Uhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjlh, m m&v: vsak torek m petek, ajutrauje Izdanje opoldne, vežam o Izdan} e pa ob 5. uri popoldne, in stane z %Coap'odarsklm Lintom** in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Oorioi tia dom poSiljana:
Vse leto   .  .  ¦  . * •.  . gld. fi*—
četrt leta .......   >^l-50
Posamične številke stanejo 6 kr/
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici $tv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni* *A. Gabržček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure, Nn naročila brez doposlane naročnino •te ne oziramo.
**¦ ,jIM{IMOKE<^iz1mjrlf6btfvisn(!n)d «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20.
«Soča» in «Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersifcz v Nunski ulici; — v Trstu v tohakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
Z-S:
,~^>   -
v   ¦¦¦-   ¦;"——
MB
H
'-**&¦ -¦-.«= -v-* ¦-
.   r^"'
'*
¦••• *'      :'
" '           ¦             "JI    *™                    *.'
se naBaja v, Gosposki ulici gt 7 v »ouci t Z_ urednikom je mogoče govoriti vsaff«abi 12. dopoludae ter od 2, do 5. popoldnem ob m  prdzmbh  od   9.  do   12.   dop. .'"Bark se nahaja v Gosposki ulici St 9.          -
Dopisi naj se pošiljajo le urednig Narodmna, reklamacije in droge reS, spadajo v delokrog uredništva} naj  se k_„..v
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo upravuiStvo.              /:—    ...
se ra&anijo po pefat-vrstah, ?e tiskano 1-toat 8 to„ 2-b»l 7 to., 3-toat 6 to. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — veBje črke po prostoru.   ,
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
goriška Tiskarna« A. flabrifSek tiska in zal
.¦. ¦*
i   •. -.
n,
.¦¦
¦¦

i
So5e        _________
katera izhaja meseSno v stiopidlk* oteežnfli § "feTLf
ter stene vseleteo 1 gl& 80 ir. H" Oglasi V cSlov, tejifnici» se ra5umjo pa 20 ir, peiit-vrstica.
i"
,,,,—._. -..„_». ,w
~w   ----.*—..^..-.„.„.^—-_—.... ,™—-;----.'-
¦ •
i u moramo pretrgati nadaljevanje. Kako nalašč nam je prišel vmes dopis s Štajer skega v «Slov* Narodu* od 16, novembn i L, ki se tudi bavi s konsumnimi društvi ki se vsiljujejo na Štajerskem. Ta dopis j< preznačilen, da bi ga zamolčali, ker popoln naše prejšnje bojazni o enaki agitaciji m Goriškem. Kar je na Kranjskem v cvetju kar se Širi po Štajerskem, isto se žc vsiljuje na Goriškem, Ali borne mirno držali roke križem, ko je nevarnos vendar blizu? V naši oblasti je, da jo odstranimo! Dopis v «Slov. Narodu» se glas
dostavno tako-Ie:
S Spodnjega  Štajerja, 12.   novembra
(O konsumnih društvih.) Tako ne« znosen, kakor je postal položaj kranjskili trgovcev na deželi zaradi mnogobrojnih kon« sutnnih društev, tako nevaren hoče sedaj postati iz istega vzroka tudi za spodnje-štajerske trgovce. Ni še dolgo tega, ko so v Mariboru na nekem shodu sklenili trije spodnještajerski duhovniki, ustanoviti kolikor mogoče konsumnih društev in LDspodarskih zadrug, in že se mfi* poroča od več strani, da se ta nesrečni sklep črne trojice z veliko naglostjo vestno izpolnuje, Konsumna društva rastejo v zadnjem času tudi na Spod-njem Štajerskem kakor gobe po dežju. Deloma že poslujejo taka društva v Šoštanj«, v Rečici blizo Mozirja in v Sv. Hemi, deloma se v kratkem otvorijo v Laškem trgu in v St. Jurju ob južni železnici. Akoravno nam dosedaj povod še ni znan, ki je napotil spod-nje-stajersko duhovščino do tega nevarnega predrznega podjetja, zdi se nam vendar jasno kakor beli dan, da se na tak način hoče zanesti bratovski prepir iz sosedne nesložne Kranjske v naš, dosedaj še mirni slovenski Štajer. V dosego tega zlobnega namena hočejo nekateri duhovniki napovedati trgovskemu in obrtnemu stanu gospodarski boj,
*
-V     m  ~»
»l— -1-— I
>*.j   ,--in ¦— -i—«.»""-¦»m.  »t-       f-.+K. c
i
78
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
¦i
¦
Jftalijanski napisal Commaso Srosst.
_ --
Tedaj je ukazal poklicati Pelagruo. Ta se  ni  mogel dosti načuditi, da je
svojega gospodarja kot kneza takti mogočnega mesta, v tem ko si ga je on mislil le poveljnika uporni tolpi tam v nekem gradu doline Nievalu, Stopaje v dvorano, se mu je globoko klanjal, ter napravljal se, da mu mmm svoje začudenje, svoje veselje; toda Viseonte mu ni pustil časa k temu, ampak ga je takoj vprašal:
«Ali si videl Lodrisia, predno si odšel?*
«D&, on sam mi je izročil pisma, katera sem vam' prinesel.»
«V  kakih razmerah  je z namest-
«V takih, kakor si sam želi: namestnik ga jako Čisla* Njemu je poveril vtojevanje pri .mostu Arehetto, ki je, J
ki bode povzročil tudi pri nas tista tiarodn; nasprotstva, katera vladajo,.,sedaj med libe ralci in klerikalci na Kranjskem. Znano j< gotovo vsakemu, kateri razmere na Spodnjen Štajerskem pozna in ki je tam vsaj neka časa bival, da ima Spodnji Štajer zadostne število izkušenih trgovcev, ki imajo dobre založene trgovine, v katerih svojim odje malcem za primemo jako nizko ceno pro dajajo. Umevno je samo ob sebi, da se bode ti trgovci združeni z obrtniki vsaki jim usi ljeni krivični konkurenci, posebno pa vsakemi klerikalnemu konsumnemu društvu, z vse silo uprli. Bil se bode hudi boj za eksisten cc pri katerem bodo trgovci in obrtniki brez dvomno, četudi z materialno škodo  zrna
gali in klerikalci s konsumnimi pali. Uboga žrtev v tem boju bode zope naš slovenski kmet, ki itak pri nas koma životari, ki pa seveda slepo verjame brezvestnim obljubam kapelanov - hujskačev, m vedoč, da bode svojo zaslepljenost moral konečno plačati z izgubo svojega premoženja Krida konsumnega društva v Kašlju, čigai usoda preti še marsikateremu konsumnemu društvu   na   Kranjskem,  kazala je dovoli
jasno nesrečne posledice, ki jih povzroča propad take klerikalne trgovine. Ta katastrofa bi že zadostovala, da bi služila našim lahkovernim kmetom v svarilo, vstopiti v kon-sutnna društva, katera so večinoma usta-novljena kot zadruge z neomejeno zavezoi in pri katerih jamči vsak društvenik ne samo z vplačano društvenino, ampak tudi s celim svojim premoženjem. Žal, da v naših štajerskih časopisih zaradi < ljubega mira» svojega mnenja o konsumnih društvih ne moremo izraziti, ker se v istih kakor smo v zadnji številki «Domovine > brali, za pristop celo bobna, iz česar z velikim začudenjem sklepamo, da se v obče to najnovejše početje nekaterih spodnještajerskih duhovnikov, žali-bog, brez ugovora odobrava. Zdaj se vrši pri nas shod za shodom, pri katerih kapelani za konsumna društva strastno agi-tujejo, na drugih shodih se od strani nevolj-nega, razburjenega ljudstva zopet viharno proti demonstruje, tako da se naši od samega smeha in jeze razdraženi živci ne morejo j pomiriti. Kako dolgo bode našim kapelanom
I                         .......     •    ......      .....       ______•             -    _____::._ -—-
¦
kakor vsi zatrjujejo, najvažnejša stran mesta».
«Tedaj  so se  Milanei odločno postavili ? i
<Kar najodločneje, in se silno obo-
ro?<ujejo.»
«Pa   povej   mi,   ali   imajo   orožja dovolj \ i
Izpraznili so vse zaloge orožja; 1106 in dan delajo sulice. Kmalu bo pripravljenih Štirinajst velikih strojev, s katerimi bojo lučali kamenje in druge predmete. Vtrjujejo zidovje in stolpe; mimo tega delajo devet novih velikih stolpov iz lesa. Na vsakih vratih plapola mestni prapor. Koj ko zadon! veliki zvon pri poveljništvu, bodo morali vsi tisti, ki morejo orožje nositi, biti na določenem mestu, in tak<5 bo še hitreje ko v jedni uri štirideset tisoč bojevnikov na mestnem obzidiu.»

Te vesti so vzbudile pravo navdušenje v Marku; oči so se mu zasvetile, obraz mu je zažari! radosti in srčnosti,
.i
On je vedel bolje ko nobeden, da to soglasje vseh meščanov, ta gorečnost, ki je jednakomerno navdajala vse, bi mogla bolj ko nobena druga okoliščina vtemeljiti priljubljenost namestnikovo, in torej, biti v kvar načrtu, kateri je on,
^^^^^^^^F^ff^^^S^^^BS:
«
dovoljeno slepiti ljudi s tem, da nastopajo v ulop 4odrešenika» našega kmeta, radi
uloge celo svoje duhovniške dolžnosti zanemarjajo, to nam pokaže bodočnost
Takd štajerski dopisnik. Mi seveda ne vemo, v koliko je opravičen njegov srd na štajerske kapelane, da se je spravil nad nje v tako rezkem tonu. Ali zanimivo je, da soglašajo opisane razmere z onimi na Kranjskem..... Vidi se, da je sistem isti, namen tudi isti — ! Brez dvoma je, da bi pretila naši trgovini na Goriškem enaka nevarnost, ako se ji za časa ne upremo. — In na ta odpor je pripravljena naša organizacija v ^Trgovskem in obrtnem društvu >.
¦
Zato pa je v prvi vrsti sila in potreba vseli trgovcev, da se z vso dušo oklenejo svojega prepotrebnega društva.
zore je razvijal tudi prof, Lamanskij, s svojim sovraštvom do Nemcev so si pa vedeli pri«-dobiti ti možje popularnost pri zapadrilh in južnih Slovanih. Na
DOPISI.
Iz Prago, (Prof. Zdziecho\vski — prof, Masaryk). — Drugi sestanek slovanskih novinarjev v Krakovu je bil večje \až-nosti nego bi se m prvi pogled zdelo, važen m one zlasti, katerih že doslej ni spametovala oficielna slovanska vzajemnost Povod, da pišem o tem, mi je dal »Slovanski pregled«, ki je priobčil v zadnji (2.) številki odprto pismo prof. M. Zdziechovvskega uredniku SI.
a podaje prof. Zdziechowski svoje vtiske o sestanku slov. novinarjev v Krakovu ter odkriva eno najbolj skeletih ran našega narodnega slovanskega telesa, katere navadno nočemo videti, dasi jo moramo čutiti. Podam v kratkem glavne misli zanimivega pisma.
Prof. Zdziechowski imenuje svoje vtiske „viiske slovanofila*, kajti slovanofil je bil vedno, kot Poljak pa je smatral poljsko-rusko vprašanje za najvažnejše, ker od ugodne rešitve lega vprašanja zavisi uresničenje duševne edinosti Slovanov. Posredovalci med Poljaki in Rusi pa naj bi bili Cehi -— to je bil nazor Miekiewiezev, to je tudi njegov slovanski vzor. Toda že s počelka so se stavile ovire temu vzoru. Ruska stranka t. zv. slavjanofilov — KirSjevskij, Chomjakov, KonsL Aksakov — so bili le Rusi, Ivan Aksakov pa je bil nihilistični Panms. Vse, kar m ruskega med Slovani, se mora porušiti; te na.*
ga siavno$tt v Pragi je bil sicer navzoč prof. Lamanskij z dvema svojih učencev, toda ni govoril. Zato pa je mnogo govoril general Komarov, Ugajale so njegove vnanje lastnosti. Komarovje učenec Aksakova, zn»x| ni katoliških Slovanov. V svojih govorih v Pragi je po navadi udarjal po Nemcih — to, ga je povzdignilo. Govoril je o slogi, ker je treba, da pozabimo *malenkostne spore*, to se pravi; zanj je poljsko vprašanje malenkosten spor. Bratje Poljaki J bolje je, da vas pogoltnejo Rusi nego Nemci. Ker je pri slavhosti vladala dobrosrčna atmosfera, ni nihče izmed Poljakov izvajal kakih posledic, le Szczepanski je v svoji napitnici izrekel upanje, da bi stremilo celo rusko novinarstvo za tem plemenitim namenom pra* vičnosti. In glej! 20, junija je napijal Ko~ rnarov slogi, 22. junija pa že piše njegov „Svčt* o Poljakih tako, kakor poprej,

Marko, s tal o vstrajnostjo že toliko časa skušal izvesti. Toda on je cenil in stavil nad vse drugo slavo svojega rojstnega kraja, Čast svojega milega Milana. «Slišiš*, je dejal svojemu oskrbniku, eporečeš Lodrisiu —  sicer mu bom to
Zdziechowski nadaljuje: I jaz sem go^ voril v Pragi, kako naj bi bili Cehi posredovalci v slovanskih sporih, toda nisem našel pravega porazumevanja za to vprašanje, junak teh dnij je bil Komarov. Na Ruskem demo-ralizirajo javno mnenje listi Komarova, Su-vorina itd., ker zabavljajoč Nemcem dobivajo podporo i od Francozov.
Vendar je mnogo časnikov, ki pišejo pravično o poljsko-ruskem sporu. Čas bi bil, da se i drugi Slovani upro temu nepravičnemu, pristranskemu počenjanju. Zato sem takoj prvi dtot na sestanku slov. novinarjev v Krakovu k resoluciji referata „0 smotrih slov. tiska" predlagal izpremembo v tem zmislu, da mora v presojevanju razmer med slovanskimi narodi časnikarstvo priznavati »naravno pravo vsakega naroda k samostojnemu razvoju, vsakega jezika k uporabljanju v raznih strokah javnega živi jen ja tam, kjer govori ta jezik celota prebivalstva14. Ta iz-prememba je sicer pri glasovanju padla, vender je bila važna debata. Najvažnejši dogodek celega sestanka je bil tu, da je Čeh Rozvoda vstal proti onemu dela češkega novinarstva, ki je za vse drugo slepo in podpira le ruski šovinizem, da:  Rozvoda   je   naravnost po-
—"*   ¦.._.,.->¦¦-".  .-..-^._l.-~-~        .. — ..¦!.
**" "•*"•!*•¦   Hi   »..^./(•»"'"•fc-ftil*'** ¦
8
<*     *     *
pisal, pa reci mu vendar-le — naj ojača utrdbe poleg ticinskih vrat, kjer so mlini pri Tesinellu, da ne bo nedostajalo mestu kruha. Tudi naj zapre in zadržuje vodo, toliko da bo tekla čez most svetega Enstorgia. In ti pazi, da se bo moj grad Rosate mogel braniti naskoka, če bi Bavarju šinilo v glavo, da bi šel tja»,
«Torej*, je odgovoril Pelagrua nekako omahuje, «se hočete kar očitno postaviti?... Lodrisio mi je priporočil, naj bi vam tudi z besedo rekel
«Nisem prašai za svet Lodrisia, a toliko manj tebe*, je dej&l Marko osorno. * poskrbi, da iz mojih grajščin v Marte-sani.in Castel Seprin pošljejo ljudi in živež v Rosate. Pelavieino naj bo poveljnik moštva, a ti boš skrbel za ži-rila. In zapomnita si dobro oM: goril rama, če bi na dvorišče mojega gradu itopii j eden Bavarjev vojak^ dokler bo noglo še desest naših 1 j udi j po koncu tati in dokler se bo dalo še kaj gristi >kolo kosti zadnjega kljuspta Iz mbjili
Oskrbnik je urno odgovoril, da stori vse, kar mu je ukazano. Tedaj mu je gospod dal znamenje, naj odide, in je odhajal. Toda predno je prišel do vrat, se je Marko premislil, in ga pozval nazaj rekoč:
«Pa o Ottorinu kaj mi poveš ?»
«Odkar ste ga vi takd pošteno stresli, ga ni bilo več videti % Milanu. Drugače pa vem iz dobrega vira, da se je storil prenesti v svoj grad Castel-letto, kjer je trpel kakih petnajst ali dvajset dnij, predno je se je slišalo, da bi bil šel nasproti Ba-varju, pri katerem menda stopi v službo >.
«To ni res! * je dejal Marko odločno. «Saj so tudi nekateri drugi iz  Milana
i'
prestopili k Cesarju», je odgovoril pohlevno Pelagrua. «Tak6 n. pr. Giacobmo da Landriano, Uberto Bregondio, Marino Beseape in.,.»
«D&, d&! lehko jih je kolikor hočeš, toda Ottorino ne. To je obrekovanje, podlo obreko>vanje! i
Oskrbnik se ni upal več ugovar-jati. Kmalu na to ga je Marko vprašal bolj mirno.
«Pa grof Del Balzo je še vedno v
Milanu -ti
&
-.i.
*
-.
&
t
4
H

.  S

ilevo v»,
i    ¦
i

(Dalje pride).
v>
•;
...
h
-

**
m

-\
' ..

fmm&m
pip Wp)f. ;* 00
pa Y parcela! mM Vefe sfe kvi

U4	-»	•¦¦ >': ¦   f. •• i4	, C
lil	lSS:	»>	3
r€	iiii	št.	88
m Prvikrat v Gorici
*

^IfMiMii Geeonija blizn ljudskega vrta.)
«.-.......„ *;„^_..r.
muzej

fošeenift; podolb naša tudi me-
e posebno odlikuje
t
s,-*-*? ¦;.
i
!uilellia: j|odafcljan je
JrtfftiOTidfii Bvetomi erotiki in ka
tastrofc I« Tseh dolov sv
,i                ... .                                                                                                                             •                                                                                       s
,-
to je vsak dan od 9, ure zjutraj do 9. zveeer,  Vstopnina:
15 kr,, otpoei 10. kr. *

'¦
*   '
oddelek
••-
Velika zbirka živečih nestvorov in zverin,
med katerimi je tudi preštf z šestimi nogami. Vstop k tej razstavi: Odrasli 10
ft
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Vodstvo,
I--------    um** trnmut SfOflO.
IIHIMEHT. GAPSIGI GOMPOS.
Ii RlohtorJ«ve Mirne v Pragi
priposnano kot IzvihIho bol iihlsiliijofe mn/JIo; m HM 40 te« TO kr. in t ghf. m dobi po vneta telfarnah. Naj ho zahteva to sploSno priljubljeno domui-o sedrtt-•7lIno sredstvo vedno le v orlgr. stokih nimh % m5o zaščitno znamko s „81-DKOH« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni fadeMc le tako steklenico, ki je previden a s to zaščitno znamko.
Richlerjeva lekarna „pri zlaten lava"
T PRAGI.                    n.
Na dež. juhi!« razstavi odlikovan $ srebr. drž, svetinjo Na Ivovsti razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
		,"•
¦		T-'
1		'_ .
	¦;     *\m	
	Jtm    ¦ ¦ w*	
-	¦	
'.	xL^^B	r^B          J
i
'-'•
...
v
*u

1      1
'
i       *
Tnuaitiso   iuniutih  faifitf&ftftilt  titifritmu
m-4§

u    n

$;
(Praha-Smichov) VinohradsB ulice čisto 816.
se priporoča
prirefovanju
<.-  ,-^
i   -   I
sokolsMh in šolskih telovadnic
'''*'•*''  M
.-,,'&    ~
K-   .    $*
.   I   5
~.
-               V*
,"¦


¦
po najnovejših pripoznanlh in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je lia razpolago mnogo prlpotoču-flčib 'igfifil attinačin in modemskih.
Zagotavlja jediio leto. Cene zeld zmerne, plačuje l^cfpip/^ii^#^pfc#0 vop in zmožnosti. :
JHvacthe pfev« so vedno v
Ceniku pdračito  ta načrti za popolne telo
vadaice pošilja   na  zahtevo Brezplačno in  poštnine
*** - * >*¦¦¦ m%   **mL   .       ••• *                   ..  'i        ...
PonriittfetirSniei no iisltif Mf h cpnah.
¦*!
'    -
#^'  #

?C %¦ *:
«¦**; ,  Jt ,.m
'.;-
^;%.%i
•¦: ?*¦
¦F '''"•¦ -^ifi-  ¦- ..
-,        "if   «   .;      II         .jLp
1^$mSxmmoh teh
je nšparck
fcosljiva. — Te ka-
^§& Pmfifa redno p^aM&nje, če" se
J$ dittkratna dan I ^# Jedno  žlicico
popije. 0Arep4 po-
S?. AntonVadov. kv ar j eni zoicclee
30 kr
.'.,.
agt:p :$3gfggg gladit le-
.......r-ia^sfei^ & Barone
It $6šilj*tve! pa jediii<* fe v le^
.** "'-.r ¦.            >     * v'»-,

,V      !; ¦!
1*                ¦

,¦   -I     O      ,
išltasrsii
.L*
' ¦ ¦¦¦•" * \J.     • ¦•'..    <.
"i - '*  tf.S- »i      . ,:.

.i
A         ,
-v
¦a'
«*
«'
mM*v&
m.
[j-%. ^:r^ I
je oborila !• maja
gosp. Otona Lenassija
pohištva
«
v
\
ter strngarskili izdelkov.
* Izdelovalo se bode z najnovejimf stroji vsako delo,  spadajoče v* mizarsko  in štru-
garskoobH.
V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno In debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne sstrugarske izdelke.
Pismena   luuofila  je pošiljati   direktno
nndrarno; kjerrFeT^fiii0ipTo^Ho1ir^lWno7
Tovarna se nahaja nad Lenus^ijevim mlinom, zaloga pa v hDi Siv.. 8 v prostorih "Uršul in k",-

i?
191  predmetov za samo
2. gld. 10 kr,
1  krasna pozlaSena ura, jamčena tri lota«
1  pozlačena verižica.
1  basen etui za smodke,
1  fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
jfl                               &      __      __i          _ica dih' Oa ->_   By*i            a rii          ^t   ¦ '¦—   «.• I   J*.   JE 1*    FW          A >   I   a"-*    •   *-*   »T.
t par uhanov iz  double-zlata I.  vrste z  vdelanim
biseri,
1 zelo koristna pisalna oprava«
i toaletno milo prijetne vonjave, 72 najboljših jeklenih peres, 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje.
Imenovanih 1#1 krasnih predmetov razpošilja m samo S goldt 10 kr« (ura sama slane toliko) švicarska izvozna hiša
H. SGHEOER, Krakovo
K»r im» Dstutii 550 ppreji -run. inv«ti r MM 8 im*iJ. lliMtrovaii! erotiki zuatouj in franku.
I'-*«**#i
Proti mUMllU in
#
revraatizmu
jo imjvfspoštii.v, miipolmojc in Ma|fy*i*l
nišo simI-Ivii
Zoltanovo
za profili in revmatizem.
Steklenica velja 1 gld.
in se dobiva v lekarni dvornega zalagatelja
Bela Zolfan
v Budimpešti V.
Na  ff>nče Z-Jivnlnili  f*i^#»i»> in *pti*
cevni *Iokazuj(\ tla   In   finlovib* mt&ik)
v malo dneh popolnoma
: ~ ,      ..     V,
in gotovo ozdravi
• •¦¦¦
nrMfottin. celo pri ttfrh rmlniUh. ki so «e '/,;niMii Irtiil.Ii, il.j bi si v kopfljih pridobili zrlttivji\
Radi    opustitve    trgovine
prodajam

za trte?,
svojo cetioi Gg. vinogradniki  naj   ne   zamude   ctgodttt
prilike^ dokler je kaj zaloge.
i ¦
»
/.'•
r.
V. Arko, Vipava
:*
:
O G L AS.
*
t
Naznanjam slavnemu olh-imlm. da sem tm 17-Ieliiem praklirnem svojem delovanju v prvih jro-riškili izdelovalnicah utež "tvoril
v Semeniški ulici štev, S
aelno zalosro z izdelovalnioo tehtnic ra/no vratnih sistemov In višine, v kalen izvršujem vsa naročila, ki spadajo v Id stroko, kar naj-bitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v mL Andražu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
fjrevzemam v ^mehanično  popravo vsakovrstne uteže. kolesa, šivalne stroje in sJične reci.
".
glavno zalogo icoios prvih ameri sistemov, katera so pripoznana naj-
Y *¦ vedno pripravljen  na izvršitev se holež
: o;                         ncumi
K A It0 L K 0.1! E L,
20-S -                          v Sem^nižki ulici Številka 8


.     • &'**     m-           .*        j* ?      š
Cenjena gospodinja!
fta fl.*jte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, mupnU Kfthfpvujte povsod najboljši f.trifir**t*ft k pravej bobov i kavi, ki Vinu bode jroiovo ugajal, to je h čiste cikorijsko in *l«riove tvarine napravljena domaČa „Kava44 in „Sladna kava družba sv. Cirila In Metoda".
t
,',?
---
-'
t
K iriv «rar v
Dobiva se povsod!
!
•                                                                                     ¦
Glavna zaloga pri: Iv. Jfibačinil v Ljubljani.        -
Dobroznana gostilna
ANTONA  VODOFIVCA
pri
trstu
v
ulici Ghega št. 7
i
¦^%~
je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna
ISul, katera toči pristna bela in ern
vina iz Vipavske doline-     j
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni,    j
a
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7.
•-    -
*
Velika zaloga
vsakovrstne
Ud
:»
za ženske in možice obleke
za  vsaki  stan  in  vsaki letni čas
v največji izderi
?
kakor : sukno, platno, prtenina, Ghiffon, oksfort, srovico, vsaiiovrsluc
preproge in zavesernatnizi)e prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jliger» itd. itd.
->,.—..---. ~. ."¦.-. -.-      .. -'.
Vse po najnižjih cenah.
Cene so stalne brez pogajanja!
i
i
¦
jed 11 hi m blagom
i'
• -
r-
Gosposka ulica št 23.
v .     -V
Priporoča svojo zalogo jestvih in i j ali j po Jako nizkih cenah.
Ima nalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka O:
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej.
i
OMjttlMije ločno i 11 hitro |>o$lr<">J>o,
,•
/.eta 1881. v bona ustanovljena trnka
l Riessner,
nasproti nunski cerkvi)
*
>nporo5a preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako« rrstne cerkvene potrebe« Ima veliko zalogo nagrob-lih vefccev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. rse po zmerni ceni. ~ Naročila za deželo izvršuje očno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo
tiskarno 3rk na perilo.              (P. cl.
h cl.)
¦     -     -    ¦     -     ¦ ¦ .   Vx   L   ¦ -* — *~ "*-«»»• ^
f
^
fejen si v čast pohištva v- ulici Vilmini,
pozor:
naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino glavni vhod v gosposki ulici.

¦
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironteolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan, Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalno jedilne in poselrte sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črai^ojevih delavnic v ulici Ponte trnovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se  naročila  in   izdeluje   po   izberi sa, najceneje in v najkrajšem času.
Boga1 a zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice- jz irsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero Icr razne tapecarjje.
Rili, katero se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo so po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje so tudi na obi> e, bodisi ledenike ali meso'run Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in pnrobrodih.
"^mr^-vm    ^^?w -¦-   **'
| lo^&e »narodni voditelj41 dfc. Gregorčič . iOgel jod'i»p'ttiMastepil®d«#ioiii^i6BtviB L je kupoval sleherno kapljo vina pri Lahu, si» dr. Turna in Gabršček delovala z vsemi silami na to, da smo dobili v Gorici zapored več prepotrebnih narodnih trgovin ju obrtnij. Ni ga skoro podjetja, pri katerem gSta Pa neposrediip^.djlavna in sta razne tvrdke poklicala v Življenje, Poltoffistr cT vsem tem ne bomo obešali na veliki boben, flotela sta ustanoviti tudi veliko zalogo kolonialnega blaga. Ker ga v ;Gorici ni bilo, sta iskala v Trstu in Ljubljani večjo narodno tvrdko, ki bi ustanovila v Golici podružnico, fridobila sta veletržca-Trudnar v-Trstu, ki je iskal najprej Slovenca, da bi mu izročil podružnico. Ker ga ni našel, jo je izročil zmernemu Nemcu, ki je podjeten in nam prijazen človek. To je oni »greh*, kateri zdaj »Gorica* obdeluje po svoji navadi! — Nanv-je bilo -pred-vseni-zato, .da sepristri-žejo peruti lahonskim veletržcem! Žal, da se je le premalo dosegel tak namen!
Kar se pa tiče drugega dela podtikanih »grehov",, bi bilo prav zanimivo vedeti, koga drugega poleg Gašpnrja so razburjali edino pravi nazori, katere je zastopala .Soča« o naši trgovini. Mi pri »Soči* smo si vtisnili globoko v dušo znamenit članek izkušenega štajerskega prvoboritelja dr. J u r t e 1 e v slavnostni štev. »Slov. Naroda" ob 25-letnici. v katerem je objavljal svoje skušnje o neki vrsti trgovcev na Štajerskem,. Dejal je biizu tako-le: Ljudje, ki o trgovini niC ne razumejo in nimajo denarja, začenjajo trgovino in otem pridno kriCe: »svoji k svojimi* Toda upci hočejo biti za svoj denar tudi primerno postreženi 1 Zalo se dogaja, da taki trgovci le prekmalu propadejo —, Slovencem v obCe v sramoto in ulov. trgovcem v škodo, ker jemljejo zaupanje še poštenim in vrednim... »Soča" je imela večkrat priliko to naglašati — in bo še naglašala..., kajti skušnje nas uče, da je tako prav. Saj je zadnji shod napredne narodne stranke na Kranjskem sklenil celd resolucijo docela v tem smislu, zahtevajo od ljudij, ki hočejo postati trgovci, dovolj znanja in dovolj denarja. Da take zahteve niso bile nikdar po godu Gaš-parja L„ to je že znana reč; ali da trobi zdaj »Gor." v"njegov rog, to daje »narodnim voditeljem* najslabše spričalo tudi o njihovi skrbi za edino pravi trgovski narašCaj.
Tak6 je ta red Kar piše pa »Gor.*, je le inpertinentna iznajdla — lažnikov po poklicu.
TerorisBCiii naših trgovcev In obrtnikov. — Ko so naši »Goričani* sumili, da je poslal neki goriški obrtnik njim neljub dopis v »Brivca", so takoj zaropotali nad njim, grozeči, da že dobč pota, po katerih mu zamaši usta. — Na »Slogaškem* posvetovanju v »Šol. Domu*, ko neki krCmar ni liotel sprejeti volitve v famozni odsek, mu je zaklical »GoriCanski" kolovodja pomenljivo: »A tak6, nočete sprejeti? Že prav,!" Ubogi mož ni pomislil, da bi utegnila prav »krč-marska zadruga" njemu prvemu zaklicali: »Že prav 1 Kakor ti nam, tak6 mi tebi!" — V »Gorici" od 24. novembra pa čltamo to-le grožnj o : »Kdor pa hoče drugače, svobodno mu. Potem pa bomo govorili tako, da bodo globoko obžalovali tisti, ki bi Turni in Gabrščeku pomagali delati prepir in razdor
med nami i*
Takd je torej ta m l Kdor tuli v ko-rumpirani rog bankrotirane »GoriCanske* hande, ta dela »za slogo" ; kdor tega noče storiti, marveč si dovoljuje, imeti kakoršno-koli drugačno mnenje, ta »pomaga delati razdor med nami", — zalo je treba, da mu »Gorica* posveti takd, da bo »še globoko obžaloval". — Tu se torej kar očitno napoveduje bojkot trgovcem in obrtnikom svobodnega mišljenja!
Ali mari menijo propadli »Goričanski" kimovci, da se bodo dali kar takd terorizo-vati naši trgovci in obrtniki? Ali menijo, da bo »Soča* molčala ? Naj si le potolažijo prevročo strankarsko kri in naj se spomnijo, da njihove grožnje so nož, ki reže na dva kraja. Kaj pa, ako »Soča* poskrbi, da bo teklo največ krvi na »Goričanski" strani? „Sočina" beseda v tem oziru bo še vedno 99 krat več vplivala nego klepetanje domišljave »Norice". Gibanje po celi deželi nam je porok za to! Tudi .zaupnice* dokazujejo, da je temu res takd!
Dobro domače zdravilo. — Med domačimi zdravili, ki lajšajo bolečine in se pri prehlajenjih itd. uporabljajo, zavzema prvo mesto v laboratorju, Richterjeve lekarne v Pragi izdelovano Liniment. Capsici comp. Gena je nizka: 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. za steklenico. Vsako steklenico se spozna po znanem rudečem sidru.
'

Društvene vesti.
Tolminsko  učiteljsko  društvo vabi k  zborovanju   dne 22.   novembra   1899 ob J &7t uri zjutraj v šolskih prostorih v Tolminu j i nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor in Pozdrav predsednikov, 2. Poročilo tajnikovo. % Poročilo blagajnikovo.  4. Volitev  pregle-dovalcev računov, 5.  And,  Vrtovec pojasni glavne momente svojega čre2 20 letnega de- i fovanja   na   šolskem   in   učiteljskem   polju, razloži   vzroke   odstopa   od   kandidature  v J*n»j. šol. svet in odborništva *Učit, društva«, w» se izjavi,  da ne sprejme nobene morebitne izvolitve. 6. Volitev društvenega odbora.
uljudnp vabt
"Hi
dan zarad stroškov, ker bo ta dan ob 16, uri tudi volitev 2 učit zastopnikov v okraj. Sol sveti Ako gredo oddaljenci nekoliko prej od doma, da se bode moglo zborovanje točno začeti, bode do poludne vse dovršeno in po obedu bode vsakdoprostzarad povrnitve do^ inuT^A^atk^A^mskem popoludnevu,
Dostavek * uredništva: Zadnja »Gorica" se jako drzno zadira v g. Vrto vca, edino j.atč, ker je priobčil v »Soči* nektf svojo izjavo in ne v .Norici* ¦ Kdaj je storila »Soča* kaj podobnega?! — To je zopet dokaz, kako hočejo »Goricam* s terorizmom množiti svoje mizerne vrste. In res imajo marsikoga, ki se jih boji; iz strahu pred njih terorizmom trobi ž njimi, a kar je najlepše: to pride nam „Sočanoin povedat in prosit, naj mu ne zamerimo,.,. Mi ~_poznamo_ »Gorjeanski*—terorizem prav dobro in vemo, da vsakdo nima toliko poguma, da bi se mogel upirati___Toda zdrav
odpor p zavladal po celi deželi! Moči prihajajo na površje in požend sedanjo črno temo, —
Pevsko društvo „A<lrtja* v Barkov-
Ijah vabi na domačo veselico s peljem,, glasbo, W°i »fesom in svobodno zabavo, kateri bo v nideljo dne 19, novembra t. 1. v veliki stekleni dvorani .Narodnega doma* v Bar-kovljahu Začetek ob 5, uri pop.
Na shodu v Seiaiii je bil navzoč tudi zastopnik k on sum nega društva v Toni a ju. Govornik Gabriček je to vedel; zatč je toliko žtvahneje pobijal potrebo takih društev in njih neizogibne slabe posledice, ki bi bile pri nas vsled posebnih razmer še veliko hujše nego na Kranjskem — „Gt rica* je prinesla v torek že zabavtjico ha ta shod; najbrže se ne varamo, ako rečemo, da se je zatekel k njej oni zastopnik kon-sumnega društva, da se malce ohladi za vse ono, kar jih je slišal v Sežani. „Gor." prav?, da Gab, je govoril kakim 20 obrtnikom, nekaj učiteljem, par posestnikom in pomožnim uradnikom; vseh pa da je bilo 40. „Soča* je poročala, da jih je bilo nekaj nad 50, kar je pravo število. Vsled sv.'Martina, ki je pa-tron sežanski, marsikdo ni mogel priti. — Govor Gab. da je dišal po kapitalizmu, pravi poročevalec »Gorice*. Revček nima niti pojtnp kaj je kapitalizem, pa brblja o njem! On smatra najbrže za kapitalista vsakogar, ki ni berač! — Da bi Gabr, imenoval učitelje narodne voditelje, je laž. Omenjal je, kako so med drugimi tudi učitelji organizovani, da skrbe za stanovske koristi. Pohvalil je to organizacijo in pozival zlasti trgovce in obrtnike, da jo podpirajo. Saj je trošek za šolo in ceste, dejal je, skoro edin, ki se neposredno porablja za nas! Napredovali bomo mogli v trg. in obrt. le po večji omiki, katero nam daje šola itd. — Da bi bil tomajski konsumni organizator razumel »drgnenje ob Črne suknje", dvomimo! Ako pa česa razumel ni, naj raje molči! Lažejo že uredniki »Gorice* za sto diplomiranih lažnikov!
Shod v Kanalu pret. nedeljo se je tudi sponesel v popolno zadovGljnost. Sklicatelj je bil g. župan Zega. — Govoril je dr. H. Turna o organizaciji trgovskega in obrtnega stanu. Vse glavne misli govorov podajajo naši članki na uvodnem mestu. — Zdaj je čas, da trgovci in obrtniki pristopijo k »Trgovskemu::, in obrtnemu društvu"
._ .-.„ _-.
.......-
po svetu.
•¦
Važnejši predlogi v državnem zboru*
— Poslanec Pospišil s tovariši je stavil i redlog v svrho olajšave vojaške službe, da bi sinove srednjega kmečkega stanu, ki so potrebni za domače delo, jemali le v rezervno službo, ker drugače trpi kmetijstvo mnogo vsled triletne službe; dalje naj bi se uvedlo dveletno službovanje, in voja-kom-novakom, rezervistom in domobrancem naj bi se, kadar se jih kliče, plačali troški za potovanje od vojaškega erarja.
Poslanec Gunther in tovariši so stavili predlog v svrho povzdige kmetijstva, da bi se uvedel nadaljevalni pouk za moško mladino na deželi cbligatorično ter da bi se napravile na Ijudskiu šolah na državne troške kmetijske nadaljevalni e.
( Poslanec D c J e ž a I s tovariši je podal predlog glede ni ljudsko štetje, po katerem pozivlje vlado, storiti vse potrebno, da bo mogoče poleg občeval nega jezika točno določiti narodnost vseh državljanov, tako, da izostane vsako uplivanje od strani delodajalcev, korporacij, itd., katero upi i vanje bi bilo treba kaznovati strogo, — Tak predlog sigurno je povsem na svojem mestu, ali vladi je baš do tega, da konstatuje le število prebivalstva z občevalnim jezikom, za narodnost jej je malo mar!
V kontrolni komisiji za državne dolgove vladina predlaga ni podrla, ker večina glasov je bila proti temu, da se izroči potrebno zlato denarni banki za izmeno državnih not. Vlada je vsled tega v veliki zadregi, ker ima sedaj samo 30 milij. na razpolaganje, ali te bo treba šteti banki ob novem letu. Vravnava valute je s tem zaviečena. Nekateri zahtevajo, naj radi tega Clary odstopi, drugi pa trde, da vlade že najde pot z te zagate* v katero jo je spravila desnica. Zato pa so imeli že dnč 15* v Budimpešti pod presedstvom  cesarja skupni  ministri o
-'   ¦¦     .-;
m

na vsfeKMMt
iK           ET    ""—"¦"^"J*-   R"*W
Odbor %n pretoitov« § li. je imel 14, t m. svojo prvo sejo. Daszynsky je predložil premeinbo v tem smislu, da fci se § 14; glasil tako, da vlada mo^e izdajati ustavno odredbe, ki ne spadajo v področje drž. zbora, sajijo m osnovt-predhadnega dovoljenja drž. zbofa, in gosp. zbornice. To je nekam nejasna reč. Kaiser je stilizoval § 14 tako, da so cesarske naredbe dovoljene samo v nujnih slučajih povodom elementarnih nezgod in vrijne. Do končnega rezultata glede predloženih prememb še ni prišlo; vsekakor pa se spremeni § 14. bitslveno*
Baron SelnEldt-Zablerowf bivši deželni predsednik na Koroškem, je umrl dne 15. t. m. na Voloskem, star 74 let Koroški Slovenci nimajo povoda za njim žalovati!
naznanil, kako so konstituirani razni odseki. Socijalno politiški odsek je izvolil bar. Di-paulija svojim načelnikom. V državno sodišče so izvoljeni Začek, Stranskj, Šlleny* Eeller j* zahteval, da se nagodbene predlog igro€e nemudoma odseku brez prvega čitanjaj To se dotle še ni bilo zgodilo, zatd je dano zbor-inici na prosto voljo, da izvrši prvo čitanje. Rieger je napadal redarstvo, ki pri izgredih brez povoda kar drvi na konjih med množico. Predloga o oprošfienju trgovinskih ladij od davkov se je izročila proračunskemu odseku, Doležal je predlagal,- naj se imenuje odsek 48 členov, ki naj o prihodnjem ljudskem štetju konstatuje resnično narodnostno razmerje; predlog je bil odklonjen*
V gosposki zbornici so sklenili o predlogi za podeljenje pomoči bednim krajem razpravljati nujno. Predloga je bila sprejeta v vseh 3 čitanjih.
drž. zbornici je bi! sprejet predlog Sehuekerja, ustanoviti komisijo, ki naj konstatuje, če je smatrati odgovornim za izgrede v Grasiicah, Holešovem in Vsetinu organ* vladine in autonomne.
Danes je na razpravi predlog o odpravi časniškega in koledarskega k o 1 e k a; dalje predlog, obtožiti ministerstvo Thunovo.
Rusi In Angleži. — Časniki prinašajo vest, da je nastal razpor med Japancm in Rusijo, kateremu bi bili vzrok Angleži, češ da tako odvrnejo Ruse s pozorišča v južni Afriki, Tako eni; verjetnejše pa je, kit trdi drugi, da Ruisija hoče porabiti sedanji čas, ko je Anglija zapletena v vojno z Buri, v povišanje svojega upliva in svoje moči v Aziji. Govori se celo, da Rusi so že zasedli jedno važno luko. Japonci so nasprotni Rusom, in umevno je, da jih Angleži podpihujejo, ker se boje, da bi Rusija ne dobila le preveč močij v Aziji, vsled česar bi angleška veljava v Aziji šla pod zlo. Vsekakor je zanimivo, da baš sedaj se gibljejo Rusi v Aziji, ko imajo Angleži vojno v Afriki. Za slučaj kake vojne v Aziji bi bili Angleži v največji stiski, in kdo ve, kaj bi se zgodilo ž njihovo močjo v Aziji. Na strani Anglije proti Rusiji stoje poleg Japoncev tudi amer. Zjedinjene države.
v
Raznoterosti. — Z bojišča v južni Afriki ni nobenih posebnih poročil, nego to, da Buri še bombardujejo Ladvsmith. Govo-I rilo se je že, da general Burov, Joubert, je umrl, katera vest pa je preklicana- — Ruske tečaje prirede v Ljubljani* kjer ustanove posebno društvo »russkij kružok% dalje v Trstu in v Trbovljah. — f Kranju so našli prazgodovinsko pokopališče, ki je velezanimivo, ker v njem so reči iz jako starih časov. ~ Županom v Postojini je izvoljen g, Jos. Dekle v a. — O ustanovitvah konsutnnih društev tožijo britko tudi trgovci na Štajerskem, ker se ustanovljajo, kjer se le da, na kvar trgov-stvu sploh.
**:. K^jffl ftfi?WYWtii«ti»'
Narodno gospodarstvo.
Urejuje Anton Kristan.
v.
-¦¦¦•• '•• M "''
Trgovec, njegove pravice iu dolžnosti. — Trgovski zakonik seznava dve vrsti trgovcev; za jedne veljajo vsi predpisi trgovskega zakona, za druge pa le nekateri (§ 14. i trg. z.). Prve imenujemo trgovce popolnih pravic, drugi se pa naziva jo trgovci nepopolnih pravic. Kdo se naj šteje mej prve, o tem določa višina obrtnega davka. Na Dunaju postane trgovec s popolnimi pravicami oni, ki plača jedaoletnih direktnih davkov od svoje trgovske obrti najmanje 50 gld., v okolici Dunaju oni s 30 gld., v mestih nad 50.000 stanovalcev s 40 gld., v mestih nad 10.0' •> st. s 30 gld., v ostalih pa z 20 gld. Torej: polnopravni trgovec v Gorici je oni, ki plača na leto direktnega davka nad 30 gld.
Ako je" pa tvrdka takega trgovc« enkrat zapisana v trgovskem registru, potem p.i nič več ne odločuje višina davka, naj se ga H šteje za polnopravnega trgovca, kateri je in ostane, pa ako tudi plačuje manjši davek.
Polnopravni trgovci imajo posebne dolžnosti in dobrote, katerih pa ostal? trgovci nimajo. Za nje je določen trgovski register, v kateri se tvrdke vpisujejo. Jedino n j i iu pripada trgovska tvrdka v* tem obsegu in smislu, kakor ju določa trgovski zakonik (§ 15-27.) Le polnopravni trgovci so primo-rani vesti trgovske knjige, katere so j..*i v časih rešiteljice iz nezgod, in le pohiqp ravm trgovci morejo imeli prokurista.* In ako je bila tvrdka polnopravnega trgovca vsaj dve

¦


leti pred  fc$riM
sana.' ¦ ima > nra&i*>A Ji/\ ¦&*'&/'-^^^^^^^^L^^
L9fMn

Un.
Pod tpgo^uii šM^i(:m$ xmm
javni seznam tvrdk pol doprsnih tjgovcev Im trgovskih družb, kater? vodi ttgovsko sodiš^r v to svrnot da bi se občinstvo o razmerah
poučiti; Pristop do trgovskega registra Je vsakenra dbvolfen v uradnik urah; more se zanfe^ifiidfplspis, za kar se pa mora nagraditi pristojne stroške. Pozor! t ~* Danes ob ik m zveoer je aopet predavanje j» .Trgovsko - obrtni zadrugi«. Predmet: ,0 firmi«. Predava g. Ant. Kristan.

Težajl aa tesarje. — Trgovsko in obrtno društvo poroča, da je dobijo naznanilo, da priredi obrtno pospeševalni odsek trgovinskega minifcterstva tečaje aa tesarje na t^hnologičnem muzeju na Dunaju, Revnim se omogoči obiskovanje s štipendijami. ?eč prihodnjič.                                 '
s*
0 položaju zavarovainlli potovaleoT
p;še „SJ. Nar.» z dne 7, t, m. v narodnogo* spodarski rubriki. Položaj njihov p res mi-zereu; niso stalno plačani, niti oskrbljeni za slučaj bolezni niti za starost. Pisec zahteva organizacijo zavar. agentov šloY, v upanju« da bode le-ta vir raznih dobrot. In prav ima. Hoče tudi, da se kot zavar. potovale! nastavljajo samo zanesljive, strokovno izo-braiene osebe.
Razglas.
Prva mizarska družba v Solkanu protest uje odloftno proti govorici, da bi bi! na?* Celnik te družbe g. M. Kor§iC osleparil dražbo za znesek gld. 1300. Ta govorica je povsem lažnjiva, in izumiti so jo morali le ljudje, kateri nimajo drugega dela, nego da se Hkajo v tuje stvari, da opravljajo ljudi in da ro-vajo proti omenjeni družbi. Takim ljucfem svetujemo, da pometajo pred svojim pragom in v prihodtije držijo jezik za zobmi.
Prva mizarska drujba v Solkanu
pri Gorici.
Bratuž Alojzjj, Andrej Ličer, Jožef Lorencntf, Jožef Zavrianik, Kor&ift Matija, Luznik Andrej,
i
Heimeberg-Seide         f
von 45 kr. bis fl* 1465 p. Jfel. — mir telit? wetm dirckt ab meinen Fabriken bezogen _» schvvarz, weiss und farbig, -» in den moderasten GewM>en, Farben uod Dessins.   An Privato  porto- und  ateuarfral
in« Hati»# Musier umgehend.
6. Heitieb©rg% Seldeu-Fabriken (k. u. k. Hofl)*
Zlrlch
•
—
101 k M gli. mesečna RfS SE
seli krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž* pa* pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwlg ister-relcher, VIII Deutsche g&sse 8 Budapest         lOi
}>
krasno dovršene od 20—25 gld. 4000.
>
Naročila sprejema Anton Jorkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Pozor!
_____.-.,: ¦      ~ --i. •••••¦.-•¦      ¦-    -       -    -J--.         •             »--••---¦¦        • -.,    .                     ,,_-..         .       _.                                                 - . m,              -    —        ¦»¦»•-¦ ."-.        :*            ...   -   - ._   .... ,aa   —. -                                  ¦-»¦       —r        •       •    •       »i""-     -
t
i
**   »I-*."
kupuje podpisanec po najvišji ceni
Ivan Premrou,
v Gorici, ulica Morelli št. 49
(za mesnicami.)
\...
kateri   ima   veselje   d°   ^ev" ljarstva, sprejme ugodnimi   pogoji   Iv;
eevljar v Vipavi
P.
trgroyee z ,
t Stolni nlici št. 2. t <iorki
priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64               ; Gorici in z dežele
•                                                                           X.
Prodaja Ciril-Motodova in Knelppovo
sladno kavo v zavojih.
14.                                                             *                        .
Zaloga žveplenk dražbe *v» Cirila in
Metoda.
i V
^isr   ¦:¦'- .   _  .....¦
¦. .                            ¦*      ¦.                    T:
-   -    >-
"v        ~  **       v —
t                                                                                                                                                           ¦-¦•V-,                                                                                                                                                     *••-¦¦                                       ~       A-
j              Gara n ^ i j a   C   ion           J
m
,                                                                                                                                                                                                                                                                                                           "t                                            • •

2
i
©-
M. SDL1GOJ,      J
urar v Kanalu.                12
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših jo sistemov, kakor Riogscliiffchen io Rundscbig i g chen ^Afrana* s lihim tokom. Sled^a je gledž ¦ praktičnosti in hitrosti neflose^iva (1000-2009 šivov v minuti), šiva naprej incazaj. Sme se

o , o
*
pp vsep pravici krono vseh strojev imenovati Stroji za Šivilje od 30'.gld.; m krojače jd
.*
J38 |W. naprej s stojalom vrsd*
b enem se priporoma na točno popravo ur in strojev po zmerni cem
v.~-
«
»
*- '-    '    I
'",        ..-    a.             'i
¦»
j   -
-1

aranelja ®  Sat
:->
.•   -
i5

»
¦L ::
"MM
%i
Mm
»15
~r
:
fo!*/'L/-¦¦'"  3 ¦¦¦¦'iV^i;'-*^'
vC
......._........p
pa

;f*i
fcs%.;y.i
l&»!»
MITO
JtatfMKBff
i



T    ¦
feFjj0 prot
'¦4*   r          -¦
še n
^rft društvoj^e bilo
da sektam
1
29

i
i
ellul^oloteip .........      ''qgt%gi vse
-- \*
»ne !
, z«
*     4. ."%
em  Maryn
%
*
novembra, *-
županstvo ji
¦**llHHlil
L"
¦«¦'
ta
¦*    1
v-

V Sol, MM* dne |4,
».iteilft 'lili ¦, stevm*
iiuf iito%ift' H b 16n t«i-ju, in te
11^ i0«telie|8 ^laiku in nadu-1 g, Zorna. J* doljne Vrtojbe je oddal
efai*t-m$¦>§Mk,M ste fo. nevednosti,
®P§!;j«if močno obžaluje svoj cin. Cela .ittJd$jb* jr©|e$tuje Iz dna duše proti telil 8W«Mitnefntt Wi in odobrnje «ftTO^*'#*r"fWii W Gabršfieka napram svojim nasprotnikom t fiog jut živi Se mnogo $00* Mtigm «»I6 zatirane domovine i
Z Qm< Vrlojbenei, ali ate že pozabili ono osodepoino leto ob volitvah f državni zbor, |o i&> ias na škandalozen nacih. lovili z vo-n vlačili trumoma v goriške temnice IV tEdo vas ji takrat javno zagovarjal V Ali se ne spominjate več t i s t e g a nepozabnega dneva v Šempetru?' In zdaj tako plačujete; ali vas ni sram?!
¦'
•

0©r« Vrtojb», dne 15. nov, — V stji dne 14, t, m, so sklenili v Vrtojbi zaupnico grofa Coroniniju po uplivu tajnika Per-Slen, učitelja ^prna in Laha Oblzza, Tako je pilila naša vas v škandalozno sramoto po vplivu nedomačinov, Rad bi vedel, zakaj iroajG ukazovali in begati ljudstvo v Vrtojbi jprej omenjeni možje! Sklenili so zaupnico, a jednoglasnog ker manjka jih se 17 (proti »kateri se niso vdeležili seje in so vsi 0 U zaupnici, f seji se jie izvrstno pote-T.l za dobro stvar A. Gor kič iz Dol. Vrtojbe. Slava mu! A vsi drugi, iz Gor. Vrt. 6, iz Dol, 1, iz Bukovice 4 so res sklenili in glasovali, a pr^oti' svoji volji, d« se nt bi ^merMi' g.   grofu (Obizzu),   g.
ali g. tajniku in   kar  je   še  tiste
*
" ¦: :¦'¦ -4
ti.'\i.v"
'"M
K
'¦ .     ^-:!^
J..
m' ¦¦
T  *.     »D
Kar se pa tiče drugih starašin in ljudstva sjploli iz Ctor* J?rto||bet protestu-}f Irt^islliiiilft-i^alS^ proti one) za-m pn i c% —- Rad bi tudi vedel, kdo je od starašin v resnici za 2aupuico iz Gor. Vrt. iii^ilflT^^|af Obizza in župana! Da, prav lahko rečem — nobeden, ker vsi so bili nekako prisiljeni v to, kakor so sami reklil
% ^#pip||/i(ni ptaraSinstvo pri tem, da daje ^^|p^:^bss#^tt<fii grofa   Coroniniju!  O
€Son Vttojbenec.
.s

**
?:::,
.v^S'
• * i ni
f»
^ ž
f    /'¦-.

^sfei
*
il^HiNM^ dn® 15* noveijibra.
......|^3pi|Qi3^'i^t#-- ^kofat-iotni^-.psavi pre*
»fciifetodi iaz nrisilien vzeti oero
-«
fjSiifclukovci o     .
i^ bbCise; Vrtojba na CcrdninJia, v
_w.__^, Jfe pripomogli po pngovarjaniu učitelja i^#mi|(|^ii||ppa"fferštca ¦ tud« Bukovci, ki so
>;$JMBfiffiK^fil     i';,.r ¦-¦¦¦¦¦'¦¦¦¦¦ ' -'^'     ¦
»l^^i^^^^iS i #<JStipanje( ^gosppda
iml^i f Uiife fe» jifitrgrosinio, naj
S"      "
die 14 noK
i
teh pa Vam ne
Bi
žal
-. o*r   ^   .
»
...... l-^n^!
ml
ia^iffeod #ipž* U s<y nepok l ica ni
bjt voiitv* y, sferah
pripraviti ljudi do
|e^^|^0 »pirv# pči katerim da-
te našega, nji1: #sti| zaupnic; le! jvsied pritiska od
fvl^^liainte.* % ;pa
stat^Siilv alla Tomažič? je na .rat rao $r
.    ,*
(V
*? i"

.(-¦'¦'¦.¦'..¦¦/'..'¦:


'    V       ¦      f?«-V''i


h
ti
I
i
t.-a
I
i I
i
i
)
mPM
'\..i
h\


.:eri drugače se
bili ^#IH nami, pa ne $nf3$f$čft Petri ,©lbtte|illfj§it< ker večina -l^|:|^pi|pfW^ # Šv..:1lii§#-J Druge maijli' oočinei te drže
on^.vnirtv^r-lil/pa-ASe:'

?
Sii&idevo ne na desno. ,i'.r^r. .MliMive u je Jako živo, in od tam gre iflmji »ii drugam. Zup^n Vidmar m učite| Itori^žif p^ menda ne pozabita dne 12 1W #. SliiftlaC sta dosti!
Jasni se,/jasni, in kmalu postane^dan, da b^ft vidni *Goričani* y vsej svoji nagoti, v se$ svoji zlobitv sem svojem srednjeveštvu. y proč ž njiirii, ki nas javno po svojem glasilu „Norica* hočejo tirati nazaj v stare n^eza vredne- Ca$0t. pročži^inii, da nam zabije prava luč pravega napredka in svobode !
v ,   •   • ¦SJL

iifcavea. r- Dopis iz naše vasfv i^dMdiijt Sti aSofie* je prolrcročil mnogo govorenja in zanimanja med vaščani. Veliko m je ugibate, kdo je ta »predrzni* dopisnik, kateri si upa naše starašiustvo iz dolgoletnega Jiiaianjjft dramUi, V naSi zbornici se neprenehoma seje in„ seje, žetve pa le nič riif nekaterim (ne rečem, da vsem) se prav rado med kakim važnim in za obfrfuo koristnim predlaganjem zdeha, oni gledajo samo* na katero &trau se jih več odloČi, da potem ž njimi potegnejo. Zato bi pa bilo želeti, da bi prišel kmalu čas, da bi naši volilci enkrat oči odprli ter bi volili v starašinstvo takih mož, da bi se kaj potrudili in preskrbeli za blagor naše jako zapuščene občine, ker do dandanes se je v ta dober namen prav malo storilo.
Vozna cesta iz Lokavca v Ajdovščino se je že parkrat merila, kdaj se bo pa gra~' dila, je vprašanje? Naši vnuki nam bodo znali mogoče kaj več o tej cesti povedati!
Jako potreben bi bil občini vodovod, posebno za vas Bitovi, katera mora rabiti popolnoma slabo in umazano vodo. Veliko se je že o tem govorilo in ukrepalo, a pravega se vendar ni ukrenilo!
Skoro poldrugo Jeto je že preteklo, kar nam je »babica1* umrla, in nič se še ni storilo za nje nadomestilo. Ljudje si morajo v tujih občinah babice iskati, kar je pa za nekatere vasi jako daleč*
Pri nas se ljudje tudi za politiko jako zanimajo. Preteklo nedeljo, ko so ljudje zvedeli, da si je naš podžupan »in spe14 m zaupnico zastonj pete brusil, je vladalo med njimi veliko navdušence, bilo je slišati grp-rtiotite živio-kliče na dr. Turno in njegoye privržence, ter »pereat14 vsem »Sočinim4* nasprotnikom! Onemu, ki si je pa za zaupnico toliko glavo belil,   ni  tako   ogorčenje  med
kar nič ugajalo — popihal jo je!
*. j-ii****1**!"*:^**?.,*— „
-*       i
Iz občine Sv. Križ na Vipavskem, dne 12. nov. — Danes smo izvedeli, da naše županstvo je odposlalo grofu Coroniniju zaupnico, in to že drugo v 47 dneh. Otročarije! Razburjenje, katero je vihralo danes pri nas, je veliko* Možje v odločni večini so se spravljali na naše terorizovane starašine. Naše županstvo ima 32 občinskih starašin. Radovedni smo sedaj mi davkoplačevalci in volilci, in komaj čakamo, da izvemo, kateri so tisti, ki so podpisali zaupnico. Povem pa že naprej, da ena tretjina njih nima niti pravega pojma, kaj je zaupnica. Morda nekateri mislijo, da je dobra cvrta klobasa — in v obleki te veljave je tudi od našega ,medveda* napovedana zaupnica. Nas več svobodomiselnih volilcev in posestnikov v Sv. Križu naj odločnejše protestujemo proti našemu staraš i nst vu, katero kuje kar samooblastno take spletkarske zaupnice. Pra-Sajte ljudstvo, v o 1 i 1 c e, potem sprevidite, kakšne veljave je Vaša zaupnica — tako nekako so doneli danes klici pri nas, kamor si stopil. Volilci imajo odločiti, na kateri strani stoj^ ne p.i starašine! — Nadejamo se za danes, da niso vsi podpisali zaupnice, pa saj izvemo to v kratkem. Ljudstvo pri nas napreduje, ker hodi obilo po svetu, kjer se izobrazi, in ii odpirajo sedaj še nevednim sokrajanom oči. Rezultat vseh teh rečij jČ ta, da ogromna večina je, na Vaši strani 1 Bog živi dr. Turno, Gabrščeka, dr. TriJlerja, m vse svobodomiselne može naše strank«?! Le pogumno naprej — zmaga je gotovo; naša. Stare vse v „penzijon J*
(Odstavek o »črnih suknjah", o  »spo-rovtarjev*   itd., smo   črtali.   Uredn.) Več svobodomiselnih volilcev.

•*
\..                                      .-"-                                   Ml ¦ -M!     ¦   mim                  VI   ^—^-^J.^^. ^----------------.
€
-   -
ff
X*                                                                                                          .              $                            •                                           -v.
mk m-/ :-m ^.^^^ „_, ,-___, .—j,                „__ u_^ *;'
m razne novice.
¦.-.' ...

Bva nova doktorja. — V ponedeljek sta bila promovirana na graškem vseučilišču v doktorja prava dva nala domačina iz SoSke doline, gg, Rudolf Gruntar iz Kobarida in Fran Prežel j iz Tolmina. Prvi* ki je že dokončal sodno prakso in ima tudi |e sodnijslji izpit, se je posvetil odvetništvu j ftl.^ltane, v Gorici; drugi ostane baje pri P^n—t Časlitamo iskreno obema! Vese-" ^Mfiko bolj, ker iz cele Soške doline 'IHWIl$WW dobili niti enega doktorja!
tisto grozovito bombo »      Wimm     .    .       H dnevi in na oni
%'« r*
-?    n m

¦ ,-A  .      ...           t                                                                        G'
9Ci w$no

^fJ&VAfr*?***
i       ::¦.        m

i
H
W "'s
•>
'
fe&    S?
'   *.     i
i
iz
¦t.
O U
a o
&
-   s#
Q
n e
U
a
B
I I
j?*-*'*"-*'^
i«
f
)
1 t
l
t
l
I KOllKa p
cUNp. jih imajSimendr komaj t8> a vseh iiiilh županij je nad 100, Največje, najznamenitejše jnpe županijeostajajodocela hladne; v teh župnijah je odločilna beseda za vsakega domačega politika! ~~ V Šempasu, Pod-gori tin arugiod je prodrla zaupnica proti volji zavedne manjšine, ki se utegne spremeniti q»b prvi priliki v večino; kakor se je^ zgodilo, v Komnu, kjer je zaupnica pokopala celo stkrašinstvo — pri novih volitvah, V največji i županiji (Kojsko-Šmartno-Kozana) je zaupnica propadla; enako v Mirnu. Kjer so zaupnice sklenili, je v starašinstvu v e č i n a takih mož, ki ničesa ne čitajo, o politiki pa prav nič ne vedo; ali povsod so. vzbudili proti sebi odločno gibanje mlajšega, zavednega naraščaja. Pač žalostna, a zaslužena perspektiva našim   »Goričanom* za najbližjo
večjo blamažp,  katero so  sami  klicali!   Ali bodo izvajali iz tega posledice? Dvomimo!   *
C. kr. državni* gimnazija v je obhajala te dni petdesetletnico svojega obstoja. Vodja, šolski svetnik Gross, je v izcedni seji učiteljskega zbora omenil da se je si nov, 1849 združil nekdanji c. kr. filozofski učni zavod s tedanjo šestrazredno c, kr, gimnv/Jjo, da je tedaj zavod v ..sedanji svoji osnovi popolne (akademiške) gimnazije koncem oktobra 1899, izvršil petdesetletnico svojega obstoja. V tem Času je imela gimnazija 8 vodij (dr. Ivan Jordan 2 leti, Anton Stimpel 3 leta, Vaclav Menzel * K hi: Karel
mnogozasiiiznega najnovejša svoboda *
a: »iNeumevno mi je, kako more biti »mokrač* Peter»Goričan* 1 Pri zadnji držav-nozborski volitvi v 5, kuriji je delal z vso silo, da bi volili kandidata-železničai^u ki je socijalni demokrat, in nikakor ne dr. Gregorčiča, odnosno kakega f.,.. Tako jih je preganjal Peter, prav tisti, ki sedaj piše v »Gorici* tiste grde ostudnosti ptfd tvrgko samega dr, GregorCiCa! Nekoga, ki ga m hotel slu-šati, da bi volil socijalnega demokrata, je pa hotel kar ugonobiti.
In ljudje s tako kameleonsko kožo se drznejo oCitati drugim nedoslednost, ako spre-mene o kom svoje mnenje v stvarnem pogledu44 '   "      •
— V  mjBat*
T u m a je  za vozil z
sta
posti
in« nor *v tet
cvinlkc U-
Holzmger 10 let, Fran Ivan Zindler 3 leta, Božidti 'Henrik Gross 10 let), 172"• Mčitelje in rr>-fesorjev za obvezne predmev^; 7'|| u>onwv je bilo pri zrelostnem hp%M fepo?dA3Hi zrelimi (mej njimi 142 z odliko;, ^vtv ,r!i^ rimi imajo prav mnogi velike za&iu&oza državo in cerkev, Najmanj zrelih abiturijentov je bilo L 1858., samo 4, najveC i 1899,, namreč 28, Najmanj dijakov je imela gimnazija 1. 1857, namreč 222 koncem leta, največ pa koncem 1. 1899., namreč 447. Najsrčnejša želja ravnateljeva, pripomoči zavodu do novega, dostojnejšega doma, se, žal, doslej ni še izpolnila, a upajmo, da se kmalu izpolni. Ko se je ravnatelj spomnil še dobrohotne skrbi c. kr. dež. šolskega sveta in visokega c. kr. mitičnega ministerstva, je želel zavodu, da bi se i nadalje tako lepo razvijal („vivat, flore a t, ereseat in aeternum!*) in da bi duh jedinosti, poštenega dela in prave ljubezni do Boga in domovina vsikdar navdajal učitelje in učence. S trikratnim »živio* na našega presvitlega cesarja, pospeševatelja znanostij ter vsega dobrega, lepega in blagega, je zaključil redko slavnost.
, \% Povirja v sežanskem okraju smo prejeli popravek, da ta mošnje starašinstvo ni sklenilo zaupnice grofa Goro ni ni ju in da tega nikakor ne misli v prihodnje storiti. — Mi dostavljamo k temu. da smo v naglici zamenili županij o R o d i k s Povirjem, za-| upnica je bila torej sklenjena v Rodiku in ne v Povirju, ki nam je znan, da se šteje med napredne kraške občine.
€K   Likar   popravlja. »Soče44 v Gorici.
Ozirom § 19 tiskovnega zakona zahtevam v »Soči* ta le-
popravek: i res, da sem še kedaj zgubljeval z dopošilanjem anonimnih zalivih dopisnic in pisem m župane in druge osebe, kakor sni podtiče spis A. Gabršček pod naslovom: »Prošnja do slavnih županstev in rodoljubov
Uredništvu
-,........«.,. .,.. ,. .    .
.. ™-.--..»,..,.„...,,... rm, ,,^.„„
na
* v Soči dne 14. t. m. št 91.
$
Gorici, 15/11  1899.
G. Likar.
Na ta popravek dostavljamo: Že iz 1, 1893. so shranjene sramoteče razglednice, ki kažejo na naslovu vseskozi Lika rje vo pisavo. Kdor količkaj pozna razmere, ugane takoj, kje je bila kovačija tudi letošnjih anonimnih dopisnic. Pisava jedne dopisnice h 1. 1893. je docela enaka pisavi dopisnice na dr. Turno pred 14 dnevi; ali jezik 1. 1893. je pravilen, letos pa je nalašč spačen. ~ - Sicer pa upamo, da se dožene na merodajnem mestu vse, kar treba, da. bodo lumparski spletkarji razkrinkani pred svetom in primerno kaznovani. Bo tje pa naj se g. Likar le potolaži I
Vozili red železnic. — Pretekli torek smo razposlali kot prilogo „Soči" vozni red železnic in parnikov, veljaven od meseca novembra t. 1. Razun naročnikom WSofie" razposlali smo tudi na slavna županstva s prošnjo, da isti razobesijo na viden kraj. Prosimo torej vse one, kateri so vdobilr ta vozni red, da ga bodisi sami razobesijo na pripraven kraj | ako pa tega ne morejo storiti, . da istega oddajo svojim znancem tem bolj, če so lastniki javnih lokalov. Kdor želi imeti še tak vozni red, naj se obrne na našo tiskarno, kjer se mu radovoljno postreže,
Splošne pritožbe. — Pišejo nam iz gor: Deželam', ki prihajajo po opravilih v Gorico, se pritožujejo v obče, da straži jo na nje nekoji gospodje »Goricam", kdaj pride kado v mesto in s kom govori. Ako se ne predstavi gospodom „ogleduhom« okoli »Gorico« in" ne dobi od njih dovoljenja, s kom sme v mestu obeevati, napadejo in mesarijo ga v zloglasni »Gorici«. Na ta način je napadel zadnji umazani in babji listifi »Gorica« brez  kakega  povoda g.   And,   Vrtove a,
Brez komentara! Drzne trditve.
čitamo trditev, da  dr.
vipavsko železnico, a
jo spravila zopet v pravi tir! — V čem, kdaj,
kje je dr. T. zavozil? Saj   ni imel te reči
niti v svojih rokah! Kar je pa izvršil, in sicer
z vspehom, je storil  na prigovarjanje grofa
Coroninija! Ne sleparite javnosti!
Dalje trdi neki dopisnik, da grof. G* je spravil goriške Slovence za 50 let naprej! — Ta trditev je drzna norost za nevedneže! V čem, kje, kak6 je.on »spravil Slov, za 50 let naprej* ? Ne bodimo smešni pred svetom!
„Soža" — lažiberalna^ — Tako jo je krstila »Gorica*, vredna sestra „Prim. Lista14 in ostalih klerikalnih korifej. Postavlja pa jo v nasprotje s »Slov, Narodom/ *- »Gorica** je »M&dchen fur Alies*! Na vse strani hoče postreči. Da, da, politika je največja,.., samo »znati je treba41. In tako se za „Go-ricou tepo v Ljubljani ,tSloveneca, „Slov. List" in „Glasnik", a vendar ponuja svojo ljubezen tudi „Slov. Narodu", češ: Hilf, was helfen kann! Ko se iznebimo na Goriškem Turne in Labrščeka, potem pa "pojde klerikalna pšenica v klasje. Kdo se bo še upal postaviti se v brari, ako padeta taka dva vojščaka, kakov T. in G.?!
„0vaduh;i. Pišejo nam iz ajdovskega okraja: „V neki ožji družbi je v pogovoru prišla na vrsto tudi goriška politika; izrekla seje marsikatera opravičena beseda, ki ni bila baš v prilog ,.Goričanom". Na to je povedal nekdo i n t! m no, da je dobil iz Gorice pismo, ki se dotika sedanjih naših po-litiških razmer. —Čez teden dnij pa smo že čitali v „Gorici", da dr. Turna piše pisma v ajdovski okraj, ali brez vspeha! I Gospodje so ugibali, kedo iz one ožje družbe bi bil tako naglo nesel tisto vest „Gorici" na nos. No, kmalu so bili na čistem, kdo povedal o pismih Petru Medveščeku, ki to potem to takoj porabit v .,Gorici"* Moža, ki hoče biti prav uplivert, se za naprej ogibljejo.....
Tako ovaduško postopajo ti ljudje;no, seveda, to je vse prav po morali „Goričanov,u kar je pokazal tudi vogerski gospod Berlot, vse je prav, kar oni store t Ako pa se kdo brani proti neznosnim lumparijam, katere uprizarjajo proti njemu, ter je končno v svojo obrambo primoran povedati resnico, takrat pa se vsedejo* na veliki sodni stolec ter kriče doli: Ta je ovaduh, ogibajte se ga i
Tako politiško znorelih ljudi j kakor so „Goričani" menda ni na celem svetu. Sami pristni hinavci in ovaduhi! — Pa bodi za danes dovolj!*
Dr. ttregordiČ, predsednik »Sloge, je prav pojasnil obč. zboru 25. maja, kakd je bilo s tistim pismom 5. nov. 1898. v imenu odbora. Pismo je prečital, a zborovalci so klicali od vseh stranij, da pismo je prav lepo in resnično. Dr. Gregorčič je povedal, da pismo je sestavil tajnik Gabršček, kakor je delal vsa leta, in poslal ga predsedniku v pregled. Gregorčič je pismo pregledal, nekaj popravil, in naložil, naj ga tajnik odpošlje v imenu odbora. To se je zgodilo. Odbor je sprejel vso reč v seji 5. dec. na znanje. Tak6 je pojasnil dr. Gr. vso reč na občnem zboru. — Kdor pa je čital njegovo »»Gorico* od petka, se mora popra-šati: Kak6 je mogel dr. Gregorčič iti maševat, predno je — popravil tako lunlparijo? Da, da: namen posvečuje sredstva.
Lažniki po poklicu.— Glasilo dr. Gregorčiča je priobčilo Likaiijado, v kateri čitamo-med drugim:                       *
»Ko smo se Slovenci zadnji leti najbolj navduševali za podpiranje svojih narodnih trgovcev in obrtnikov, urivalo in nastavljalo se nam je z vso silo nenarodne podjetnike; o narodnih pa se je tak6 govorilo in pisalo, da se jim je odganjalo odjemnike in uničevalo zaupanje. Zlobnost do naših podjetnikov je bila tolika, da se je pred letom po mnogih uničujočih spisih v »Soči* nastavljenim ne-narodnim trgovcem na korist pisalo, daje bolje, da slovenski trgovci kar čez noč zginejo, da narod s tem nič ne bi zgubil, ampak še pridobil*.
Pazljivi čitatelji „Sočea bodo seveda debelo gledali in se vprašali: Kdaj pa je aSoČa41 takd pisala? Tako pisavo »Soče* je opazil edini Gašpar v Semeniški uhVi, drugi nihče! Ker pa »Gorica44 takd rada kar pavšalno obrekuje, računaje na nevednost svojih čitateljev, da se vedno premika v. splošnih izrazih, v nedoločenih trditvah, zahtevamo od »Gorice*, naj pove številko »Soče11, v kateri je takč pisano in naj navede d 6 s 1 o v n o njenje besede. Kar brblja »Gor/ v gori po-natisnenih besedah, je le rokovnjaško delo — lažnikov po poklicu.
*"—•«- .-"¦"*>.—-"—
•
—-„- -_^, n ., _.....
¦*"'-......»-"¦ -- •
s