prepričati vojaka, ki je odvrgel orožje, ker se je prepričal, da se bori za izgubljeno stvar, da ponovno vzame orožje v roke. če nas bo jutri dva ali pet tisoč takih, ki se bomo zavedali, da je mogoče izboljšati položaj de-lavst -a v Trstu z dobro voljo in odločnostjo, bo moč tržaškega delavstva dejstvo in to dejstvo bo ponoven dokaz, o odgovornosti tistih ljudi, ki so razrušili ES ter izmaličili njihovo borbenost. Mi hočemo zato ustanoviti sindikalni akcijski odbor, ki bo imel nalogo organizirati ter pričeti z obnovo posameznih federacij; ta naj pokaš? delavstvu, kako je treba rešiti problem tržaškega delavskega razreda ter si pridobiti položaje potrebne za nadaljnjo uspešno borbo. Glavnemu odboru mora slediti vzpostavitev drugih odborov na deželi, v tovarnaht v■ podjeU jih, to se pravi povsod, kjer obstajajo iilemertti, v katerih je zavest že prebujena in ki imajo jasen pogled na vsa vprašanja ter bodo znali v bodoče kazati delavcem, pot po
TOVARIŠ B. PETRONIO PODAJA SVOJ REFERAT
nes delamo, je storjeno z namenom, da izboljšamo sedanji položaj v ES. Ze Pred 18 meseci smo predvidevali, po kakšni poti bodo hodili sedanji sindikalni voditelji in kakšne bodo posledice t? zgrešene linije za delavstvo. Danes, ko pregledujemo to razbijaško početje, ki ni naše, temveč njihovo, se pokaže v vsej svoji grozotni obliki, ki jo je treba končno uničiti. Mi hočemo ob-novi‘i ter privesti sindikalno organizacijo Trsta na njeno glavno borbeno funkcijo, vzbuditi zavest delavcev, vliti jim zaupanje, napraviti to organizacij > za tak n, kot je bila ves čas, to se pravi, vodilna sila borbe vsega delavstva. Sindikat ne obstaja samo zaradi tega, ker nosi ime, ker ima sedež, ker raZnolaga z uradnicami in telefonom, sindikat obstaja takrat kadar obstaja med njegovim članstvom tudi borbena zavest, kalar torej delavci vedo. da so organizirani, kadar te delavce podpirajo v vsej njihovi borbi njih voditelji. Sindikat je predvsem dokaz volje in borbenosti — vse ostalo je samo udobje — sindikat je dokaz volje, ki sloni na razrednih principih in na demokratičnih načelih. Cc manjka ta borbenost in volja, ta sindikalna zavest, sindikat prav za prav več ne obstaja, pa tudi če razpolaga še s tako lepim sadežem, ki nosi rdečo zastavo Enotni sindikati obstajajo danes le v drugi obliki, ki smo jo opisali, razpolagajo z zastav o, ki je bila slavna, a predstavijo danes malo ali pa nič, ker z- to zastavo ne stojijo več danes zavedni delavci, ki bi dali tej zastavi vsebino razredu,5 borbe. Zato pa hočemo mi obnoviti t razredno zavesh obnoviti hočemo sindikat, obnoviti Zavest med delavstvom,
kateri bodo lahko ponovno dosegli vso svojo moč. Skušali bomo ustanoviti mi vseh sektorjih, v tovarnah in okrajih te akcijske odbore, ki bodo proučdi položaj določnega sektorja ter bodo kazal; delavcem edino pot, ki lahko privede do pravilne obnove razrednik sindikatov v coni A. Gledati realno na položaj, delati ne glede na kakršno koli obrekovanje in laži, to je dfines naloga vsega zavednega delavstva. Delavci, ki se nočejo vrniti v sedanji položaj, morajo imeti toliko poguma, da bodo stopili na delo po teh načelih to se pravi, da bodo vložili vse svoje v obnavljanje borbene zaves ti v našem delavstvu. 7,veza ES je bila teritorialna konfederacija. Vi dobro veste, kdo je pretrgal vezi z Istrskim okrožjem. Sedanje vodstvo je odkloni’o solidarnost delav-tva iz Istrskega okrožja zato, da je lahko tem boli obrekovalo cono B. Zato je naša naloga, ponovno vzpostaviti tesne stike z delavci i me B. kajti zavedati s? moramo, da so danes ES pasivni samo v coni A. da pa so vedno boli močni in napredni v coni B Delavci cone B s prav tako zainteresirani na tem, kakšna bo nadaljnja borba delavskega razreda i) Trstu Oni hočejo pomagati tržaškemu delavskemu razredu v njegovi vsakdanji borbi.
Mnogo se govori o mednarodni solidarnosti. Semilli nravi; iiBil g?m na svetrvnem kongresu. Bili smo na kongresu v Torinu in Genovi, nam so prinašali šopke rož in ne vam».
Vi veste, kaj to predstavlja, kaj predstavljajo kosi papirja Vprašajte Radicha ali Semilli ia kaj sta onadva prinesla na kongres, kaj sta rekla, kakšen pregled aktbmosri sta podala Ali veste, po kaj so šli ti ljudje na kongrese? Sli so zato.
da so tja prinesli potvori* ^ podatke in številke in “‘kjj potem govorili vse mogoče o delavstvu Jugoslavije fl*
B. Vi dobro veste, da bi njen položaj zelo žalosten, bi bila Svetovna ^n^Zst zveza zastopana na korW ^ samo po predstavnikih a J? ^ milli in Radich. Na ,5r?^ delegati Svetovne zveze dajali na kongresih tiven pregled o svojem j medtem ko so zast0Pn prinesli samo laži in n<t. ji bahanje. Bolje bi bilo, ® ^ Radich in Semilli ne P?s im, kongres samo s čveKZ; le temveč ■ da bi prinesla rta ^ kongres borbe, kot srno 1 prikazali mi preje, ko *nv ^ci darili, da so tržaški" vzdržali najbolj rnocn odločno borbo.	Miiitfi
Kadar je treba i'aervel^i na uradu za delo, more ^ kalni zastopnik pokazati w .£ ti razumeti, da so za deset in deset tisoč de ( -t ki so pripravljeni borili svoje pravice. Radicha $ ^ na uradu za delo ne slušali, ker vedo.danepr * Ija nikogar. Mi pa ^r sVtfji borbi naleteli na s jj, nost delavstva vsega so (p s svojo pomočjo ne 1)0, < Zj-valo. fnieli bomo opb>'° ! poro med italijanskim stvom, ki se danes kot proti imperializmu. lmi oporo v delavstu cone I goslavije, ki dobro red?’ pr samo politika Kominfrn^fiS va, da se je začasno solidarnost med itaUr j.jgO-delavci ter med delavcl slavije. Mi hočemo P° vzpostaviti trdne vezi 7 delavstvom.
Kongres, ki so ga ,e &*! priredili 4. decembra,	p
kongres le neznatne k ^ je imela nalogo vnesti o^ ^
pačno linijo, zato nn
i teS®
pfl’
NC •
gresa ne priznavamo. ne’ znavamo ga zaradi nanj niso imeli dostopa p trt tl 125.000 delavcev c°n%i(jr>‘ ker na tem kongresu »'* w tet la demokracija proleta niso bile upoštevane	n?
delegatov. Poudarja”'0’^;, ce zadostuje samo ime si'Ids0vli° hočemo, da bo ta PrLiaVStvl>‘ resnično moč vsega a
Sindikat mora vzbuja
jim delovanjem v	noi'
zaupanje; v njem ’n°*kdo, %
zavetje in pomoč
naj bo za Korninform ge?
Danes je v ES P°P°l’lfa. Ki0, mogočena vsaka ,:r 'sedo, ^ koli si upa ziniti le že imenujejo trockista■
Tak sistem,
ki „ b?
iZW
sed o, ki bi ne bila ',~veia ... njim voditeljem, je .. šlcod1^
načelo kritike, ki u jc delavcem, da bi ,‘zuSyječ s*1
borbo delavstva ze^°
in proti takim jistemor^^jdj mo borili povsod z v.,,.0 P1? in odločnostjo. B«** jf Italijani in SlovenCl bes^l o s 71 dva ne samo	^
temveč tudi v delova 'eJt f nega sindikata. Na °v(r čin pa ni	fcnakopfj
čiti o pravicah »n nosti ter obenem v-1 gpi1 sindikatu popolnoma	P £
vensko politiko. Za	.
naloga, tovariš i, da Kin0 * , vsemu delavstvu n-int°> je nje ter da buin0.^viI "gibi nam nihče ne	**
poti, ki smo si jo - ,kon P°„ slim, da ni bil ^ za) sindikata v	d«	,
trebe?i kritike s	meS -t
cev, katerim je bila skrb gj največja skrb P?	naP jC
obstoj ES. ki so biU	pa	.
močnih organi-a	cp t
danes samo še sC. “na 111 to klike, ki je vnesla v f
demokracije Pr°le*den iWaiicr organizacijo )UXh nalodn: ijt eni. Zato je ^g nas^U variš i, da s svoj fl(. predlogi poveste s ^ z ^ da lahko tako P nično pozitivnim	f>	s
preprečimo "a delaVci .-jat1 taja, katerega « niso več pripravi J
t«
UREDNIŠTVO: UTICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. - Telefon štev. 93.808, - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. OGLASI’ od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 83-51. Cene oglasov; Za vsak mm višine v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
(Mg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podru*.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-33 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesetna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4-50, me’	t|SKg •
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«’' ^ Ljubljana, TyrSeva 34 - tel, 49-63, tekoči račun Etri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska Dz0'