ZEMONSKI 3 4 ZEMONSKI cajtng cajtng O Zemoncih in Zemonu O Zemoncih in Zemonu ZEMONSKI cajtng O Zemoncih in Zemonu Izdajo Zemonskega cajtnga so financno podprli: KRAJEVNA SKUPNOST OBMOCNA IZPOSTAVA ILIRSKA BISTRICA DOLNJI ZEMON Pridobljena sredstva na Javnem razpisu za sofinanciranje ljubiteljske kulture 2017 Beseda urednika Iz vsebine Leto je naokrog Leto se je hitro obrnilo in spet je pred nami Zemonski cajtng, nov, drugi po vrsti. Nastajal je celo leto, saj je bilo potrebno pazi­ti, da ne bi kakega pomembne­ga dogodka izpustili. Ustvarili smo ga Zemonke in Zemonci s kupom dogodkov, navad in obi­cajev, z zgodbami ljudi, ki v tej vasi prebivamo in so prebivali, s fotografijami, ki nas ponese­jo tudi stoletje v preteklost. Ko sem zlagal drugo številko, sem ponovno ugotovil, da smo vas, ki je pravzaprav bogata s tradicijo in kulturo. Malokatera vas lah­ko zapolni skoraj petdeset stra­ni svojega casopisa. Pa še nekaj je - z iskanjem zgodb, ki bi jih radi prelili na papir, odkrivamo tudi pozabljene stvari, pozablje­ne obicaje, ki bodo tako zapisani in nas bodo opominjali na cas, ki ga vec ni; a zgodbe iz sedanjosti naj bodo za naše zanamce. Nekaj se vas je opogumilo in nas pok­licalo, da bi radi zgodbo objavili v Zemonskem cajtngu, kar kaže, da se Cajtng pocasi prijemlje. Le pišite, z veseljem bomo objavi­li vaše zapise. Zemonski cajtng namrec ni moj niti društven, Ze­monski cajtng je od Zemonk in Zemoncev. Prijetno prebiranje vam želim. Primož Rojc, urednik stran 6 stran 8 stran 4 stran 10 stran 12 stran 15 stran 20 stran 22 stran 24 stran 26 stran 30 stran 32 stran 34 stran 39 stran 40 stran 36 stran 42 stran 41 stran 46 Lanskega oktobra se je rodila prva številka Zemonskega cajtnga Dogodki od shoda do shoda, ujeti v casopis  Pred dobrim letom so se na Dolnjem Zemonu odlocili, da bogato in pisano bero domacih dogodkov ovekovecijo na casopisnem papirju. Rodil se je Zemonski cajtng, glasilo Dolnjega Zemona, ki ga izdaja domace kulturno društvo Grad, ureja pa Primož Rojc. Glasilo enkrat letno prinaša novice iz domace vasi in okolice. Snovalci novega glasila so se od­locili, da bodo v casopis vpeli do­godke, ki so se v domacem kraju in okolici dogajali od shoda do shoda, torej med enim in drugim godom vaškega patrona sv. Miha­ela. V prvi številki, ki je štela 48 strani in katere rojstvo so lanske­ga oktobra obeležili z nastopom igralcev gledališke skupine KD Grad ter harmonikarjem Mar­tinom Rojcem, so tako predsta­vili vse kulturne dogodke, ki so se zgodili med shodoma v letih 2015 in 2016. Tako je v casopisu pristala predstavitev slikanice domacina Potepana, nastale po zapisih izpred 140 let; Zemonci so lahko brali o pustu, o veceru ljudskih napevov, o Mali južni … Poleg kulturnih so v casopisu našle prostor tudi zgodovinske in etnografske teme: od starih fo­tografij do zgodovinskih dogod­kov ali pa tekst na temo deželne meje med Kranjsko in Istro. KD Grad, ki skrbi za bogato bero kulturnih, etnoloških in ostalih dogodkov v domacem kraju, je z izdajo zemonskega casnika dodalo še en kamencek v svoj ustvarjalni mozaik. Kot je lani dejala domacinka Iris Dovgan Primc, ima ta kamencek poseb­no dodano vrednost, saj bo lahko zapušcina naslednjim generaci­jam. Z izdajanjem domacega glasila se je Dolnji Zemon pridružil števil­nim bistriškim krajem, ki so se odlocili, da bodo bogato zgodovi­no in dogajanje domacega kraja ovekovecili na casopisnem pa­pirju, denimo Harijskim novicam in  Kocanskemu vestniku. Tina Milostnik Valencic Prva številka Zemonskega cajtnga Prvi Zemonski cajtng so v gostilni Pr' Frjoncki duhovito prelistali Matic Štemberger, Erik Baša, Peter Baša in Primož Rojc. Pri igri so sodelovali tudi otroci: Minea Vrh, Špela Skok, Aljana Rojc, Val Primc in Martin Rojc. Prireditev je povezovala Iris Dovgan Primc. Poklon igralcev: Petra Štembergar, Ida Štembergar, Vanja Sakelšek, Sabina Vrh, Matic Štemberger, Erik Baša, Primož Rojc, Peter Baša, Aljana Rojc, Minea Vrh, Špela Skok, Val Primc in Martin Rojc Martin Rojc Nekaj besed o zapisu hišnih imen Med lektoriranjem besedil o našem Zemonu in Zemoncih sem vedno v zadregi, ko je treba zapisati kaj specificno našega in to prilagoditi knjižnemu jeziku. Zdi se mi, da domacemu jeziku delam krivico. Najvecja dilema je zapisovanje imen, posebno hišnih. Je bil Josip Potepan Škrljev ali Škrljov? Zemonci že vemo, da Škrljov, a slovnica pravi, da se v takih primerih -o preglasi v -e. Ce ubogam pravila, ne deluje pristno, zato sem se odlocila, da bom v tej številki Cajtnga slovnico kršila in hišna imena zapi­sovala, kot jih izgovarjamo. Ce bom pri tem naredila kako napako in vaše ime zapisala narobe, se vam že vnaprej opravicujem, obenem pa prosim, da me poucite, kako se ga pravilno izgovori. Dragica Štemberger Maljavac Shod s skrivnostnimi puncami Po nekajletnem premoru smo se zemonski fantje in dekleta odlo­cili, da bomo prevzeli organiza­cijo shoda na Dolnjem Zemonu in v Gradu priredili ples. K nam smo povabili mlada dekleta, združena v ansambel Skrivnost. Ker smo bili na tem podrocju doslej še neizkušeni, so nam pri organizaciji pomagali clani KD Grad, ki so plese ob vaškem pra­zniku organizirali vse do pred kratkim. Ples, ki je bil 1. oktobra 2016, je uspel, saj je prišlo veliko vec ljudi, kot smo jih pricakovali. Mladinci smo s svojim delom za­dovoljni. Upamo, da ga bomo na­daljevali in nadgrajevali še dolgo let. Matej Ujcic Na svoji Facebook strani so clanice ansambla Skrivnost o vzdušju za shod zapisale: "Doljni Zemon, sobotna noc je bila nepozabna, po temperaturah bolj poletna kot jesenska, in kot naroceno je vreme zdržalo vse tja do treh zjutraj. Hvala vam!" Obnovljen kip sv. Mihaela V niši nad vhodom v cerkev na Dolnjem Zemonu je postavljen kip s podobo našega patrona, sv. Mihaela. Kip, ki je izredno kvali­tetno klesan, je bil v nišo postav­ljen leta 1819, kar pomeni, da bo leta 2019 star castitljivih 200 let. Ker mu zob casa ni prizanašal in je bil poškodovan do te mere, da je bilo nevarno, da iz niše pade in se poškoduje, se je cerkveni odbor odlocil, da ga da obnovi­ti. Dela je po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Nove Gorice prevzel domaci moj­ster Aleks Batista, ki je kip kvali­tetno restavriral. Stroški obnove so znašali 472 evrov. Obnovljeni kip je bil blagoslovljen na miho­ljo, 2. oktobra 2016. Tako bo sv­j.t. Miha, kot mu domacini radi recemo, še naprej krasil in varo­val našo vas. Srecko Vrh Deveti balinarski turnir ob vaškem shodu Ob vaškem prazniku na Dolnjem Zemonu so v gostilni Zemonska vaga že deveto leto zapored prip­ravili balinarski turnir. Balina­nje se je organizirano zacelo na balincu (balinišcu) gostilne Ze­monska vaga že pred šestnajsti­mi leti in od takrat se balina vsako soboto, neglede na vreme. Pred devetimi leti so prvic prip­ravili turnir trojk in tudi za shod 2016 je bilo tako. Letos se je prijavilo deset ekip, ki so v petek pred shodom žrebale vrstni red, v soboto pa se pomiri­le. V ponedeljkov finale je za tret­je mesto ekipa Dinko-Hur-F.rjan premagala ekipo Petkarji s 13 : 10, v finalu za prvo mesto pa je ekipa Valter-Toni-Romeo prema­gala ekipo Šerin-Žepanin-Pjepe Bjg. s 13 : 9. Vsi udeleženci tur­nirja so se pomerili v bližanju, kjer je slavil Pjepe Tomažic - Bjg­narckov, v izbijanju balina pa je zmagal Andrej Primc - Šimanjov. Tudi letos sta turnir sponzorira- la Šindovo podjetje Euro MB in Šimanjova Zemonska vaga, kot sponzorja pa sta se jima pridru­žila še Aleks Miloševic in Robert Podobnik. Klemen Ujcic Zmagovalne ekipe in posamezniki Tekmovalci devetega turnirja Miklavž in Dedek Mraz sta razveseljevala doma in drugod Tudi v preteklem letu smo v KD Grad pripravili tradicionalno miklavževanje. Zacelo se je na domacem odru, kjer smo 3. de­cembra 2016 premierno uprizo­rili gledališko predstavo Žogica Nogica. Polna dvorana radoved­nih oci, ki so sijale z otroških ob­razov, in bucen aplavz, namenjen mladi gledališki ekipi, je poplacal vse ure vaj in bil dobra popotni­ca hudemu decembrskemu tem­pu nastopov. Domaca dvorana je skoraj pokala po šivih, saj je kar 80 otrok s svojimi starši in osta­limi gledalci težko pricakovalo prihod Miklavža. Z glasnimi kli­ci so ga le priklicali. Nekateri so mu zapeli in zaigrali, prav vsi pa so obljubili, da bodo še bolj pri­dni in ubogljivi. Vsi skupaj so v sprevodu s prižganimi baklami odšli do cerkve sv. Mihaela, kjer je Miklavž pustil celo goro daril. Mladi gledališcniki: Aljana Rojc, Minea Vrh, Špela Skok, Martin Rojc, Val Primc, Ela Primc, Matija Rojc, Lana Vrh, Eva Primc, Nuša Baša in Stela Kmetec Razpor so v lanskem decembru nastopili kot spremstvo Miklavžu in Ded­ku Mrazu z igricama Žogica No­gica in Kdo bo zmagal. Gledalce so razveselili v domu starejših obcanov, v Postojni, na Kozini, v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici ter v cerkvi Marijinega vnebov­zetja v Jelšanah. Dobra volja, ve­liko smeha, želja po igranju in druženju, vse to krasi te cudovite otroke. Želim jim, da njihova oto­ška radoživost in radovednost nikoli ne usahneta. Verjamem, da nas caka še marsikatera predsta­va.  Iris Dovgan Primc Obisk sv. Miklavža v Domu starejših obcanov Ilirska Bistrica Igralci in ustvarjalci miklavževanja 2016: Martin Rojc, Ana Celigoj, Matija Rojc, Val Primc, Iris Dovgan Primc, Nuša Baša, Minea Vrh, Lana Vrh, Aljana Rojc, Špela Skok, Eva Primc, Vanja Sakelšek. Nekje je tudi Peter Baša. Mladi igralci Žogice Nogice z režiserko. Takole si sledijo: Nuša Baša, Martin Rojc, Ela Primc, Lana Vrh, Minea Vrh, Iris Dovgan Primc, Špela Skok, Eva Primc, Aljana Rojc, Matija Rojc, Val Primc. Sprehod z baklami Dedek in babica Dedek Mraz z Dolnjega Zemona je obiskal tudi Kozino. Zapel mu je Sven Cacov. Igro in racunalnik zamenjali za glasbo Pred dobrima dvema letoma je skupina petih fantov in deklet, danes starih dvanajst let, igro za­menjala za glasbo, racunalnik pa za inštrumente in zasnovala glasbeno skupino, ki so ji nadeli ime Rojcevih 5. V soboto, 10. decembra 2016, so se v Gradu na Dolnjem Zemonu javnosti prvic predsta­vili s samostojnim koncertom, na katerem so obiskovalce navdušili, dobili pa so tudi prve obože­valke in oboževalce, ki so jih nagradili s svojimi podpisi na koledarju, izdanem ob tej priložnosti. Pobudo za ustanovitev glasbe­ne skupine je dal harmonikar Martin Rojc, ki je ob spodbudi svojega ucitelja harmonike prof. Zorana Lupinca k sodelovanju pritegnil še štiri sošolce, ki tudi obiskujejo glasbeno šolo in igrajo razlicne inštrumente: Roka Bo­štjancica (trobenta), Manco Mir­ko Slosar (klarinet), Juša Maja Slosarja (klaviature) in Emo Grilj (kitara). Lanskega septembra pa se je peterici, ki vadi pod taktirko dr. Mirka Slosarja, pridružila še šesta clanica, prav tako sošolka, Špela Skok, ki je dobila vlogo vo­kalistke, sicer pa igra flavto. Kljub prihodu nove clanice so se odlocili, da imena skupine ne bodo spreminjali in ostajajo Roj­cevih 5. Ideja za ime se je poro­dila iz preprostega dejstva, da enkrat tedensko vadijo v domaci hiši Martina Rojca. Fantje in dekleta, ki so sicer pri­jatelji že vrsto let in skupaj obi­skujejo 7. razred osnovne šole Antona Žnideršica, so se javnosti prvic predstavili oktobra 2015 na srecanju amaterskih god­cev in pevcev narodno-zabavne glasbe v Praprotni pri Devinu. Lanskega oktobra so se sreca­nja ponovno udeležili, vmes pa nastopali na raznih prireditvah v bistriških Domu na Vidmu in domu starejših obcanov, pa v Harijah na Bucjadi in za štefa­novo ter po drugih krajih na Bi­striškem. Doslej so tako našteli enajst nastopov. Kot je povedal Martin Rojc, ki so ga dolocili za vodjo skupine, najraje igrajo narodno-zabavno glasbo, na njihovem repertoarju pa so tudi razne ljudske pesmi. ''Vse pesmi in skladbe, ki jih iz­vajamo, posebej za našo skupino priredi profesor Slosar. Nekate­re pesmi izbere on, nekaj pa jih predlagamo tudi sami,'' je pojas­nil. Tako so se tudi na koncertu predstavili z dvema sklopoma skladb, ljudskimi in narodno-za­bavnimi. V prvem delu so zaigrali bistriško ljudsko Drobljanc, ki jo je ohranil družinski trio Volk folk in se je pela ob pustnem casu, nato pa še kastavsko Se 'l mare fose gulaž e 'l Ucka de polenta, zakljucili pa so z venckom ljud­skih Pa tista bo moja. V drugem sklopu koncerta je obcinstvo prisluhnilo štirim narodno-za­bavnim skladbam: Srebrni lasje, Mama, prihajam domov, Sloveni­ja, odkod lepote tvoje in Na Goli­ci. ''S prvim samostojnim koncer­tom smo zelo zadovoljni, ker smo videli, da nas veliko ljudi podpi­ra,'' je povedal Martin. So pa že zaceli ustvarjati tudi svoje sklad­be. Pod prsti harmonikarja Mar­tina in trobentaca Roka ta cas že nastaja melodija za njihovo cisto prvo avtorsko skladbo. Tega me­seca so nastopili še enkrat, na božic v cerkvi na Dolnjem Zemo­nu. Katja Kirn Vodopivec Koncert skupine Rojcevih 5 v Gradu Rojcevih 5 z mentorjem dr. Mirkom Slosarjem Carobni božicni cas Zagotovo je božicni cas eden naj­lepših v letu, je pa tudi cas tradi­cije in obicajev. Na božicno vilijo (vigilijo) v svojih domovih pos­tavljamo drevce in jaslice, iz hiš zadiši po praznicnih dobrotah. Zadnja vilija je bila za Zemonce prav posebna. Že v dopoldan­skem casu so clani ansambla Rojcevih 5 iz studia Hendrix prek radijskih valov Radia Ko­per ponesli v primorske domove koncert z ljudskimi in božicni­mi pesmimi in seveda navdušili številne poslušalce. Vanja Sakel­šek in Ana Celigoj sta v cerkvi sv. Mihaela postavili jaslice, ki so v naši cerkvi še sz cajta Itali­je. Lepim figuram, ki so izdelane iz gipsa, sta dodali nove ovcke, ki jih je kupilo KD Grad. Že v mraku so otroci odšli k Danici Peruzin - Foturjov. po cerkveni kljuc, ki ga vsako leto v tem casu z veseljem izroci, in po stari tradiciji zvoni­li. Le na božicno vilijo je po stari navadi vsakomur dovoljeno zvo­njenje v cerkvi, saj to pripomore k svecanemu vzdušju in prica­kovanju ter oznanja veselje ob rojstvu Jezusa Kristusa. Davnega leta 1857 je o obicaju zvonjenja Janez Bilc v Kmetijskih in rokodelskih novicah zapisal: ''Posebnost svetega vecera je, da po cerkvah, pocemši od Ave-ma­rije, dokler je cas k polnocnici z vsemi zvonovi zvoni. To ima dvojno korist, pervo, da zvonenje v sercih kmetov posebno pobož­nost obujuje, in da se spominjajo, kako sveta noc da je ta, drugic pa da vejo ljudje kedaj k polnocnici iti.'' In res sta zemonska zvonova s svojim donenjem pricarala ca­robne trenutke. Na zadnji sveti vecer so zvonili Martin in Matija Rojc ter Kim in Grega Ivancic. Vsako leto skrbni­ce cerkve pustijo pred vrati po­sodo z žjgnano wodo, da si lahko vašcani wodo vzamejo in z njo na svj.t. v.cj.r blagoslovijo hišo. Veselje ob Kristusovem rojstvu pa so oznanjali tudi zvoki pw.­canja. Fantje Nejc Šircelj, Matej Ujcic, David Rolih in Andraž Mla­dinov so organizirali tradicional­no streljanje s karbidom. Pw.ca­nje izvira še iz predkršcanskega obdobja in naj bi bilo apotropej­sko dejanje: po ljudskem verova­nju ima moc, da odganja nesreco, varuje. Jutranjo božicno mašo so poleg ljudskih pevk popestrili clani ansambla Rojcevih 5 in za­igrali nekaj ljudskih božicnih pe­smi v priredbi dr. Mirka Slosarja. Primož Rojc Jaslice sta postavili Vanja Sakelšek in Ana Celigoj. Martin in Matija Rojc ter Kim in Grega Ivancic - Hramova so z zvonjenjem oznanjali sveti vecer. Matej Ujcic in Nejc Šircelj pri pripravi karbida Stari macek Frane Primc - C.brwnov je fantom delil nasvete. Spodaj: Na božicno jutro so clani ansambla Rojcevih 5 igrali božicne ljudske pesmi. Burja pokazala svojo moc V torek, 17. januarja 2017, so morali že zgodaj zjutraj pri nas zaradi mocne burje posredo­vati gasilci PGD Ilirska Bistrica. Ob 5.01 je silovita burja odkrila strehi na Dolnjem in Gornjem Zemonu. Na Dolnjem Zemonu jo je skupila ena stran Kovaco­ve strehe v Brezju. Gasilci so pospravili ostanke odkritih streh in strehi pokrili z zacasnimi po­njavami ter obtežili z vrecami peska. Cez dan je burja oslabela, a se je pod noc ponovno okre­pila. Na gospodarskem objektu Pwštarjove domacije je odkrila celotno streho tako hudo, da je bila potrebna ponovna pritrditev nosilnih tramov. Burja je odkrila tudi C.brwnovo hišo, gasilci so jo obtežili z vrecami peska. Na intervenciji so bili gasilci PGD Ilirska Bistrica in PGD Vrbovo. Za vso pomoc se jim Zemonci zah­valjujemo. P. R. Strehi Kovacove hiše v Brezju in Pwštarjov.ga gospodarskega poslopja (Fotografiji: PGD Ilirska Bistrica) Carodej Saturno v Gradu V soboto, 11. februarja 2017, je našo vas obiskal carodej Satur­no iz Nove Gorice. S svojimi triki je ocaral predvsem otroke, rav­nodušni pa niso ostali niti starši in drugi obiskovalci. Oder v ze­monski dvorani je obiskovalce pricakal poln carovniških rekvi­zitov, ki jih je carodej uporabil pri svojih trikih. Manjkali niso niti golobi in zajcki, ki jih je caro­dej pricaral na najrazlicnejše na­cine. Enega od zajckov s crnimi pikami je v posebnem carovni­škem pralnem stroju tako opral, da je iz njega prišel popolnoma bel. Pri trikih so mu nekajkrat pomagali navdušeni otroci: Tine Batista, Matija Rojc, Špela Skok in Zoja Kocjan. Vsekakor je bil carovnikov obisk v vasi zanimiv dogodek. Upam, da nas še kdaj obišce. P.R. Carovniku Saturnu je na pomoc priskocil tudi V.ncetov Tine Batista. Iz pozabe iztrgali izvirne zemonske pustne like Po vec kot šestdesetih letih smo obudili nekdaj znacilne zemonske maske, ki so za pusta vladale po vasi. Navdušeni so bili tako domacini kot tudi šj.me. Na letošnji pust smo se na Dol­njem Zemonu pripravljali celo leto, v casu med obema pusto­ma. Zbirali smo stare fotografi­je, najvec jih je prispeval Branko Šircelj, pricevanja ljudi in sta­re obleke ter rekvizite. Veliko so o tem, kako je pust izgledal pred vec desetletji, povedali: Frane Bevcic - Jern.kov, Marija Štemberger - Marica F.dlinova, Branko Šircelj - Bjgnarjov, Jože Tomažic - Pjepce Bjgnarckov in še marsikdo. Vsi naši pricevalci so povedali, da so bili pustni liki sila preprosti, narejeni iz starih, ponošenih oblacil. Po obrazih in rokah so bili nalisani, nosili so okrasne kape in klobuke, oko­li vratu pa pisane rute, nosili so tudi panklce. Veckrat so imeli le narobe obrnjeno staro j.kj.to, po stari šegi pa je imel še kdo ogrnjeno živalsko kožo, z dlako obrnjeno navzven. Branko Šircelj - Bjgnarjov je povedal, da mu je njegova mama Micka pripovedo­vala, da so še pod Italijo pri njih enega od fantov šj.mal. v perje, ta je v poberiji predstavljal ko­koš. Jože Tomažic - Bjgnarckov in Avgusta Belcic - P.trj.tova pa se spominjata, da so tudi na Ze­monu tekali pustni liki z lesenimi klešcami, izrezanimi iz deske ali rogovilje. Obleceni so bili le v star crni plašc in pokriti s klobukom, za katerega je bilo zataknjenega nekaj perja, zvoncev niso nosili. Klešcarjem so na Zemonu, tako kot v Vrbovem in Trpcanah, pra­vili hudicki. Veliko pustnih likov smo napravili po fotografijah, nabranih po celotni vasi. Tako smo v poberijo, ki zad­nja leta poteka teden dni pred pustom, odšli ošj.man. kot naši predniki: v povorki s pravo mu­ziko, harmoniko (Simon Sedmak iz Kosez) in bobnom (David Bub­nic - Jern.kov). Obiskali smo vsa­ko hišo, ki nam je odprla vrata in nas obdarovala. Zaprtih je ostalo malo hiš, kajti še danes velja, da obisk šj.m prinaša sreco in dob­ro letino, zato jih je potrebno ob­darovati, kajti za slabo velja tista hiša, ki se ji šj.me izognejo. Tudi norcij ni manjkalo in po starem nepisanem pravilu se šj.mam ne sme nicesar zameriti, kajti one poskrbijo, da ob pustu velja na­robe svet. Za šj.me so ljudje dob­ro poskrbeli, naložili so jim jajc, klobas, pohanja, soldov in vina. Vse nabrane dobrote so za ma­ske skuhali opoldne pri Šindovih, kjer maske postrežeta Marjan in Stanka Baša - Šindova, zvecer pa pri Twmnov.h, kjer za kuho poskrbi Valter Sedmak. Seveda brez logisticne podpore Klemena Ujcica, Stanka Vrha - Letnika in še koga ni šlo. Liki, ki smo jih obudili, so: ko­mandir, ta lepi, hudic, kwošar, Turk, merjasec, kokoš, zvoncar, ciganka, lovec, mornar, fotograf, gasilec, indijanec, kovac, žaklje­vinar … Pustna skupina Dolnji Zemon se je odlocila, da se tako opravljena ne bo udeležila nobene povorke, saj želijo ohraniti to pustno izro­cilo v svojem prvinskem okolju. Vsekakor bomo na Zemonu na­daljevali z ohranjanjem pustnega izrocila in pustni skupini dodali nekaj na novo odkritih likov, kot je naprimer hudicek - klešcar. Zanj se rogovilja za klešce že suši za naslednjo poberijo. Primož Rojc Blaž Bizjak - Grehov in muzikanta David Bubnic - Jern.kov ter Simon Sedmak. Pri Hurjov.h Pri Žjef.n.h se je pustni muziki pridružil gospodar Pjepe Šircelj. V vsaki hiši se je moralo zaplesati z gospodinjo za debelo repo. Šcetkar je celi vasi 'opucou šulne'. Ta lepi so bili vedno poberini. Bele obleke s piso na hlacah, škornji, s pisanimi trakci ali krep papirjem obrobljena 'j.kj.ta' in bogata pokrivala, okrašena z rožami iz krep papirja in 'panklci'. Fantje so si od nekdaj radi dodali soncna ocala in si z rdecilom namazali lica. Branko Bjgnarjov je pokazal, kako se pravilno 'opuca šulne': "Kor s.m jest biu ošj.man u ta lik, nej ne Zj.mn. ostalu ene krtace u lajdlc.h." Hudic je nosil prave kozje rogove, stare kovane vile in kožnat telovnik. Žakljevinar (celoten kostum je imel narejen iz starih 'žaklju') in zvoncar Lik 'kwošarja' smo odkrili na fotografiji iz leta 1969. Gasilec je vihtel sireno in 'sic'. Deklica in lovec Indijanec Kokoš, izpricana še iz casov Italije, in merjasec, odkrit na fotografijah s konca šestdesetih let. Turk Kovac se je med poberijo rad lotil dela. Pobrali Gornji Zemon Pred veliko leti se je del poberi­nov z Dolnjega Zemona odpra­vil pobirat še na Gornji Zemon. Seveda nam takrat ni uspelo obiskati vseh hiš, a veselja Gu­ranjzj.m.ncu ob prihodu mask, njihovega toplega sprejema nis­mo pozabili. Zato smo si vsako leto, ko smo pobirali po našem Zj.mnu rekli: ''Letos pa gremo še na Guranj.ga.'' In uspelo nam je. Na pustno soboto, 25. febru­arja 2017, nas je izpred Demove hiše, kjer smo se zbrali, na Gor­nji Zemon s traktorjem odpeljal Boštjan Baša - P.trj.tov. Zbralo se nas je lepo število, za godca pa smo poklicali Gregorja Volka s harmoniko in Romea Volka z bobni. Prva sta nas sprejela Do­lores Valencic in njen mož Neno, ki sta pripravila celo gostijo. Za­tem so maske odšle po vasi. Do­macini so nas gostili z veseljem in navdušenjem, tudi kakšna sol­za srece je padla, saj tu že dolgo ni nihce pobiral. Ko smo pobrali, smo se seveda zapeljali do Ze­monske vage, kjer nas je pogostil še naš oštir Andrej Šimanjov, in tam poskrbeli za pristno pustno vzdušje. Primož Rojc Domacini so maskam z veseljem postregli. Domacini so pred vaškim domom pripravili pogostitev za maske. Na Gornji Zemon nas je s traktorjem odpeljal Boštjan Baša - P.trj.tov. Pristno pustno vzdušje Briljantina je navdušila Tradicionalni pustni karneval v Ilirski Bistrici je bil letos pravi spektakel. Povorke se je v nede­ljo, 26. februarja 2017, udeležilo 28 pustnih skupin, med katerimi smo bili že tradicionalno tudi Ze­monci. Letos smo se vrnili v ame­riška petdeseta leta prejšnjega stoletja in predstavljali like iz kultnega filma Briljantina. Fantje v kavbojskih hlacah, belih ma­jicah in usnjenih jopicih so po­nosno korakali po ulicah Ilirske Bistrice, medtem ko so dekleta z lepimi priceskami in pisanimi oblekami gledalcem jemala dih. Pustna skupina Dolnjega Zemo­na je poskrbela za prav posebno koreografijo in navdušila vecti­socglavo množico gledalcev, da sploh ne izgubljamo besed o nav­dušenju gledalcev nad špago, ki jo je veckrat profesionalno prika­zal Hramov Valerijo Ivancic. Fan­tje so izdelali pravi cadillac, ki je popestril skupino, medtem ko so bila dekleta zaslužna za koreo­grafijo. Na karnevalu so se poleg etno­loških skupin z Bistriškega in z drugih koncev Slovenije predsta­vile tudi skupine s sosednje Hr­vaške, manjkale niso niti maske z aktualno tematiko. Za prav poseben spektakel so poskrbeli italijanski gostje - svetovno zna­na skupina Mamutzones iz Sa­mughea na Sardiniji. P. R. Brez harmonike in bobna ne gre. Pravi ameriški cadillac Po ameriško Koreografija je navdušila gledalce. Skoraj kot v filmu Fantje so dekletom jemali dih. Od vleke ploha do pogreba Pusta Na pepelnicno sredo je bil še vse tja do šestdesetih let prejšnjega stoletja tudi na Dolnjem Zemo­nu obicaj vleke ploha. Ploh se je vleklo, ce se v vasi v preteklem letu ni porocilo nobeno dekle. Zbit je bil iz nekaj desk ali škuo­rcu, lahko pa je bil samo deska, zaprežena za uorna kulca. Vlekla sta ga dva v jarem vklenjena wola - fanta, oblecena v ponošeno, razcapano obleko ali žakljevino ter ogrnjena s kožami. Na glavi sta nosila volovje ali kravje rogo­ve, pritrjene na staro vojaško ce­lado. Tudi obraz sta imela zakrit s kožnato masko. Vodil in miril ju je njun gospodar - gonic. Za plo­hom so v spremstvu harmonike in bobna hodili neporoceni fan­tje. Ploh so vcasih okrasili s pa­pirnatimi rožami in trakovi. Ob veseli drušcini je hodil fant, ki je bil hud ze tjec, in posipal gledalce s pepelom. Zakrit je bil s papir­nato ali kožnato masko. Fantje so se poprej v oštariji domenili, kdo bo vlekel in gonil ploh ter h ka­teremu dekletu bodo peljali. Ve­ljalo je, da se ploh pelje k starej­šemu dekletu, ki je že nekaj casa primerno za možitev. Dekleta so fante razlicno sprejela, nekatera so jih postregla in z njimi zaple­sala na plohu, druga so jih podi­la. Branko Šircelj se dogodkov dobro spominja in pripoveduje, da so jih kdaj tudi polili z gnojni­co. V še starejših casih bi fantje ponekod takim 'gostiteljem' vho­dna vrata hiše z deskami iz ploha zabili tako, da niso mogli ven. Kot je bilo povedano Marici Štember­ger - F.dlinov., je bilo tako tudi pri nas. Po vleki ploha so na pri­ložnostnih nosilih ponesli lut­ko Pusta, ki je bila narejena tisti dan, saj obešanje lutke še ni bilo v navadi, izven vasi in ga ob šalji­vem govoru in obtožbah zažgali. Ob obuditvi tradicional­nih mask smo se odlocili, da ob­novimo tudi pepelnico, kot je bila v navadi dolga desetletja. V ta namen smo zbrali primerna oblacila in vse potrebno. Poseb­no bogastvo likov so predstavlja­li rogovi, ki jih hrani Marjan Vicic - Hurjov in jih je z veseljem po­sodil. Tako je eden od volov nosil pristne volovske rogove, ki se jih je nosilo ob zadnji vleki ploha. V vola sta se nspravila Matej Ujcic - Mucetov in Matevž Ribic - Fr­jonckov, gonil pa ju je Erik Baša - Šindov. Za plohom sta šla fanta Martin in Matija Rojc - P.trj.to­va, ki sta poskrbela za muziko. Firbce je s pepelom posipal Nejc Šircelj - Cacov, zakrit s papirna­to masko, ki jo je izdelal Romeo Volk. Pred Mihatovo hišo so fan­tje prikazali tudi, kako so nekoc pred hišo pripeljali ploh. Zemonke in Zemonci, ki so vole in ploh množicno prica­kali pred spomenikom, so bili nad obuditvijo obicaja navduše­ni. Vladimir Šuštar - Froncj.tov je svoj borjac odstopil za pogo­stitev in za tem so fantje na nosi­lih odnesli Pusta skozi vas. Tako množicnega pogreba ni bilo, odkar je kot zadnji na pustnem pogrebu 'maševal' Branko Bjg­narjov. Pusta je množica v Zj.vn­k.h obsodila za vse hudo, kar se je v vasi zgodilo. Ivo Škrlj - Pw­štarjov je ugotovil, da se Pust brani z molkom, zato so ga na koncu zažgali. Tako je napocil cas korizma in pustne norcije so se za eno slabo leto poslovile. Nas­lednji pust bo namrec zgodnejši. P. R. Ploh so vlekli po celi vasi. Ploh je pri spomeniku pricakalo veliko gledalcev. Posipanje s pepelom Pogreb Pusta Pusta smo obtožili za vse 'narobije' v preteklem letu. Blagoslovljeni ogenj Tudi na letošnjo velikonocno soboto (15. aprila) je bila bla­goslovljena goba prinešena v zemonska gospodinjstva. Izpred cerkve sv. Jurija v Ilirski Bistrici sta jo v zgodnjih jutranjih urah raznašala Matej Ujcic - Mucetov in Matevž Ribic - Frjonckov. Vse­kakor pravega vuzma brez gobe ni. Marsikdo, ki v svoji hiši nima vec peci na drva, poklice razna­šalce, da vsaj malo pokadijo po hiši, kar je dokaz, da je tradicija blagoslovljenega ognja še kako živa in utrjena med nami. P. R. V tednu ljubiteljske kulture na odru z glasbo Mlad nedeljski vecer je 21. maja 2017 na Dolnjem Zemonu pope­stril domaci ansambel MLAD. Na gradu so zapeli in zaigrali Matic Štemberger, Lovrenc Primc, Do­men Ujcic, Anže Skok, Doris Pi­rih in kot novinka v sestavu Po­lona Zadnik. Ob zacetni pomoci Jana Mikuletica so pred tremi leti prvic združili klaviature, har­moniko, kitaro, bobne in glas ter rasli na številnih odrih. Igranja na instrumente so se ucili tudi v glasbeni šoli, glasbo in glas pa v harmonijo zdaj sestavljajo sami. Prva in zadnja je tega vecera zai­grala harmonika. V bogatem pro­gramu so sledile tudi pop in rok skladbe domacih in tujih avtor­jev, premierno pa so predstavili tudi svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Ona (besedilo Lo­vrenc Primc; aranžma Lovrenc Primc in Matic Štemberger). Na pobudo KD Grad Dolnji Ze­mon se je ansambel MLAD z or­ganizacijo koncerta pridružil Tednu ljubiteljske kulture, ki je potekal od 12. do 21. maja. ''Te­den ljubiteljske kulture je pra­znik ustvarjalnosti, povezovanja in odprtosti,'' sta zapisala po­budnika številnih prireditev v maju: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) iz Zveza kul­turnih društev Slovenije (ZKDS). Tudi clani ansambla MLAD pra­vijo, da v sodobnem casu, ko imamo medije in ekrane s tisoce­rimi dogodki na dosegu dlani - le klik dalec, vsak clovek še vedno potrebuje pristen stik, druženje in tudi oder. S koncertom smo se povezali v družino tisocih dogodkov v ted­nu kulture, ki je že cetrto leto potekal po vsej Sloveniji in v za­mejstvu. ''Na trenutke se mi je zdelo, kot da smo na glasbenem festivalu v Vurberku. Pa le imamo na Ze­monu dobre godce!'' je nastop pohvalil Primož Rojc, ki je pri­reditev povezoval. Glasbeniki so bili veseli podpore vseh, ki jih spremljajo že od samega zacetka. Veseli bucnih aplavzov in stoje­cih ovacij v nabito polni dvora­ni so dobili nov zagon in veliko spodbud za nadaljnje delo. Petra Skok Koncert mladih glasbenikov je napolnil dvorano v Gradu. Veselje ob uspešnem zakljucku koncerta Clani ansambla Mlad Vedno znova nas klice vencani maj Ko se zacne maj in cvetje v polnosti ozeleni in zacveti, se na Dolnjem Zemonu zacuti praznicno vzdušje, ki traja ves mesec in doseže vrh v procesiji zadnjo majsko nedeljo. Ko opisujemo ta dan, radi povemo, da gre za praznovanje, ki mu v drugih krajih po Sloveniji ni najti popolnoma enakega. Edinstvenost mu dajejo domaci fantje in dekleta v posebej izbranih svecanih oblacilih in z nosili ter okrasjem, ki se skozi ustno izrocilo vašcanov ter s pomocjo fotografij ohranjajo v skoraj nespre­menjeni obliki že od leta 1944. Na nedeljo po prazniku Marije Pomocnice smo se po zaobljubi naših prednikov v velikem šte­vilu zbrali tudi v letošnjem letu. Priprave smo, kot je v navadi, za­celi že veliko prej. Del praznova­nja so namrec tudi številna opra­vila, ki jih je potrebno (do)živeti preko detajlov, barv, misli, vonjev in obcutkov. Zato se obicaj ohra­nja že 73 let. ''Še posebej smo veseli, ce se nam na procesiji pridružijo naši sorodniki in prijatelji, s katerimi se dolgo nismo srecali, in se na­šim duhovnikom pri sveti maši pridružijo tudi duhovniki, ki so nekdaj delovali v župniji,'' so po­vedali vašcani, ko smo se 4. maja, na god sv. Florijana, zbrali v do­maci cerkvi, sicer posveceni sv. Mihaelu. Mašo je na zaobljubljen dan, ki je bil tokrat 29. maja, ob somaševanju župnika Stanka Fajdige daroval nekdanji kaplan Niko Štrancar, zdaj že vec let žu­pnik v Zagorju pri Pivki. ''Tudi jaz se vas rad spominjam,'' je ob koncu maše dejal zlatomašnik, ki je še znal našteti nekaj imen kršcencev v naši župniji s konca 60-ih let. Ceprav priprave na zj.m.nsko procesijo, kot prazniku radi re­cemo, potekajo po tihem in v miru, jih kmalu razkrije vonj po sveže pokošeni travi ob ce­stah, ki vodijo v vas, ter po barvah, ki se sušijo na slavolo­kih z vedno novimi sporocili. Ce velja rek Kdor poje, dvakrat moli, je gotovo tudi pomoc pri pripravah in sodelovanje za lep- še praznovanje velik dar. Naša cerkev zablešci, ko skozi ocišce­ne šipe ponovno posije majsko sonce in se s klopi pobriše prah, ki se je nabiral vse od svecnice, ko smo pospravili jaslice pas­tirske svete maše. Dan pred nedeljsko sv. mašo, 28. maja, so možje združili moci še v postavljanju slavolokov, dekleta in žene pa v spletanju vencev in zelenih trakov. Še cebele so tisto soboto posebej nagajivo obleta­vale košare s pisanim cvetjem, ki so ga za potresanje v procesiji nabirali majhni in veliki otroci. Ulice preplavi še vonj po poticah in sladicah ter svežih prtih in slo­vesnih oblacilih, ki prinašajo sve­canost in spoštljivost do obljube naših prednikov. Le še kip Marije je tiho cakal na zadnje ure pred nedeljsko mašo, ko se zacnejo še zadnje priprave na sveto mašo: prena­šanje oltarja in klopi, ozvoce­nje in krašenje s cvetjem. Na prvo nedeljo po prazniku Ma­rije Pomagaj šest zemonskih de­klet obicajne kavbojske hlace za­menja za dolge obleke z modrim trakom, da deluje, kot bi se vrni­la sedem desetletij v preteklost. Ko spremljajo Marijin kip tik ob boku fantov v najboljših oblaci­lih, se zavedajo, da s tem izpol­njujejo in prenašajo obljubo, ki so jo predniki dali v zahvalo za obvarovanje vasi v casu vojne, tudi na prihodnje generacije. Bela in zelena barva se prepleta med nosili in v laseh deklet ter na prsih fantov in v rokah prvo­obhajancev. ''Ko stojimo danes v srecanju s tabo, Marija, te prosi­mo, da moliš z nami za naš mir in cistost naših src, varuješ vse vašcane in nam ohraniš zdravje, da bi se med seboj dobro razu­meli in si znali pomagati!'' so se glasile letošnje prošnje otrok pri sveti maši. Ker je bilo na zaobljubljen dan pri maši vedno veliko ljudi, je tudi letos ta potekala v senci mo­gocnih lip ob cerkvi. Zbrani smo sodelovali tudi z branjem in mo­litvijo ter se s petjem pesmi, ki nas vedno znova povezuje, prid­ružili domacemu pevskemu zbo­ru: ''Spet klice nas vencani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetice dobrave si vencajo glave, raduje se polje in gaj …'' Procesija ob starem grajskem obzidju, mimo domov naših so­vašcanov ter pod slavoloki je za­okrožila dogajanje in dodala še korake, ki smo jih preštevali v cast Mariji. Zbrani drug ob dru­gem smo bili hvaležni, da smo se lahko ponovno srecali in zmogli skupno nadaljevati to s cvetjem posuto pot. Petra Skok Nosilci in spremljevalci Marijinega kipa Tudi pri Srpanov.h vsako leto postavijo slavolok Marijin kip in nosilci ob prihodu s procesije Župniku Niku Štrancarju se je za darovano mašo zahvalila Petra Skok. »Tega, ki za Marijo hodi, bo Marija var'vala,« je bilo letos napisano na slavoloku. Na svetega Ivana 'vilijo' Ob kresnemu veceru ali tudi na vilijo (vigilijo) sv. Ivana so v naših krajih na okna zatikali kresnice in ivanjšcice, ki se jim še danes rece pokuvíce. Kresnice (Aruncus dio­icus) so po naših vaseh poimeno­vali razlicno: sv. Ivana rože, kres­nice, tudi cuprnce, štrige ali bela praprot. Pradavni obicaj zatikanja rož na okna domacij in gospo­darskih poslopij pa tudi v robove slamnatih streh naj bi na to ma­gicno noc preprecil, da bi mracne sile – carovnice in štrige – prišle v domove. Na ta dan so tudi krave gnali domov pred mrakom, da jim carovnice ne bi odvzele mleka. V Tominjah so kravam 'za vsak slu­caj' za roge zatikali rože. Povsod so pripravili tudi kres, ob katerem se je prepevalo in cezenj skakalo v narobe obrnjeni obleki. Praznovanje, ki izvira še iz pogan­skih casov, je bilo do druge svetov­ne vojne živo tudi pri nas, danes pa se ga malokdo spominja. Pa vendar nas nic ne stane, ce gremo na ta dan utrgat nekaj pokuvíc in kresnic ter z njimi okrasimo okna svojih domovanj. Škoda je namrec, da bi ta tisocletni praznik ravno v tem casu popolnoma zamrl. P. R. Lovrenc in Martin državna prvaka v igranju harmonike Od 23.–25. junija je v Termah Oli­mia potekalo že tretje državno prvenstvo v igranju na diatonic­no harmoniko, ki ga organizira zveza diatonicne harmonike Slo­venije (ZDHS). Tekmovanja se je udeležilo 54 tekmovalcev iz vse Slovenije. Poleg obveznih skladb, ki jih je predpisala ZDHS, so po lastnem izboru izvajali tudi dru­ge zvrsti glasbe. Mednarodna strokovna komisija v sestavi Toni Sotošek, Manuel Šavron, Gottfri­ed Hubmann, Johannes Petz in Marsell Marinšek je tako imela težko delo dolociti absolutnega državnega prvaka. Komisijo je najbolj preprical Leon Batagelj iz Ilirske Bistrice, in sicer z odlic­nim izborom skladb in dobro in­terpretacijo. Po Anžetu Krevhu in Alenu Gojkošku je tako naslov absolutnega državnega prvaka zasluženo odšel na Primorsko. Trud in delo sta bila poplacana, in tega ni skrival niti Leonov uci­telj in vzornik Zoran Lupinc, ki se je skupaj z zmagovalcem veselil prestižne nagrade. Zemonca Martin Rojc in Lovrenc Primc pa sta dosegla zmagi vsak v svoji skupini – Martin je bil prvi v skupini 1B, Lovrenc pa v sku­pini 1C – in tako postala državna prvaka v posameznih kategori­jah. Vodstvo Glasbene šole Ilir­ska Bistrica in njun ucitelj Zoran Lupinc ter seveda starši so bili na svoje zmagovalce ponosni. P. R. Ponosni Martin Rojc, Zoran Lupinc in Lovrenc Primc Mala južna 2017 Jedi in kuhinja kot nekoc Zagnani clani KD Grad Dolnji Zemon so tudi letos, že 12. leto zapored, pripravili bogato turisticno­kulinaricno prireditev Mala južna, ki je na grajsko dvorišce privabila množico obiskovalcev. Ceprav jo je organizatorjem le­tos nekoliko zagodlo vreme in so morali prireditev, ki tradicional­no poteka tretjo soboto v avgu­stu, prestaviti na nedeljo, obisk ni bil nic manjši; odzvala so se skoraj vsa najavljena društva. Letos je malo južno pripravljalo enajst društev: KD Ahec Jasen, folklorna skupina Gradina, ŠTEK Novokracine, KETŠD Alojzij Mi­helcic Harije, KD Grad, Lovska družina Zemon, Ribiška družina Bistrica, Zelena gasa Dolnji Ze­mon, Društvo podeželskih žena, KD Tušcak Bac in TKŠD Urban­šcica iz Vremske doline. Iz loncev in kotlov je dišalo po domacih šnitah, ždrocu, jecmenu, minutarjih, ribjem brodetu, div­jacinskem golažu, krompirjevi polenti, ocvirkovki, manjkal pa ni niti krompir, ki so ga društva pripravila na razlicne nacine: v zevnici, zabeljenega z ocvirki in klobaso, na župi ter na kislo z ze­ljem in cebulo. Pestro kulinaricno dogajanje je spremljal bogat kulturni pro­gram, v katerem so nastopili: Tjaša Uljan, Urban Požar, Ema Sušanj in Rok Gombac (clani Or­kestra Nika Polesa), Tadej To­minc, Danijela Ujcic, Martin Rojc in Zemonski fantje. Obiskovalci so se zabavali z igra­njem družabnih iger, najmlajši pa so ustvarjali na otroških de­lavnicah in jezdili ponije. ''Ni heca z nami. Že dvanajstic smo dokazali, da se da! Da lahko pripravimo prireditev, kjer uživa staro in mlado. Ker pri nas je naj­lepše. Ker se vsi pocutijo domace in ker vsakic znova dokažemo, da resnicno verjamemo v to prire­ditev,'' je po zakljucku povedala Iris Dovgan Primc in se za sode­lovanje in pomoc zahvalila vsem neumornim clanom KD Grad, ki se trudijo, da Mala južna ostaja med najbolj obiskanimi poletni­mi prireditvami na Bistriškem. Razstava Kuhinja nekoc Tako kot vsako leto je prireditev popestrila tudi zanimiva razsta­va na temo Kuhinja nekoc. Pri- pravila sta jo Primož Rojc in Ro­meo Volk. Prikazana je bila stara kuhinja, znacilna za novo opre­mljene hiše v letih med 1920 in 1940. Tovrstne kuhinje so se ob­držale še vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kuhinja je predstavljala središce dogajanja v družini. ''Poleg hra­njenja so tu opravljali najrazlic­nejša opravila (vezenje, pletenje, prebiranje fižola ...), sprejemali obiske, v kuhinji so se odvijala tudi slavja ob ohcetu, obhajilu, birmi, najveckrat je bila edini ogrevani prostor v hiši. Ob hudih zimah so otroci veckrat spali v hlevu, ki je bil poleg kuhinje edi­ni topel prostor (ogret od živi­ne), ob hudi burji, ko niso mogli zakuriti šporgeta, pa pravzaprav edini topel bivalni prostor,'' je vlogo kuhinje nekoc predstavil Primož Rojc. Obvezni elementi v takšni ku­hinji so bili: šporget (z njim so v gospodinjstvih ogenj prvic zaprli oz. ukrotili, saj so dotlej kuhali na odprtih ognjišcih), jedilna miza s stoli, ponekod tudi s klopjo, mizi­ca za umivanje s kamnitim, kas­neje pa betonskim koritom, vzi­danim pod oknom, ter kredenca, v kateri so bili spravljeni vsa po­soda in kuhinjski pribor. V tem obdobju so gospodinje iz­delovale vezenine s pregovori in raznimi motivi ter jih izobešale na steno. ''To je bilo iz krasilne in prakticne potrebe. Lepe vezeni­ne so namesto slik krasile stene, hkrati pa so obvarovale zid pred umazanijo,'' je pojasnil Rojc. Po­gosti so bili tudi na razlicne na­cine izdelani nosilci za brisace, vendar pa se jih je ohranilo zelo malo. Na stenah niso manjka­le podobe, kot so Srce Jezusovo, Srce Marijino in kakšne družin­ske fotografije. ''Vsaka hiša je imela tudi uro na navijanje, ki je ostala v hiši vec generacij. Ob smrti v hiši so kazalec ustavili in uro spet zagnali šele po pogrebu. V kuhinji je bil pogost tudi križ, reklo se mu je bug.c,'' je spomnil Rojc. Na ogled je bila tudi zbirka alu­minijaste posode, ki je v 30. letih minulega stoletja pri kuhi nado­mestila kotlicke, na roke prepisa­ne kuharske knjige z domacimi recepti in celo prav poseben mu­holovec. Da je bila razstavljena kuhinja še pristnejša, sta avtorja poskrbela tudi s stensko kuliso, ki je prika­zovala posebno tehniko pleska­nja. Na razstavi je bil prikazan nacin, ki je bil pogost kar nekaj desetletij. ''Do višine približno enega metra so stene pobarvali v zeleno ali rjavo in povaljckali, saj se je ta predel najbolj uma­zal. Zgornji del zidu so pusti­li v belem ali pa so ga s tehniko šabloniranja (šablonam so pra­vili kolomirji) okrasili z razlic­nimi motivi. Kasneje so z valjcki do pise (crte) odtisnili eno vrsto vzorca, nad piso pa drugega. Va­ljcke so si izposojali med seboj, da so bili vzorci vselej drugacni,'' je zanimivo tehniko pleskanja sten v hišah v tistem obdobju orisal Primož Rojc, tudi sicer ve­lik poznavalec kulturne dedišci­ne in tradicije naših krajev. Katja Kirn Vodopivec Posebna zahvala gre sponzorjem in donatorjem: Resinex d.o.o., Tramper d.o.o., Gostilna Zemonska vaga, Valter Celigoj s.p., Primc Borut s.p., In­stalacije Kovacic, SIB inštalacije, Zavarovalnica Sava, Gostilna Pri Matetu, Park Seventeen, Triglav pub, Elektro Skok Harijke so pripravile 'ždruoc' in 'šnite'. Jasenci so pripravili tradicionalni krompir z ocvirki in palacinke. FS Gradina je kuhala krompir na zevnici. Podeželske žene so kuhale krompir na 'župi' z 'j.trn'co', minutarje in štruklje. Lovska družina Zemon je pripravila slasten divjacinski golaž. Društvo ŠTEK Katarina iz Novokracin je razveselilo s krompirjevo 'palento' in zeljem. Na stojnici z Baca je dišalo po buckinih polpetih in krompirju na solati. Ribiška družina Bistrica je postregla z ribjim paprikašem. Glavni kuhar Frane Primc - C.brwnov je pokušal svoj jecmen. Na ogled je bila razstava Kuhinja nekoc, avtorjev Primoža Rojca in Romea Volka. Nov model unikatnih lesenih kravat slovenskega inovatorja Les je kot clovek, unikaten in živ material, zato naj bodo take tudi lesene kravate Ljubezen do lesa, pridne roke in iskanje bistva življenja je Janez Škrlj vgradil v številne doma nare­jene izdelke, med katerimi so miniaturne žage in mlini, pticje krmilnice in unikatne lesene krava­te, katerih model je tudi zašcitil. V prostem casu ne le da ohranja spomin na nekdaj bogato kulturo lesenih vrat, knjig in drugih starih predmetov, ampak piše tudi pesmi. Les že dolgo ni vec le surovina za pohištvo. Postal je modni doda­tek, s katerim sporocamo svojo željo po ohranitvi narave in živ­ljenja. Na policah trgovin naj­demo lesena ocala, rocne ure in uhane ter celo lesene metuljcke in kravate. Za razliko od indu­strijskih kravat, ki so narejene iz kosov lesa, lepljenih na usnje ali vezanih z elastiko, je Janez Škrlj izdelal model lahke lesene kravate brez usnjene podloge ter zašcitil njen model. ''Vsaka kravata kaže znacaj osebe, ki jo nosi. Lesene kravate, ki jih izde­lujem, so unikatne, primerne za posebne priložnosti in prijetne za uporabo. Vsaka je rocno delo in posebna tudi zato, ker ima vsak les svojo dušo. Pomembno je poznati les, da poudarimo nje­gove najboljše lastnosti in je lepo vidna nepretrgana struktura lesa.'' Izdeluje jih iz orehove ko­renine, jablane, slive, oljke, hru­ške, platane ter javorja rebraša ali pticarja. Les mora biti sušen najmanj tri leta. Kravate so bar­vane z vodnimi laki, ki so okolju prijazni. S tem je podaljšana nji­hova življenjska doba. Shranjena kravata lahko preživi tudi vec ge­neracij, a njen namen je, da bi jo nosili. Bogastvo snežniških gozdov ter voda sta dala dobre pogoje, da so se v Ilirski Bistrici že v preteklo­sti razvijali lesni poklici. Poleg mlinov na Bistrici so kruh me­šcanom dajale tudi številne žage, katerih zacetki segajo v 15. sto­letje. V Bistrici je zacelo že pred drugo svetovno vojno delovati lesnoindustrijsko podjetje (Fur­nirnica), po drugi svetovni vojni so se razvila podjetja na starih temeljih (Topol, Mikoza) in nato povsem novo podjetje Lesonit. Z ljubeznijo do lesa kot žive­ga materiala, ki se spreminja in diha, se je Janez Škrlj, doma z Dolnjega Zemona pri Ilirski Bi­strici, sreceval že v srednji lesni šoli in po študiju skozi vsa leta do upokojitve. V casu zaposlitve (najprej kot obratovodja oddel­ka Pohištvo in kasneje kot ko­mercialist podjetja Lesonit), ob gradnji hiše in ob skrbi za dru­žino za ustvarjanje ni bilo casa. Po upokojitvi pa je les postal tudi njegov hobi. Za ohranitev tra­dicije domacega kraja je Janez Škrlj pricel z izdelovanjem mini­aturnih mlinov in žag za dar in v spomin. Izdelal je tudi preko 550 pticjih krmilnic, ki so zdaj, tudi s pomocjo vnukov in njihovih so­šolcev, postavljene po gozdovih in vrtovih vse Slovenije. Ponosen na lepo Slovenijo in nje­no naravno in kulturno bogastvo je v spomin fotoaparata shranil preko 1000 starih vrat (porta­lov) in 300 dimnikov. »Nekdaj so bila unikatno izdelana lese­na vrata ponos hiše in ogledalo gospodarja. Velikokrat so bila dela mizarskih mojstrov že pra­ve umetnine s posebej natancno izdelanimi simboli in sporocili, ki pa jih nismo znali ceniti. Ob ob­novi stavb novi lastniki hiš vrata bogate kulturne dedišcine zame­njujejo z industrijskimi vrati iz umetnih materialov brez duše,« je v pogovoru ob razstavi foto­grafij v domaci vasi povedal Škrlj. Mnoga fotografirana lesena vrata so po porocanju lastnikov in va­šcanov zdaj unicena. Janez Škrlj za svojo dušo in veselje posebne stare predmete, ki jih kupi ali so mu podarjeni, tudi restavrira in s tem ohranja zgodbe za prihodnje rodove. Njegova domaca hiša diši po lesu. Pohištvo, ki ga je izdelal sam, postaja že premajhno za vse albume in starine. Les izrezuje predvsem v poletnem casu pod avtomobilskim nadstreškom, za drobna rocna dela in razmi­šljanja ter stihe pa je vec casa, ko se zakljucijo dela na polju. V majhnem predprostoru kurilni­ce vcasih riše, meri in brusi do poznega vecera, ce se ne posve­ca pisanju pesmi. To, da piše pe­smi, je bilo do nedavnega skrito celo njegovim najbližjim. Pisal je le zase, pravi. Razkril se je šele po izidu tretje pesniške zbir­ke, ki jo je posvetil svoji ženi za šestdeseti rojstni dan. Vse knji­ge so izdane v samozaložbi pod psevdonimom Harria Zenajevic, izdaje je financiral avtor sam. Knjige je podaril Kraljem ulice, po razkritju pa tudi prijateljem in znancem. Prostovoljne pri­spevke, ki jih je ob predstavitvi prejel, je podaril Društvu slepih in slabovidnih ter Aninemu skla­du. V casu, ko vsi posegamo po instant rešitvah, on izstopa iz ru­tine, išce bistvo. ''Clovek je v 75 do 90 odstotkih iz vode, o kateri še premalo vemo. Ne zavedamo se dovolj, da nas sestavlja tako material kot duhovnost. Ne poz­namo še vseh skrivnosti življenja in vesolja. Svet ni le tisto, kar vi­dimo z ocmi,'' je ob razlagi pesmi tretje pesniške zbirke (Obraz v senci) pojasnil pesnik in ljubitelj lesa. In dodal: ''Smo unikatni kot les, zato ostanimo živi kljub vsem letnicam, ki jih riše življenje.'' Petar Nikolic Nova oblika masivne lesene kravate je delo slovenskega inovatorja Janeza Škrlja. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na festivalu lesa v Kocevju predstavil leseno kravato Janeza Škrlja. Pr'sipanje 'ku koda' Prizor, ob katerem so starejše generacije rasle, mlajše pa ga skorajda nimajo vec kod videti, je nastal meseca maja ob cesti Dolnji Zemon-Žabov‘ca. Branko Šircelj - Bjgnarjov in Peter Baša - Grehov sta njivo krompirja, ki je sedaj že varno spravljen v kišti­cah, letos obdelala po starinsku. Krompir na Bjgnarjovi njivi v Žabn.k.h sta pr‘sipala s plugom, v katerega je bila vprežena Bran­kova kobila Rozi. Rozi ima že cas­titljivo starost, saj jo je od prija­teljev in sovašcanov dobil v dar za abrahama. Od napornega dela se je Branko za trenutek odpocil in povedal: »To, kar tukaj vidiš, to je ekološko kmetovanje. Nobenih strupov in kemikalij!« Na njivo je sadil vec sort krompirja, a za naš Cajtng ni želel izdati vseh sort. »Napiši, da je sajen krompir sor­te putin in lohku daš naslov ROZI JE P.ŠTALA PUTINA.« Krompir je, po Brankovih besedah, boga­to obrodil. Kako tudi ne, ko pa je ekološki. Koncert skupine Rojcevih 5 v gradu Rozi je pri Bjgnarju že vec kot 16 let »Cez sedem let vse prav pride,« pravi stari slovenski rek. Takrat ko sta Branko Bjgnarjov in Pe­ter Grehov pr‘sipala krompir s kobilo Rozi, sem se spomnil, da imam nekje spravljen clanek, ki je bil objavljen v Primorskih no­vicah. In res: v sobotni prilogi tega primorskega dnevnika je bil 14. aprila 2001 objavljen clanek z naslovom Za darilo 560-kilska Rozi. Bil je to poseben dan, vre­den objave v casopisu in hrambe clanka. Branku so za abrahama kupili kobilo Rozi. Presenecenje vašcanov in prijateljev, ki je ga­nilo vse, posebno pa Branka in njegovo takrat 94-letno mater Micko, je uspelo. Bjgnarjova hiša je po 23 letih spet imela konja. V clanku je zapisano, da je Rozi takrat imela pet let, kar pomeni, da jih danes šteje 21. Lastnikovih let ne bomo šteli, dajte jih sami; obema, Branku in Rozi, pa želimo še veliko zdravih let in dobrih le­tin krompirja. Delo Krajevne skupnosti Dolnji Zemon Za KS Dolnji Zemon je še eno us­pešno leto delovanja, saj so izpe­ljani vsi projekti, nacrtovani za to obdobje. Zraven je bilo še ne­kaj nepredvidenih del, vendar so tudi ta uspešno opravljena. Kot nam je povedal predsednik KS Valter Sedmak, so bili to nasled­nji projekti: • 9. 9. 2015 - izgradnja pod­pornega zidu na Gor. Zemonu (od kapelice do L.kanov.h), 1. faza • 21. 9. 2015 - cišcenje in tla­kovanje hudourniškega poto­ka na Dol. Zemonu (pri Bri­cotu), 1. faza • 13. 11. 2105 - nabava in po­stavitev avtobusnega posta­jališca na Zemonski vagi • 16. 11. 2015 - nabava in montaža obcestne zašcitne ograje na Dol. Zemonu (po­tok pri Bricotu) • 20. 11. 2015 - izdelava fasa­de na vaškem domu na Dol. Zemonu (Grad) Do sredine leta 2016 smo uspeli izpeljati tudi naslednje projekte: • 16. 3. 2016 - izgradnja pod­pornega zidu na Gor. Zemonu (od kapelice do L.kanov.h), 2. faza • 4. 11. 2016 - nabava in po­stavitev vrat v vaškem domu na Gor. Zemonu V obdobju od septembra 2016 do septembra 2017 so se v KS Dolnji Zemon izvedli naslednji projekti: • 7. 10. 2016 - izdelava fasade na vaškem domu na Dol. Ze­monu (Grad) • 15. 10. 2016 - ureditev dvo­rane, beljenje in barvanje ter nabava novih luci v Gradu • 7. 11. 2016 - izdelava oz. iz­gradnja zidu pri kapelici na Gor. Zemonu • 19. 6. 2017 - nabava in mon­taža igral na Gor. Zemonu Trenutno se izvajajo dela na ulici pri gostilni Zemonska vaga. Me­njale so se cevi vodovoda in ka­nalizacije, ulica se pripravlja za asfaltiranje. Krajevna skupnost Dolnji Zemon Dvorana na Dolnjem Zemonu je dobila novo streho in fasado. Dela na vaški cesti za gostilno Zemonska vaga Urejeno avtobusno postajališce Zemonska vaga Grad je v zadnjih nekaj letih dobil lepo zunanjo podobo. Novo otroško igrišce na Gornjem Zemonu Urejena struga hudourniškega potoka (pri Bricotu) V moji vas tam dalec v Sloveniji se veliko dogaja Prve dni februarja je poštar v naše uredništvo prinesel rumeno kuverto iz daljne Kanade z lepo ce­stitko in pismom. Pisal je Aleksan­der - Sašo Lavrencic - Oštarjov z Dolnjega Zemona. V Kanado je do­bil Zemonski cajtng in domotožne misli ob prebiranju casopisa so ga ganile, da je napisal pismo. ''V zadnjih letih ste veliko naredili, da se na našem Zemnu zmeraj kaj do­gaja. Od iger, procesije, Miklavža za otroke, poleti Mala južna in še kaka knjiga, pa lani nov casopis. Zmeraj se rad pohvalim znancem, da se v moji vasi tam dalec v Slo­veniji veliko dogaja,'' je zapisal Sašo. Naši izseljenci, kjerkoli so, svoj rojstni kraj nosijo s seboj, zadovoljstvo ob bogati kulturi in pestrem dogajanju drugace obcu­tijo kot mi: ''Saj veš, ko si dalec od domovine, to še bolj obcutiš in si še bolj zadovoljen,'' doda. Navdu­šeno piše o našem Cajtngu: ''Vili Gombac mi je zadnjic poslal tudi novi Zemonski cajtng, ki sem ga z veseljem veckrat prebral.'' Zaklju­cuje z dobrimi željami in upanjem po snidenju: ''Pred leti sem bil zadnjic doma, ce še kdaj pridem, pa se bomo videli. Pozdravljen od Sašota Oštarjevega iz daljne Kana­de. Lep pozdrav vsem Zemoncem.'' Zraven pisma je Sašo priložil še svojo vizitko podjetja A.B.L. Dri­ving Services, na kateri so poleg kamiona napis Slovenia moja de­žela in grb, sestavljen iz kanadske­ga lista, Slovenije in slovenskega grba, ter zastavi obeh držav. Ko bi bili še doma tako ponosni na svojo domovino! Sašo, tebi pa hvala za lepo pismo. Z novim Cajtngom ti v tem clanku vracamo pozdrave v Kanado. Upa­mo, da se še kdaj oglasiš. P. R. Petretove buce velikanke e e V Zj.vnk.h, na njivi, ki meri 18 arov, je Anton Baša - P.trj.tov letos posadil 70 sadik buc. Se­mena, ki jih je nabavil v okoliških trgovinah, so zrasla v velike ra­stline, ki so povsem prekrile nji­vo. Buce velikanke naj bi na dan potrebovale do 50 litrov vode. Zrastejo lahko do premera 1 me­tra, tehtajo pa lahko 250 kilogra­mov. Zaradi suše sicer niso do­segle maksimalne rasti, vendar je Tone z letino zelo zadovoljen: ''Buce so zrasle tudi do premera 80 centimetrov, nekatere pa teh­tajo preko 100 kilogramov. Za­enkrat smo pobrali samo manjše, ker velikih niti dvigniti ne more­mo. V casu cvetenja smo jih vsak drugi dan zalili z 800 litri vode.'' Sredi jeseni nameravajo P.tr­j.tov. najvecje buce velikanke z njive dvigniti na prikolico kar s kopacem. Ce bodo prašici tako rasli, kot so buce, bomo pri njih povprašali decembra. P. R. Tone Baša - P.trj.tov z vnukom Markom ob bucah velikankah Obisk v domovini staršev Slovenci so v Avstralijo zaceli množicno odhajati po drugi sve­tovni vojni. Avstralija je potrebo­vala zdrave in mocne delavce in med prvimi, ki so emigrirali na to celino, so bili Primorci iz Istre, Trsta, Gorice, Brd; med njimi je bilo tudi veliko ljudi iz naše ob­cine. Tudi Marica in Anton Vrh z Dolnjega Zemona sta se odlocila novo domovino poiskati v Av­straliji. Marica, leta 1935 rojena Potepan, iz Froncj.tove hiše in Anton Vrh, P.clinov, rojen leta 1929, sta se porocila v Ilirski Bi­strici leta 1955. Živela sta na fitu pri Lovrj.ckov.h. Kmalu sta do­bila svojega prvega otroka, hcer­ko Ireno. Ekonomske razmere doma, želja po boljšem življenju in mogoce še kaj drugega so jih vodili v Avstralijo. Preko meje sta z malo Ireno odšla v Italijo, od koder so z ladjo odpluli v obljub­ljeno deželo. A pred tem sta mo­rala cakati v begunskih centrih za migrante. Tam, v lagerju, kot se je reklo, se jima je rodil dru­gi otrok, sin Drago. Le sklepamo lahko, kakšno trnovo pot je imela mlada družina v novo življenje. V Avstraliji je Anton, izucen mizar, dobil delo v svojem poklicu, Ma­rica pa je gospodinjila. Tu se jima je rodil še tretji otrok, hcerka Ju­lijana. Marica in Anton sta na Dolnjem Zemonu pustila svoji družini. Marica je pri Froncj.tov.h ime­la še brata Franca (roj. 1925), sestre Jožefo (roj. 1929), Ivano (roj. 1932) ter Ivano (roj. 1926); Anton pa sestri Ivano (roj. 1927) in Danico (roj. 1936) ter brata Franeta (roj. 1940), (sestra Pep­ca, roj. 1924, in brata Pepe, roj. 1924, in France, roj. 1931, so umrli pred njegovim odhodom). Na veliko veselje še živih bratov in sester iz obeh družin ter nji­hovih potomcev se je Julijana z možem Brankom Fabjancicem odlocila za ponovni obisk deže­le svojih staršev. Slovenijo sta pred leti namrec že obiskala. Oba z možem govorita slovensko in vse sorodnike sta 4. junija 2017 povabila na skupno srecanje v gostilno Pri Klavdiju v Gracišcu. Vzdušje ob obisku sorodnikov onkraj luže je bilo prijetno in ganljivo. Sorodniki si seveda že­lijo, da bi še kdaj prišla v Slove­nijo, tu ju z veseljem gostoljubno pricakujejo še kdaj, a Julijanin in Brankov dom je Sydney v Avstra­liji, kamor sta se z jekleno ptico vrnila, zatem ko sta si ogledala še dobršen del Evrope. P.R. Porocna fotografija Marice in Antona Vrha leta 1955 Julijana in Branko Fabjancic ob obisku v Sloveniji Na Poletnicah tudi Zemonca Nekega torka sem od prijateljice v spletni nabiralnik dobila zapis z naslovom Ali ste vedeli. Zapis je pravzaprav zanimiv in zelooo dolg seznam oseb, stvari, pred­metov, ki jih vsakodnevno srecu­jemo, ali pa dogodkov iz zgodovi­ne. Pa vas vprašam: ''Ali ste vedeli, da ima naš materni jezik najvec narecnih skupin in narecij glede na število govorcev, ki ga upo­rablja? Da je bila prva slovenska knjiga napisana v letu 1550. Da so Brižinski spomeniki najstarej­ši ohranjeni zapisi v slovenšcini in sploh v kateremkoli slovan­skem jeziku. Ste vedeli, da v Ilir­ski Bistrici deluje literarno dru­štvo, ki bo leta 2019 praznovalo castitljivih 40 let neprekinjenega delovanja?'' Clani Literarnega društva Ilirska Bistrica neumorno zapisujejo svoje misli, poglede in dogodke v prozi in poeziji, izdajajo knjige in seveda nastopajo na razlicnih prireditvah, pripravljajo pa tudi lastne literarne vecere. Letos so že cetrto leto zapored pripravili literarno-glasbene vecere, poimenovane Poletni­ce. Prve letošnje Poletnice so se odvijale 1. julija v letnem atriju Doma na Vidmu. Zanimiv kul­turni dogodek sta spretno vodi­li Jana Frank in Tanja Volk; med glasbenimi tockami Tjaše Kla­nac z violino in Jakoba Sedma­ka na klavirju so se zvrstili clani društva, ki so prebirali svojo po­ezijo in prozo. Sceno je s  kolaži svojih fotografij popestrila Irena Štembergar. Vse skupaj je bilo natancno tako, kot je obljubljalo vabilo: Nekaj je v zraku, lepega, nežnega. Druge Poletnice so potekale 22. julija, prav tako v letnem atriju. Clani literarnega društva so pre­birali, pripovedovali in recitirali svoje hudomušne, šegave, pa tudi nekoliko bolj resnobne pripove­di in pesmi, pretežno o domacih krajih, prigodah in ljudeh. Ve­cer, ki ga je vodila predsednica društva Dragica Markovic, je s svojim izbornim glasom prijetno zaokrožila pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman.  Tretje Poletnice se bodo zgodile šele v zadnjih zdihljajih poletja, in sicer 17. septembra ob 19. uri v že zgoraj omenjenem prostoru. Verjamem, da je v vsakem za­selku, vasi, mestu kdo, ki zna zanimivo, šaljivo, skrivnostno, natancno, predvidljivo ali kako drugace zapisati besedilo o svo­jih mislih, custvih ali dogodku, ki mu je bil prica. Ce jih še ne upa­te deliti z nami, clani društva, pa pridite poslušat naše. Irena Štembergar Tesar V molk se pogreznila je vas, v kotu sameva starikav bas, ki tiho hlepece za tesarjem, na grlu pogreša cvrst objem. V temo se je pogreznil zvok, ki ga sekiri je dajal golorok vsak dan. Zvecer je božal bas, da slišala je pesem cela vas. Zdaj ob basu sekira pociva, droben prah ju že pokriva. V vasi naselila se praznina, ob basu stoji poln sod vina. Ob hiši še trohni hlodovina in zvecer je prazna kantina, ker tesar v grobu tih pociva, v steni basa že crv prebiva. Janez Škrlj Kdo pel bo? (Stojanu Vidu Jakseticu v spomin ) Kdo pel bo pomladi, ko jablane bujno cvetijo? Kdo pel bo, ko kosci Malnarjevo senožet pokosijo? Kdo pel bo, ko v mlinu se žito drobi, po moki in kruhu diši? Kdo pel bo, ko veter borovce v ples zavrti? Kdo pel bo, ko zima s snegom pokrije gazi? Tu v Malnarjevem gaju pevca sta peti koncala. Dva poeta za vecno utihnila, s pesmijo skupaj zaspala. Maksa opevala srcne je rane, Stojan opeval je odo življenja. Malnarjeva hiša od starosti pociva, kmalu se bo v zelenje ovila. Ob reki v zvezdnih vecerih bo veter pel njune pesmi. Vel‘ka voda žuborela bo melodijo v spomin na dva poeta, ki tu sta rojena, njuna pesem bo vecno živela. Nadja Gombac, avgusta 2014 Janez Škrlj Nadja Gombac Nogometni klub Partizan V sredini šestdesetih let je Dolnji Zemon premogel svoj nogometni klub. Ekipa mladincev si je na­dela ime po najpopularnejšem jugoslovanskem nogometnem klubu, klubu Partizan. Žogo so nabijali na Vrhov.m vrtu za gra­dom vsako popoldne, takoj ko so zakljucili z domacim delom. Sila preprosto igrišce je imelo gol, narejen iz jušov.h koucu, žoga pa je bila bržkone ukradena. Branko Bjgnarjov se spominja, da je bilo igranje napeto, saj je v igri priš­lo tudi do športnih poškodb. V eni od iger je namrec Boris Hra­mov tako zamahnil z nogo, da si jo je na štoru zlomil. Igralci so na tekmah imeli tudi navijace, kdaj so igrali proti ekipi iz Vrbovega. Veckrat je bil prisoten sodnik, eden izmed njih je bil Stojan Pe­ruzin - Foturjov. Najzavzetejši nogometaši so si nadeli ime po svetovno znanih zvezdah. Tako­le so se za neznanega fotografa postavili od leve proti desni: sto­jita Branko Šircelj - Bjgnarjov kot Soškic in Milan Dovgan - Bot.­garjov kot Macola; cepijo: Ivo Škrlj - Pwštarjov kot Cvek, Bog­dan Grlj - Oštarjov kot Šekularac in Stanko Vrh - Cjušov kot Pele. P. R. Panoramski posnetek Dolnjega Zemona Profesionalni fotograf Marjan Krebelj iz Ilirske Bistrice je po­snel zanimivo panoramo Dol­njega Zemona. Marjan, ki se s fotografijo resno ukvarja od gi­mnazijskih let in se s to dejav­nostjo tudi preživlja, je za ta po­snetek uporabil dron, napravo, ki odpira številne nove možnos­ti. ''Fotografiranje z dronom je tehnicno nekoliko bolj zahtevno, ker poleg fotografskih spretnos­ti terja tudi letalske manevre. Zato pogosto izvedem kak let za vajo - tako je nastala tudi ta panorama,'' razlaga Marjan. Za vajo išce planjave, ki so cim bolj odprte, imajo cim manj krošenj in elektricnih kablov, da je dro­nov let cim bolj varen. ''Ker se je pri tem nemogoce izogniti nase­ljem, z veseljem posnamem tudi kako pticjo sliko okoliških vasic. Za marsikatero vas je mogoce to prvi tak pogled,'' pove. Ker so pravila letenja nad naselji zara­di varnosti zelo stroga, jih lahko brez posebnih dovoljenj fotografi ujamejo le iz obrobja navznoter. Tako je nastala tudi panoram­ska fotografija Dolnjega Zemona. ''Pri tej fotografiji je posebnost v tem, da je slikana proti soncu, v soncnem zahodu, zato je bilo potrebno nekoliko vec rocnega upravljanja svetlobnih nastavi­tev pa tudi ozadje sem želel imeti v lepi kompoziciji glede na vas. Zato sem okoli vasi dvakrat letel v polkrogu, da sem našel tisto tocko, kjer mi je bil pogled naj­bolj všec,'' zakljuci fotograf Mar­jan Krebelj. P. R. Panoramski posnetek Dolnjega Zemona fotografa Marjana Kreblja Zemonska plaža V teh poletnih dneh, ko vse drvi proti morju, od koder slišimo porocila o prezasedenosti plaž in pravih brisacnih vojnah, se z nostalgijo spominjam naše, ze­monske plaže. Starejši tocno veste, na kaj mis­lim, mlajši bralci pa se verjetno sprašujete, kaj je zdaj to. Ne bi znala tocno povedati, kdaj smo Zemonci plažo izgubili ali nehali uporabljati, je pa to povezano z (ne)varovanjem narave. Svojo plažo smo imeli ob reki Reki, in sicer v bližini Malnar­jov.h. Vecina se nas je tam na­ucila plavati, saj so takrat redki med nami hodili na morje za vec dni, pa tudi bistriški bazen nas ni privlacil (jaz se v njem nisem ko­pala niti enkrat). Med tednom smo se v poznem popoldnevu po kolovozni poti v vecjih ali manjših skupinah odpravili proti Malnarjov.m, po stezici preckali njihov travnik, se zrinili med vrbovim grmicev­jem in prišli na prodnato plažo ob Reki. Kopali smo se lahko v tistem delu, kjer je reka naredi­la zavoj in je nekoliko zastala, ali pa v tolmunih, kjer je bilo treba paziti na vrtince – tja so si upa­li le dobri plavalci. Namakanje v vodi je vsem prijalo, posebno pa tistim, ki so imeli cez dan delo na njivi ali s spravilom sena. Ne samo da smo se tam sprošcali in družili, ampak smo s sebe sprali umazanijo in delovni pot. Poseb­no se spominjam sobot, ko smo deklice skoraj svecano s seboj vzele tudi milo in šampon ter se v vodi izdatno namilile, šampo­nirale (sploh nismo pomislile, da reko onesnažujemo), nato pa izpirale – v ta namen smo se na­mestile v tisti del reke, ki je imel manjše brzice, da je vse sprano odtekalo. Le redke družine so takrat v hiši imele kopalnico. Ob nedeljah smo bili na plaži cele popoldneve. Nikomur ni bilo dolgcas, pa tudi kakih vecjih na­gajivosti se ne spomnim. Starejši so vedno pazili na mlajše. Preob­lacili smo se med grmovjem, a smo poskrbeli, posebno dekleta, da nas nihce ne opazuje – stražili smo eden drugega. V vas nas je nagnal šele prvi mrak. V reko so se hodili kopat tudi starejši, posebno moški. Nekje v bledem spominu imam vracanje s kopanja, ko so mi, kot najmlaj­ši, bratranci, sestra in sestricna trucali (mi dopovedovali) in mi zatrucali (ukazali), naj niti slu­cajno ne izdam komu doma, da bi moja sestricna skoraj utonila, ce je ne bi rešil moj oce. Bali so se, da nas mame po tem dogodku ne bi vec pustile k reki. Seveda sem molcala, kot vsi ostali. Lastniki konj so obcasno v reko peljali tudi konje – teh seveda niso umivali blizu našega kopa­lišca. Pred nekaj leti sem se sprehaja­la po naši plaži in na njej našla školjke. Ne spomnim se, da bi jih bila videla, takrat ko smo se tam kopali. Vem, da ima veliko starejših bral­cev o kopanju v Reki povedati še kako zanimivost. Kdove, kaj vse je reka videla in slišala in bi lah­ko še videla in slišala, ce bi zmog­li poskrbeti, da bi bila spet cista. Dragica Štemberger Maljavac Letošnje sušno poletje ne bi nudilo kopalnega užitka, tudi ce bi bila reka cista. Pesnik Stojan Vid Jaksetic (1927-2014) Rodil se je 19. septembra 1927 na Malnarjovi domaciji ob reki Reki na Dolnjem Zemonu. Osnov­no šolo je obiskoval v domaci vasi in v Vrbovem, v Postojni pa je koncal italijansko gimnazijo. V casu šolanja se je z mamo prese­lil k teti Pivko. Že kot najstnik je obcutil posledice italijanske oku­pacije, zato je v njem rasla ljube­zen do domovine, že s šestnajsti­mi leti je odšel v partizane, kjer se je prikljucil Gubcevi brigadi. Po letih hudih preizkušenj med drugo svetovno vojno je bil 23. junija 1944 težje ranjen in z le­talom prepeljan v angleško vojno bazo v osvobojeni južni Italiji. Ja­nuarja 1945 se je iz Italije z ladjo pripeljal v osvobojeni Split. Tam se je takoj pridružil Kosovelove­mu pevskemu zboru, s katerim je sodeloval še nekaj let po voj­ni. Kmalu po zakljucku vojne se je vrnil v rojstno vas in skrbel za kmetijo. Nato je bil nekaj let za­poslen na Gozdni upravi v Pivki in v gozdni enoti Mašun. Leta 1953 je odprl žagarsko obrt v Pivki, kjer je ostal do leta 1960. Življenjska pot ga je nato vodi­la na Obalo, v Koper, kjer se je najprej zaposlil v Luki Koper, po­zneje je vse do upokojitve delal v Trgovskem podjetju Istra-benz Koper. Stojan Vid je bil necak pe­snice Makse Samsa in je od nje verjetno tudi 'podedoval' umet­nost sukanja rim, cesar pa se je resneje lotil šele v jeseni življe­nja. Razgibana mladost v obdob­ju vojne je v njem pustila pecat, s pogumom in voljo je bil kos razlicnim preizkušnjam, ki so mu v življenju prišle naproti. Bil je veder, razmišljujoc clovek, ki je obcudoval naravo, se družil s pri­jatelji in bil velik svetovljan. Ko je le mogel, se je rad vracal na Dol­nji Zemon, ceprav le na sprehod. V svojih pesmih je iskal življenjske resnice, v rimah za­pisoval svoje izkušnje, razgaljal svojo dušo, podoživljal ljubezni, naravo in rojstno vas, komenti­ral življenjska spoznanja in ob­žaloval svoje napake. Stojan je svojo prvo pesniško zbirko z nas­lovom Moj mesec je maj izdal leta 1999 v samozaložbi. Sledile so zbirke Pelinov cvet (l. 2000), Korenine življenja (l. 2001), Igrace smo casa (l. 2002), Dva bregova (l. 2003), Pod mahom (l. 2004), Okvir in slika (l. 2005) in Pobiraš se sam (l. 2007). Stojan je bil veckrat gost Knji­žnice Makse Samsa, kjer je svoje pesniške zbirke predstavil. Moja mama Nadja Gombac, sorodnica, mu je ob izidu svoje knjige Dolnji Zemon, spomini nekega casa, po­darila izvod knjige. Bil ji je zelo hvaležen, delo je nenehno listal in prebiral ter podoživljal svojo mladost. Veckrat sva ga z mamo obiskala v casu bolezni in vedno se naju je iskreno razveselil. Vsa­kic je bilo njegovo prvo vpraša­nje: ''Kako je kaj na Zemnu, kaj je novega?'' Njegova življenjska pot se je kon­cala 15. marca 2014, pokopan je na koprskem pokopališcu. Vili Gombac Najlepši prt Najlepši prt, ki premore ga svet, spomladi je travnik, ko je s cvetjem odet. On nikdar ni umazan, dišec vedno je in cist, brez umetne navlake kot pesmi list. Spletle so ga roke narave, okrasil ga je maj, sijaj, pozimi ukraden, pomlad vrne nazaj. Stojan Vid Jaksetic Spomini na Makso Maksa Samsa, pesnica, ucitelji­ca, Zemonska vaška posebnica. Verjetno nas je kar nekaj, ki se je še spomnimo. Njena podoba mi je živo pred ocmi: crna oblacila, dolgo krilo, ruta, nahrbtnik in nepogrešljiva rombrela. Nekega poletnega dne smo se otroci vracali s kopanja pri Mal­narjov.h proti domu. Ko smo se vzpenjali po poti nad njihovo hišo, smo zaslišali: ''Pocakajte! Pocakajte me, bi šla z vami!'' Ozr­li smo se in na oknu v nadstropju Malnarjove hiše je bila Maksa. Vsi smo preseneceni nekoliko obstali, potem pa je nekdo, ver­jetno najstarejši v skupini, rekel, da je ne bomo cakali. In smo šli. Še istega dne mi je bilo žal, da je nisem pocakala vsaj jaz - še da­nes to obžalujem – kdove, kaj bi Maksa imela povedati nam, otro­kom. Kdaj pa kdaj je prišla tudi k nam, k F.dlinov.m, a sem bila takrat tako kot moji sestri vedno v neki spoštljivi razdalji. Najveckrat se je pogovarjala z mamo. Prišla je, da bi ji v steklenico natocili vode iz vodnjaka - všec ji je bilo, da je bil naš vodnjak pokrit in precej globok, voda pa sveža in mrzla. Mama ji je, ce je kaj spekla, peci­vo vedno postregla, zdi se mi, da ji je najbolj prijal domaci štrudln. Iz kozarca nikoli ni hotela piti. Raje je imela loncek, saj je baje nekje videla, da so ljudje v kozar­cu imeli zobe (protezo). Moji mami je bila tudi uciteljica. Maksa je takrat hkrati ucila tret­ji in cetrti razred. Za razliko od mene ima moja mama raje ma­tematiko kot slovenšcino. Nekoc se ji je zdelo, da ima tretji razred vec racunstva, cetrti razred, v ka­terega je hodila ona, pa je imel pouk književnosti. Vedno se na­smejemo, ko mama pove, da je njena sošolka Ivana Gw.cova, ki tudi ni marala ucenja o knji­ževnikih, kazala na sliko enega izmed njih, menda Finžgarja, in govorila: "Bog ga požvižgaj!" Ma­ksa je menda imela kup listov o pesnikih in pisateljih, ucencem je veliko govorila o njih. Moji mami se je zdelo, da kar prevec, pa je nekoc vprašala, zakaj da nima­jo raje oni racunstva, zakaj da morajo toliko pisati o književni­kih. Maksa se je zelo razjezila in mami obljubila kazen – po pou­ku bo zaprta. Pouk se je koncal, otroci so šli iz razreda, iz šole, mama je obsedela. Maksa je ime­la še nekaj pospraviti in je svojo ucenko opazila šele cez cas. "Kaj pa ti? Ne greš domov?" "Saj ste rekli, da bom zaprta," jo je spom­nila. Maksa je pristopila k svoji ucenki: "Na, vzemi in pojdi do­mov." Na dlani ji je ponujala šti­ri bonbone, a roke so se ji tresle, zato so ji padli na tla. Mama se je sklonila, jih pobrala, se zahvalila in zapustila ucilnico. Dragica Štemberger Maljavac Naša vas je skoraj 90 let pripadala obcini Jablanica, nekaj let je bil na Dolnjem Zemonu celo sedež županstva. Šele po drugi svetovni vojni smo pristali pod obcino Ilirska Bistrica. Marcna revolucija v Avstro-Ogr­ski leta 1848 in obcinski zakon, izdan leta 1849, sta prinesla sa­mostojen položaj obcin, ki so bile zasnovane kot samostojna prvostopenjska oblast. Vsaka obcina je imela pravico do voli­tev svojih predstavnikov, javne predstavitve svojega gospodar­jenja, samostojnega opravljanja nalog in javnega delovanja svojih predstavnikov. Osnovna oblika obcine, kot jo poznamo danes, se je imenovala krajevna obcina. Leta 1862 je zacel veljati zakon za ureditev obcin, po katerem so bili oblikovani obcinski redi, volilni redi za posamezne deže­le (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška, Istra in Trst, ki je tudi imel položaj dežele). Vecji, seve­rovzhodni del današnje obcine Ilirska Bistrica je pripadal Kranj­ski, manjši, jugozahodni, pa Istri. Dolnji Zemon je skupaj z nase­lji Gornji Zemon, Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpcane in Ku­teževo spadal pod obcino Jabla­nica. Vasi Podgraje in Zabice sta se locili od obcine Jelšane in se prikljucili obcini Jablanica šele pod Italijo, 22. novembra 1927. Doslej znani župani so bili Josip Potepan (1879), Anton Samsa (1894), M. Prosen (1912), M. Lavrencic (1916), Anton Logar (1923). Leta 1879 ali 1880 je bil za župana obcine Jablanica izvo­ljen Josip Potepan - Škrljov. Bil je izjemno priljubljen župan, ki je dobro in nesebicno skrbel za svoje obcane. Kot dopisnik Kme­tijskih in rokodelskih novic je ob hujših ujmah potom casopisa prosil za financno pomoc za obu­božano prebivalstvo. Leta 1883 je, glede na dostopno gradivo, svojo župansko pisarno preselil na Dolnji Zemon. Obcini Jablani­ca je županoval do svoje prezgo­dnje smrti 4. marca 1893. Po 12. novembra 1920 podpisa­ni rapalski pogodbi so naši kraji pripadli Kraljevini Italiji. Sprva je bila vzpostavljena vojaška oblast z guvernerjem na celu in s sedežem v Trstu, dokler je ni leta 1919 zamenjal Generalni ci­vilni komisariat. Z ustanovitvijo Istrske in Tržaške pokrajine leta 1923 je slednji prenehal delo­vati, upravljanje pa je prešlo na pokrajini. Že leto kasneje je bila s prikljucitvijo Reke ustanovlje­na Kvarnerska pokrajina (Pro­vincia Carnero). Tako je bila 1. januarja leta 1924 ustanovljena obcina Castel Jablanizza, v kateri so ostala ista naselja kot poprej, le imenu Jablanica je bil dodan Grad. Naj omenimo, da je bil na celu pokrajine perfekt, ki je ime­noval obcinske župane, ti pa vod­je vasi po naseljih (capovilla). V povojnem obdobju (zasledi­mo v dokumentih iz leta 1946) je Okrajni narodni osvobodil­ni odbor - Odsek za izgradnjo narodne oblasti Ilirska Bistrica na Dolnjem Zemonu ustanovil Krajevni narodno-osvobodilni odbor Dolnji Zemon. Leta 1948 je zacela veljati uredba o matic­nih okoliših oziroma enotah, ki so združevale krajevne ljudske odbore (KLO), povezane v okraj. Tako je Dolnji Zemon z ostalimi naselji, predhodno združenimi v obcino Jablanica, prešel pod sedež Ilirska Bistrica, a že cez dve leti, torej leta 1950, so prišle spremembe z namenom približe­vati ljudstvu upravno-teritorial- no podobo KLO. Dolnji Zemon je bil tako združen s Kosezami v KLO Koseze. Že leta 1950 je spet prišlo do sprememb. KLO-ji so bili ukinjeni, ukinjeni so bili kra­ji kot temeljne upravne enote in uvedene obcine. Dolnji Zemon je bil skupaj z naselji Brce, Dobro­polje, Harije, Soze, Ilirska Bistri­ca, Jasen, Koseze, Mala Bukovica, Merece, Podstenjšek, Podstenje, Tominje, Topolc, Velika Bukovi­ca, Zajelšje, Zarecica in Zarecje dodeljen v Mestno obcino Ilirska Bistrica, medtem ko so naselja Gornji Zemon, Jablanica, Vrbi­ca, Kuteževo, Podgraje, Trpcane, Vrbovo in Vrbica pripadle no­voustanovljeni Obcini Jablanica pod Snežnikom. Takrat so bile ustanovljene še obcine Jelšane, Knežak in Prem. Leta 1955 so bile vse zadnje naštete obcine združene v enotno obcino Ilirska Bistrica. Kot spomin na obcino s prekrasnim dodatnim imenom 'pod Snežnikom' hranim krajev­no tablo, ki mi jo je podaril Ro­meo Volk. Naj dodam še, da sta se naselji Bac in Ostrožno Brdo prikljucili obcini Ilirska Bistri­ca leta 1959, ko je bila ukinje­na obcina Pivka; naselja Gabrk, Hrušica, Huje, Male Loce, Pod­grad, Podbeže, Pregarje, Racice in Rjavce pa po ukinitvi obcine Hrpelje leta 1963. Ce strnemo zgoraj navedene po­datke, je bil Dolnji Zemon vse od leta 1862, ko je zacel veljati zakon o ureditvi obcin, pa vse do leta 1948, ko je zacela veljati uredba o maticnih okoliših, kar 87 let del obcine Jablanica. Vse od leta 1952 pa del obcine Ilirska Bi­strica, v katero spadamo še danes. Primož Rojc Dolnji Zemon pripadal obcini Jablanica Josip Potepan - Škrljov, priljubljeni župan jablaniške obcine, je sedež zacasno preselil na Dol.Zemon. Županoval je med letoma 1879 ali 1880 in 1893. Pecat Josipa Potepana - Škrljovega, župana obcine Jablanica, hrani Vili Gombac. Razglednico Jablanice, ko je bila še samostojna obcina, Dol. Zemon pa njeno naselje, hrani Primož Rojc. Poslopje gradu v Jablanici, kjer je bil sedež obcine (hrani Knjižnica M. Samsa). Potepanov clanek v Novicah iz 7. marca 1883, kjer je zapisano: Obcina Jablanca v Dolj. Zemonu. Zapis o številu prebivalcev po vaseh v obcini Jablanica, ki je bil objavljen 4. maja 1881 v Novicah. Pri Dol. in Gor. Zemonu je število prebivalcev pomotoma zamenjano. Pecat in podpis župana Jablanice, M. Prosena, iz l. 1912 (Monografija Obcine Il. Bistrica) Žig Obcine Castel Jablanizza za overovitev podpisa iz pisarne obcinskega nacelnika iz l. 1928 hrani Primož Rojc. Žig Obcine Castel Jablanizza iz l. 1939 hrani Primož Rojc. Žig Krajevnega narodno-osvobodilnega odbora Dolnji Zemon Obcina Jablanica na zemljevidu Kvarnerske pokrajine Tablo, ki je nekoc stala na zacetku/koncu vasi Zabice in izpricuje poslednja leta Obcine Jablanica pod Snežnikom, ustanovljene l. 1950 in ukinjene l. 1955 – takrat je Dolnji Zemon spadal pod Mestno obcino Ilirska Bistrica – hrani Primož Rojc. Obcinski dokument iz leta 1939 Iz porumenelih listov Slovenski Jadran, 23. marca 1956 ZEMONSKI cajtng O Zemoncih in Zemonu Številka 2, leto 2017 Izdajatelj: Kulturno društvo Grad – Dolnji Zemon Urednik: Primož Rojc Graficna zasnova in oblikovanje: Primož Rojc Tisk: Birografika Bori, d. o. o., Ljubljana Avtorji clankov: Primož Rojc, Tina Milostnik Valencic, Iris Dovgan Primc, Vili Gombac, Srecko Vrh, Petra Skok, Petar Nikolic, Matej Ujcic, Klemen Ujcic, Katja Kirn Vodopivec, Dragica Štemberger Maljavac, Valter Sedmak, Irena Štemberger Lektoriranje: Dragica Štemberger Maljavac. Naklada: 300 izvodov Stare fotografije Popoldne pri Bjgnarjov.h: zadaj (od leve proti desni) stara mama, Francka, Jože in Micka, vsi Bjgnarjov., spredaj Ivana L.ncajova, Frane in Milka iz Koritnic in Pjepca Bjgnarjova. Levo: L.ncajova družina (Hiša je danes porušena.): stari oce Frane drži mali Marto (pozneje poroceno k C.pcjv.m) in Drago (pozneje poroceno s Pjepetam C.pcjv.m s ceste). Draga drži zanimivo otroško kitaro Ob njih stojita brata Tone (zadaj) in Ive, ki je bil do svoje prezgodnje smrti vaški brivec. Levo stoji Nada L.ncajova, porocena k Demovim – veljala je za eno najlepših deklet na Zemonu. Gospodar nosi za naše kraje tipicen klobuk z okroglo štulo in enakomerno privihanimi krajci. Izdelovali so jih pri Klepcarjov.h v Trnovem še pred prvo svetovno vojno. Zaradi nacina izdelave, ko se je med pripravo klobucevine med volno dodalo smolo, se mu je reklo 'smoljanc'. Balinanje, najverjetneje za Frjonckovo gostilno. Od leve proti desni: Bernard Šircelj - Cacov, Janko Boštjancic - Lovrj.ckov, Franc Potepan - Froncj.tov in Pjepe Vicic - Hurjov. Procesija okrog leta 1975. Lepo je vidno, kako so nekoc za procesijo dvorišca in hiše okrasili z zelenjem. Levo je vidna Demova lupa, za njo Demov svinjak (Danes teh objektov ni vec.), desno Grehova hiša, v ozadju P.clinova hiša in štala. Levo: Romanje na Sveto Goro okrog leta 1960. Z železniške postaje Nova Gorica so se do priljubljenega primorskega svetišca odpravili peš Ana Gržina - Lukotova, Micka in Pjepca Šircelj - Bjgnarjovi in Branko Šircelj - Bjgnarjov. Spodaj: Blagoslov obnovljenega oltarja, posvecenega sv. Florijanu leta 2004. Blagoslov je opravil župnik Ciril Sorc. Oštarjova vrata na Dolnjem Zemonu