Ljubljani, dne 10. novembra 1929, Cena posamezni številki 1*50 Din. XI. leto. -NAŠ GLAS“ Izide vsakega prvega, desetega b dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din IO"—. — Za inozem- stvo je dodati poštnino. ■= Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS UredniStvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. Poslovanje Glavnega saveza. (Konec.) Glavni savez je interveniral za pen daljšanje stanovanjskega zakona po 1. maju t. 1. To vprašanje je temeljito ob« ravnavala plenarna seja upravnega od« bora, ki se je vršila 23. in 24. marca 1.1. v Beogradu. Po tej seji so delegati po« setili g. ministra za socialno politiko, pa tudi g. predsednika ministrskega sveta. Obema so bile razložene stano« vanjske težkoče, s katerimi se še ved« no dober del uradništva mora boriti. Uspeh teh intervencij je bil ta, da je bil stanovanjski zakon podaljšan, dasi z nekoliko zoženimi pravicami dotlej zaščitenih najemnikov, in seveda tudi drž. uslužbencev. Pripominjamo, da je organizacija hišnih posestnikov zaradi podaljšanja stanovanjskega zakona iz« dala javne proteste, v katerih je pripi« sovala ta rezultat edinole akciji drž. nameščencev, oziroma Glavnega sa« veza. Ob izdelovanju proračuna za leto 1929./30. se je uprava živahno trudila da bi se razveljavile vse prejšnje do« ločbe finančnih zakonov, s katerimi so bile v neprilog uradništva izmenjane ali dopolnjene določbe uradniškega zakona. j To sicer ni uspelo, ker merodajni činitelji niso hoteli iti predaleč z ozi« rom na to, ker se je tedaj smatralo, da je revizija uradniškega zakona poseb« no aktualna in da se vse korekture iz« vrše, ko se definitivno reši- to vpra« sanje. Vendarle je bila izvršena važna korektura. S posebnim zakonom je bila doba, potrebna za pridobitev pravice do upokojitve, znižana od 15 na 10 let. Z istim zakonom je bila reduciranim uslužbencem priznana odpravnina, ki se jim izplačuje sorazmerno s službeno dobo. Ta pravična socialna določba je izzvala v vrstah državnih uslužbencev najboljši vtis. Vprašanje nove razvrstitve mest in krajev po draginjskih razredih z ozirom na zakon o draginjskih dokla« dah, je uprava večkrat načela. Stre« mela je za tem, da bi se vsaj glavna mesta Zagreb, Ljubljana, Split in Sa« rajevo uvrstila v I. draginjski razred. Vprašanje je moralo ostati še nereše« no, predvsem zato, ker je v teku pro« računskega leta težko menjati že do« ločene temelje službenih prejemkov, a drugič zato, ker je pričakovati, da se ob priliki revizije uradniškega zakona vsi prejemki povsem na novo urede. Povodom zakona o samoupravnih cestah, po katerem so državni usluž« benci obvezani plačevati odpupnino za osebno delo v višini tridnevne plače, je uprava Glavnega saveza storila vse, da se nameravano ponovno obremenje« nje drž. nameščencev ne bi izvršilo, ker bi praktično značilo zmanjšanje njihovih že itak nezadostnih prejem« kov. Ta intervencija je na žalost ostala brez odziva. Zakon je sprejet in je glede teh odtegljajev od državnih uslužbencev že vse ukrenjeno. Upra« va bo tudi v bodoče izkoristila vsako priliko, katera se jej bo nudila, da upo« rabi to dejstvo kot argument ob ure« ditvi uradniških prejemkov. Od sarajevske pa do letošnje skupščine uprava ni opustila niti ene prilike, da se ne bi zavzela za interese naših upokojencev, posebno še onih, ki so bili upokojeni po starih zakonih. Ob vsaki priliki je poudarjala njihov obupen položaj in pledirala, da se čim« prej izboljša. Da v tem pogledu ni mogoče za« beležiti zadovoljujočih rezultatov, je razlog isti, ki je tudi povročil, da aktivni nameščenci niso zadovoljni s svojimi prejemki. Uprava je pred« vsem stremela v duhu sarajevske reso« lucije, da bi se upokojenci ne izklju« čili ob reviziji uradniškega zakona in je to stališče zagovarjala s tem, da to zahteva tudi finančni interes države. Dvakrat je uprava Glavnega sa« veza predložila prometnemu ministr« stvu predstavke, da bi se upokojencem povečalo vsaj število znižanih voženj na leto. Doslej tem predstavkam ni bilo ugodeno, ker je pričakovati izpre« membe pravilnika o voznih ugodnostih, ko se bo to vprašanje moglo sočasno rešiti. Razen navedenih poglavitnih točk delavnosti Glavnega saveza v času od lanske skupščine pa do letos, je upra« va ob raznih prilikah podvzemala po« trebne korake, da se obravnavanje spe« cialnih vprašanj, ki zanimajo poedince ali celokupne stroke, pospeši, oz. da se izda povoljno rešenje. V večini teh slučajev so intervencije rodile lepe uspehe za dotične, upravi Glavnega sa« veza so pa nudile zadovoljstvo, da je mogla pomagati svojim tovarišem. Poročevalska služba pri tajništvu Glavnega saveza, ki je predvidena že s pravili samimi, se še ni mogla raz« viti v polnem obsegu, poglavitno zato, ker še ni ustanovljena pisarna, ki je bila predmet že tolikih razgovorov. Na žalost organizacija tega tako zelo po« trebnega biroja zaradi stalnih težkoč ni mogla biti izvršena. Vsekakor bodo te ovire skoro odpravljene, ker se zdi, da bo za vzdržavanje Savezne pisarne vendarle na razpolago dovolj sred« štev. Najvažnejše vprašanje, vpraša« nje pisarniških prostorov, je pa ugod« no rešeno na ta način, ker bo Glavni savez v novi palači Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu mogel pod zelo ugodnimi pogoji najti primerne po« slovne prostore. Anton Spende, t. č. tajnik Društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Državnim upokojencem, predvsem mariborskim, v vednost in pojasnilo! V nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. se je vršil neposredno po informativnem sestanku državnih nameščencev v dvo« rani mariborskega Narodnega doma občni zbor »Društva državnih upoko« jencev in upokojenk za Slovenijo s sedežem v Maribord«, ki je bil nadvse dobro obiskan. O poteku obeh zborovanj je iz« črpno in pravilno poročal »Naš Glas« v 30. številki od dne 20. oktobra. V tem članku je zapisal poročevalec g. Joža Bekš med drugim tudi sledeče: »Sledil je nato soglasen sklep, da pristopijo vsi dosedanji člani Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slo« venijo s sedežem v Mariboru k Dru« štvu upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Vsa druga poročila (kakor so se tudi pojavila v nekih dnevnih listih) so netočna, ker se volitve novega odbora sploh vršile niso.« Glasilo drž. upokojencev in upo« kojenk v Sloveniji »Državni upokoje« nec«, (to je: organ prej omenjenega mariborskega društva) apelira v svoji 10. številki z dne 25. oktobra na prvi strani med »Društvenimi vestmi«, naj bi se navedeno poročilo v »Našem Gla« su« — kolikor sem ga zgoraj citiral — popravilo, češ, da je netočno in da je bil na tem zborovanju »soglasno spre« jet predlog, da se društva drž. upoko« jencev v Sloveniji združijo v eno za Slovenijo veljavno društvo drž. upioko« jencev«. Jaz nisem pisec ne prvega in ne drugega članka. Vprašam pa samo eno: zakaj vse to? Zakaj to dlakocepljenje, to izbegavanje in kompliciranje tega tako važnega vprašanja v tem odločil« nem trenutku, ki ga tako značilno po« udarja g. generalni major v pok. An« ton Lešič iz Maribora v zadnji številki »Našega Glasa« v svojem članku »Opomin ob dvanajsti uri«!? Dne 16. septembra se je v Ljub« Ijani vršila anketa za združitev vseh društev drž. upokojencev v dravski banovini in so se izjavili vsi navzoči zastopniki za fuzijo, torej za enotno organizacijo. Iniciativo je dalo Dru« štvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, započelo pro« pagandno akcijo pred nekaj meseci, katere rezultat je bil nenavadno ugo« den (članski porast društva od 170 na 850 članov do danes) in doseglo po« vsem nepričakovan uspeh s prej orne« njeno anketo. Posamezna društva že likvidirajo v to svrho in še bodo,, koli« kor ne postoje pri nekaterih za enkrat še opravičene ovire. Dne 18. oktobra je izdalo naše dru« štvo vsem ostalim društvom državnih upokojencev navodila, kako naj se vrši na enoten način razpust društev itd. Ta navodila so bila objavljena v vednost vsem drž. upokojencem v zadnji številki »Našega Glasa« v član« ku: »Enotna organizacija upokojen« cev«. V teh navodilih je tudi pove« dano, kar smatram za potrebno, da tukaj ponovim: »Prehod v novo društvo. Naše (t. j. ljubljansko) društvo kot najmoč« nejše, ki je izprožilo z uspehom ini« ciativo za fuzijo vseh društev in krilo dosedaj vse nemale stroške v to svrho, je predložilo tiskano spomenico vsem merodajnim faktorjem in odposlalo delegata v Beograd in Skoplje, se ne razpusti, pač pa bo imelo svoj izredni občni zbor v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. ob 5411. uro dopoldne, t. j. po prihodu mariborskega vlaka, v salonu restav« racije »Pri Levu« na Gosposvetski ce« sti v Ljubljani, h kateremu vabimo že s to okrožnico vsa likvidiranja in mor« da še obstoječa društva državnih upo« kojencev v naši banovini. Pri tem ob« čnem zboru poda ostavko naš celotni sedanji odbor. Občni zbor izvoli pred« sednika ad hoc, ki bo vodil zborovanje. Določilo se bo novo ime društva, prečitale vsled novega položaja po« trebne izpremembe društvenih pravil v svrho diskusije, določila članarina itd. ter volil nov odbor. V nov odbor se lahko izvolijo seveda 'sedanji za« stopniki drugih likvidiranih društev, ali pa tudi do sedaj še nikjer včlanjeni državni upokojenci, ki prijavijo na tem občnem zboru svoj pristop. V vednost prilagamo vsakemu društvu po en izvod naših sedanjih pravil, pred kratkim vposlano sporne« nico in poziv na fuzijo. V svrho pre« mišljevanja naznanjamo sledeče glav« ne smernice: 1. Ime novega društva: »Društvo drž. upokojencev(enk) v Ljubljani«. 2. Članarina naj bi bila enaka do« sedanji našega društva: 3 Din mesečno in pristopnina 3 Din. Dosedaj pri raz« puščenih društvih včlanjeni upoko« jenci(ke) ne plačajo pristopnine. 3. Predvideni so pododbori za druge glavne centre (Maribor, Celje itd.), oziroma povsod, kjer je določe« no število članov, morda najmanj 50. 4. Vodstvo društva sestoji iz glav« nega in širjega odbora; v širji odbor naj bi prišli med drugimi tudi pred« stavniki vseh centrov, ki bi se morali udeleževati sej širjega odbora, seveda na društvene stroške. Vsi nadaljnji nasveti so zaželjeni in dobrodošli in se lahko podajo pis« meno ali tudi ustno na občnem zboru.« Tenor tega, namreč, da se naše društvo ne razpusti, ker za to ni po« trebe in ker bi s tem nastale zgolj ne« potrebne komplikacije itd., temveč, da naj društvo vsled novega položaja samo izpremeni svoje ime in pravila, voli nov odbor, sprejme vase člane drugih preostalih društev itd., sem po« udarjal tudi v svojem govoru na orne« njenem mariborskem občnem zboru. Sem mnenja, da nima »Naš Glas« ničesar popravljati glede navedenega članka g. Jože Bekša. Res se je glasil soglasni sklep mariborskega občnega zbora tako, kakor ga je pravilno na« vedel »Državni Upokojenec« in kakor sem ga že zgoraj citiral, le da pogre« šamo samo dve besedici: v Ljubljani. Konstatujem, da se je pri glasovanju izrecno poudarjala združitev v eno dru« štvo drž. upokojencev v Ljubljani z motivacijo, da mora biti sedež društva tam, kjer je sedež banovine, če hoče« mo hitro in uspešno delovati. Ni moj namen kaj očitati omenjenemu poro« Čilu v »Državnem Upokojencu« in upam, da sta besedi »v Ljubljani« le pomotoma izostali. G. Bekš je torej napravil gorostasno napako, ker ni pristavil v svojem poročilu v stavku, ki sem ga zgoraj citiral in ki se konča: »... k društvu upokojenih drž. name« ščencev za Slovenijo v Ljubljani«, še besedi: »ki bo pa spremenilo svoje ime itd.« , Povedalo se mi je — sam nisem čital — in to tudi omenja g. Bekš v svojem članku, da so se pojavila tudi v nekih dnevnih listih poročila o vo= litvi novega odbora na omenjenem ob« čnem zboru mariborskega društva dr« žavnih upokojencev. Ta poročila niso točna; prisostvoval sem sam celotne« mu poteku, šel takorekoč zadnji iz dvorane v spremstvu društvenega predsednika, g. dvornega svetnika dr. Josipa Kronvogla in nekaterih drugih mariborskih gospodov in ljubljanskih delegatov. O volitvi kakega novega odbora ni bilo govora. Ce je bil so« glasno sprejet predlog, da se združi mariborsko društvo drž. upokojencev v enotno organizacijo s sedežem v Ljubljani, je po mojem mnenju s tem sklenjena likvidacija društva in ni bilo treba voliti novega odbora, kar se — docela pravilno — dejanski tudi ni zgodilo; seveda pa vodi sedanji odbor v likvidaciji društvene posle še naprej. Kako ceniti plače z ozirom na učiteljevo delo. (Donesek v borbi za naše plače.) Pod tem naslovom je priobčilo ljubljansko glasilo UJU, naš ugledni »Učiteljski Tovariš« v 12. številki od 31. oktobra t. 1. naslednji zanimivi čla« nek, ki ga podajamo v doslovnem po« natisu: »Naše stanovsko glasilo z dne 26. septembra t. 1. je priobčilo dve tabeli o letnih prejemkih učiteljstva srednjih ter učiteljstva osnovnih šol. Ta priob« čitev, hvala g. uredniku, je učinkovala kljub temu, da je bila kratka. Pove« dala je mnogo. Videli smo veliko raz« liko, v kateri se momentano nahajamo. Vzdihovali smo že pri sedanjih plačah in prosili za zvišanje povsod in vedno. Delo vzgojitelja je neplačljivo, kajti to je delo idealista, delo omet* nika. A tudi ta ima želodec. In treba mu je ljubezni in kreposti do dela, ki bazira na eksistenčni gotovosti. Javnost se je pred tedni razbur= jala radi časopisnih vesti, po katerih bi po projektu novega osnovnošolske^ ga zakona učiteljstvo bilo oskrbljeno z brezplačnim stanovanjem in kurivom. Ni šlo to baje niti v glavo nekaterim ostalim nameščencem, baje celo takim, ki te ugodnosti v eni ali drugi obliki že danes uživajo. Naj bi se pa te ugodnosti uneslo v zakon v drugi ob* liki, n. pr. kot relutum. A to le mimo* grede! Pomuditi se hočem danes pri dej* stvu, da so srednješolski učitelji, po* litično*upravni uradniki itd. glede plač napredovali, mi osnovnošolski učitelji pa smo še vedno pri sedanjih, že itak neizdatnih plačah. Izhajam iz načela: kakršno delo, takšno plačilo! Vem in slišimo dovolj pogosto vsi tovariši, da nam razni stanovi očitajo, da je naš stan lahak in prijeten, češ, da imamo tako malo službenih (učnih) ur in še povrh toliko prostega časa. Hočem se* daj, ko so srednješolski učitelji in ne* kateri uradniki na plači pridobili, kar jim vsekakor iz srca privoščimo, po* staviti nekako računsko paralelo v oce* no našega in njihovega dela. Podlage tej paraleli nisem ustvaril jaz ali kdo iz krogov osnovnošolskega učiteljstva, marveč izhaja ta formula izza borb čehoslovaških srednješolskih učiteljev za znižanje maksima učnih ur. Dunajska pedagoška revija »Schul* reform« navaja vlogo čehoslovaških srednješolskih profesorjev proti na* meravanemu zvišanju učne obveznosti na srednjih šolah. 14. točka te vloge se glasi: »Na podlagi štetja profesor* jev in njih tedenske učne zaposlenosti v Čehoslovaški se je dne 1. oktobra 1923. ugotovilo (med drugim!), da pri* de vsak profesor v tednu na 17 X> učnih ur, ki so enakovredne 35 pisarniškim uram. !(Torej 2kratnemu iznosu!) K temu je še profesorjem dnevno prišteti 214 ur za pripravo na pouk, za popravo zvezkov i. dr., kar bi znašalo na pisarniške ure preračunjeno najmanj 50 tedenskih ur, pri čemer za nadaljnjo izobrazbo učitelja potrebni čas niti ni upoštevan. Iz tega sledi, da učitelji (profesorji) niso nič manj obremenje* ni kakor drugi pisarniški uradniki, kot se to splošno trdi.« — K temu poro* čilu je dodana opomba, da so v zrni* slu te ugotovitve še mnogo bolj obre* menjeni osnovno* in meščanskošolski učitelji, vsled česar je tudi med tem učiteljstvom prej zaznamovati posle* dice izčrpanosti v pogledu službene sposobnosti in življenske dobe. Dovolim si slični račun podati tudi z ozirom na poklicno delo osnovno* (in meščansko*) šolskega učitelja: Dosedaj velja kot maksimum na* še učne obveznosti *v tednu 30 učnih ur; povprečno pa z ozirom na učno Anatole France: Gospa de Luzy. (Konec.) III. Prvi je vstopil Lubin, opasan s ši* rokim pasom, in spremljala ga je dva* najstorica stražnikov, oboroženih s kopji. Obračal je pogled zdaj na go* spo Luzyjevo, zdaj spet name: »Za vraga!« je zaklical, »zaljub* Ijenca smo izbezali iz gnezda. Opro* štite nam, krasotičica!« Nato se je obrnil k stražnikom: »Edino še brezhlačniki poznajo čednost.« Toda navzlic tem njegovim nače* lom ga je to srečanje spravilo v do* bro voljo. Vsedel se je na posteljo in prijel lepo plemkinjo za podbradek: »Res je,« je rekel, »da ta usta niso stvorjena, da bi noč in dan žebrala molitvice. Škoda bi bilo. Toda repu* blika nad vse. Iščemo izdajalca Plan* chonneta. Tu je, prepričan sem o tem. Moram ga dobiti. Dam ga gilotinirati. To mi bo pravo zadoščenje!« »Poiščite ga vendar!« Pogledali so pod pohištvo, po omarah, dregali s kopji pod posteljo in prebadali so z bajoneti žimnice. obveznost učiteljev v nižjih razredih ter šolskih upraviteljev, štejem teden* sko le 27 ur. To je pač najnižja, celo prenizka izmera, kajti v večini sluča* jev poučujejo učitelji nižjih razredov in upravitelji v ostalih razredih še več ur. Pri 27 tedenskih učnih urah pride torej na dan povprečno 414 učnih ur. K temu je prišteti dnevno najmanj 2K> uri (gotovo pa še več!), in sicer 1 uro kot pripravo na pouk, 1 uro za popra* vo zvezkov in uradne spise in X> ure za nadaljnjo izobrazbo, kar je pa mno* go premalo! Učiteljeva zaposlenost na dan znaša torej 7 ur, in sicer 4k! učnih ter 2X> izvenučnih ur. Ni pa tu všteto izvenšolsko prosvetno delo uči* teljstva, ki je v najtesnejšem stiku z njegovim poklicem in denarne žrtve, ki jih ima pri tem. Recimo, da mu od 365 dni v letu odpade 60 dni na glavne počitnice, 20 dni skupaj na božične, velikonočne in binkoštne počitnice in še magari mesečno 5 dni na nedelje in druge praznike, torej še 50 dni skupaj na druge praznike z nedeljami, potem od 365 dni odpade 130 dni na prosti čas — (o, ko bi za upravitelje in mnoge učitelje bil to res »prosti« čas!). Tako nam ostane 235 rednih učnih dni z dnevno 414 učnimi urami, torej sku* paj v celem 105714 učnih, oziroma ra* čunjeno po primeru čehoslovaških profesorjev v 2kratni izmeri = 2115 pisarniških ur, k temu še 58714 (235 X 214) izvenučnih ur, je skupaj 2702 ur. Kod radiooddajna postaja imamo interes na tem, da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem paviljonuna Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanesljivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil. Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke. RADIO Ljubljana Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190. Na drugi strani: Pisarniški urad* niki delajo v pisarni 7 ur dnevno. Ako jim odračunamo vsaj 20 dni za letni dopust in ostalih 50 dni na nedelje in praznike (mesečno 4—5 dni), kar je dovolj nizko šteto, znaša letna delov* na obveznost 295 dni krat sedem ur dnevno, t. j. skupno v letu 2065 ur proti učiteljevim 2702 urami. Tako to* rej pride uradnik v pisarni na dnevno 7, učitelj pa dnevno na nad 10 delovnih ur poleg izvenšolskega prosvetnega dela. Lubin se je praskal za ušesom in me postrani ogledoval. Gospa de Luzy se je bala, da bi me z ^pslišavanjem mogel spraviti v zadrego: »Dragi moj,« mi je rekla, »ti po* znaš hišo prav tako dobro kot jaz sa* ma; vzemi ključe in pelji povsod go* spoda Lubina. Vem, da boš z veseljem vodil te domoljube.« Peljal sem jih v klet, kjer so pre* kucnili butare dračja in izpraznili ve* liko število steklenic. Nato je Lubin s puškinim kopitom izbil dno polnim sodom in ko so odšli iz kleti, poplav* Ijene z vinom, je dal znak za odhod. Spremil sem jih do železne ograje, ki sem jo zaklenil za njimi in tekel sem h gospej Luzvjevi naznanit, da smo rešeni. , Ob tej novici je nagnila glavo k steni in poklicala: »Gospod Planchonnet, gospod Planchonnet!« Lahen vzdihljaj jej je odgovoril. »Hvala Bogu,« je vzkliknila. »Go* spod Planchonnet, grozen strah sem prestala zaradi vas. Mislila sem, da ste že mrtvi.« Nato se je obrnila proti meni: »Dragi prijatelj, tako radi ste mi od časa do časa govorili, da me lju* bite; tega mi odslej ne boste rekli več « K. D. Še enkrat poudarjam: To račun* sko paralelo šolskega dela s pisarni* škim uradništvom so postavili čeho* slovaški profesorji. V delovno časov* nem obsegu prekašamo torej oboje, srednješolske profesorje in pisarniške uradnike. V delovnem načinu pa —, če ne verjamejo uradnim podatkom glede težkoč in ovir polnega osnovno* šolskega dela — pa naj poizkusijo. Ne privoščimo jim pa okušati prejemov pri plačah, sicer bi z nami ponavljali izza avstro*nemške vojne leta 1866. zadoneli klic: »Zmagal je šolnik«, ka= teremu jugoslovenski učitelji pristav* ljamo: Jugoslovenski učitelj je več kot v sorazmerju z delom — ni pa s plačo!« Mirko Vauda. Kako po svetu rešujejo stanovanjsko vprašanje. Ob ponovnem podaljšanju stano* vanjskega zakona, po katerem je vsaj še del drž. nameščencev — in to baš najpotrebnejših — ostal deležen sta* novanjske zaščite, je prav, če se ozre* mo nekoliko po svetu, da vidimo, kaj so druge države storile po vojni, da odpravijo ali vsaj ublaže stanovanjsko krizo. V Angliji so pričeli že leta 1919. z javnimi sredstvi podpirati zidanje stanovanjskih hiš. V Angliji se grade le enodružinske hiše. Prvü stanovanj* ski zakon je določeval, da plača dr* žava za amortizacijo vsake nove hiše letno (od poedinega stanovanja) 11.000 dinarjev do leta 1980. Na ta način se je sezidalo 200.000 hiš. Drugi stano* vanjski zakon je podprl stavbno de* lavnost s tem, da je država plačata vsakemu graditelju nove hiše enkratni prispevek 34.000 do 43.000 dinarjev. Zgradilo se je 41.504 hiš, kar je državo stalo 270 milijonov dinarjev. L. 1623. je bilo v Angliji z novim stanovanj* skim zakonom, ki bistveno spreminja zakone iz prejšnjih let, določeno, da plača država po 1350 dinarjev na leto za dobo 20 let za vsako od občin zgra* j eno stanovanje. Pozneje se je državni prispevek zvišal na letnih 2475 dinar* jev in za dobo 40 let, a le pod pogo* jem, da ne smejo biti najemnine višje od predvojnih najemnin v delavskih hišah Na podlagi tega zakona se je zgradilo 120.000 hiš. Vsega skupaj je bilo v Angliji zgrajenih z državno pod* poro okrog 700.000 stanovanj, brez državne pomoči pa 300.000 stanovanj. Samo v letih 1925. do 192t>. j c izdala Anglija čez dve milijardi dinarjev za stanovanjsko akcijo. Do leta 1940. se bo po tem zakonskem načrtu zgradilo v Angliji s pomočjo države 2 in pol milijona enostanovanjskih hišic. Pri tem je pa treba vedeti, da so bile na Angleškem stanovanjske razmere ved* no še dokaj povoljne in da izrazitega pomanjkanja stanovanj v taki meri, kakor pri nas, na Angleškem tudi po vojni ni bilo nikdar. Slabše so bile v tem pogledu raz* mere na Čehoslovaškem, kjer je z ne* verjetno naglim naraščanjem mest in velikih industrijskih središč vzporedno naraščalo tudi pomanjkanje stanovanj. Tudi tu je država posegla vmes in v zaščito gospodarsko šibkih slojev pod* vzela obsežno akcijo. Država, ki je bila ustanovljena po vojni v deloma precej enakih razmerah kot naša, je našla v svojih proračunih milijarde, da je gradila stanovanjske hiše. V Pragi in Brnu in v vseh industrijskih centrih so nastala popolnoma nova mestna okrožja, zazidana s hišami, katere je subvencionirala država. Dunajska mestna občina, ki pa tvori obenem posebno, čisto samostoj* no državico, je vzgledno rešila stano* vanjski problem v pravem času, ko je bilo še mogoče predpisati izdaten na* jemninski davek. Predvojne najem* nine hišni posestniki niso smeli po* višati (tudi pri nas je veljala še dolgo po prevratu ta določba, katero je iz* dala večina evropskih držav, tako n. pr. Italija, Francoska, Nemčija in dr.), pač se je pa predpisal najemni* kom poseben davek (kar se pri nas žal ni storilo) za zgradbo novih stano* vanj. Za manjša stanovanja plačujejo najemniki po 7 dinarjev davka me* sečno, za stanovanja preko štirih sob 72 dinarjev, za luksurijozna stanova* nja do 800 dinarjev in za gosposke pa* lače celo 32.000 dinarjev mesečno. Du* najska občina dobiva na ta način okrog 250 milijonov dinarjev letnih dohodkov. Zato ni čuda, da je dunaj* ska občina že leta 1923. lahko sklenila, da zgradi 25.000 stanovanj, katerim je potem prištela še nadaljnih 30.000 sta* novanj. Treba pa še poudariti, da so ta od občine zgrajena stanovanja res udobna, higijenična in v vsakem oziru moderna ter da prav nič ne sličijo ti* stim žalostnim, vlažnim in zatohlim stanovanjem po revnejših predmest* jih, kakor jih vidimo v Ottakringu, v Favoritenu in drugod. Občinske sta* novanjske hiše so prave palače, katere hodijo občudovat sloviti arhitekti iz vsega sveta. Stanovanjsko vprašanje se je — čudo — pojavilo takoj po koncu sve* tovne vojne tudi v tistih državah, ki se bojnega meteža niso same udele* žile, temveč nevtralno stale ob strani in iz vojne kovale zase kapital. Seveda je bila v teh državah stanovanj sika kriza mnogo manj občutna. Vendar je v tem pogledu nadvse zanimiva dr* žavna stanovanjska akcija v Holan* diji. Občine in stavbne zadruge dobe pri državi posojila za nakup stavbišč in za gradbo stanovanjskih hiš. Obrest* na mera je nizka, saj znaša le 4 dc 6 odstotkov. Amortizacija posojenega kapitala se izvrši od 50 do 75 let. Dr* žava je priznavala tudi privatnikom za zgradbo stanovanjskih hiš premije, in sicer za zgradbe, ki niso presegale 450 kubičnih metrov. Najvišja premija je znašala v Amsterdamu približno 58.000 Din, na deželi pa do 50.000 Din. Poleg tega je priskočila država pri* vatnikom na pomoč s hipotekarnimi posojili za dobo 15 let proti 6 odstot* nem obrestovanju. Privatni graditelji, ki reflektirajo na državno podporo, se morajo obvezati, da tekom amortizač* ne dobe brez dovoljenja občine ne zvišajo najemnine. Efekt državne sta* novanjske akcije je bil, da sc je te* kom let zgradilo v Holandiji nad 300.000 stanovanj. Kot na Angleškem, tako tudi v Holandiji grade predvsem le enodružinske hišice v vrtnih kolo* nijah. Navedli smo samo par slučajev, iz katerih se pa jasno vidi, kako važnost polagajo razne države na pravilno in smotreno reševanje stanovanjskega problema. Kaže nam pa že teh par pri* merov, da noben zaščitni zakon ,ne more odpraviti stanovanjske bede, temveč le izdatna in vsestranska stavbna delavnost ob krepki in nepre* stani državni pomoči. V kratkem podamo še pregled stanovanjskih akcij po raznih evrop* skih državah, ki so se izvršile na z a * družni podlagi. Vestnik. Tajništvo Zveze posluje za stran* kc v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. — Telefon Zveze ima številko 3473. Ugotovitev. Pod naslovom »Likvi* dacija pokrajinskih Zvez« v 31. šte* vilki »Poštnega Glasnika« z dne 1. no* vembra t. 1. objavljena vest, da je »skupščina Glavnega saveza v Skoplju sklenila, da se postavi Glavni savez na osnovo strokovnih udruženj in ne na pokrajinske zveze« — je gladko izmiš* Ijena. Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani mora torej imeti popolnoma drugačne razloge, da najavlja svoj izstop iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. Zveza državnih nameščencev za Slo* venijo v Ljubljani. Pričetek poslovanja banskih uprav je določen z dnem 11. novembra, ko preidejo posli dosedanjih velikih župa* nov v pristojnost banov. Likvidacija tekočih poslov velikih županov mora biti dovršena do 4. decembra. Dotlej nosijo velika županstva uradni naziv »županija v likvidaciji«. Ustanovitev okrožnih inspektora* tov. Na temelju §§ 20. in 22. zakona o nazivu in razdelitvi države na upravna področja, so bili ustanovljeni naslednji okrožni inspektorati v poedinih bano* vinah: za dravsko banovino v Ma* riboru, za savsko banovino v Varažs dinu, Ogulinu in Osijeku, za vrba* ško v Bihaču in Jajcu, za primor* s k o v Mostaru, za drinsko v Dol* nji Tuzli, v Užicah in Šabcu, za zet* s k o v Prijepolju in v Dubrovniku, za donavsko v Velikem Bečkereku, Kragujevcu, Smederevu in Somboru, za moravsko v Zaječaru in Kru* ševcu, a za vardarsko v Bitolju, Prizrenu in Štipu. Kompetenca okrožnih inšpektor* jev. Okrožni inšpektorji bodo v svojem področju opravljali sledeče službene posle: 1. posle javne varnosti. 2. nad* zorstvo nad delovanjem oblastev in organov uprave ter občinskih oblastev in njihovih organov, kakor tudi nad* zorstvo nad organi ustanov, ki so pod* rejene oblastvom obče uprave; 3. bodo izdajali navodila oblastvom obče upra* ve v svrho uspešnega opravljanja službe. V tistih srezih, ki niso prišli pod pristojnost okrožnih inspektor* jev, bo ban izvrševal to nadzorstvo po svojih višjih uradnikih, in sicer na isti način, kakor je to predpisano za okrož* ne inspektorate. Posameznim inspek* torjem more pa po potrebi in predlogu banovem poveriti minister za notranje zadeve še druge posle obče uprave. Upravno sodišče v Ljubljani? Iz Beograda poročajo, da bodo v bodoče poslovala upravna sodišča le na sede* žih banovin. Tako bi se preselilo tudi upravno sodišče iz Celja v Ljubljano, kjer je sedišče banske uprave. Novi člani vrhovnega zakonodaj* nega sveta. Ker so bili razrešeni člani V. Z. S. dr. Josip Šilović, ban sav* ske banovine, Gjorgje Nestorovič, ban moravske banovine in Dako Popovič, ban donavske banovine, so bili name* sto njih imenovani za člane vrhovnega zakonodajnega odbora: univ. profesor dr. i.M e t o d Dolenc iz Ljubljane ter bivša ministra dr. Prvislav Griso* gono in dr. Slavko Šečerov. Prevedba srednješolskih profesor* jev na nova zvanja po nedavno izišlem zakonu o srednješolskem pouku je v bistvu končana. Potrebno je šc, da glavna kontrola izda pritrdilo prevedbi, sirijskih drž. nameščencev. Z Dunaja poročajo, da je zvezna vlada avstrij* ske republike že izdelala osnutek za bodoče prejemke zveznih državnih na* tneščenccv. Dosedanji izredni nabavni prispevki v izmeri dvakrat po 15% mesečne plače, katere so avstrijski dr* žavni nameščenci doslej prejemali vsa* kega junija in decembra, se zvišajo na dvakrat po 30 odstotkov. Prvikrat se bo tako povišani izredni prispevek izplačil o letošnjem Božiču. Vsak zvez* ni drž. uslužbenec prejme še razen tega tisočero mirovno stanarino, kot po* vračilo za zvišane najemninske izdat* ke. Ta naklonitev velja za vse avstrij* sko uslužbenstvo od .1. avgusta t, 1. dalje. Izboljšanje gmotnega položaja poštnih uslužbencev. V prihodnjem proračunu se zviša — kot poročajo li* sti — stalež p. t. t. osebja. (Po novi ministrski naredbi bodo brzojavni mojstri in poštni kondukterji uvrščeni v III. uradniško kategorijo ter se jim z novim proračunom zvišajo nočnine in potnine. Podeželskim poštnim slom se priznajo posebne doklade za napor* no zunanjo službo: osebne po 300 Din, rodbinske pa po 150 Din (za ženo) in po 90 Din (za otroka). Zagrebški stanovanjski naje'mniki zoper podaljšanje stanovanjskega za* kona. Organizacija stanovanjskih na* jemnikov v Zagrebu je pred L novem* brom t. 1. poslala predsedniku vlade predstavko, v kateri je prosila, naj se stanovanjski zakon z dne 27. aprila t. 1. ne podaljša; naj se ustavijo vse delo* žacije do 1. junija 1930., kolikor bi se tikale oseb, po sedanjem zakonu za* ščitenih, in da naj bi se končno izdal zakon o maksimiranju najemnin za stanovanja in poslovne lokale. — Ka* kor poročamo na drugem mestu, je med tem že izdan zakon o podaljšanju stanovanjske zaščite. Premeščanje dnevničarjev gradbe* nega ministrstva, ki vrše službo zva* ničnikov in služiteljev, je po nedavno izdani odredbi prav tako nemogoče, kakor se ne morejo premeščati tudi dnevničarji sploh, kateri opravljajo običajne dnevničarske posle. Ugoden nakup perila! (Moško pe* rilo, delavsko in finejše vrste, cefir, popelin, prodaja na drobno pod tovar* niško ceno, tovarna perila TRIGLAV, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. Gostaščina in državni nameščenci. Zagrebški »Naš Glas« priobčuje pod naslovom »Gostaščino morajo plače* vati tudi državni uradniki« naslednjo vest: »Po novem pravilniku o plače* vanju gostaščine, katerega je potrdilo finančno ministrstvo, SO' oproščeni plačevanja gostaščine (in plačevanja ognjegaške doklade) vsi državni in samoupravni uradniki ter upokojenci, če ni najemnina, katero plačujejo za stanovanje, večja od njihovih rednih prejemkov in če stanovanje uporablja* jo izključno zase in svojo rodbino ter za take člane rodbine, za katere pre* jemajo od države ali od samouprav* nega telesa draginjske doklade.« Vozne olajšave za družinske člane. Z novim letom se izmenjajo železni* ške legitimacije, ki so bile izdane leta 1925. Pri tej priliki naj bi se naše organizacije, Zveza državnih nameščen* cev in UJU zavzele za to, da dobe dru* žinski člani namesto dosedanjih treh vsaj 12 letnih olajšav. Vsaj enkrat na mesec naj si naše žene in otroci privo* ščijo malo razvedrila, ki jim gre po vsej človeški in božji pravici, zlasti onim, ki tiče dan za dnem med zatoh* lim mestnim zidovjem. Doslej pa se je največkrat primerilo, da naši družin* ski člani niso imeli od voznih olajšav skoro nobene koristi, ker je moral vsakdo skopariti z njimi za slučaj kake nepredvidene daljše vožnje in mu je pri tem ostala ena ali pa še celo dvoje voženj neizrabljenih. Če že ni mogoče doseči za družinske člane enakih olaj* šav kakor jih imajo nameščenci, naj jih bo vsaj en tucat na leto in to z no* vimi legitimacijami. — (»Učit. Tov.«). Oblačilno blago za jesen in zimo je dospelo v velikih množinah na za* logo tvrdke NOVAK, Ljubljana, Kon* grešni trg 15. Čitateljem lista priporo* čamo ogled. Razpis službe. Pri moški kaznilnici v Mariboru se zasede mesto kaznilni* škega pristava v II. kategoriji državnih uradnikov. Prosilci, ki imajo v čl. 6. urad. zak. za to kategorijo predpisano šolsko izobrazbo, naj vlože po čl. 12. urad. zak. opremljene prošnje do 25. novembra 1929. pri ravnateljstvu mo* ške kaznilnice v Mariboru. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in pra* vilno kolkovane. IProsilci, ki so že v državni službi, naj vlože event. proš* nje službenim potom. Kdor bo sprejet, bo moral pozneje polagati državni strokovni izpit za upravno službo v kaznilnicah in jetnišnicah v smislu ob* stoječih predpisov. Kupujte vse svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem Glasu« in sklicujte se pri nakupu na ta oglas. Obleke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna J O S. REICH. Podaljšanje stanovanjske zaščite. »Uradni list« od 5. t. m., št. 111, objavlja zakon o izpremembah in do* polnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. Po tem zakonu, katerega so vsi prizadeti, doslej še za* ščiteni najemniki kar najbolj navdu* šeno pozdravili, ostanejo še za naprej izmed že doslej pod zakonske orne* jitve spadajočih stanovanj, tista sta* novanja v krajih s preko 10.000 prebi* valci: 1. v katerih stanujejo v dveh sobah rodbine z najmanj tremi člani in 2. stanovanja z eno sobo, če sta* nujejo v njih rodbine z najmanj dve* ma članoma. Med sobe se ne štejejo: kuhinja, prednja soba, hodnik, jedilna shram* ba, kopalnica in sobica za služinčad. Glede določevanja, kdo je rodbinski član, velja pravilo, da je šteti med rod* binske člane sorodnike po krvi in sva* štvu do vštetega drugega kolena ter posvojene otroke. Med 7 pred n ostmi ena V# (