Letnik VI.
V	Gorici cln6 1. novembra. 1898.
Številka 31.
..Primorski List"
izhaja, vsaki 1., to., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo lotp I gl. 50 n., za pol lota 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
r
PRIMORSKI LIST
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vee sa vero, dom, cesarja t
UredniStro in npramiStr«
mu je v Gorici, Nuneke ulice St. lO. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi,
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij aPrimorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
IZaj hočejo?!
Dne G. okt. 1.1. so imeli mestni očetje starešinstveno sejo. K sklepu prosil je za besedo še „brumni“ Seppenhofer(ll) slavni interpelant radi Jezuitov. Gorko je polagal na srce županu naj porabi ves svoj ugled in zastavi vse svoje moči, da se „zopet vpelje“ v cerkvi sv. Antona služba b. z italijanskim petjem in da pride na mesto Totnsiga (!!) kateri pojde za kap. dekana, ital. duhovnik k sv. Antonu“.
Kaj takega more spraviti na dan le kak Seppenhofer pred židovsko-libe-ralnim magistratom ; narekovalo pa je to „skrbu za cerkev sv. Antona le — brezmejno sovraštvo do Slovencev.
Le goriški magistrat more si v svoji orijentalski domišljiji domišljati, da je gospodar v cerkvi.
Kako pa je z onim „da se zopet vpelje“ služba b. z ital. petjem. Zopet se vpelje le, kar je že bilo. Pri sv. Antonu pa ni bilo ital. petja. O tem piše v svoji „Dobi in podobi11 f msg. M.: „Laui in predlanskim se je vnel hud prepir po časnikih zarad petja in pridige v cerkvi sv. Antona, ki smo jo imenovali pred 40—45 leti ,,1’abbazia di St. Antoniu.—
V katerem jeziku se je tedaj pelo ? Po latinski in slovenski. Pri glavni maši z izpostavljenim sv. R. Telesom ob nedeljah je pela vsa cerkev koralni „Tantum ergo“ po maši in nič druzega. Ob slovesnejših praznikih popoldne je pela spet vsa cerkev latinske litanije, kakor jih je obreduik zapel; potem »Tantum ergo“ in nazadnje „Salve Regina“. Namesti „Tan-tum ergo“ smo peli ob navadnih nedeljah in petkih: „Santo". To je bilo edino italijansko. Se-le ko so 1. 1857 napravili orgle, hodil je moj prijatelj Ant. Cumar (f 1. sept. 1876) ravnatelj v zavodu za-nemaijenih otrok („fanciulli abbando-nati“), orglat in so njegovi vzgojenci peli italijanske pesmi. Po Lustik-ovi in Cumar-jevi smrti je šlo vse tako naprej.
V adventu pa, pri zorni maši, se je pelo od nekdaj po slovenski; peli so dijaki (n. pr. tudi sedanji gosp. baron Wiukler) in pozneje kakoršni koli drugi dilettanti.
—	Pridige ni bilo nikdar nobene, ker so župniki sv. Ignacija želeli, da bi prihajali ljudje raji v župnijsko cerkev.“
Ali se mogoče imen ujej to vpeljanje, ko so nekateri barabe 1. 189G ob zorni-cah ukradli slov. pesmarice, )ih v posmeh drugim v krčmi trgali in dražili in bili zato — sicer jako malo — obsojeni ? Ali je to vpeljanje, ako so nasilno odgnali slov. pevce, ali to, da so lani hoteli nadaljevati v pohujšanje mestu vnebovpi-jočo krivico, s tem, da so proti odloku preč. ordinarijata in msg. župnika, kateri je edini gospodar v cerkvi, proti posredovanju državne oblasti in policije hoteli preprečiti slov. petje.
Mogoče pa, da je res potreba ital. službe božje in petja v mestu, in da je italijanščine res premalo v gor. cerkvah. Ne! Pač pa, ako pogledamo kako so cerkve obiskovane, veliko preveč. Za tem tičita edino le šovinizem in nesramno ro-vanje italijanaške iredente. Židovski magistrat odreka jednostavno Slovencem vsako pravico v mestu in jih sploh ne pripozna. Uradna magistratov« Gorica je italijanska. Enako bi hoteli sedaj, da bi bilo tudi ;v goriških cerkvah: Ven iz mesta s slovenskimi duhovniki, proč iz cerkev z vsakim sledom slovenščine. — Sedaj, ko jim je šlo delo tako dobro od rok, ko so že veselili se svojih uspehov, ko so odpravili iz magistrata, vsako nevarnost, da se oglasi kak glas v prilog Slovencem, ko vlada samo zagrizena klika naših najhujših nasprotnikov, spravili so se na najtrši oreh — na slovenščino v cerkvi. Izbrisali bi radi ta zgodovinska dejstva, katere so živa obsodba njih umazanega početja. Dokler je v cerkvi še naš jezik, ni še Gorica italijanska. Zastonj grozno pačijo naša imena, zastonj zatirajo naše ljudi. To jih boli. Zato se zaganjajo z vso silo ob cerkve. Žalibog, da se jim je že marsikaj posrečilo, deloma s terorizmom, deloma po svojih kreaturah. Kako krivičen je ta
boj! Le to pribijmo, da kar imamo, imamo že izdavna, od takrat ko ni še razsajal narodni boj. Takrat so čutili potrebo slovenščine po vseli cerkvah. Gotovo se ni to vpeljalo Italijanom ali Furlanom na ljubo. Tedaj! Ravno tako pa pribijemo, da proti pritisku židovsko - libe-ralno-framasonske klike in renegatstva, je Slovencev vedno več. Kako se je „de-lalo“ Italijane, priča šola Fumagalli pod Kostanjevico, in druge ital. mestne šole, v katerih so — z žalostjo moramo omeniti — v ogromni večini otroci slov. re-negatov.
Kako so lovili naše otroke in še vedno lovijo v ital. šole je dobro znano, in povedali bi nam to najbolje stariši, ki so bili še te dni radi tega na magistratu.
Kje naj bi se začelo vpeljevati in kje odpravljati nam razjasnijo dejstva : Slovenci v mestu nimamo nikakor&ne slov. pridige razun onih zgodaj. Pri onih so vse cerkve polne. A vendar vsak vvidi, da je veliko meščanov Slovencev, kateri nimajo nikdar prilike slišati nobene pridige. To potrebo čutijo vsi, posebno omi-kaniši krogi. Veliko zadoščenje so zato tudi pokazali gor. Slovenci lansko leto v postu, ko je v svoji požrtvovalnosti veleuč. g. dr. Jož. Pavlica po prijaznosti veleč. msg. župnika pri sv. Ignaciju, en teden v postu imel slov. govore. Ogromna cerkev je bila natlačena, polna, prostega in najodličnejšega občinst vo. Kje je bil takrat slavni magistrat, kje židovski *Cor-riere", kje „Budalo“. Vse se je grizlo na tihem in — molčalo. — P,-evzvišeni je bil sam priča, kako so molili po cerkvi slov. rožni venec o Binkoštih. Ali je treba še kaj	/e	fc	/vrtgh
Arr'hočemo mu povedati, kdor še ne ve, kako so obiskovane cerkve, ko je ital. pridiga, tudi če govori najboljši govornik ? Nekaj podatkov: L. 1896. 27 dec. je bila nedelja praznik sv. Jan. Ev. V stolnici je govoril veleč. g. Kodermac o ljubezni. Imel je 61, reci eden in šestdeset poslušalcev. Ena tretina je bila Slovencev oz. Nemcev ; 25 bogoslovcev, 3 kanoniki, 1 prošt, 1 nadškof, kapelan njegov, sluga, govornik in poročevalec: suma 61. — 8. dan kasneje. Govoril je veleč. g. Sijon. Navzočih: 16. možkih, 40 žen, 22 deklic iz zavoda z 6 nunami, 4 kanoniki, nadškof, kapelan, sluga, ^bogoslovcev, nekoliko otrok in poročevalec, oe eno novejše: 14 avg. 1898. bili pri govoru: msg. Kofol, Cernic, Jordan, Franzotti sivo oblečen gospoil, romarji Istrijani (Slovenci), poročevalec. — Malodane vsi: Slovenci.
In tako je vedno, tako po vseh cerkvah, tako z vsemi pobožnostmi in bratovščinami, katerih je v Gorici veliko, a skoro brezizjemno v ital. jeziku. Zaprli bi lahko cerkve, odpravili pobožnosti, ako bi Slovenci ne prihajali. — Slavni magistrat in židovsko-iredentistični trobili bi prosili, naj se najprej pobrinejo, da pridejo tudi ital. poslušalci v cerkev, potem bodo še le Slovence metali iz njih. Morilna skrb za ital. duhovnika ni pa tudi nič drugega, nego jako očiten izraz narodnega sovraštva. To zahtevo so pov-darjali vsi židovško-liberalni listi s trž. „Piccolom“ vred. In vendar duhovnik pri sv. Antonu nima nobene pravice, nobenega pastirstva, nobenega gospodarstva — nobene oblasti v dotični cerkvi.
Dolžnost in pravica so izključno le maša in opravljanje (nobeno vvajanje, prevrejevanje) določene službe božje. Zakaj tedaj silijo Židje svojega moža ? Očitno je, da hočejo to iz navedenih uzro-kov. Gotovo imajo tudi že izbranega „benjaminčka", katerega bi radi videli lastnovoljno šariti pri sv. Autonu. Prepričani smo, da tudi z italijanskim vsakim duhovnikom bi ne bili zadovoljni. Oni hočejo moža, ne po srcu Izveličarje-vem, ampak kreaturo po svojem kroju, hočejo moža, katerega bi zlorabili v svoje namene, kateri bi delal preglavico postavni oblasti in pomagal sl. magistratu pri njegovem „delu“. Zato hočeno: kdorkoli bodi, samo ne magistratovec,
samo ne človek odvisen od „Corriera“ in „Sentinelle“.
Gotovo ni ljudstvo, katero dela zdražbe, ampak plačani hujskači, janičarji, iredentističnih rovarjev-voditeljev.
Mi pa ne popustimo, kar imamo, dovolj smo že izgubili. Niso privandranci, kateri dražijo domačine, ampak Slovenci na lastni zemlji, kateri so dali ime Gorici, ki zahtevajo svoje stoletja teptane pravice. Prepričani smo, da z renegat-stvom se širi barabstvo z odpadništvom se praznijo cerkve. Naše ljudstvo se zaveda. Nje hočemo ohraniti.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Slovanska krščansko - narodna zveza in vlada. Razmere med našimi zastopniki in vlado niso bile najbolje, ker vlada ni podala nikakih jasnih in točnih obljub. Zato so kat. narodni poslanci si ohranili prosto roko. Zadnje dni pa se je položaj tako zasukal, da je grof Thun prisiljen opirati se na desnico. Desnici je olajšal stališče s tem, da je vlada voljna sprejeti tudi spremenjeno nagodbo ter se je za enkrat odpovedala davku na žganje in pivo. Dne 22. okt. je bilo odposlanstvo naše „Zveze“ pri ministerskem predsedniku. Odgovor grofa Thuna je bil za Slovence deloma ugoden. Vendar pa se je Thnnova vlada pokazala dejanski naklonjena zahtevam Slovencev.
Z ozirom na to. da sedanja vlada priznava načela desnice, je krščansko-na-rodna zveza sklenila: 1. Zveza naroča ^vojim članom, ki so v nagodbenem odjeku, da naj glasujejo za prehod v nadrobno debato o nagodbenih predlogih in za volitev dotičnega pododseka. 2. Zveza izjavlja vztrajati pri sedanji večini in pričakuje od nje da jo bo kar moč najkrepkeje podpirala v njenih opravičenih in nujnih zahtevah. Tudi mi upamo, da bodeti vlada in desnica ostali mož beseda. Vendar pa hočemo čakati dejanj, sosebno v naši Primorski.
V nagodbenem odseku so končali splošno razpravo o predlogah ter prešli v podrobno razpravo in v ta nameu izvolili tri pododseke. Upanje je, da se nagodbene predloge v nekaterih točkah premene, sosebno da se kvota za Avstrijo vsaj za nekoliko zniža. Žal, da bodemo i nadalje najbrže živeli od upanja.
Ruski vnanji minister grof Mu-ravjev je prišel na Dunaj. Naš cesar je tudi prišel z Godolli) na Dunaj ter ruskega ministra sprejel v avdijenci. To dokazuje, da so razmere med Avstrijo in Rusijo jako dobre. Gotovo je, da je Mu-ravijeva dovel na Dunaj tudi znani carjev mirovni predlog, katerega je avztrij-ska vlada tako prijazno pozdravila.
V ogerskem državnem zboru so
opozicijonalni poslanci pričeli uganjati obstrukcijo. Posebno se trudijo z glasovanji po imenih ter dolgimi govori zavlačevati delo v državnem zboru.
Deželnim poslancem za Kranj in Škofjo Loko je bil izvoljen ravnatelj obrtne šole g. Iv. Šubic kot. kandidat narodne stranke. Dobil je 127 glasov, nasprotni kandidat g. kuiat Koblar pa 89 glasov.
Celovški mestni zbor je sklenil pozvati občine, naj protestujejo proti osnovi deželnega nadsodišča v Ljubljani. Prosit!
Nemške stranke, ki so bile v državnem zboru združene v obstrukcijske namene, so se razdružile ter pozvale svoje zastopnike iz parlamertarne komisije. Tako je vsaj uradno pokopana nemška celoskupnost, v katere imenu so nemški zastopniki kazali nemško oliko v državnem zboru.
Shod stranke prava na Sušaku je razburil rahločutne Mažare, kakor da bi se že posipali stebri mažarske države. Posl. Polonyi je. prašal je-li počenjanje stranke prava soglaša s kazenskim pravom. Seveda v luknjo z lirvatskimi rodoljubi, da se hrvatska hitreje pomažari.
Nemškim nacijonalcem raste greben. Graški nemško nacijonalni mestni zastop je zopet izvolil za župana dr. Griif-a, bivšega župana. S to izvolitvijo je graški mestni zbor zadal pošteno pljusko vladi. Radovedni smo, kaj vkrene vlada.
Vožne premembe. Štajerski namestnik, markiz Bacquehem je menda že odstopil, na njegovo mesto pride kranjski deželni predsednik bar. Hein. Med kandidati za dež. predsednika kranjskega se imenujejo dvorni svetnik Truxa, vit. Pavič v Zadru in svetnik na namestništvu v Trstu baron Conrad.
Vnanje države.
Ministerska križa v, Španiji.
Razne notranje homatije v Španiji so provzročile, da je odstopilo Sagastovo liberalno ministerstvo.
Tudi v Franciji je ministerstvo padlo. Spodtaknilo se mu je ob umazani Dreyfussovi aferi. Radi preiskave o Drey-fussovi zadevi bila je v zbornici zelo viharna seja, v kateri so poslanci ostro napadali vlado. Prišlo je celo do pretepa. Ker zbornica ni glasovala zaupanja vladi, je ista odstopila.
Anglija se oborožuje. Med Anglijo in Francosko se je vnel prepir radi male pokrajine Fašoda v osrednji Afriki. Angleži trde, da ista pripada Egiptu, Francozi pa, da je svobodna zemlja, katere so se oni polastili. Radi tega ste obe državi pričeli se oboroževati. Oboro-žujeti se s posebno naglico, kar nikakor ni predobro znamenje.
Dopisi.
Iz Štanjela. Lepa stvar napravi na človeka tudi lep, prijeten utis, ga bolj veseli in se bolj zanima zanjo. Tako veseli n. pr. človeka čedna hiša! Jednako je tudi s cerkvijo, hišo božjo. Ako je cerkev lepo uravnana, se je tudi Občinarji bolj veselijo, so ponosni na njo in raje tudi zahajajo v njo. Kdor pride v lepo cerkev, čuti, da je v posvečenem kraju in vse ga napeljuje, da se mu duh toliko bolj povzdiguje k Bogu. — Kako smo pač radi tega ravno mi Štanjelci hvaležni svojemu neumornemu in .prev-netemu g. kuratu Jos. ktrančarjn ! Tel^m pas, napravil m popravil je toliko, da sS^mu je čuditi. Kakor, da je skušal svoje moči in srčo, se je lot.il najprej poprav na župnišču. Na to pa večega dela — poprave cerkve. Cerkev že sama na sebi je krasno in trdno zidana, in je mej naj večjimi in najlepšimi na Krasu; vendar pa je bila potrebna zunaj in znotraj prenovljenja iu temeljite poprave : treba je bilo prekriti presbiterij in pozneje vso cerkev. Stari, sivo-črni zvonik je dobil novo obleko in strelovod, ki je pri nas gotovo potreben, ako je sploh kje. — Prepotrebno je bilo tudi odstraniti vlago. V ta namen se je pripeljalo do 50 voz ilovice in se jo zabilo ob cementovani zid. Vse so pobelili in ukusno pobarvali razun. stropov, kjer so se slike samo prečistile in obnovile. Očistili in popravili so tudi nekatere velike in stare slike na platnu in obnovili ves križev pot.
Kratko : bodi od znotraj ali od zu-.naj, cerkev je sedaj v kratkem času razmeroma vsa prenovljena. — In Štanjelci, ki niso navajeni v svojem starem taborju novosti, predelavanj in popravljanj, ki so iz prva gledali, potem začeli zabavljati (ne vsi, ampak mnogi), pritrjujejo slednjič, da je tako prav in da imajo tako cerkev. — Krepki, neomajeni volji č. g. kurata, ki se. ne straši ni sit-nostij nj truda ni napora in lastnih žr-.tev zahvaliti se je, da je delo končano. Pohvaliti moramo pa tudi vnete župljane (razun Hruševice), da so se toliko žrtvovali posebno z robotami.
Iz Kobarida. — Pri nas] dobili smo pred kratkim novega g. kaplana. Precej prvo nedeljo pridobil si je naše zaupanje 3(0 smo videli, da je bil že zgodaj zjutraj v spovednici in ko smo opazili njegovo
točnost. Pri nas namreč morajo ljudje po prvi sv. mači hitro domov* da poidejo drugi k veliki sv. maši, in če duhovnik ne pristopi hitro in morajo ljudje čakati, jih potem veliko zamudi veliko sv. mašo. Ravno v tem pa nam je novi g. kaplan ustregel, ker točno pristopi. Tudi v ka-pelaniji so začeli nekaj popravljati — pa saj so se vsi gg. kaplani dosedaj pritoževali in po pravici. Pred leti se je udrl strop in sreča da ni koga poškodovalo. Nekemu kaplanu morala je kuharica več dni z dežnikom v roki kuhariti. tn res, ni dostojno za tak trg kot je naš, da ima tako slabo hišo za kapla-nijo. V Tominu opustili so sedaj popolnoma staro kaplanijo, nikdo namreč ne stanuje več notri, in b6do zidali popolnoma novo hišo gg. kaplanom. Potrebno bi bilo tudi pri nas, da bi se popravilo enkrat temeljito a ne le, da se krpa, kakor dosedaj, ker bojimo se da gg. kaplani ne bodo hoteli več v taki hiši stanovati, kakor se je v Tominu zgodilo. Bog pa nam ohrani novega g. kaplana mnogo let! — Kakor je znano dobimo z novim letom tudi sodnijo. Začasno stanovanje v g. Urbančičevi (Kotlarjevi) hiši je že skoraj dodelano. Bojimo se pa, da sodnija ne ostane le začasuo v tej hiši, ampak za vedno, in da ne bo nikdar v hiši. ki je zato namenjena, ki bi bila predelana kras trga, namreč v rojstni liiši Krilanovi (Pagliaruzzijevi). Bog ijai, da bi bil ta naš strah prazen. — Slišal sem vedno, da se šolske knjige ne smejo dražje prodajati, kakor za tisto ceno, ki je natisnjena na prvi strani. Pri nas morajo sedaj kupovati otroci novi katekizem, ker se bodo morali po tem Sedaj učiti. Na prvi strani ima katekizem natisnjeno, da stane 15 kr., toda pri nas v Kobaridu moramo ga plačati nekemu trgovcu, ki ima sedaj tudi zalogo knjig in papirja, po 18 kr. Kako to ? ! Dokler je bil ranj. g. nadzornik Dominko je prodajal on potrebne knjige — pa vedno le o postavni ceni! Menda on ni v zgubo elal ?!
Iz soško doline. Nek potovalec, ki je potoval pred kratkim po soški dolini naznanja nam precej zanimivega. Najpoprej pravi, da je ročinsko pokopališče še vedno tako kakoršno je bilo. Vsak tujec se vstavi in občuduje to uni-cum — pokopališče. Ročinci bi vendar že enkrat lahko svojim ranjkim popravili stanovanje !
Nadnlje nam naznanja, da so v Volčah dobili novega g. župnika, drugo pa da je vse pri starem, in da mora tudi ta gospod živeti zaprt in ne sme odpreti oken, kakor jih njegov prednik ni smel. Instalacija bo menda 6. novembra, na god sv. Lenarta, patrona vol-čanskega.
V	Tominu no se menda jako visoko povspeli, ker so prišli že do hotela. Mogočno se namreč tam na neki hiši šopiri napis: „ Ho tel Modrijan11. Malo več ponižnosti, pa malo boljše postrežbe, pravi naš popotnik, bi ne škodilo !
Na Kamnem pravi, da je polovico zvonika pobarvanega, druga pa ne. Kako to P Ušel jim je mojster pijanček in delo stoji. Lepe razmere 1
Tudi Kobarid se je prelevil, da je podoben malemu mestu, ali do hotela Kobaridci še niso prišli, pač pa imajo novo restavracijo pri »Gabrijelu11, kjer se bo menda sedaj naprej plesalo, ker je hiša v kateri je bilo staro plesišče
LISTEK.
f MOM ANDREJ MARUŠIČ
Zopet smo položili k večnemu počitku moža, ki je bil znamenita oseba v celi naši domovini.
*	‘ Dne 16. oktobra je od kapi zadet vcMiW^i nena‘l°ma	velečastiti
mons. Andrej Marušič. Njegovi pozemelj-ski ostanki Čakajo vstajenja v domači roistnL_vnsj. kjer počivajo vsled lastne želje m e 11 1>j ego vi ma ro di te 1 jema.
Ce k lii, sF^e gTTKTvo-znTlnzil pok. monsignor maii spominek v „Pr. Listu11.
Kdo ni čital z veseljem in zanimanjem njegovega življenjepisa „moja doba in podoba11, kakor tudi njegove šaljive slovnice „hovder, hovder, hov-der‘, katero je priobčeval v tekočem letniku tega lista ?
A, pokojni Marušič se ni še le letos prikazal v javnosti, ampak on je za^ nimiva osejmost v dobi našega narodnega torobuienjaT~nr~sIceir kot profesor in uzgojitelj, politik in pisatelj.
Odveč bi bilo, ako bi hoteli tukaj ponavljati njegov življenjepis, katerega je sam tako izborno in natančno opisal.
•	prodana. Poslopje, kjer bo sodnija začasno j,e dozidano. Ves Kobarid je v napisih, ker skoraj na vsaki hiši je napis ; tu je črevljar, tam krojač, tam gostilna •i t. d. Pohvali pa potovalec Kobaridce, da imajo lepe in povsem pravilne napise. Tako je prav ! Najbolj zanimivo pa je, kar je slišal potovalec v Kobaridu od koz. Te uboge živalice namreč oblastva preganjajo da je groza. Toda ne yse, ampak samo domače, divje pa tako pro-težira, da še celo mrtvih ne pusti pobrati. Evo dokaz! Vsak teden skoraj mora kakih 30 do 40 Drežencarjev v Tomin radi koz. Če pa nečejo ali ne morejo iti pridejo orožniki po nje. Tako so jih pred kratkim orožniki z nasajenim bajoneti več peljati v Tomin. Zakaj ? Zato, ker rede nekoliko koz brez katerih ne morejo živeti! Pred kratkim pa se je menda tudi neka divja koza ubila gori pod Krnom. Našla sta jo dva Sma-ščaua in pobrala. Slekla sta ji kožo in kar je bilo dobrega mesa porabila. Ali kaj mislite! Zopet so jima bili možje postave za petami! Tudi ta dva sta morala iti v Tomin in po vsej sili jih mislijo spraviti v luknjo. Kaj nas uči to ? Naš popotnik pravi, da so take razmere, da če revežu domačo kozo ustreliš — dobiš zaslužen križec; če, pa revež ubito divjo kozo pobere — dobi luknjo ! Lepe razmere! Kobariški klanci popotniku še vedno preglavico delajo, akoravno je že več let nova cesta umerjena in s kolči raznamovana. Na Trnovem bodo menda vendar enkrat občinsko zemljišče razdelili. Na Serpenici imajo še vedno dvo-razrednico, pa nobenega učitelja. Na pošti v Bovcu imajo še vedno naj slabše pivo po celi [soški dolini. Na Serpenici in v Bovcu se pa po starem nemškutari!
Iz Solkana. Slov. kat. delavsko društvo je minolo nedelje priredilo javen shod v Solkanu. Ob ugodnem vremenu napolnila se je Mozetičeva dvorana z domačini in drugimi okoličani. Shod je otvoril č. g. Dermastia, ki je predlagal za predsednika vrlega g. župana Antona Mozetiča, čemur so zborovalci jedno-glasno pritrdili. Vlado je zastopal g. bar. Baum.
Prvi je govoril domači kaplan gosp. Dermastia o gospodarski organizaciji. Dokazal je v poljudnih besedah, zakaj da propadata obrtni in kmečki stan. Dokazal je, da je propadanju obeh stanov* kriva svoboda ter številkami dokazal,, kako sta oba stanova že zadolžena. Na števal pozneje terjatve, katere [morajo obrtniki in kmetovalci staviti do vlade, katerim terjatvam bode država prej ali slej morala ugoditi, ako noče da propadeta ona stanova, ki sta temelj in podlaga države.
Ker pa v sedanjih političnih razmerah ni upanja, da bi se vlada mogla z vso resnobo poprijeti socijalnih preosnov, treba, da si sami pomagamo. Svoboda je razdružila obrtnike zaupanje in ljubezen naj jih zopet druži v zadrugah, kakor nekdaj. Govornik je posebno priporočal osnutje mizarske zadruge, ter dokazoval, koliko bi ista koristila obrtnikom. Je-dnako je kmetovalcem priporočal, naj premišljajo o ustanovitvi gospodarske’zadruge za goriško okolico. Dokazoval je z vzgledi iz življenja, koliko koristi bode donašalo skupno zadružno skladišče v Gorici samo ozir kupčije s sadjem.
Dobiček, katerega sedaj kupoma spravljajo razni nemški in tudi laški
Zatorej hočemo le glavne točke iz njega posneti.
Andrej Marušič je bil rajen v Št. Andrežu pri Gorici dne 7. decembra 1828. Ko je bil dovršil vse šole v Gorici, je bil v mašuika posvečen dne 20. decembra 1851. Na to je prišel kot uzgojltelj v družino grofa Attems v Fodgori in ostal tam sedenrTef. Leta 1857 je bil imMovan za profesorja verouka za spodnje razrede goriškega gimnazija in 1. 1875 za cel gimnazij.
Od leta 1854—1865 je podučeval tudi slovenščino na istem gimnaziji. Leta 1894, po 37 službenih letih, je stopil v zasluženi pokoj.
Kako blagodejno je deloval Andr. Marušič kot uzgojitelj šolske mladine celili 37 let, nam je sam krasno popisal y svojem lastnem življenjepisu, še bolje pa nam to spričujejo tisoči njegovih po svetu razkropljenih učencev, kateri se veduo z veseljem In hvaležnostjo spominjajo svojega nepozabnega učitelja in uzgojitelj a.
A. Marušič ni bil samo profesor, ampak bil je tudi politik.
Od leta 1867 — 1870 je zastopal občine goriškega okraja v deželnem zboru. Kako uspešno da je tu za narod deloval, bi znali povedati njegovi tedanji tovariši, posebno preblagorodni g. A. baron
prekupci, ki svojevoljno določajo cene kmetovalčevim pridelkom, bi potem pripadel izključno kmetovalcu. Čemu naj kmet redi toliko zajedalk, ko sam tako krvavo potrebuje novce.
Zato možje na noge.
Združenih misli, jeduega srca vzdignite se v prospeh svojega stanu.
Burno odobravanje koncem govora je dokazalo, da je govornik govoril občinstvu iz srca.
Drugi govornik je nastopil gosp. dr. Oblak. Razložil je narodno točko našega programa. Slovenci smo in Slovenci hočemo ostati in napredovati. A žalibog da smo razkosani na osem pokrajin, ki so med seboj ločene politično in gospodarsko. Za to pa je treba, da bodimo vsaj v mislih iu namenili toliko bolj zložni in edini. To je še zlasti za to potrebno, ker imamo na vseh straneh hude nasprotnike, ki silijo v našo zemljo, — V Avstriji je zdaj velika vojska mej narodi in v tej vojski moramo se hrabro boriti, skupaj držati in nikoli o-magati. Varovati pa se moramo zlasti onega ljudstva, ki je prepir zaneslo mej narode. To ljudstvo so judje. Oni dobro vedo, zakaj hujskajo dan za dnem po časopisih, v Gorici n. pr., ker če se kristjani mej seboj prepirajo, jih judje lahko obirajo! Govornik je še navedel, da vemo že iz šestega stoletja pred Kristusom za tožbe o judili, da so delali prepire in razdore mej ljudstvi perzi-janskega kraljestva. Za torej varujmo se tega ljudstva in ne hodimo k njim po nobenem opravilu.
Govorniku so poslušalci burno pritrdili.
Tretji govornik je bil dr. ,T. Pavlica. Govoril je o krščansko-socijalni stranki sploh. V vvodu je rekel, da hoče naša stranka ljudstvo učiti, da ima pravico in dolžnost ostati slovensko. Skrajni čas bi bil, da bi uradi spoznali svojo dolžnost in dali nam Slovencem to. kar dajajo, drugim. Potem bo kmalu mir. Na Primorskem moramo ohraniti slovenstvo, katero je živ in naraven branik proti iredenti, katera obstoji iz judovsko-liberalnih Italijanov, dočim je italijansko ljudstvo zvesto cesarju.
Žal pa mora biti vsakemu avstrijskemu rodoljubu, da imajo ravno taki življi prvo besedo v italijanski politiki.
Za to pa kolikor bolj bi opešalo slovenstvo, toliko bolj bi rasla iredenta. Za torej: vsakemu svoje, Avstriji Vse !
Nadalje je razvijal program stranke: zakaj se imenuje krščanska iu zakaj se imenuje socijalna. Treba je v naših dneli povdarjati krščanstvo, ker je že veliko nevernikov mej nami, a tudi med delavskim ljudstvom vera peša. Zatorej moramo svojo vero in ljubezen do Kristusa poživiti in potrditi. Kdor hoče biti ud naše stranke, mora biti naj prej dober kristjan. To je poglavitno, to je podloga, ,vse drugo pride za tem. —
Zakaj se imenuje stranka socijalna ? Kei je družabna ali zadružna. Za to hoče, naj vsi stanovi, ki res delajo (obrtniki, kmetje, duhovniki, uradniki, učitelj, i. t. d.) skupaj držijo, ker le če bomo vsi zložni, bomo premagali one ljudi, ki niso stan in ki ne delajo, a se bogato imajo ob žuljih drugih, ki zanje delajo. Še če bomo zložni, bomo težko težko zmagali, ker silna moc je deuar, veča moč ko vse vojske evropejske.
Toda če se ne vrnemo h Kristusu,
["judovstva ne 'bmno zmagali. Pred 509 leti je slavni italijanski pesnik Dante zaklical Kristjanom : Možje, bodite in ne ovce neumne! da se vam ne bo smejal jud, ki med vami živi! Ta klic velja dan danes, ker so se dali Kristjani zapeljati ko ovce neumne za ta pa se jim smeje jud, ki med njimi živi!
Ob koncu je govornik priporočal kat. del. društvo in krojaško zadrugo v Gorici in je opozoril na predavanja, ki bodo letos po zimi.
Predsednik na to zaključi shod, zahvaljujoč se govornikom, z živio klici na presv. cesarja.
Kako je pa „Corriere“ poročal o tem shodu ? Nečemo vskratiti Solkancem in drugjm udeležnikom izrednega užitka da bi jim ne priobčili doslovno dopis iz Solkana. Skoraj kolikor ‘Lbesed — toliko neresnic. Evo ! Pišejo nam iz Solkana z dne 26 t. m.a : V nedeljo smo imeli tu velik shod krščausko-socijalen-sloveusko-naroden, kateri je bil v obširnem dvorišču in je začel ob 3 in koučal ob 5l/a popoldne. Udeležilo se ga je na stotine Slovencev v večini kmetov. Vlado je zastopal gospod nadkomisar Princig. Predsedoval je „don Dermastia11. Govorili so štirje, med njimi 3 duhovniki, don Dermastia kaplan v Solkanu, „don Paulizza vicario alla nostra Metropolitana11, in nek drug, katerega ime mi je izpadlo in oni Nučič iz Trsta, katerega navade poznate. Med poslušalci bilo je kacih 20 duhovnikov/
Vsaka opazka bi skazila ta klasičen umotvor. Solkanci! tako piše in „farba“ v židovskih „cunjahl< nekdo. Podpirajte ga s svojim groši, da bode še lažje farbal!
Iz Lader. Dovolite g. urednik, da še nekoliko potožim o naši šoli. Poglejmo danes, kakšna je naša šolska soba v Smasti. Ne smete misliti, ker sem zadnjič pisal, da leži naša šolska soba na glavnem trgu pred koritom, da je Bog ve kaka stavba ali palača, kakor so po navadi šole v našem okraju. Ne ! Prav revna sobica je, narejena iz nekdanje štale, pa tako majhna, da so otroci notri natlačeni kakor sardele v škatlici. Če so okna odprta gotovo ni mogoče podučevati, ker, kakor sem zadnjič omenil se vse ven in notri sliši in vidi, če so pa zaprta mora biti notri vročina, da se morajo otroci skuhati. Kakšno je pa še le stranišče ?! To, to je prav po novi "modi„ narejeno! Ali ste že videli, gosp. urednik, kedaj kotel v kakoršnem po naših planinah sirijo ? No če ste bili kedaj na kaki planini, gotovo ste stopili tudi v kuhinjo, in tam ste videli nad ognjem na močuem drogu viseti velik kotel. Tak kotel pa ne trpi večno, ampak se sčasoma prežge in ni več za rabo. Ali pri nas se tudi take reči porabijo. Prežgal se je nek tak kotel, ko se je ravno šolska soba pripravljala v Smasti. Pri šoli pa je gotovo potreba tudi stranisča. Kaj naredi torej gospodar šolske sobe? Vzame prežgani kotel, zamaši mu luknjo s cunjo, postavi kotel v kot, pribije spredaj desko, da se lahko gori stopi in — in stranišče je gotovo ! Ne vem ali je tudi to stranišče slavna komisija pregledala ali ne, to pa vem, da je tako! Gospodar sicer pravi, da je to jako pripravno, ker se kotel lahko preč nese kadar se hoče, jaz pa pravim, da je to jako nevarno, ker nam lahko kak otrok notri pade, če se mu tudi ne
jKinkler, s katerim sta bila vedno najboljša prijatelja^	~~	~—
" MarifStft ni sicer nastopal kot gromovit govornik v javnih sejah dež. zbora (kar v našem dež. zboru sploh ni navada), a tem nevstrašueje se je potegoval za pravice našega naroda „za kulisami" in v odsekih ter se upiral nakanam nasprotnikov, kar mu je nakopalo veliko sovraštvo tedanjega namestnika teržaškega barona l3epretisa.
Ko je pa videl, da ga je začela neka strauka (slovenska) napadati in proti njemu rovati, in ko je spoznal, da politika je najnehvaležnejša stvar na svetu, ni hotel pri prihodnjih volitvah več kandidovati za deželni zbor.
Popisavši samo poveršno Marušiče-vo življenje in delovanje kot profesorja politika, oglejmo siga še kot slovenskega pisatelja.
Ljubezen do slovenščine mu je vcepil že oče v prvi mladosti podavši mu stare slovenske knjige, katere je z veseljem prebiral. S časom je Maiušič v poznanji slov. iezikaTtako napredoval, da mu ga ni kmalu para med Slovenci, ki ET tako Ifataiično ko to n poznaJT duha in slovnico slov, jezika.	~
\ T Bilje stalen in plodovit sotrudnik
„Novic“ od leta 1854—1882 (do smrti J
Bleiweisove, kateremu je bil iskren prijatelj,). V „Novicah“ je opisoval v začetku „ženitovanjske šege Slovencev go-riške doline11.
Rad in večkrat je opisoval šolske slavnosti, narodnost in slovenščino v Gorici in posebej iia gimnaziji. Razun jezikovnih razmer na gimnaziji je pisal tudi o drugih stvareh, pritrdil n. pr. predlogu. naj se radi jednotne pisave skliče „vi'ja slovnična sodnija11. Resnika-Kose-skggaje zelalislal. Ko selnu je prvič preostaviTr^ie'-"potem ta pohod opisal v sestavku. “Eno uro pri Koseskem”.
V „Novice“ je sloh pisal o vseh dogodkih, ki so se vršili ua Goriškem : o deželnem zboru, o dež- šol. svetu, o političnih društvih, o zlati maši kneza in nadškofa Gollmaye>'ja iu dr.
Od leta 18«l—63 je prelagal zapisnike dež. zbora.
Za dobo njegovega dež. poslanstva je urejeval slovenski tekst dež. zakonov.
V letih 1867,1868 iu 1869 jo izdajal in uredoval „Domovino“, tednik za domač« slovenske in občne potrebe.
Tudi gospodarskega polja se ni v-strašil. Kot rodoljub je hotel narodu pomagati tudi praktično, in zato je izdajal 1. 1863 in 1864. „Umuega gospodarja14.
Dalje prih.)
zljubi. G. u&Ltelj mora biti.#>tovo vedno v skrbeh, ker, kakor nam otroci pripovedujejo, gre- večkrat za otrokom pogledat, 'če ga dolgo- nazaj ni. Kaj ne, da je to prav po novi modi ? Ka-bi! Sedaj pa poglejmo še stanovanje g. učitelja. Kje pa je ? — Ga ni!- Potovalni učitelji stanujejo pa tri dni na enem kraju in tri, dni na drugem* ali pri nas to ni mogoče, .akoravno so oblasti to ukazale, ker niti na Vršnem niti v Smasti ne dobite stanovanja za učitelja. Sploh pa bi pri nas to tudi ne bilo mogoče, akoravno bi bila stanovanja, ker g. učitelj ima družino, ki šteje 6 oseb iu cela ta družina naj bo tri dni v Smasti, potem pa naj pobere šila in kopita in liajdi na Vrsno. O to bi bilo pravo cigansko življenje! Ni toraj drugače mogoče, kakor da gospod učitelj stanuje na Libušnjem v kaplaniji in gre vsako jutro gori ali doli, zvečer pa zopet domov. To pa je težavno po takih potih kakor so pri nas, posebno pa o slabem .vremenu. Ni toraj čuda, da si je g. učitelj nakopal bolezen. Ima namreč vso nogo v ranah. Hodil je dokler je mogel, ali že dosedaj je večkrat doma ostal, sedaj pa kakor slišim mu je zdravnik prepovedal hoditi in poduka Bog ve koliko časa ne bo. Tako malo poduka je določenega — pa še ta izostane! Misliti smo se že pritožiti črez g. učitelja, ker smo mislili da zanemarja poduk, ali sedaj resnično spoznamo, da ne more hoditi in ne sme, ako se neče pokončati. Kaj pa naši otroci ? Ali naj ostanejo še naprej brez poduka ? Najbolj pametno bi bilo, da bi oblasti zapovedale, da naj hodijo otroci zopet na Libušnje, kjer je šolska soba prazna in kjer g. učitelj lahko podučuje tudi če ima bolno nogo. Saj mi Laderci, akoravno smo naj bolj oddaljeni od Libušnjega smo bili vedno zato, da naj šola, ostane skupaj na Libušnjem. Ali oblasti tega ne bodo storile, ker je določeno, da morajo naši otroci ostati — tepci! Želeli bi, da bi se vsaj naš g. vikar kaj pritožil pri oblastih in poprosil, da nam sezidajo poštene sobe in dajo dva učitelja, ker ste dye šoli, ali pa da zopet spravijo šolo na Libušnje, ali on pravi: svaril sem vas dovolj po-pred, jaz imam krščanski nauk doma (povedati moramo, da hodijo otroci k nauku na Libušnje), kakor ste si postlali, tako ležite! Toraj g. učitelj se ne more pritožiti, ker ga sploh ne poslušajo, saj tfu. še k seji niso povabili, ko so šolo delili; g. kurat se noče pritožiti; mi pa se ne znamo iu določeno je —' no določeno je, da ostanemo — tepci!
Iz Mernika na beneški mej*, okt.
—	„Corriere“ in podobno časopisje ne more pustiti pri miru merniškega kurata. Nedavno je „0,tt povedal pod naslovom „Santa bottega“, da je bil kurat o svojem času razun druzega, ^suspendiran a divinis," t j. da viša cerkvena oblast mu je oduzela mašo in vsa diihovsko — cerkvena opravila. To pa je »izmišljeno, nesramno obrekovanje11. Ker take kazni naložijo duhovniku le zavoljo velikih grehov iu pohujšanj, tedaj me „Corriere“ vsega tega obdolžuje in po svetu raznaša, kar ni čisto nič res. V takem smislu pišejo potem sploh framasonski in liberalni časopisi: črnijo, opravljajo, obrekujejo, zasramujejo katoliške duhovnike. Namen je jasen : pripraviti ob veljavo duhovnike pred ljudstvom, katero naj se privadi sovražiti ves duhovski stan, z ugledom in spoštovanjem duhovskega stalili propada vera, katere se naravnost ne uapajo napadati in katol. cerkev mora propasti. Slovenci sicer ne verujejo tako umazauenm pisarenju, ali pomilovanja je vreden oni majhni del laškega in italijanskega ljudstva, ki tako strupeno lirano zajema iz framasonskili, liberalnih in demokratičnih listov. .
Dalje pravi „C.“, da „vicario di Merni-co“ hoče vpeljati v svoji vasi nekako desetino v svoj dobiček, da hodi od hiše do liiše, prosi miloščine.... vinske, ter da mnogi prebivalci ubožoi, ki ne pokušajo vina celo leto, boječi se »izobčenja", se žrtvujejo in dajajo, kolikor morejo, z upanjem, da si morda prislužijo nebesa. O tej vinski biri ni vredno da govorim, omenim le, naj se dopisnik oglasi, kadar pridem na njegova vrata prosit vinske miloščine, ali pa naj dobi vsaj pooblastilo od prizadetih, drugače naj molči; imenitno pa je že to, da on katoličan zoper svojega katoliškega duhovnika se zateka k nekrščansk. židovskemu »C kateri me s tem opisuje kakor „!judsko pijavko. — Hud tobak je tudi, *da pridigam sovraštvo zoper italijansko narodnost", ker s tem obrekovanjem draži „on“ isto narodnost zoper mene. Jaz pa ne pridigam zopet italijansko narodnost, ampak nekaj druzega. In kaker »C.*1, tako tudi drugi listi iste barve, sami hujskajo in kadar pride kaka zmešnjava,
potem palažejo in kriče, da delajo »dražbe Slovenci in Hrvati, posebno njih duhovniki; liberalni laški poslanci iuterpe-lujejo v Gorici in na Dunaju; če se sod-riijsko dokaže,; da ni res njih obrekovanje (Gorjansko), zastonj iščeš pri njih toliko poštenja, da bi obrekovanje preklicali. Ljudstvo misli, da je to res, in pade v zanjke laži-liberalizma. Hvalimo Boga, da Slovani na Primorskem imamo časopisje, poslance, ter ljudstvo, s ka-koršnim se naši sodeželani ponašati ne morejo. Mi tlačani 'plavamo proti vrhu ' navzgor' a oni — gospodarji — z višine nizdol v propad, ker so zaslepljeni. Po avstrijski Furlaniji so še le sedaj začeli se zavedati, kje so, kar se je nekoliko pokazalo o žalostni priliki nedavno, ko je mnogo laškega ljudstva bilo istih misli in čustev s Slovenci po mejah Furlanije, v Nabrežini, in Trstu. Ne bo sovraštva med narodnostjo slovensko in italijansko na Primorskem, ali italijansko narodnost čaka še ogromno dela: ona si mora še le znovič ustanoviti vplivno časopisje v katoliškem duhu, katero bo gojilo pravičnost in uzgajalo tudi ljudstvo in je rešilo liberalnih krempljev.
Štefan Valentinčič kurat
Duhovske premembe. Č. g. Kodermac Stefan gre mesto v Komen za kaplana v Šenjpas. Č. g. Al. Pinat gre za kaplana v Cavenzano, Parmeggiani v Fiumicello, Amorotti v Medeo.
Uinrl je v Gorici č. g. Mihael To-mazetič D. J. v 61. letu svoje starosti. Menda je ni vasi, katera bi ne poznala vrlegaT svetega' milijonarja, kateri je toliko let deloval med nami, za naš večni blagor. Srce, katero je odmrlo sebi in bilo le za srečo bližnjega je prestalo biti. Živel jfl_uuko.ini v slutvi svetosti. Rojen je bil v SorzenEu v videmski škofiji. Seme, katero je neumorno sejal, pa obrodi gotovo obilo sadu. Gotovo pa tudi on si je priboril v toliko letih napornega dela — prekrasen venec v nebesih. Saj njegovo življenje je poteklo v vednili milijonih. Kakor apostelj je hodil od kraja do kraja in prepričevalno besedo dramil naše ljudstvo. Bolehal je že dalje časa na_jjxiiniibi. Vendar je ustrajno, požrtvovalno redno hodil spovedovat k svetemu Ignaciju. A bolezen se mu je shujšala in ostal je doma. Že mu je bilo zopet bolje, maševal je že doma in še 22. zvečer je bil s sobrati pri skupni večerji. A okoli 9l/a napadla ga je slabost in v pol ure izdihnil je blagi mož svojo dušo. Večna luč naj mu sveti!
Novo sv. mašo bode daroval v Rimu č. g. Ivan Tarlao, novomašnik go-riške nadškofije. Doma je iz Gradeža in obiskuje že 6. leto visoke bogoslovne šole v „Col. gennanicum1*. Novomašniku; Bog ga ohrani!
Konsorcij * Primorskega Lista „ ima občni zbor v četrtek dne 3. novembra ob 10. uri v društveni sobi, Via Se-minario št. 9. I. (takoj pod semeniščem). Ako kateri gospodov po pomoti ni dobil vabila, naj oprosti.
Vabilo k občnemu zboru slovenskega katoliškega delavskega društva v Gorici — ki bo dne 6. novembra ob 31/4 pop. — v dvorani pri Katariniju na Goriš-čeku, s sledečim dnevnim redom. — 1. Volitev predsednika, 2. O delu. 3. O novi domovinski postavi, 4. Postavna oblast je od Boga, 5. Morebitni predlogi.
Porotniki za prihodnje zasedauje so izžrebani. Med njimi je 18 Slovencev. Slovenska porotna klop je torej mogoča.
Razglas. Njegovo c. in kr. Apo-stoliško Veličaustvo je s najvišijm lastnoročnim pismom /< dn6 18. avgusta t. 1. blagovolilo ustanoviti v spomin vladnega jubileja od 2, decembra 1898. 1.1. svetinjo za civilne državljanske uradnike in služabnike.
V	smislu ustanovnega pisma imajo pravico do te svetinje vse tiste osebe moškega ali ženskega spola, ki so bile med časom od 2, deciembra 1848. do 2. decembra 1898. v civilni državljanski slnžbi ali pa v enakošni javni službi, in to, 6e so dne 2. decembra 1898, v dejavni službi brez ozira na službeno dobo, če pa niso več v dejavni službi le takrat, ako so bile deset let nepretrgoma v državni ali enakošui službi ter niso bili iz službe izpuščeni vsled disciplinarne o-bravnave niti niso bili sodnijsko kaznovani vsled česar bi bili vse tako izgubili pravico nositi redovna ali častna znamenja.
Kot državljansko enako javno službo je smatrati le tako, za katero se porabijo pnlično popolnoma ali deloma discipli-
narne in doslužbene določbe, katere veljajo za civilne državljanske služabnike.
Državljanski služabniki, kateri i-majo pravico do preskrbnine smejo tudi svetinjo zahtevati.
V	dejavni službi nahajajoči se državljanski uradniki in služabniki imajo se oglasiti naravnost pri predstoječi oblasti.
Tiste osebe pa, katere se ne nahajajo več v dejavni službi ter stanujejo v Go-rjci ali v političnem okraju goriške okolice se imajo takoj oglasiti ustmeno ali pismeno pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu ter predložiti penzijski odlok ali druga slučajna pisma, katera bi dokazala pravico do te svetinje.
Od c. kr., okrajnega Glavarstva v Gorici, dne, 21. oktobra 1898. c. kr. dvorni svotovalec.
BOSIZIO 1. r.
Železnica Gorica - Ajdovščina. „Wiener Zeitung“ naznanja, da si je mi-nisterstvo vzelo na znanje uspehe političnega obhoda proge in priprav za razlastitev zemljišč. Zajedno pa je preklicalo dovoljenje, dano od namestništva za iz-delanje črte od 2.0 do 13.7 kilometra (postaja Dornberg);'ker nameruie mini-sterstvo nekoliko premeniti prvotno določeno črto. Dovoljenje namestništva za gradnjo velja za zedaj torej le od 13.7 do 20 kilometra.
Zlato poroko sta obhajala g. Fr. Pavletič in Terezija Pavletič roj. Pavletič v Gabrijah. Zlatoporočencema naša voščila.
v,č. gg. udom družbe „duhovnikov častilcev1* priporočamo, naj čitajo zadnjo „Evharistijo“, kar določuje o „li-bellu“. Vsaj vsaka dva meseca torej naj pošiljajo g. Krenu v Fiumicel ali libel-lum ali navadno poštno dopisnico, sicer se ga po 6 mesecih izbriše. Matutin sme anticipirati ob dveh, kdor ima vsaj resno voljo spolnjevati društvene dolžnosti.
Komisija kmetijske družbe, g. Ivančič iz Tomina, g. Sl. Ravnikar iz Cerkna in g. Fonzari iz St. Mavra so pregledovali pretekli teden mlekarnice po Kobariškem.
Sv. misijon je na Gorenjem polju od 1. do 8. nov. t. 1. Vodijo ga čč. oo. lazaristi iz Ljubljane. — V Šebreljah bode sv. misijon od 10. do 21. novembra. Bog daj obilo svojega blagoslova!
»Cerkveno pesmarico1* za učence občnih ljudskih šol, katero je naš skladatelj Danilo Rajgelj priredil in predložil v potrdilo cerkveni oblasti je visoko-častiti knezo-nadškofijski "ordinarijat odobril z odlokom od 10. okt. t. 1.
Na sodišču so še vedno obravnave radi demonstracij ob smrti naše pokojne cesarice. Koliko onih, ki so dali nekoliko preveč duška svojemu ogorčenju nad zlobnim početjem italijanisimov, zdaj ječi po ječali. Zadnjič sta bila na zatožili klopi Anton Vodopivec, gostilničar in Franč. Pirman, korektor pri „Mattinu“ ter ud naše zveze. Prvi je dobil 6, drugi pa celili 14 mesecev. Prayih vzrokov obsodbe ne smemo navesti ker državni pravnik ima že svinčnik pripravljen. Sobrata Pirmana so tovariši spremili do vrat jetnišnice. Upamo pa, da bodeta oba ob priliki petdesetletnice vladanja od presv. cesarja pomiloščena.
Nezgoda na železnici. Z Nabrežine je odšel vlak namenjen v Gorico. Ker pa naprava, ki naj bi bila vlak navodila na goriški tir, ni bila odprta, je isti zašel na tako imenovani „mrtvi tir“. Strojevodja je skušal ustaviti vlak. vendar se je isti zaletel ob odbijalca sunkov. Par vozov je skočilo iz tira, nekaj se poškodovalo, od osebja pa na srečo nikdo.
Iz Misleč se nam poroča: Shod katerega je pri nas priredil dr. Tuma, je bil vsled slabega vremena malo obiskan, vendar ne ostane brez uspeha. Dr. Tuma je govoril o potrebi zadružne organizacije, posebno pa nam priporočal ustanovitev mlekarske zadruge. Njegov govor je vzbujal zanimanje, ter upamo, da se mlekarska zadruga ustanovi.
Nesreča ali zločin. — Povedal je vže P. L., kako je Jožef Kofol iz Sv. Lucije prišel 15. Okt. obživljenje, ko je po noči iz Tomina peljal opeko. — Na ukaz sodnije v Tominu odkopali so 25. okt. zopet truplo nesrečnega moža ter so trugo odprli, da so zasegli obleke v kateri je umrl. Obleko so menda poslali na okrožno sodišče v Gorico, da je še enkrat na tanko pregledajo, kako je prerezana tam, kjer je rajni Kofol skoz njo dobil smrtno rano v bedro desne noge od znotraj. Grob so odprli v pričo g. župnika, žapana in enega orožnika.
Tatvina na Trnovem pri Kobaridu. Pri neki žeuski prenočevale ste dve krognjarki, kateri je noč dohitela v Trnovem. Drugo jutro zopet zadoneti vsaka svoje breme na hrbet ter ste odšle
proti Srpenici. Še le med potjo se domislite, da je njihovo breme precej lajše postalo. Preglediijeti svoje stvari in za^ čudni spoznate, da jima manjka 20 IU blaga. Takoj liititi nazaj, ter zahtevate od ženske, da jima vrne ukradeno blago. A ta se je jezila nad njima, kako morete od nje, poštene ženske, kaj tacega zahtevati. Še le ko je prišel župan z orožnikom, se je žena toliko omečila, da je prinesla polagoma vze blago nazaj. Nato so se pa slišali različni glasovi! Neka žena je zavpila: »Sedaj še le vem, kje so naši denarji". Iu tako pripisuje liud-stvo tej ženi in menda ne po krivici, vse tatvine, ktere so se tekom časa pri nas zgodile!
Lepa priložnost. — Prečitali smo mnogo novejših prav cenili nemških bro-šuric. Prepiičani smo, da mnogo koristimo kat. gibanju, ako jih razširimo mej vse, kateri nemško umejo. V ta namen smo pripravljeni sprejeti naročevanje, to se pravi, kakor lioče kdo ali nakupiti si za en gld., za 2 ali tri gld. knjižic — določiti hočem primerno zbirko in pisati dotični bukvami, da mu jih neposredno pošlje. Denar se pošlje ali nam ali pa se plača po poštnem povzetju. Toraj vzemite dopisnico in pišite ali našema uredništvu Nunske ulice 10. ali pa naravnost; Bukvama Ambr. Opitz-Warm-dorf — Gorenje Češko.
Jernej Pertout bodi občinstvu priporočen. Popravlja dežnike, veže lonce, brusi itd. Predlanskim ga je oče župan dr. Venuti iztiral iz mesta, češ, dty nima zaslužka. A čudno je to, da dvajset Rezijanov iz Italije imajo zaslužek v Gorici, domačin pa ne. Jernej Pertout stanuje pod Kostanjevico via Bosco 3.
Za Alojzijevišče(XVII. izkaz 1898) so poslali; Preč. g.g. Val. Kovačič 2 gl. Franc Košar vojaški kaplan v. p.-l gl. BI. g. Andrej Miklovič (Idersko) 5 gl. Pri omizju o priliki instalacije č. g. Jos. Koseča župnika Kamenskega zložili zbrani gostje 5 gl. 80 kr. (Toliko tudi za „Slogo“), kar nam je doposlal bi. g. Janko Vodopivec, učitelj.
Vsem dobrotnikom Bog stotero po- . vrni! Rojaki spominjajte se v vseh pri-, likali prepotrebnih zavodov v Gorici! t
Tajnim svetnikom je imenovan predsednik višega deželnega sodišča v Trstu, g. dr. Edvard vit. Kindinger.
Velikodušen dar- G. Franč. Ka-lister je podaril »Dijaškemu podpornemu društvu", katero snujejo tržaški Slovenci v proslavo cesarjevega jubileja, svoto 4000 kron. Slava požrtvovalnemu rodoljubu !
puhovske premembe v tržaški škofiji. Č. g. lož. Strnad, kaplan v Podgrad, C. g. dr. Anton Požar za kaplana v Ricmanje. Prestavljeni” so č. g. Stem-berger Ante iz Podgrada za kaplana k sv. Jakobu v Trstu; Cergol Jožef iz U-maga za kaplana v Škedeuj. Novonastav-ljeni so kot kaplani: č. g.. Čemažar Iakob v Kerkavce; Defar Simon v Gra-čiščak ; Furlan lož v Umagu, Ionke Ferdinand v Buzetu, Miiičič Jož v Oprtlju, Urdich Ivan v Brezovici.
Umesten ukaz — krivica Italijanom. Finančni ravnatelj v Trstu je izdal okrožnico, s katero vabi uradnike, naj bi obiskovali kurz za slovenščino, ki se ima ustanoviti. To je pač naravno, da se uradniki pri uče jeziku, katerega govore mnoge stranke. Radi tega kričita „Piccolo“ in „Independente" o krivicah, ki se na novo gode Italijanom. Od krivičnikov pač ne moremo pričakovati pravice.
Mož, ki deli zlataniue. Minole dni je krožil po Trstu, na želežniških vozovih, po javnih lokalih neki gospod, ki je povsodi ponujal in razsipal zlatanino: prstane, igle itd. Mož je bil zblaznil ter došel iz Ravene v Italiji. V hotelu, v katerem je bival, našli so kave in smotk, katere stvari je bil nakupil blaznenec. Policija je zbrala vse one reči, katere je nesrečneš delil. Tako je neki trgovec vrnil bankovec za 100 gld.
To je pa že preveč. Pod tem naslovom poroča tržaška „Ed.“, da so oni trije delavci, katere so radi pričanja na sodišču vrgli iz plinarne, vsprejeti bili na delo v javnih skladisčih. Vsi trije so že delali. A posegel je vmes glasoviti Ravisini, ki je nekak viši nadzornik nad delavci ter c. kr. uradnik v IX plačilnem razredu. Ta mož je šel k ravnatelju skladišč, c. kr. vladnemu svetniku Minasu, kjer je protestoval proti temu, da bi se ona trojica sprejela na delo, dasi je sprejel vse druge. Iu zgodilo se je nečuveno : g. vladni svetnik se pridruži nemenju Ravasinija, narekovanemu poslednjemu od fanatizma ter je pozval k sebi predstojnika, kateremu je prijavil, da oni trije siromaki morajo jutri ostaviti delo.
*■	24
tilLhiOiibkl L 1 a T
To je pa že res prev»č. Radovedni 8mo kaj poreče k temu finančni minister.
Prijatelji slovenskih hranilnic. Ne samo sodne in politične oblastnije marveč tudi dež. odbor istrski je sose-bno prijazen našim denarnim zavodom. Ta je kakor pred dvema leti Jelšanski tako ukazal tudi Podgradski občini, da svojega denarja ne sme vlagati v domači hranilnici in da mora takoj odpovedati vse hranilne vloge, katere ima do zdaj y Podgradski posojilnici in hranilnici.
Ali so skrbni!
Redarstvo v Trstu pomnožijo, ker so izkustva o zadnjih izgredih dovela oblasti do spoznanja, da je število policijskih organov v Trstu nedostatno. „Piccolo“ pa se odločno upira pomnožitvi ter trdi, do ob zadnjih izgredih le policija ni storila svoje dolžnosti. Udriha po policiji, da bi strmoglavil sedanjega policijskega ravnatelja, v kateri namen tudi italijanski poslanci napenjajo vse sile. Tako poroča „Edinost“. Najljubši bi jim bil Lah po njihovem receptu 1
V arzenalu v Pulju so prišli na sled veliki tatvini. Tatu so zasledili v nekem — Luchettiju. Mož je že več let kradel, sledujič pa se vjel.
Nevarnega anarhista so prijeli v Trstu. Zaprti se zove Alfonso Rebustella in je Italjan. Pred 18 meseci je ubežal iz italijanskih zaporov. Klatil se je po Avstriji. Italijanske oblasti so ga označile za nevarnega anarhista. Pri njem so našli špičast žebelj, dolg 25 centimetrov. Tako orodje seveda ne kaže na posebno pošten« namene.
Kuga na Dunaju, Kuga je jeina jzmed nnjh»jsiif šib, s katerimi Bog tepe človeštvo ..Iit^ta kuga se j p. prikazala na ^Dunaju.	J^_j>ri šilrTTi
osebah. Kako pa je prišla kuga^aTTTu-naj> Ko,_4&, ta strašna bolezen- razsajala v Indiji, podatT sn sp..-trjje učenjaki 'žaj^prgučevat to grozno bole/en. KO'šo' se "vnuttr prinesli so seboi kužne
zen. V delavuici Zdravnikov-so imeli ži-valice, katerim se je s kužnimi glivicami vcepila kužna bolezen. Sluga Anton Ba-J riš, ki je. oskrboval te živalice, se jih je
* najbrže dotaknil ter si pozneje pozabil
* umiti roke pred jedjo. In tako si je mislilo, da ima pljučnico, še le pozneje so zpoznali kugo. Hitro so ga dejali v osamljeno sobo in ž njim vred zdravnika dr. Mullerja in dve stežnici. Pomoč je bila prepozna. Moral je umreti. Zbolel je tudi zdravnik dr. Miiller, tudi on je vmrl V nedeljo osem dni ter bil takoj z največjo previdnostjo pokopan. Oboleli ste tudi obe strežnici, katerih jedna je že umrla, druga pa težko ozdravi. Vse osebe ki so prišle v dotiko z okuženimi, so za nekaj časa obdržali v Franc-Iožefovi bolnišnici za kužne bolezni. Okuženim stre-žeti dve usmiljeni sestri, katerih jedna je že žrtva svojega poklica, nalezla si je bolezen. Na Dunaju so storili vse mogoče, da se zabrani razširjenje te strašne bolezni. Stalni odsek noč in dan vodi vsa razkuževalna dela. In res ne poročajo o nobenem novem slučaju kuge. Bog obvaruj te strašne šibe JDuiiaj iji AVstnjo.
Zidanje šolskega poslopja prTšv. Antonu blizu Kopra se je oddalo na javni dražbi v Dekanih dne 22. okt. t. 1. Delo
prijetno iznenadila. V njej se naznanuje da bode ta časopis od 1. novembra t. 1. izhajal po „trikrat“ na mesec in sicer 1., 10. in 20. Konsorcij tega lista je storil ta korak, ker se je ogromno gradiva nakopičilo ter je bilo vsekako potrebno da ta list izide večkrat. Želji mnogo prijateljev lista, ki si jih je pridobil v kratkem Času svojega obstanka, se je deloma \streglo. Da bode mogel ta list—kakor znano, „glasilo slovenskih in hrvatskih državnih poslancev" — popolnoma zadosti svoji nalogi, treba mu »vsestranske" poddore— „z obilim naročevanjem". Stori vsak rodoljub svojo dolžnost, delujte za list povsod, nabirajte „naročnike" in „in-serente“, da bode leliko vstrezal svoji nalogi v „središču avstrijskem". —
Uredništvo in upravništvo lista ,.Der Siiden", Dunaj, I Plankengasse 4. Naročnina znaša za Bcelo leto" : 3 gld. — za „pol leta" : 1 gld. 65 n.
Odlikovan fotografski atelier
Alf« Hilli
v Gorici
na Travniku št. 11, poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi.
Ed. Pavlin,
v Grox*iei
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palin, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Beleta in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje,
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
so, prevzeli 3 zidarji od sv. ^ntona in
(Jas jt
skrajen.
3 iz Dek. za 7-240 gld.
je bil
Ustanovni shod društva „Naša straža“ se bod„e vršil v Ljubljani dne 15. nopembra 1898 zvečer ob 8. uri v »katoliškem domu“. Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Ktroškepa, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel.
„Der Siiden“. Organ fur die poli-tischen, culturellen und wirthschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Zadnja številka (8.) tega časopisa nas je
v Italjanskem slovenskem ln hrvatskem jeziku.
v OilapliansRi Tiskarni
v GOFIICI
po najnižih cenah.
'ESTriTzmrmu	i
Razpela iz S
?Z£.’ZZ2fJ kovino in NSZZHZZZ! niklja
IZH322222E3EJ	E37T?77?77?77?1
3 Rožnlvencl B	llsohice svet-.-.
3 In WZZ2Z22ZZ2|1 nikov iz Mszazp |h	pj porcelana	6
SP
J
h podobe
3232222222222(3
B7Z72H222 222®
H Nogovice |j molke in in ženske
IJZZ2Z22Z222
JOŽEF CULOT
Goricaj Kaštelj št. 2.
Velika zaloga raznovrstnih iger, oprava za božično drevo, in igrače za otroke.
1222222222222®
Torbe
I in kovčeki
EZZZZZZ.I
P222222222222)
Razna obuvala
foTr-rr/TrrrrfFj
\7T77? 2221
32222222222220
S Rokovice H volnene in suknene
n	I
E!22Z22222222fi
■jTT?7r?7T?l
Pipe ustniki in cevi
H 77?'
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Gradišče hšt. 1 Soglasni sklep načelstva z due 13. t. m.,
Odslej se menice eskomptujejo po 5 °\o
ne da bi se zahteval kak upraven prispevek, toraj popolnnma hrez
stroškov
Blagajna je odprta vsak delavnik od 8. zpitraj do 1 popoldan.
Do 10. ure dopoldan vložene menice se isti dan ob 12 izplačajo odnosno vrnejo.
Pozneje vložene menice izplačajo odnosno vrnejo se drugi dan ob 10 dopoldan. V nujnih slučajih dopuščajo se izjeme.
ce
>«
• pH
Ph
V
Sh
P<
<&
gg
livoji te »voJJLjnn S
E. S US TEU SIC c6 C.
Y 11)11 l')l 51, 1! ttli}f)t fili
Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine" itd.
Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
I
>«
• p-4
P*
P*
ce
'c?
a
M
er.
on
>
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). g
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu da
otvori 13. oktobra t. 1.
doto zali! IM, oflli; sli! i.
V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
CD
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te -denske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
J^nton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli). ||
(Anton (§on
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi edili. Postrežba in cene jako soliJne.
JLnt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže jn napravlja okvirje za zrcala in podobe.
3ZZ2Z22222222U
TO)te LCB37I
srebrar v Gorici
ulice Municipio št. 8
Priporoča se prečastiti duhovščini cerkvenim predstojništvom in podpirateljem domače umetnosti v najnatančniše izdelovanje monštranc ciborjev, kelihov, tabernakelj-nov i. t. d.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kaknr tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje.
Staro blago popravi, pozlati in po-srebri. VBe *z najboljše kovine v poljubnem slogu in po nizki ceni.