\i/N , Kupujte iSJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ' XXVI.—LETO XXVI. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte \ VOJNE BONDE! 1 The Oldest wirmr Slovene Daily in Ohio Best Advertising A^Aruik Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 215 ' XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA) > SEPTEMBER 15, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 215 ^edsedhikova žena poziva ženstvo, da podpre napad z vojnimi bondi so-Zedinjenih ROOSEVELT %, -pi ■ foja ^ Roosevelt, j^^Gdsednika ^4ji ^ sedaj nahaja v Av-Wug'^ ^^slovila poseben a-ženstvo, da po--cta g za osvoboditev !^tva ^ ^^rbarstvom totali-%v ^ ^^^uppvanjem vojnih apelu je Mrs. "Vk • je finančno zmo-^^Piti vsaj en bond Hlje' tega, da bo še kupoval bonde in Sevalne znamke. "To se zdi zelo velika vsota denarja. Upam, da bo moj apel našel odziv zlasti med ženskami, ki so sedaj sposobne delati v naših vojnih industrijah. Nekatere teh žen delajo, ker imajo može ali sinove v armadi in hočejo i-meti zavest, da stoje za njimi na industrijski fronti. "Druge delajo, ker so njih možje ali sinovi šli v armado in morajo nositi odgovornost za vzdrževanje doma. Druge zopet delajo, ker je to edini način, da pokažejo svoj patrijotizem. "Mi vsi želimo, da bi se naši fantje in možje čim preje vrnili domov in stopili zopet na konstruktivno pot življenja. Mi vemo, da bo svet v bodočnosti poln stvari, ki morajo biti izvršene na nov način, in mi hočemo, da bodo nove reči, katerih so se naši možje naučili, porabljene tako, da bodo v pomoč gradnji, ne po podiranju. "Vse, kar je slabega na svetu, mora biti uničeno, predno bomo sposobni začeti iznova graditi, ampak naša kampanja v septembru za nakupovanje vojnih bondov se lahko smatra kot prvi korak v akciji za zgraditev boljšega sveta." %CE GLEDE ŽIVILSKE RACIJE o - lig fPtembra opoldne so rjave znamke point stamps) na pr- i« ------ if dveh listih He št. 3. Te rjave iatere ° v knjiki št. uporabljati do obvestila—tako po- znamkami v služijo za katere ste Air::' ti ' Konzervirano mleko v, ^P^einenibe ne bo v °®topanja za gospodi- z nje, trgovce na drobno in na debelo, za producente ali tovarnarje. Vse določbe za uporabo rdečih znamk v War Ration Book No. 2 so veljavne za rjave znamke v War Ration Book No. 3. OPA naglasa, da mora od 12. septembra naprej vsak kupec imeti pri sebi tri racijske knjižice: Book No. 1 za sladkor. Book No. 2 za hrano v konzervah itd. (Modre znamke.) Book No. 3 za meso, mast itd. Rdeče znamke "Y" in "Z" iz knjižice št. 2 so veljavne od 12. septembra do 6. oktobra. Veliki dogodki v Sloveniji*«*™ 4;, ^ ' postojanke pn ISalemu Britski radio je v torek 15. septembra ob 5. uri iz Londona citiral poročilo radijske postaje "Svobodna Jugoslavija," iz katerega se posnema sledeče: Partizanska komanda v Sloveniji je odredila generalno mobilizacijo, in partizanske čete so razorožile dve italijanski diviziji in zasedle Novo mesto, Črnomelj, Metliko in vse kraje v ljubljanski provinci razen mesta Ljubljane. Hrvatski partizani so istočasno zasedli vse hrvatsko Primorje od Sušaka do Senja, ter zasegli več italijanskih ladij v Bakaru. Dalje so hrvatski partizani zasedli otoke Brač, Hvar in Vis, ter mesta Obrovac, Kastela in Klis v centralni Dalmaciji. Partizanske čete so obkolile mesto Split, v Bosni pa so partizani začeli s splošno ofenzivo proti Nemcem. V tej zvezi je Louis Adamič kot predsednik Združenega odbora ameriških Južnih Slovanov podal naslednjo izjavo, katero je prejela "Enakopravnost" danes zjutraj v posebni brzojavki : "Novice, ki so danes prišle iz Jugoslavije, popolnoma upravičujejo stališče, ki ga je zavzel Združeni odbor. Dejstvo je, da partizani osvobojujejo Slovenijo in druge jugoslovanske pokrajine. To je dovolj zame. Oni, ki nabadajo partizane in Osvobodilno fronto, napadajo osvoboditelje in s tem ve-doma služijo sovražnikom Slovenije, Jiigoslavije in drugih Zedinjenih narodov." Mussolini ubit, pravi nepotrjena vest Ustrelil ga je baje neki italijanski policijski stotnik, ko so ga naciji skušali "osvoboditi." ■9ubi| Življenje na ^orju Lipolt, 1001 E da ^ časom pbve-Stevp®® P^gi^eša njenega ji- kat j® (^Glal je bila dne 10. na morju, pa je bila V; bi pa je - - departmenta ^ je brat zgubil živ->rju '''»t.®!?!"'" i® Ml 54 let iz Petrove mornarici se V" let. Svoje- tat J^lŠča Milwaukee, Wis. ° A-gnes Prunk ^0 maša =Gptem. 'ti! za pokojnega :tel zjutraj v cerkvi ^hranjen časten spo- Vesti iz Slovenije Nemška okupacija — okupacija roparjev (Iz ljubljanskega Jutra posnemamo naslednjo objavo): "Prijava pohištva izseljencev na Spodnjem Štajerskem Pooblaščenec državnega komisarja za okrepitev nemštvo v Mariboru je objavil poziv, ki najprej ugotavlja, da so na Spodnjem Štajerskem še vedno neprijavljene premičnine oseb, ki sQ se izselile. Te premičnine bi morale biti prijavljene v smislu naredbe z dne 23. maja 1941. Zato so pozvani vsi oni, ki hranijo ali uporabljajo pohištvo, vozila, gospodinjske predmete in orodje od oseb, ki so po 1. aprilu 1941 zapustile Spodnjo Štajersko, da te predmete prijavijo najkasneje do 15. aprila t. 1. v uradu pooblaščenca državnega komisarja za okrepitev nemštva v Mariboru, oddelku za pohištvo. Opustitev prijave se bo kazensko zasledovala." V Madridu je včeraj cirkuli-rala neka nepotrjena vest, da je bil Benito Mussolini ustreljen zadnjo nedeljo tekom nacijske-ga poizkusa, da ga rešijo. U-strelil ga je baje neki italijanski policijski stotnik, ki je bil dodeljen straži za Mussolinija. Berlin podaja "podrobnosti o-svoboditve" Kot v adgovor na to govorico pa je berlinski radio včeraj objavil nadaljne podrobnosti njegove, Mussolinijeve osvoboditve in v tej zvezi se citira Mussolinija, ki je baje rekel, da je "vedno vedfel, da mu bo Hitler prišel na pomoč." Glasom nepotrjene vesti o Mussolinijevi ustrelitvi se je bivši Duce nahajal na Maddalena otoku, severno od Sardinije, ne pa v Rimu. Nemške SS-čete so baje dospele na otok, obkolile trdnjavo, kjer je bil Duce zaprt, ampak so morale čakati na pa-dalne čete, predno so si drznile poskusiti z napadom. Padalne čete so dospele, ampak v trenotku napada — pravi nepotrjena vest — je eden izmed karabinjerov oddal strel na Duceja in ga ubil sledeč navodilom Badoglijeve vlade. Druga verzija Rimski radio, ki ga kontrolirajo Nemci, pa je včeraj nadaljeval z opisovanjem Mussolinijeve rešitve. V tej verziji se trdi, da se je Mussolini nahajal zaprt nekje v Abruzzo gorovju v vzhodni centralni Italiji, ko je bil osvobojen od Nemcev. (DJMTOHreB' RUSKA OFENZIVA SE POVSOD VALI DALJE Moskva molči glede priznanja nacijev, da so "umaknili" iz Brijanska. se * Položaj je pod kontrolo, navzlic silnemu pritisku nacijev. Angleži hitijo proti severu na pomoč Amerikancem BERLIN JE UMAKNIL TRDITEV, DA SO BILI AME-RIKANCI VRŽENI Z OPORIŠČ NA OBALI POZDRAVI WAR LOAN ZAMOREC DOBIL SLUŽBO S $17,000 PLACE Gov. Dewey je v New Yorku i-menoval distriktnega pravdnika Francis Riversa, ki je črnec, za mestnega sodnika, ki bo kot tak prejemal $17,500 letne plače. Mrs. Frances Wolf, 14703 Sylvia Ave., in Mrs. M. Slokar ter sin, iz E. 237 St., Euclid, O., pošiljajo pozdrave iz Camp At-terbury, Ind., kjer se nahajajo slovenski fantje kot italijanski vojni ujetniki. Pišejo, da se majo izvrstno. Rusi so danes zgodaj zjutraj naznanili, da je Rdeča armada napredovala 15 milj daleč proti Dnjepropetrovsku, in da se je izvojevalo nove pridobitve na drugih frontah. Toda Moskva je ignorirala naznanilo berlinskega radia, da so se Nemci že "umaknili" iz Brijanska. Rusi 83 milj od Kijeva Rdeče čete na centralni in severni ukrajinski fronti so včeraj prigrmele pred vrata mesta Nažina, kjer se nahaja železniška postaja na progi, ki vodi ^ Kijev. Rusi so bili danes samo še tri milje od Nažina, ki lezi 80 milj vzhodno od ukrajinske prestolice. Rusko poročilo pravi, da se "Nemci v neredu umikajo proti Kijevu." 50 milj do Dnjepra Na podlagi nekaterih vesti je mogoče sklepati, da se Rusi nahajajo samo še 50 milj od ovinka reke Dnjepra in da so vrgli novo kolono, ki se nahaja samo še 30 milj od mostu pri Dnjepropetrovsku, preko katerega se morajo umakniti Nemci. Ena vest naznanja zajetje mesta Andrejevke, ki leži ob reki Samari, 25 milj severozapad-no od Pavlograda in 28 milj severovzhodno od Dnjepropetrov-ska. 1- Kupujte vojne bonde In vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osliče in vae, liar ono predstavlja! SREBRNI JUBILEJ Mr. Frank in Mrs. Frances Čoš, bivajoča v Garrettsville, O. sta včeraj, 14. septembra praz novala 25. letnico svojega zagonskega življenja. Številni prijatelji in znanci jima čestitajo in želijo še na mnogo let srečnega in zadovoljnega skupnega življenja! Naši fantje-vojaki ★ * Na dopust je prišel za 14 dni korporal Stanley Kerševan, 1285 E. 55 St. Prišel je iz Camp Livingston, La. Prijatelji in znanci so vabljeni, da ga obiščejo. ★ ★ ■ ■ Družina Valenčič, R. D. 1, Madison, Ohio, ima pri vojakih dva sinova, katerih eden, štabni saržent Joe Valenčič, se nahaja onstran morja. Njegov naslov je: S/Sgt. Joe Valencic, 350275-31, 12th Fighter Sqdn., A.P.O. 709, c/o Postmaster San Francisco, Calif. Saržent Wilham Valenčič se pa nahaja na manuv-rih nekje v Calif orni ji. Njegov naslov je: Sgt. Wm. Valencic, 35305717, Co. B, 819 T. D. Bn., A.P.O. 185, c/o Postmaster Los Angeles, Calif. ★ ★ Na kratkem dopustu se nahaja Dr. Boris Marmolja, sin poznane družine Mr. in Mrs. Louis Marmolya, 780 London Rd. Dr. Marmolya se nahaja v vojaški službi in se vrne jutri v Fort Lewis, Wash. ★ ★ Prostovoljno Je včeraj odšel k trgovski mornarici Frank Pucel ml., sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Pucel, 17921 Dela-van Rd. Želimo mu zdrav povra-tek! ★ ★ Na dopust za sedem dni je prišel avijatičarski kadet John Fabris, sin Mr. in Mrs. John Fabris, 3720 W. 104 St. Njegov naslov je; A/C John Fabris, U. S. N. A. S., Lambert Field, St. Louis, Missouri. Na svoje službeno mesto se bo vrnil v četrtek. Mr. in Mrs. Fabris imata še drugega sina pri vojakih, in sicer je bil njegov zadnji naslov: Pfc. Ludy A. Fabris, 35534047, Enlisted Malants (W), Cl. 42, Fort Sili, Okla. T 36. ★ & Pretekli mesec je vstopil v službo Strica Sama, Leo Selan, sin družine Mr. in Mrs. Martin Urbank, Frederick St., Gowan-da, N "Zavezniška oporišča pri Salerni stojijo nedotaknjena. Položaj imamo pod kontrolo, dasiravno Nemci pritiskajo z vsemi silami." Tako se glasi vest, ki je bila prejeta danes zgodaj zjutraj s fronte pri Salerni, kjer so Amerikanci in Angleži v ljuti borbi z nemškimi silami, ki besno napadajo njih oppfišča v Italiji. ANGLEŽI HITIJO NA POMOČ Medtem ko zavezniške čete držijo nazaj Nemce v njihovem najbolj desperatnem navalu, ki ga do sedaj beleži vojna v Sredozemlju, hiti z juga na pomoč osma angleška armada, ki je sedaj 100 milj daleč od salernske fronte. Herbert L. Matthews, zastopnik New York Times, ki zastopa vse novinarske agencije na fronti, poroča: Besen nemški napad i matična noč, ob polni luni, in "Včeraj opoldne so Nemci začeli z napadom. Vse od tedaj se vršijo ljuti boji. Ko sem odšel ob 1. popoldne je bil položaj dobro pod kontrolo, dasiravno so Nemci hudo pritiskali. "Nemci so poslali v boj tan- j ke, artilerijo in pehoto. En na pad je sledil drugemu. Teren je perfekten za boj s tanki, in Nemci so imeli v oblasti vse o-pazovalne točke, vsled česar vseh napadov ni bilo mogoče odbiti. Borba skozi vso noč "Našli so vrzel v naši liniji ter se vrgli proti nam. Potem se je linija pomikala naprej in nazaj skozi vso noč. Bila je dra- nebo je bilo polno letal. "Bili smo ponovno bombardirani, ampak na obrežnih pozicijah smo z veseljem opazili, ko je neki nemški bombnik v plamenih treščil na zemljo." Značilna izjava berlinskega Med tem ko je Berlin včeraj bombastično trdil, da so Amerikanci pri Sa?ermu "Na divjem begu" in da se vsepovsod umikajo s postojank na obrežju, pa so se nemške trditve snoči precej omilile. Berlinski radio je priznal, da "še ni jasno", ali bodo Amerikanci prisiljeni umakniti se s postojank na obali. OBIŠČETA VOJNEGA UJETNIKA Mr. John Samsa, 10510 Prince Ave., in Mr. Frank Bubnic, 15626 Holmes Ave. sta prejela dovoljenje, da na 27. septembra, t. 1. obiščeta Ivana Kogov-ška, ki je vojni ujetnik v Atter-bury taborišču v Indiani. Ko-govšek, ki je bil zajet kot italijanski ujetnik, je doma iz Pre-garja, ter je bratranec Johna Samsa. Ako ima kdo izmed rojakov kako sporočilo glede teh ujetnikov, se lahko zglasi pri o-menjenema rojakoma predno o-dideta na obisk. pred letom dni preselila v 'Go-wando, iz Gleasonton, Pa. Resno je bil ranjen v bitki v 'Južnozapadnem Pacifiku, korporal Emil Tomich, star 24 let, sin Mr. in Mrs. Thomas Tomich, 1113 E. 63rd St. Dodeljen je bil 37. ohijski diviziji. Onstran morja se nahaja že dve leti. Njegova sestra Mary se nahaja pri ženski armadni organizaciji WAC ter je takisto nekje onstran oceana, dočim je bil njegov brat, Victor, ki je tudi služil Strica Sama onstran morja, pred nedavnim častno odpuščen. Naciji postavili straže pred Vatikan Columbia Broadcasting* System v New Yorku poroča, da je ujel radijsko poročilo iz Berlina, ki pravi, da so Nemci postavili parašut-ne čete na stražo na trgu Sv, Petra v Rimu, ki so o-oborožene z protiletalskimi topovi. Berlinski radio pravi, da so bile straže postavljene, "da se s silo prepreči vsak poizkus za vdrtje v Vatikan." Britski radio pravi, da je trg Sv. Petra v tehničnem pogledu del vatikanskega teritorija, kar bi pomenilo, da so naciji stopili na nevtralni teritorij, ampak berlinski radio navaja v opra-vičbo točko v lateranskem paktu, glasom katere je vstop na trg Sv. Petra odprt vsem Italijanom. Iz tega sledi, pravijo Nemci, da je zdaj vstop dovoljen njim, ker so zavzeli mesto — Italijanov. John Trebeč, 1586 E. 45 St., je bil premeščen iz Fort Hayes v Columbusu, O., v taborišče v Y. Družina Urbank se je Fort Knox, Ky STAVKA ZAPRLA ŠOLE V TOLEDO V mestu Toledo, Ohio, so šli na stavko vsi šolski uslužbenci razen učiteljskih moči, vsled česar so morale javne šole zapreti vrata. Vsled stavke je ustavljen pouk 35 tisoč učencev. oini bondi so batine za barbarskega sovražnika! CTRAN Z 15. septembra^ ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b? IBM AMERICAN JUGOSLAV PELNTING AND PUBLISHING CO B231 8T. CLAIR AVENUE — H£NDERSON 6311-19 iMUed Every Day Except Sunday# and Holiday* BUBSCRIFnON RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: Preveč sem zaposlen te dni, ____________________' -ielom, ki Je v zvezi . mojim Por Hali Year — (Za pol leta)_____________________________________3.50 | predsednistvom Združenega od- Por s Months — (Za 3 me»ece)-------------------------------------- 2 00 j bora južno-slovanskih Ameri- REVERENT AMBROŽIČ O SLOVEN- SKIH KATOLIKIH Piše Louis Adamič i, By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Zf- celo leto)----- Por Half Year — (Za pol leta)----- Por 8 Month# — (ZUi 3 mesece) _=-- Por Europe, South America and Other Foreign Countrtea: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske drtave): POk' One Year — (Za celo leto)----------- Por Half Year — (Za pol leta) ------------ »8 III 4.50 Entered as Second Class Matter April 26tb, K18 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Qongress of March 3rd, 1879. STOJAN PRIBIČEVIČ: ZAVEZNIŠKA STRATEGIJA V JUGOSLAVIJI VII. Potem ko bi Zedinjens države upostavile svojo tajno službo v Jugoslaviji — bodisi s pomočjo padal, podmornic ali na kateri koli diug način, seveda, možje, ki bi bili na tak način vtihotapljeni v deželo bi morali biti telesno in moralno sposobni svojega posla, razumeti bi morali jezik in poznati jugoslovanske razmere — bi morali i graditi naš program na ugotovljenih faktih in naši načrti za invazijo Balkana bi moiali sloneti na zdravi politični podlagi. Na podlagi dokazov, katere se že ima na rokah glede Jugoslavije iz prilično verodostojnih virov, in delno sledeč programu, ki ga izvaja na Balkanu angleška vlada, bi ameriški načrt za invazijo Balkana moral vsebovati naslednjih pet točk vojaško-političnega značaja: 1. Gledati bi morali, da v najvišji meri sodelujemo z - I kancev, da bi odgovarjal na na-Ipade Rev. Ambrožiča. Znabiti j pa ne bo pravi odgovor na to ni-— 4 0U I kdar niti potreben, — V enem 2.2o I njegovih člankov me pisec prikazuje za lažnika. Moj odvetnik me je informiral, da lahko na podlagi tega vložim tožbo proti Reverendu in proti listom, ki so prinesli njegov Članek pod naslovom: "Louis Adamič in naša sloga". Trenotno sem sicer prezaposlen tudi zato, a garantiram pa nikakor ne, da si ne bi. vzel časa enkrat v bližnji bodočnosti, ter vložil "libel suit" proti Rev. Ambrožiču. Za enkrat se mi zdi, da stvar lahko počaka dokler ne izide moja knjiga; potem ameriška in slovensko - ameriška javnost sodi, kdo je lažnik. V resnici se čutim napram Rev. Ambrožiču skoro hvaležnega, kajti on je začel oglašati mojo knjigo še preden je izšla. Ali more pisatelj pričakovati kaj več od svojega nasprotnika ? Rev. Ambrožič je tudi objavil eno moje kratko pismo, izjavljajoč—brez dokazov—da se nanaša na neki dokument, katerega je rečeno, da sem jaz videl. Hočem se mu oddolžiti enako s citacijo iz pisma, katerega mi je Rev. Ambrožič pisal v marcu 1943 in katero mislim da bo zanimalo vse dobre katoliške slovenske Amerikance. "Žal," mi je pisal v pismu, I "V Kanadi sem srečal starejšo Slovenko, ki mi je pripovedovala z velikim navdušenjem o svoji 'cerkvenosti' v starem kraju, da je ni nikdar manjkalo !j)ri nobeni cerkveni slovesnosti. Bodočnost na obzorju Piše LOUIS ADAMIČ, predsednik Združenega odbora Južno-Slovanskih Amerikancev Uradni naslov: The United Committee, 1010 Park Ave., New York 28, N. Y. ... , , . . , . . . . ,. I "so jugoslovanski narodi delor vsemi borbenimi jugoslovanskimi skupinami, m ne igrati i značaju taki, deloma so politike na ta način, da bi iz političnih razlogov zavrgli | hni takd vzgajani skozi stoletja, nekatere skupine (n. pr. partizane) in podpirali druge j da (kar se tiče vere) vise bolj (n. pr. Mihajloviča) ter s tem ogrožali uspešnost vojaške j-ia aksidentalijah nego na bi- jStvu. Emocija je pač močnejša ko globok premislek. 2. Z ozirom na to, da je združena, fedeiacivna in de- j "Morda bi kaj pojasnila na-mokratična Jugoslavija steber povojne stabilnosti v Cen- , slednja ilustracija: tralni Evropi in na Balkanu, moramo za vsako ceno delati na tem, da se pospeši edinstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci, kar bomo dosegli, ako bomo dali svojo podporo vsem jugoslovanskim skupinam, ki so bodisi z besedo ali borbo na delu za tako edinstvo. 3. Jugoslovanski ubežni vladi bi moralo biti povedii- i P" nobeni maši, itd. itd. . "Ker sem vedel, da v Kanadi . ' (a) da njena oblast je !e tolika, v ko:iko. zastopa si. ^P'o" v <^erkev, sem jg le aktivnega odpora, in da preko te točke nima nobene oblasti; ■ (b) da ako ne zavzame jasnega in konstruktivnega stališča glede Mihajloviča in partizanov in pa srbo-hrv i-škega vprašanja, tedaj se bo potrebno rešitev moralo nii j-ti potom direldnih pogajanj med tremi velikimi zaveznicami in jugoi^lovanskim ljudstvom in njihovimi voditelji v domovini; (c) da naj skledi vzgledu nekaterih diugih ubežnih vlad, ki so izjavi e, da so ob koncu vojne pripravljene izročiti svojo oblast svojemu ljudstvu doma. Legitimna oblast bi se morala vrniti onim, iz katerih rok izhaja, PRED- ; NO se ubežne vlade vrnejo v svoje osvobojene dežele, da se na ta način zajamči absolutno svoboden izraz ljudske volje pod nadzorstvom zavezniških sil. ' 4. Mi ne smemo ustvariti vtisa, da bi bili vsled stra- : hu pred radikalizmom pri volji rabiti naše oborožene sile za upostavitev reakcijonarnih režimov v Jugoslaviji , ali kjer koli drugje v Evropi. Mi moramo delati roka v ! roki s progresivnimi elementi vsepovsod, kajti ti elementi predstavljajo večino v okupirani Eviopi. Tako mi kot j Angleži smo na primer pokazali željo, omejiti eventualni odločilni vpliv Rusije na povojnem Balkanu in Centralni, Evropi, ampak medtem ko se Angleži trudijo, da bi A pridobili prijateljstvo levičarjev, smo mi doslej kazali nagnenje za konservativne elemente, Habsburžane ali i katoliške projekte, ki so veliko manj užitni med piizade- ^ timi ljudstvi. Celo tako majhen geografičen sluča j kot je ; jugoslovanski, vsebuje celotni problem Vzhodne Evrope,' katerega bo mogoče zadovoljivo rešiti edinole skupno z . Britanijo in Sovjetsko Rusijo, ! 5. Ker bi rusko vojaško sodelovanje proti Japonski j neizmerno pomagalo skrajšati vojno na Pacifiku, je pri- ^ meren in pameten sporazum z Rusijo na Balkanu in v Vzhodni Evropi tudi v našo lastno vitalno korist, I vprašal, zakaj je nehala. Odgovor: 'Ko sem prišla sem, sem šla v cerkev (v Greemsby), pa sem se zgrozila, ko sem videla, da nimajo nič oltarja . .. Povedala sem to svoji prijateljici, pa mi je zatrdila, da tu sploh nimajo oltarjev po cerkvah. Še danes me je sram, da v tej kon-tri Jezusa tako tritajo . . . ' "Ko sem nadalje vprašal glede oltarja, sem zvedel, da je zanjo oltar samo tisto, kar je pravzaprav okrasek oltarja: o-gromen tron s farnim patro-nom, mnogo drugih svetnikov, angelov, itd . . . Dejala mi je: 'Ja, doma, tam smo imeli takega imenitnega svetega Martina na oltarju, da se je res splačalo moliti . . . Tukaj pa—ali boš v prazne stene molil . . , "In tako je bilo konec vse njene toliko hvaljene 'cerkvenosti' . . . "To ni nikak osamljen "slučaj, ali je najbolj eklatanten med vsemi, kar sem jih srečal. Fak-tum je, da je med vsemi Jugoslovani versko prepričanje površno, plitvo—vsaj tako je bilo do zadnjih desetletij. Obešali so se na zunanjosti, okraske— trimmings—bistva niso zadeli. Zamera bi bila, sevec^, če bi človek za to delal odgovorne cerkvene predstojnike, župniki;, kaplane, škofe. Morda tudi ne bi bilo pravično.- Saj sami niso čutili, da je v resnici tako, ker so vsi skupaj živeh stoletja v sigurnosti 'apostolske Avstrije' o-ziroma 'pravoslavne Srbije' in niso se zavedali, da utegne priti čas, ko bodo narodi postavljeni v drugačen milje in bo 'readjustment' zanje težak ..." Protest društva ska vila," št. I73A® proti "A. D. Cleveland, O. — .. štva Ilirska Vila, št. 17% ške bratske zveze, redni mesečni seji dne ' tembra 1943 v SlovensKj rodnem domu v Cle\ Ohio, odločno obsojam®® ne in po našem polnoma neosnovane nsP pisatelja Louisa na društva Ilirske ABZ, in častnega Slovenskega ameiisW* nega sveta, katere lokalni dnevnik "AmcM-movina." ani" m ilikA ki bodo po mojem mnenju inte- nišče in mesto Sušak ob hrvat- To je kar misli vodilni slovenski duhovnik o slovenskih katoličanih in v tem njegovem mišljenju so očividno vključeni tudi oni v Združenih državah. Mislim, da bi morali njegove besede dobro premishti. Od moje strani he potrebujejo nobenega komentarja. Jaz samo vračam uslugo za uslugo. Rev. Ambrožič oglaša moja še neobjavljena naziranja; jaz hočem storiti nekaj, da reklamiram njegova. Po našem prepi*"', naš odlični' rojak Louis Adamič tako pošteno in tako nese ' . za rešitev vseh star , Slovencev iz nacifasi® ^ nosti, da zasluži nase srčno in javno jjoj' našo podporo, ki mu J dati Vse reakcionarne T da I ,Pet Pot okn Pos (( Be! lai dej noč čali »ja kil ski obali." 4 V stiku sem z uradniki A-meriškega rdečega križa in International Y. M. C. A. organizaciji, s katerimi upam doseči primerne postopke, ki bodo v korist slovenskim fantom, ki se nahajajo tukaj, kot italijanski vojni ujetniki. O tem Vam bo-dem poročal več, kadar pridete v New York ali pa pozneje. 5) Združeni odbor razpošilja ta teden prvo izdajo svojega "Bulletina". Za vaš shod v She-boyganu in Miiwaukee-ju pošiljamo večje število izvodov, katere želimo, da se razdeli med občinstvo. Obenem je naša želja, da ljudem ob tej priliki nekoliko razložite pomen organizacije Združenega odbora. '*6) Opozorjen sem bil na napade nekaterih piscev v "Ameriški Domovini", kateri so na-merjeni na vodstvo SANS-a, vključivši Vas, Mr. Kristan, ter na Združeni odbor in name, kot predsednika tega odbora ... in proti Rusiji. Za moj del ne bom odgovarjal na te napade v kolikor se tičejo moje osebe; vsaj ne za enkrat. Pisci so slučajno duhovniki in moj rešpekt do duhovnikov je tako velik, da že po Dne 6. septembra sem poslal Mr. Etbinu Kristanu, predsedniku SANS-a sledeče pismo: Dragi gosp. Kristan: — To pismo Vam pišem, kot predsednik Združenega odbora južno-slovanskih Amerikancev, pri katerem ste tudi Vi eden od predsednikov. Želel bi, da to pismo prečitate, ali ga dovolite čitati, v angleščini ali pa v slovenskem prevodu, ko bodete govorili koncem tega tedna v Sheboyganu in Milwaukee-ju. Pošiljam Vam, Mr. Kristan, najtoplejše pozdrave. Obenem naj Vam izrazim, da si štejem v čast biti z Vami v SANS-u in Združenem odboru. Naj Vam bo še dolgo ohranjeno Vaše zdravje, da boste mogli vzdržati pod težkim bremenom dolžnosti, ki Vam jih nalaga predsedništvo SNS-a. Mi Vas potrebujemo; treba nam je Vašega znanja in vaše preizkušenosti, Vaše vne-tosti za pravico in demokracijo. Postojankam SANS-a v Sheboyganu in Milwaukee-ju, katerim bodete govoril v soboto in nedeljo, izročam najlepše po- zdrave in ravnotako vsemu zbranemu občinstvu. Prosim pozdravite našo dobro prijateljico Mrs. Prisland. Ob tej priliki naj tudi izrazim svoje zadovoljstvo, ker je SANS imenoval Mr. Prisland in Rev. Aleksandra Urankarja, kot člana Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev. Nadejam se, da se z njima osebno sestanem, ko bomo imeli prihodnjo sejo. Žal mi je, da radi nujnih poslov v New Yorku in Washing-tonu ne morem biti z Vami. Je namreč več stvari, ki so velike važnosti z ozirom na bodočnost Amerike in naše stare domovine, Slovenije, o katerih bi hotel govoriti slednjemu ameriškemu Slovencu podrobno in odkrito. Žal pa, da kaj takega najbrž ne bo še tako hitro mogoče. Toda, ko pridete v New York pi ihodnji teden. Vam hočem, Mr. Kristan dati polno poročilo o mojem delu odkar smo bili skupaj v Clevelandu pred enim mesecem. V tem pismu bom samo ob kratkem orn^nil nekatere stvari, resirale člane SANS-a, nele v Sheboyganu in Milwaukee ju, pač pa po vseh Združenih državah. 1) Tekom zadnjih štirih tednov sem bil trikrat v Wash-ingtonu — dvakrat na željo vladnih uradnikov. Ta teden grem spet tja. Govoril sem v Washingtonu z odgovornimi* či-nitelji, ki imajo opravka z balkanskimi problemi. Kot Vam je znano, Mr. Kristan, iz mojih prejšnjih poročil, sem že delj časa kooperiral z uradom za povojni relief in obnovo, (Office of Postwar Relief and Rehabilitation Operations), ki je del Državnega departmenta. Pred kratkim sem prejel od tega urada pismo, v katerem pravi član Lehmanovega štaba naslednje: "Menil sem, da Vas bo zanimalo vedeti, ^a se naši načrti glede Jugoslavije povolj-no razvijajo v dobro obliko. Ljudje, ki ste nam jih priporočil, so nam bili v veliko pomoč pri tem, ker so nam nudili obilo primernih in potrebnih informacij. Ponovna Vam hvala za Vašo dobrohotno ko-operacijo." 2) Več zadev seveda ne morem omeniti v pismu, ki bo či-tano v javnosti. Toda lahko rečem to — da je precej naziranja Združenega odbora vključenega v ameriških načrtih, od katerih jih je nekaj že v teku izvajanja. To lahko rečem, ker "New York Times" v svoji današnji izdaji (6. sep.) poroča na prvi strani, "da so štabni častniki Zavezniškega poveljstva za Srednji Vzhod, ki so završih poslanstvo, katero je bilo t^ko drzno, kakor predinvazijska misija gen. poročnika Marka W. ^ ... ., , * . , C. A imenskih zaveznic — proti za-Clarka v francosko Severno A-1______, , , ^ friko, konferirali z gerilskimi .voditelji v Grčiji in Jugoslavi-i ji." Pridodam lahko, da so ti vse skupine, katen* skuP"; so [■ t legirani interesi vec naroda, imajo ki se ne strinja z jjje! žiti "komunizma," ^ zadeti tako daleč od j kot sonce od zemlji' jjj tike se poslužuje t" dnevnik "Ameriškap napram našemu ' lju Louisu Adamiču^, pisanje odločno obsoJ«" Dalje izjavljamo, našem prepričanju , pisatelja Louisa A rom na pravilno ggs>' skega in jugoslovans šanja popolnoma na solucijo, ki jo je "- g ,1 seji 10. februarja j. no sprejel glavni ijjjf riške bratske zveze ' ^ii pod naslovom ga odbora Ameris zveze" priobčena ^ ^ . j " nem glasilu Novi februarja 1943. , .j#' Končno naj bo s .job' se ta izjava pošl-ie yp^bji našemu, glasilu Nov^^^jj,;! kalnemu dnevniku nosti." . , # Za društvo 173 Ameriške John Hrvatin, > Frank Benigar- taJ tekočih razgovorih In laz sem uverje^: naturi nisem nagnjen k temu, . da bi se spuščal z njimi v be- Mejak, blagajni sedne bitke. Poleg tega so mnogi njih argumenti proti Združenemu odboru tako prozorni, da jih ni vredno omenjati. Njihovi napadi na Rusijo so pa seveda nekaj drugega. Ta stvar je del široke zarote reakcijonarnih sil, katerih operacije so razpredene po vsem svetu in so nevarne bodočim svetovnim razvojem, ki so zaželjeni iz vidika vsakdanjega človeka. Ta zarota je usmerjena proti eni a- drzni zavezniški častniki obiskali vse važne voditelje partizanov in druge Jjudske poveljnike gerilskih čet. 3) S pomočjo londonskih prijateljev Združenega odbora, veznici, katera sedaj doprinaša ' več kot katerakoli druga sila k uničenju hitlerizma in fašizma. Prepričan sem, da so napadi na Sovjetsko unijo od strani katoliških duhovnov velika in resna politična napaka, tako z vidika Združenih narodov, kakor z ozirom na bodočnost Slovenije, Jugoslavije in Balkana sploh. sem tekom zadnjih tednov do- j Nobenega dvoma ni, da bo Ru-gnal, da niso bile resnične vesti, I sija odločujoča sila v Vzhodni ki so bile objavljene začetkom avgusta letos in ki so trdile, da so Mihajlovičeve čete vdrle v po Italiji zasedeiio ozemlje pri Vidmu in v okolici Trsta. Dognal sem, da so invazijo, tamkaj izvedli partizanski in drugi ljudski gerilei. Naj še primomnim, I da prinašata današnji "New York Times" in "New York Herald-Tribune" poročilo, povzeto po (angleškem) radiu od 5. sep. katero pravi, "da so jugoslovanski partizani zavzeli prista- jaz ociii - - rkvi škodo katoliški ce ni ji in drugod po K®' pi, če bodo slove^s .|j. duhovniki vztrajno je'; ter nicam Franc takih Snoj, svojim blatenjem mniti si je treba, -g milo za drago, kada^ gij* na — in iz kazalo se bo upoštevan, '-r.i.iui svetujem duhovnJS navadno uniči svoje Vem sicer, da g pol",,;' okrog "Ameriške na mesto napadanj^' -jp f';, šajo najti najbolj^' .jn žanja z ozirom h odnošaje s Sovje Prepričan sem, da f j ra borbe s cerkvij religije. V Rusiji pet vzpostavljena-Kkim voditeljem iK) f in Centralni Evropi po vojni. To ni zgolj moja želja in prepriča-! i-iadevna mržnja pisanje izhaja v ^ kot je Walter Lippmann (glej pak radi tega, stran 14H-150 v njegovi zadnji 'ti ite r.iroke zarote P \ vitemu ruskemu y odP^ Jbiio"' Ml. va zgodovinskega pritiska sil, ni, je služil ,19 ,jf katerim se podajata tudi žajsišfu v JugoslaviJ'' ^,11^' predsednik Roosevela in pre- ^ morali biti nlovcn^ mier Churchill, kakor to pričajo ci ponosni. — ^ časnikarska jioročila o njunih nost. Takega mnenja so celo ta- [ krsno prinaša ko previdni in konservativni po- movina" ne radi znavalci mednarodnih zadev, jippmann v njegovi knjigi "U. S. Foreign Policy") Še važnejše je, da je to zade- rega neomajni KiS 2^' septembra, 1943 ENAKOERAVNDSSD MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ * (Nadaljevanje) Tako je bila obsojena Anica, ® čaka in čaka skozi tri, štiri, ® tednov dan in noč, ona isto ponavljaje, od zibeli do in nazaj, ono isto pesem poslušaje: Pre-sta-ne, ne pre-sta-* * * Nekega večera pa je prekipe-bolna duša v čudnem Ygg nepopisen strah ! ^ vsa tema morilnega BRja in poslušanja, zdvaja-upanja je bruhnilo v žar-^Mlobi iz nje. Nikoli ni bi- la ne prej ne" slej tako močna in tako šibka Anica. Nikoli ni bilo orožje njeno tako ostro, tako previdno držano kopje molitve in sukano s toliko duševno silo. In vendar — Anica .je vztrepetala pod vtisom besedi, ki jih je bila pravkar rekla, in v onem hipu je tudi vedela, da je bila njena volja bolja in močnejša od njene materinske ljubezni. Mračilo se je, ko je planila od otroka doli v kuhinjo in od tam v zidanico. Tiho ječanje Jeričino je motilo molk, v ka- PRAV LAHKO OMIJE C , dalj časa. Tu le *w*in.w oaiiii pu- hitro In brez Potenj vode, da se zred T - .....v. ne pušča nobenih s čopičem barvate t„. fcniMx putica nuueiiiii ^ ne kT^ pri barvanju, kot Sh ^^rvn neprijetnega duha. . ""1. ifi , iz gotove "sovbean" h"® '^arvo '^'"utali. Predno ku-"onstriruH SPRED barvo. galone PASTE 1 gal. paste napravi l'/2 galone barve ^cine Hardware V002 St. Clair Ave. EN. 3880 'Mt-Tl5ltD DEALER NOW! «ow!fTMAr^ f6R5P6CP? MUAR w FOR OWJ THE BOOMERANG CURVE A\)O^Nova barva ENA GALONA ZADO STUJE ZA KUITJE FO VPKECNE SOBE samo M r terega pogreznjen je slonel v kotu Luka. Anica se je zgrudila k postelji in pokrila svoje obličje v odejo in govorila sebi in Bogu slišno: "Jerica! Moj Jurče je bolan. Hudo sem ti storila, ko si zbolela. Strah za Jurčka me je prevzel. Prav grdo, neusmiljeno sem storila. Nisem ti stregla, nisem branila, ko so te prenesli, ko kužno žival, iz hiše. Zato mi je poslal Bog bolečino. Umrl bo! Jerica, veruj mi. Ne bom se hudovala in kregala z Bx)-gom. Če mora umreti od vaju kdo, naj umrjcmoj Jurče. Naj umrje za'greh materin!" "To je blazno!" je pomislila Anica še ko je govorila zadnje besede. In dvignila je obraz, neizrečeno bled in bolesten in čakala, da poreče Jerica čudežno besedo. Pa Jerica ni rekla nič, ni niti vedela, da se odigrava grozovit boj v enem materinem srcu. Pač pa je začutila Anica, da ji je nekdo s silo prijel roko in ji jo začel poljubljati. "Kaj delate?" je planila Anica kvišku in gledala prestrašena ihtečemu Luki v obraz. "Pustite," je prosil ta, "pustite, zato ker ste ji tako dobri." Anica je zaihtela. Po dolgem soji privrele solze v obraz. Od srca gori se je premaknilo ono težko, dušeče. "Luka," je govorila, "kako je to hudo!" "Hudo!" je ponovil Luka in gledal s čudno nežnostjo in vdanostjo ženi v lice ... Pa bolesti še ni bilo konec za Anico. Najtežje je šele prihajalo. Otroku so se izpustile koze po životu in obrazu. Prav nad oko mu je sedla ena. Neizrečeno usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo otrokovo spačeno lice. "Saj je bolje zate, umri, umri!" je obupovala, begala po sobi, jemala otroka v naročje, nosila ga od zibelke do okna in nazaj. V naslednjem hipu je položila dete zopet v zibel, prevzeta od strahu, da se dete prehladi. In nič ni hotelo biti bolje, vedno grozovita negotovost. Za hipom upanja ura obupa, od večera do jutra, od zore do mraka. Prišla je Marjanica. S silo je Anico spravila, da je užila skodelico mleka, zaspala za pol ure. Navadno se je tedaj zbudila Anica še bolj trudna, in žalost se je je polastila še huje. In če se je oglasil zvon na vasi, jo je zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z nožem. In čimdalje je trajalo to stanje, tem brezupnejša je bila Anica. Skoro z nestrpnostjo je čakala. "Ona grda rana nad. očesom! Vsaj ta naj izgine, in potem naj umrje." Tista koza nad očesom, tista grda, gnojna koza! Marjanica je povlekla Anico nekega dne s aeboj in dejala: "Bog že ve, kaj dela. Se mi zdi, da se mu gnoje!" "Alf umrje?" "In če bi," je odvrnila krče vito ljuta Marjanica. "Saj poj-de v nebesa!" Tedaj je Anica sprva vztrepetala. Toda samo za hip. Čn dovita mirnost je govorila z njenega lica. Molče je odšla k otroku in vzela od njega slovo. Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor otrok je govorila: "Sirotek, Bog te hoče imeti. Bog te hoče. Pojdi, sinko moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!" Vse, kar se je še nadalje godilo ž njo, se ji je zdelo ko v sanjah. Skoro ni vedela več, čemu je vse tako čudno ž njo. Nekaka protost je dihala okoli nje. Ni bilo strahu, ne čakanja, komaj nekako neprijetno čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo in odplulo v sinjo dalj, v večnost, je Anica odprla okno, pogledala doli čez dvorišče in s čudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi: "Anica, sedaj si sama. Anica, ali pojdeš za možem in sinom, ali pa misliš ostati?" "Na Peči bom umrla, Anica ne gre s Peči," si je odgovorila. "Da, Peč," je dejala Anica nato. In prvič.v življenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel njen pogled to lepo posestvo od potoka doli, pa sem gori do hiše in še daleč gori v hrib. "Peč!" je ponovila zamišljena. In v tisti uri je sklenila, da pojde k odvetniku in toži. (Dalje 'prihodnja;} Dolga je vrsta ovrže-nih zgodovinskih laži v zgodovino se je vrinilo mnogo neresnic, ki jih ni mogoče več izkoreniniti. Slepo verjamemo na primer, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko in da je stari Grk Diogen živel v sodu. Izkazalo se je pa že davno, da je vse neresnično. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Ali je mogoče še trditi, da je Termopilski prehod lahko bra-jnilo le 300 špartancev? Po najnovejših preučevanjih je zanesljivo ugotovljeno, da je bilo potrebno najmanj 12,000 vojakov, če bi hoteli ohraniti ta prehod. Mnoge zgodovinske neresnice so prešle v zgodovino tako, da so jih stalno ponavljali. Tako so prešle v zgodovino tudi pripovedke, ki jim dandanes še vedno verjamemo. To velja na pri; mer glede razsipnosti Kleopatre. 0 nji so trdili, da je raztapljala bisere v vinu in kisu, toda po- I vsem jasno je, da bisere ni mt»-goče topiti v kisu, še manj pa v vinu. Prav tako je -pripovedka, da je skromni starogrški modrijan Diogen stanoval v sodu. Ta zgodba je baje nastala tako, da je eden izmed Diogenovih sovražnikov napisal: Takšen človek bi moral stanovati kakor pes." Zelo čudno pa je, da je prav zaradi tega slabega mnenja dobil Diogenes v zgodovini sloves prijetnega in 1 skromnega človeka. Marsikdo ne ve, da je povsem' izmišljeno junaštvo o Švicar- j skem junaku Viljemu Tellu. j Viljem Teli ni mogel biti junak, ker doslej še niso mogli- ugotoviti, da je kdaj živel pod tem i-menom kak človek v Švici. Tudi številni Homerjev! sicer izredno krasni spisi nimajo zgodovinske podlage. Tako, Troja ni bila nikdar oblegana, a Helena, kateri je dvoril Paris, bi morala biti na podlagi Homer-jevih trditev stara tedaj že o-krog 60 let. Ali je Krištof Kolumb bil resnici prvi, ki je odkril Ameriko, je že dalje časa sporno znanstveno vprašanje. Toda četudi mu to pustimo, vendar ne smemo trditi, da je bil iznajdi-telj slovitega "Kolumbovega jajca". Jajce je postavil pokoncu florentinski arhitekt Brunelle-sco Filippo, ki je umrl 1. 1446. Slavni arhitekt je hotel s tem dokazati, da lahko uravnovesi velike oboke stolnice v Floren-ci. Še dandanes govorimo o prekrasnih visečih Semiramidinih vrtovih v Babilonu. Resnica pa je, da ti vrtovi niso bili nikdar viseči. To so bile le ravne ploskve na strešnih terasah, zasajene z drevesi in cvetlicami. Terase so počivale na močnih stebrih in obokih. Stalno tudi še ponavljajo zgodovinsko neresnico, da je francoski kralj Karel IX. v grozni šentjernejši noči (od 23. na 24. avgusta leta 1572) streljal na Hugenote, čeprav je dognano, da se Karel IX. osebno ni udeležil klanja v šentjernejski noči. Še vedno velja tudi angleška kraljica Elizabeta za izredno milo in nežno, ugotovljeno pa je, da je v napadih besnosti divje brcala dvorne dame in svoje ljubčke. Zgodovinska zmota je tudi, da je v gradu Bloisu na Škotskem na kamenitem tlaku še vedno viden krvav madež, kjer je bil umorjen David Rizzi, taj nik in ljubček Marije Stuartove Dobro poučeni ljudje pa vedo da ta madež od leta do leta ob navijajo z rdečo barvo. Potre ben je zaradi tujcev, ki priha ! jajo tjakaj in hočejo videti čim 'več znamenitosti. Ajfefifa-jT k. pomagala hitreje pridobiti zmage Pustiti likalnik odprt, ali pozabiti odviti luči v kleti, ko greste gor, da odprete vrata ali k telefonu—se vam morda ne bo zdelo važno. Končno, tudi če ostanete proč pol ure—porabljena elektrika vas ne bo dosti stala —ker elektrika je poceni in jo je dovolj v okolici Cleve-landa. V samem vašem slučaju bi taka potrata ne pomenila dosti. Toda pomnožite svoj dom z tisoči drugimi—z več kot 1,300,000 odjemalci elektrike v tej okolici, ki jo daje The Cleveland Electric Illuminating Company—in potrata elektrike, ki jo povzroče pozabljene odvite luči in pripomočki ... je ogromna. In taka'potratd ^lahko mnogo ,ovira, vojni napor naše dežele. Tukaj' je povedano zakaj. Več kot porabite elektrike, več premoga, moške delovne sile, transportacije in mnogo kritičnega materiala je potreba—ker vse to je potrebno, da se proizvaja,elektrika za luči in silo, ki vam služi. The Cleveland Electric Illuminating Company je preskrbela dovolj pripomočkov, da pride v okom vsem predvidevanim zahtevam svojih odjemalcev za električno razsvetljavo in električno silo. Toda radi silne ekspanzije vojnega napora nase dežele, je nujna potreba za dodatni premog, moško delovno silo, transportacijo in kritične materiale. In ena važna pot, da se dobi več vitalne postrežbe in materiala za vojno—je, da se uporablja manj elektrike doma. To je vzrok, da vas vaša vlada potom urada za vojne potrebščine, ki je del urada za vojno produkcijo, naproša in vse druge odjemalce elektrike . . . rezidenčne, komercijalne in industrijske ... da se pridružite narodnem programu za prostovoljno konzervacijo—začenši 15. septembra in do_ nadaljnega obvestila. Vse, kar se zahteva od vas je,sla boste previdni—da ne boste pozabili odviti nepotrebne luči, da odvijete pripomočke, kadar jih več ne rabite, da imate radio odprt samo tedaj, kadar ga poslušate. So še druge stvari, ki jih lahko storite doma v nadaljno pomoč. Na tej strani je nekaj nasvetov. Pomnite, kadar obrnete svič, pomagate k hitrejši zmagi, toda ne k potrati elektrike. Ta poslanica je objavljena v sodelovanju z vladno prostovoljno kampanjo za konzervacijo, ki kliče na okrne-nje v rabi elektrike, premoga, petroleja, naravnega in umetnega plina, vode, komunikacije in transportacije. THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY.. -n KAKO LAHKO HRANITE Z ELEKTRIKO DOMA 1. Ugasnite luč% ki niso v rabi. To ne samo prihrani elektriko, ampak varčuje tudi s kritičnim materialom, ki je v žarnicah. 2. Očistite žarnice in reflektorje redno, da dobite od 25 do 35% več svetlobe od žarnic, ki jih rabite. 3. Razdelite si luči... Razvrstite svetilke in pohištvo tako ,da bo svetilka stregla dvema ali več osebama, če potrebno. 4. Pritegnite svetilko bližje, kadar čitate ali šivate. Nekaj palcev pioč pomeni do 50% manj svetlobe. URAD ZA VOJNE POTREBŠČINE OD WPB PRAVI: "Naj se ne poskuša okrniti potrebne vojaške, zrakoplovne in policijske razsvetljave, ali razsvetljavo, ki je potrebna za javno zdravje, vključno vid hranečo konzervacijo in varnost v tovarni, transportacijo in za namene produkcije." 5. Rabite manjše žarnice, kadar ne potrebujete dosti svetlobe, za shrambe za obleko, za sprednja vrata, verande itd. 6. Ne pozabite ugasniti luči v neokupiranih spalnicah, kleti, pantry, shrambah itd. 7. Zaprite vse pripomočke, kadar ste gotovi z delom. 8. Ne prenapolnite električne ledenice, odmrznite jo redno in zaprite vrata, kakor hitro morete. 9. Rabite peč previdno. Ne pozabite odviti edinic hitro. 10. Ne imejte radio odprt, kadar ga ne poslušate. TEMNEJŠA NOČ DANES POMENI SVETLEJŠI JUTRI \ i ».v STKfiS 1.^ ENAKOPRAVNOST 15. septembra, I' PUSTOLOVŠČINE DOBREGA yOJAKA ŠVEJKA y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK 11 i (Nadaljevanje) Kuhinja je prišla šele zjutraj, gulaž, ki bi bil moral biti že za obed, je bil za zajtrek. Topovi so razbijali že jako blizu, in nekateri so trdili, da je bilo ponoči slišati celo strojne puške. V nekaterih je naraščala nervoz-nost, drugih pa se je polaščala apatija napram vsemu, kar se zgodi in kar bodo počeli ž njimi. Jedva pa je bil golaž razdeljen, je pridrvel melderreiter, in zopet je bil alarm; vojaki so si z rokami tlačili jed v usta, da bi je ne bilo treba zavreči. Častniki so dolgo gledali v mape in se pričkali za smer; Sag-ner je majal glavo nad poveljem, potem so, se častniki razšli k oddelkom: "Vojaki! Mogoče sploh ne pridemo do boja; naša brigada je tretja. Kake dve uri odtod je bataljon Rusov, ki so zablodili v velikem gozdu. Tam so od včeraj in ne vedo, ne kod ne kam. Naš polk ima nalogo, gozd obkoliti, Ruse zajeti, in to storimo. Še radi se nam podajo. Morda ne pade noben strel. Ne bojte se torej ... to bo igrača. Hurra, hurra, hurra!" Moštvo je odgovorilo z nedo-kuhanim in še ne osoljenim "Hurra!" Vojaki, ki so že bili na fronti, pa so si pripovedovali; "Ježešmarija, mi smo tretja reserva: najpozneje v eni uri bomo tepeni. Pri Grodku smo bili tudi tretji in smo jo dobili po grbi v tričetrt ure. Zmerom imajo tri reserve; obesiti se dam, da nas kam odvedejo,"^-kjer pred nami ni nikogar. Fantje, preden se vam razleze ta gulaž, bomo tepeni." Zanimivo je, da Čehi v avstrijski vojski nikdar niso rekli: "Tepli se bomo," nego vselej "Tepeni bomo." Enajsta kompanija je morala iti spredaj kot "vorhut," četrti "zug" je šel kot "špica" in "verbindunge" pod vodstvom kadeta Bieglerja. Kadet sam je Volilcem 32. varde Kot kandidat za zastopstvo ljudstva 32. varde, želim sporočiti, da bom, ako bom izvoljen v ta urad, deloval na tem, da se bo izposlovalo sledeče izboljšave, ki bodo v korist na le naši vardi, pač pa vsemu Clevelandu. Moj prvi namen je, delati na to, da se zboljša transportacij-ski sistem; Drugič: Pripraviti načrt za takojšen razvoj jezerske fronte, in "free-way"; Tretjič; Jaz vidim, da je v naši vardi zelo potrebno javno središče, kjer bi se zlasti skrbelo za pomoč in izobrazbo naši mladini. Priporočam se vam, cenjeni državljani, da me podpirate v tej kampanji, in da mi oddaste svoj glas pri primarnih volitvah, ki se vršijo v torek, 28. septembra. FRANK J. SUPANICK Kandidat za mestnega zastopnika 32, varde šel naprej s šesterimi možmi, med katerimi je bil Švejk, ki se je prostovoljno oglasil za pa-trolo; ostali vojaki so se raztegnili v gosji verigi po cesti, da bi drug videl drugega in mu z roko dajal znake in v gozdu kazal smer, v kateri gre "špica." Tisti, ki so prorokovali, da bodo že v eni uri tepeni, pa so se zmotili; marširali so nam^ reč dve uri in že je potekala tretja, a o sovražniku še niti sledu. Volja se je izboljšala, zlasti ker je tudi streljanje topov prenehalo. Sodili so, da so se Rusi zopet umaknili, a da se ustavijo šele v Moskvi. Na večer je dospel bataljon aa kraj gozda, kjer ga je čakala "špica," ki ni imela povelja za nadaljnje marširanje. Noye odredbe, kaj delati, pa ni bilo. Šele v temi je dospel melde-reiter z vestjo, da naj se četa utabori na mestu in čaka do jutra, kako se razvije položaj. Stotnik Sager je torej od\pdel svoje vojake nekoliko globlje v gozd in odredil strogo pripravljenost; vse naj bi bilo pripravljeno na prvi alarmantni vzklik na boj. Gozd je zagrnila tema, noč je prinesla hladen in droben, vztrajen, mrzel dež; do polnoči ni spal nihče. Polagoma so se vojaki zmočili tako, da jim je voda tekla curkoma po be-drih in hrbtih. Poizkušali so zanetiti ogenj. Drv je bilo dovolj, nedaleč tam je bila cela sklada-nica; a jedva ja šinil prvi pla-menček izpod suhega dračja, je pritekel lajtnant Dub; "Ugasnite, takoj ugasnite! Mar hočete, da začno na nas streljati?" Nevoljni so vojaki metali polena z ognj^ in godrnjali nekaj o tretji reservi. Lajtnant pa se jc razjaril: "Kdo se drzne odgovarjati? Jezik za zobe! Kdo naj se da Herrgott, vi me še ne poznate!" in sunil je z nogo v ogenj, da se jc razpršil. "Ali, lajtnant, pustite," se je oglasil v temi Lukaš, ki ga je tresel mraz, da so mu šklepetali zobje. "Pustite," je ponovil, "saj se sami radi ogrejete. Fantje, le napravite več ognjev, tudi za nas enega; hudič ve, so li Rusi v tem gozdu ali kje že. Vsekako se ogenj iznad gozda ne bo videl." Vojaki so tekli k skladanici in se vračali z naročji polen; kmalu se je po gozdu posvetila vrsta ognjev. Ob enem so sedeli častniki in poslušali Sagnerja, ki je klel: "Hudič vedi, ali smo tam, kjer bi morali biti; him-mellaudom v brigadnem štabu zvrtačijo vse!" Položil si ja mapo na kolena in podal Lukašu brigadno povelje: "Preberi še enkrat in potem, prosim, primerjaj mapo!" Lukaš je zrl v mapo, a izpre-govoril je Dub: "Ne moremo zahtevati, da bi Rusi delali tako, kakor bi v enakih okolnostih delali mi. Rusi imajo pač izkušnje iz vojne z Japonsko . . ." Sagner ga je pustil govoriti in se je iznova obrnil k Lukašu: "Krasna noč, kaj? Mene se že loteva mrzlica . . . Ne, še par takih dni ne vzdržim . . . človek bi moral imeti železno zdravje ..." Stotniku ni bilo več všeč; fronta v gibanju, Rusi na umiku, vrag ve, kam zaideš z bataljonom in morda ne prineseš več glave domov; bolnišnica bi bila prijetnejša. Kmalu so tudi častniki spali sede, kakor vojaki, ki so, naslonjeni drug na drugega, smrčali ob ugašajočih ognjih. Dež je prestal in od vzhoda se je v gozd svitalo; bil je že polmrak | in listi na drevesih so naenkrat' oživeli v tajnem šepetu, s katerim pozdravljajo drevesa jutro. Zaspanost" se je prijemala tudi Švejka, a slekel je bluzo, srajco, hlače in spodnjice ter jih držal nad žarečim ogljem, da bi si vse naglo posušil. Posnemal ga je tovariš, ki se je pravkar vrnil s straže in je sušil tudi. Stala sta si nasproti, z vsake stiani ognja eden, raz-pihavala žar pod srajcami, ki so se napihovale kakor baloni, ki jih polnijo s plinom. Tovariš je dejal: "To je, ka-merad, sama umazanija; vojska sploh ni nič drugega kakor umazanija." Razgrnil je šive po bluzi in pritiskajoč nanje z nohtom, pripovedoval: "Ako bi bil doma, bi zdajle že klepal koso in ^bi šel kosit . . . Takšno jutro je krasno, da se niti povedati ne da ... A tu ubijamo uši in sebe . . . Človek, ali mi moreš povedati, čemu je vojna?" — In oblekel se je, legel na nahrbtnik, približal noge ognju in godrnjal: "Švejk, kamerad, čemu je vse to? — Mi smo, bratec, osli, voli . . ." Zjutraj" so se vojaki umivali v lužah po gnilih parobkih in "hiteli pripravljati kavo, ko se je prignal na penastem konju meldereiter. Izročil je stotniku papir, obrnil konja in zopet od-dirjal. Sagner se je okrenil k častnikom, in v minuti je oživelo vse taborišče: "Alarm! A-larm!" Bataljon se je urejal in kletvine in psovke so odmevale namesto jutranje molitve. Zopet je bila odposlana "vorhut," ki si je naprej poslala kadeta Bieglerja kot "špico" in je raztegnila "verbindunge"; marširali so nazaj skozi gozd v isti smeri, v kateri so prišli, a bolj na desno. Kraj gozda so se srečali z avtom, ki je vozil častnika generalnega štaba; dal je bataljon ustaviti, pozval častnike k sebi in govoreč ž njimi, gestikuliral nad mapo z rokami tako razburjeno, da je šel med vojaki glas: "Zopet smo zašli. Glejte, fantje, kako jih ošteva, ker so z nami napravili neko bedarijo!" "Direktion mir nach! Mar-schieren — marsch!" je zakričal stotnik Sagner. Vorhut in špica sta se medtem potegnili nazaj, in truma je šla po gozdu okoli dve uri nezavarovana; potem se je gozd zredčil, pokazale so se goljave, iz teh so dospeli na vozno cesto ter zopet v visok gozd, a kadet Biegler je iznova nastopil svojo ulogo tipalke. Po kratkem odmoru so korakali urno dalje, kakor bi bilo Ruse prehiteti; nato so prišli na gozdno izseko, kjer so našli sledove po četi, ki je tu nedavno počivala. Ali so bili Rusi ali naši? Končno so našli kos novin — "Kopriv," češkega humori-I stičnega lista — z odlomkom : patriotične pesmi. j Lajtnant Dub je vrgel list na : tla in si brisal prste z robcem. "Gospodje, lahko vam povem, pred nami so šli tod naši," je rekel Lukašu. Nato so marširali dalje zopet uro, a nihče se ni spomnil, da "verbindunga" že davno ni več videla "špice." Okoli poldneva so dospeli na loko med gozdovi, odkoder so bili slišati glasovi. Stotnik je odredil, da je poslati naprej straže, ki so se vrnile z vestjo, da tabori na loki mal oddelek našega topništva, ki tam pase konje. In bataljon se je že bližal lo ki, vojaki so se veselili na počitek, ko se je nenadoma kraj gozda prikazal častnik na konju; v kalopu je jezdil k Sag nerju in rjovel nanj: "Welches Regiment? Einundneunzig? Wo-hin fuhren Sie das ? Aber meine Herren! Das ist doch eine ganz falsche Richtung! Ich habe doch links befohlen!" in odjezdil je zopet nazaj. (Dalje prtbcKlnJId) ^ blag spomin druge obletnice smrti naše drage, nadvse ljubljene hčerke in vnukinje Lucinka Terškan ki nas je zapustila 15. septembra, 1941. Mesec september se zopet je vrnil, bridkosti spominov nam oSi- vil je le, dve leti sta že potekli, odkar predraga si zapustila nas. Jamica tiha, kotiček miru je,, kjer truplo Tvoje počiva, dtiša blaga pa raj uživa. O, prosi, Lucinka, tam za nas, da kmalu za Teboj pridemo. Žalujoča: stari oče in Tvoja mamica Mali oglasi STAVBINSKI DELAVCI FLOOR ASSEMBLERJI — FITTERS RIVETERS—POMOČNIKI—TE2AKI Plača od ure, poleg "overtime" ATLAS CAR & MFG. CO. 1120 IVANHOE RD. Mali oglasi TEŽAKI za Prekladanje blaga Sprejemni oddelek Oddajni oddelek SPLOŠNO ZUNANJO DELO Dobra plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Mali oglasi ŽENSKE MOŠKI za Mali oglasi B. J. RADIO 1363 E. 45 St. BE. ' Prvovrstna popravila na' i vrst radio aparatih . Težaki Pome+ači Visoka plača od ure Morate biti ameriški državljan Chicago Pneumatic Tool Co. 1241 E. 49 ST. Grozdje naprodaj v North Madison, O., — blizu Route 20; okrog tri tone. Natrgajte ga sami. — Poceni. V najem se odda farmo; hiša s 5 sobami, klet, fornez, elektrika, hlev, kokošnjak, blizu Route 20, v North Madison, O. Za podrobnosti se zglasite na 19801 Kewanee Ave. Soba v najem Sobo se odda v najem pošte nemu moškemu ali ženski. Na razpolago je tudi kuhinja. — Vpraša se na 18611 Mohawk Ave. Isto tam se proda "breakfast set", 4 stole in skoro nov davenport, ki se ga lahko rabi tudi za posteljo. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 3113 Ako je treba vašo streho nanovo pokriti aii pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela, — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME, 4767 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in '•draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave, Odprto ob večerih Proda se • No. 8 Mt. Gilead hidralično prešo za grozdje in jabolka. Kompletna oprema — Cena samo $800, Proda se tudi 2,000 pokrovov za 16 kvartne košare, po Ic vsak. — Zglasite se pri TED MANDEL, 20171 Nicholas Ave. želim kupiti rabljeno dvo-cevno "12 gauge" puško. Mora biti v dobrem stanju. — Pokličite ENdicott 8866. Naprodaj Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St KOKOŠI, RACE. GOSKE, FURMANI IN JAJOA Prodajamo na debelo ca obcete In priredbe. ITCH _ _ -or Mem#/ Bteli For quick relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scnbieSi pimples and other itching conditions, use pure, cooling, medicated, liquid D.D.D.prescription. A doctor's formula. Greaseless and stainless. ScMthes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money bac^I^n't suffer. Ask your druggist today for D# D. D. PRKSCRIPTiOfiL PILES onsKisv REUir FROM ITCH AND BURN THEN WALK AND SIT IN COMFORT Use Po»lam—th® CONCENTRATMi ointment — as^thousand« havei The oily bae* HOLDS PovUm'a medication on »the smarting skin to cool and soothe that agonizing Itch and bum. Sold.ftrom coast to coast for 35 ye^'s. Ask t your, doctor. Only 50c, all drug storM.' P O S L A M Oglašajte v Enakopravnosti je na B. Blvd., blizu Buckeye Rd., moderna zidana hiša, 6 sob. Stala je $26,000, se proda "za manj kot $10,000. — 6 sobni bungalow na Corlett Ave vreden $6,200. — V Maple Heights, 2 družini, IV2 akra zemlje, sadno drevje. GLOBE AGENCY, 12915 Miles Ave., MI. 4744 od 9. do 6. Mr. Novak. Are Welders Inšpelcforjl Pomočniki Punch Press operatorji Stock Handlers Dobra plača, obilo "overtime" Dobra povojna prilika Geometric Stamping Co: 1111 E. 200 St. Btof IfcvrS^grein smHMmmsiB važno industrijo Splošna tovarniška dela Šihti se menjajo; nič ob nedeljah. Plača od ure Arcrods Corp, 4437 E. 49 MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10. dop. do 5. pop. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Ženske za snaženje 3.30 zjutraj do poldne Dobra plača Zavijači (Wrappers) s dobrimi povojnimi prilikami Nobenega nedeljskega dela Ugodne delovne razmere Zglasite se na 8. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE HALLE BROS. IŠČE SE Moške, v starosti do 50 let za delo po par ur ob večerih. Zglasite se na 809 E. 152 St. Močne ženski za razkladanje Voznice Clark v tovarni —- za SPLOŠNO DELO V CAFETERIA Dobra plača od ui® CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 EucIidA^^ TAKOJŠNJO za NEW VITAMIN RESTORES NATURAL COLOR Ff#* BookM Of Thrilling Ofscovcry; Ncmt Hop* For Mllllou» One of the most tensatkmal tcientific discoveries of modem times is an antl-^ray hair vitamin that restore* natural, normal color to gray hair nature's own way. ifrjP Scientific investigation has revealed tiiat gray hair, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a druft—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves liandi-capped, in business or socially, because of ?;ray hair, mail coupon below (or write) . or free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no coat or obligation, so send today. UnitKl Vitamin Product*. 9 W. Washington St Chicago, ni.. Dept. 5 Send me FREE BOOKLET about th. new \NTI-GRAY HAIR VITAMIN. Noma................................... AMna................................... CM]/ til.. St tit • SB •NSI 100% vojno delo Izkušnja ni potr®'"' Plačali vam Ijej Net Dobro plačo od ure "Overtime"— Tovarniško de'® Prilika za napredo^^®, Zglasite se osebno Employment Of ' ,j, med 8. zjutraj—4- P° Vo D P h Vžh h k, Vzli ob sobotah od 8. zj ,12. P" uu 5UUULan uu Swartwoiit C 18511 Euclid ^ UČITE St^ . SLOVENšd^ ANGLEŠČli^ S i)omočjo Dr. KernoV® Angleškorslovensko English-Slov®''® Reader Cena $2.00 n k S Jeji SO] ___--7^7 Moški-neizkus®1 Mi bomo za operatorje tovornih men — za nosit' delavce v pf* ,lnic' TEDENSKA Starost ni nobena ne znate govoriti anglesC j,;) Državljanstvo ni P" EMPLOYEES HOTEL STAtJ;f E. 12th, soba _9. zj. dO. tovarniško 100% obrambna J J, Izkušnja ni Plača na uro, pole? Zahteva se "Avaik^'^ Statement f The Draper E. 91 St. in 1 blok južno od -- % jets % >a(i OhUk Se priporoča, da f te vsak čas, po noči. Delo garan tra postrežba. ^ vstm zaupanjem starega znanca 0» arega znane* .g John 1146 E. 61 ^ 6122 St. ClajJ HE 2T30