I. deželna konferenca KPI je pokazala pot ki vodi k avtonomiji in gospodarski poživitvi ter zaščiti pravic slovenske skupnosti POMEN KONFERENCE Narodna i S "trudi j ska —" — Knjižnica via Geppa?9 Borbo IEIESIB_ dežele Furlanija® Julijska krajina s posebnim statutom, boste podprli tudi s tem, da se vpišete v KPI! ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K P I. Obnovljena izdaja - Leto XII. - štev. 7 (541) TRST - 13. MAJA 1960 Posamezna številka 25 lir Na 2. strani objavljamo apel prebivalcem Furlanije-Julijske krajine "l"iiiiiiiiii,iatiai,iiiii,ii,i,iiHaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiwiiiiiiiaiiiimiiaiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiniiiitaitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Pfva deželna konferenca l|rlanije-Julijske krajine, sc,,, j j v današnji številki Uela posveča precej pro-‘Ha, je bil brez dvoma do-'“'lek izredne važnosti, ki je treba še posebej podati. Konferenca ni sa-V predložila obračun polnega dela, ki ga je do trenutka opravila na-1 Partija in dala jasen do- I * enotnosti komunistov *ele Furlanija - julijska rajina o vseli splošnih in jN-hnib problemih, mar-,c je obenem točno dblo- 9 organično linijo, poli- II 6a deželni ravni, ki zadnje vso partijo in po-i***i začetek nove faze v Hi za avtonomijo ,,^rganični program, poli- Ha linija in konkretni ‘|C'dlogi, ki so bili postajni na konferenci, niso . arL ki bi jih komunisti Javljali od zunaj in ni-, nohen ozek partijski , °gram. Gre v resnici za ^°gram, linijo in predlo- „ izviram iz pobud bistva in ' njegovih borb Preteklosti in sedanjosti, l°varnah in na vasi. Te Hud h« . . He prebivalstva. L *av zaradi tega |j°S predlogov in jo je začrtala : in borbe izražajo in potrebe pretežne se o-linije, dežel- f konferenca komunistov j banije-Julijske krajine, lahko združijo de-c* industrij, kmetje, o-H'ki in vsi ostali proli a.)alni sloji, Slovenci in pijani, iz Vidma in Tr-! ’ Gorice in Pordenona, ^ baj pripadajo kateri stranki. tem stvarnem, pozi ti-r,|H in konstruktivnem Hit, ki se opira na polj..’0 po enotnosti in ak-|J' ljudskih množic, so bi- konferenci postavlje-sPecifične zahteve slo-j.Hega prebivalstva,_ za ''lično ureditev sloven- ske šole, za enakopravnost pravic brez vsakih diskriminacij. Omenjene proble. me najdemo v poročilu tovariša Pellegrinija, intervencijah delegatov, govoru tov. Berlinguerja v imenu vodstva KPI, v zaključni resoluciji konference, ki niso označeni kot posebni problemi, svojstveni samo za neki določeni sektor, marveč kot aspekt splošnega vprašanja avtonomije, gospodarskega proevita in demokratične obnove cele dežele. Slovensko prebivalstvo ima s tem še en dokaz o resnosti in konkretnosti, s katero KPI postavlja probleme narodne manjšine, ker je to splošno vprašanje demokracije za katero se borijo vsi komunisti, Italijani in Slovenci na našem ozemlju, v deželi in vsej državi. Le tako je mogoče rešili vprašanje demokratičnih pravic slovenske skupnosti, in sicer borec se i-stočasno konkretno za ustanovitev dežele Furlanija-J ulij ska krajina s posebnim. statutom, za oživitev našega gospodarstva, rešitev problemov kmetov in srednjih slojev, v širšem okviru borbe za preokret na levo v deželi in za novo vlado. Vsi Slovenci sc zavedajo, da bodo z udeležbo v tej veliki borbi, z utrjevanjem njihove enotnosti, ramo od rami z delovnim razredom in pretežno večino italijanskega naroda, lahko dosegli uspehe v akciji za o-b ram bo in pridobitev svojih narodnih pravic; predstavljali bodo silo, kot sestavni del sil napredka, miru in demokracije, ki se v Trstu, v deželi in v vsej državi borijo za korenito spremembo politične u-smeritve. M Milu KOLENC - COLLI Ustvariti se mora močno in enotno demokratično regionalistično gibanje Bratsko sodelovanje med Slovenci in Italijani je jamstvo za gotovo zmago Prva deželna konferenca KPI vf* Zelo zanimiv je bil g°v°f fi ga je imel tov. Zorzenon ; - ifd1' žiča. Ta je obravnaval 51 ^ položaj v tem industrijske*11 ^ dišču. ki se nahaja v te A1 ^ zi tudi zaradi pomanjkanj'1 jf la, zaradi česar je tolik0 lovne sile nezaposlene. «>vof. Prav tako zanimiv g° imel tovariš Simsig iz ^ Obravnaval je kmečki P° na Goriškem, s posebni*1* . nini na zadružništvo. Prl , (l|> je kakšne možnosti v res*1* stajajo, za nadaljnji razV^J • družni št va ter kakšne / bi od tega zadružništva ^ lo kmečko prebivalstvo 1,1 |,i spodarstvo na splošno, k*1 bilo v interesu splošne g°sP ske poživitve Goriške. ^ Vseh govornikov, ki s° gli v diskusijo na konfrf je bilo 16. Iz govora, ki ga je imel tov. Lizze*1 Za tem je tovarišica Bernetičeva navajala fašistične zakone ki so naperjeni proti Slovencem, med katere spada tudi tisti, ki prepoveduje našim rojakom uporabo svojega jezika na sodiščih. Izrecno je omenila tudi zakon, ki dovoljuje krivično obdavčenje slovenskih na. pisov na javnih ustanovah, odnosno trgovinah in gostinskih o-bratih, ki so, seveda, dvojezi- 0 razširitvi naše partije Ko je razpravljal o notranjih zadevah naše partije je zlasti naglasil, da je potrebno probleme reševati izhajajoč iz političnega vidika in da se akcije naše partije ne smejo omejevati le ne akcije, ki imajo nujno-sten značaj. Naše perspektive morajo seči mnogo dalje. Tako je bilo poudarjeno tudi na zadnjem zasedanju C?* KPI. Zato pa je potrebno, da naša partija dobiva vedno bolj značaj množične partije. Potrebno je še bolj razširiti naše vrste in vpisati vanjo stotine in tisoče novih članov ter tako partijo pomladiti. Za dosego tega cilja obstajajo objektivni pogoji. Posebno je naglasil tudi potrebo, da se partija razširi v vrstah kmetov, med srednjim slojem, med izobraženci, med ženami, med mladino. Skratka gre za to, da se partija poveča in pomladi. In prav današnja konfe. Tovariš Mario Lizzerò je imel na konferenci daljši govor, v katerem je zajel številne probleme s področja Furlanije in Julijske krajine, kakor tudi z vsedržavnega področja. Med drugim je obširno govoril tudi o političnih strankah, ki delujejo, tako v naši deželi kot v ostalih deželah Italije. Analiziral je delovanje posameznih po. Etičnih skupin. Podčrtal je zlasti dejstvo, da obstaja huda kriza v vrstah KD, da so tudi v sklopu te stranke precej številne sile, zlasti na bazi, ki si prizadevajo, da bi premostile staro ! ‘protikomunistično diskriminacijo in skušajo povesti naprej širše plasti katoliškega sveta, v iskanju enotnosti z drugimi silami, za reševanje problemov kar zahtevajo široke množice državljanov. Tudi na področju naše dežele, je dejal tov. Lizzerò, obstaja v vrstah demokri-stjanske stranke globoka kriza. Toda tudi nas so v vrstah tr Toda pri nas so v vrstah KD pozitivni elementi, kar je med drugim pokazalo tudi zadržanje nekaterih voditeljev, ki so na dovolj jasen način zavračali poskuse Tambroni je ve vlade ter izrazili zahtevo po ustanovitvi sredinsko-levičarske vlade. Da obstajajo take sile nam potrjuje tudi dejstvo, da tudi nekateri demokrisljanski elementi, v nekaterih primerih in krajih nastopajo v enotnih odborih, skupno s komunisti, socialisti in socialdemokrati. Do takih pri. merov je prišlo še pred nedavnim na področju Vidma, in to kljub močnemu odporu strankine desnice. obstajajo možnosti za ustvaritev mnogo šil še enotne razv rstitve. Tov. Lizzerò se je v svojem govoru dotaknil tudi problema Slovencev in je med drugim poudaril, da so pravice, za katere se Slovenci bojujejo, do- vanju z Italijani. Na skupnih pobud je potreb*1*^ takoj pristopimo k intei* / še mu delovanju, Zato pa Ljfi1 trebno, da se poiščejo ri^ f ve enotnega demokratičllfr -rji' banja, v katerem naj sód iskreno regionalisti1'*1 segljive le v bratskem sodelo- I demokratične sile. O slovenski etnični skupnosti Zatem je govornik razglabljal problem sodelovanja s socialisti in med drugim poudaril, da je tesno sodelovanje s PSI rodilo zelo pozitivne sadove tudi v pogledu dežele. To sodelovanje je omogočilo ustvaritev širokih konvergenc in zavezništev, kljub temu, da se je vsa. ka stranka avtonomno gibala. Tudi to kaže komunistom, da V okviru avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom se je treba lotiti reševanja problemov slovenske manjšine, ki živi na Tržaškem ozemlju, v posoški in v videmski pokrajini. Te probleme je treba tudi rešiti. Zato je treba izdelali in sprejeti ukrepe, ki bodo reševali ne le probleme zaščite in enakopravnosti pravic slovenske manjšine, temveč tudi tiste, ki bodo zajamčili nadaljnji gospodarski, socialni. politični in kulturni razvoj. Na tej črti je potrebno, poleg borbe za čimprejšnjo uzakonitev slovenskega šolstva, postaviti, tudi zahtevo po ukrepih, ki bodo uresničili določila mednarodnih sporazumov in republiške ustave: glede uporabe slovenskega jezika, kjer je to potrebno in je to predpisano : glede enakopravnosti pravic do vstopa Slovencev v javne službe; za prenehanje sleherne diskriminacije: za prepoved narodnostne mržnje: za to. da država izpolnjuje svoje dolžnosti v pogledu podpiranja gojenja na- X ne iz delavcev, kmetov. .Jf kov, trgovcev in malli1 (\? strijcev, možnost zdrav*?'?1 / nomskega razvoja. k**r '/ izmed poglavitnih in rl 11 ll pf' vi te jš ih jamstev za začsd0^ vic ter razvoja slovenske manjšine. j V tej borbi mora i*n<’tl {]j lija premirienlen položaj’ ‘ j/ najbolj dosledna in na ja bena sila in je sposobna. ,/ lizira potrebno mobiliz(l(l , f ga prebivalstva za rps^<^ problemov. Izhajajoč *" neločljivosti problemov ..J nih manjšin od demokv(l<^ J socializma, mora KPI 1 11 v|yl želi biti sposobna mo o j ne le demokratične mn*)"1 J' lijanov in Slovencev i‘ programski osnovi in ^ 1 eno svojih stalnih dolz* bori za pravice C rodne kulture manjiine in gle- | skupiae. de kontrole te manjšine tudi nad programi radijskih oddaj v slovenskem jeziku. V okviru borbe celotnega prebivalstva dežele je treba pospešiti ukrepe, ki bodo dali tudi gospodarskim kategorijam Slovencev, ki so po večini sestavije- °kviT‘j f: voja bratske enotnosti & p/ lijani in Slovenci, ^°_0Ì* nacionalizmom, naroda žnji in diskriminaciji- y lz osnutka tez za 4' f.jv' konferenco Fomlin .j/ Furlanije-Julijske kr 13. maja 1960 DELO Stran 3 L maj v Trstu I960 KULTURA I N ZNANOST V kakšni fazi razvoja je kultura pri nas? Izobraženec se ne sme zapirati sam vase, saj nosi veliko odgovornost za kulturna vprašanja, ki se postavljajo družbi, katera mu je omogočila, da je postal to, kar je. Zamejski Slovenci v Italiji imamo lepo število izobražencev : pisatelje, upodabljajoče umetnike, publiciste, novinarje, strokovnjake z visoko in srednjo šolo, profesorje, učitelje, samouke. Po vsej verjetnosti je med Slovenci, tudi med zamejskimi, razmerje izobraženci : ljudstvo zelo visoko in med naj višjimi v Evropi. To je dober znak za kulturo določenega naroda, ni pa vedno znak cvetočega razmaha kulture. Marsikdaj je to lahko le znak spontanega razvoja v zvezi z napredkom tehnike in potreb tehnike. V tem pa tiči nevarnost tehnokratizma, pomanjkanja zavesti, hlapčevanja tehniki in tehničnemu napredku, namesto da bi bila tehnika in tehnični napredek v službi človeka Iz takega kulturnega napredovanja se lahko porodi družba brez... kulture. Mislim, da je tu ena izmed slabosti sedanjega silovitega napredka na vseh pod roči jh. O tem se veliko razpravlja v svetu. Zato si večkrat belimo glavo z mladinskim vprašanjem, z ugotavljanjem padca kolektivnega čuta do občih kulturnih vprašanj, z alarmnimi klici proti brezbrižnost splošnega izobraževanja, oz. prosvetljen j a, ker se človek v današnjih pogojih preveč enostransko vzgaja. Mislim, da je tudi to eno izmed vpta-šanj, ki se nam postavlja. Z ugotovitvijo, da tudi mi zamejski Slovenci v Italiji, kljub vsem subjektivnim in objektivnim zaprekam, ki se nam in nam jih postavljajo, imamo lepo število izobražencev, nismo še nič povedali, ker smo s tem še vedno v območju statistike. Drugo je, če se skupno s to ugotovitvijo lotevamo globljega obravnavanja vprašanja izobražencev. Lepo število izobražencev je lahko znak vitalnosti nekega ljudstva ali pa le enega razreda. Zgodovina nas uči, da so dosežki kulture marsikdaj pomenili popolno zaostalost večine ljudstva. Grška in rimska kultura nas prepričujeta o lem. Njuni dosežki so začeli postajati univerzalnega značaja le v dobi renesanse in so postali kolikor toliko splošna last le v drugi polovici XIX. stoletja. Zato, torej, ni rečeno, da je mnogoštevilnost izobražencev znak splošne prosveti j enosti Ne bom trdil, da se Slovenci nahajajo v dobi kulturnega primitivizma, t. j. abecednega znanja. Od svojega narodnega prebujenja dalje so znali v zelo težkih gospodarskih, družbenih, političnih in narodnih pogojih odpraviti analfabetizem, neznanje, primitivnost. A znanje pred 50 leti ne zadostuje več. Če je razmerje izobraženci: ljudstvo dobro, to še ne pomeni, da je bil storjen odločilen korak naprej v kvalitativnemu skoku v ljudski kulturi. Nihče ne zanika, da je italijanska kultura na tem področju zelo visoko razvita, tem manj pa moremo zanikati dejstvo razširjenega analfabetizma v Južni Italiji. Ugodno razmerje, torej, ne zanikuje neugodnih razmer na drugi strani. Kako je pri nas? Ugotovili smo nekako, da Slovenci, tudi zamejski, so izšli iz dobe kulturnega primitivizma, t. j. čitalni-štva. V kakšni fazi razvoja smo danes? Tu tiči bistvo vloge, ki jo morajo igrati izobraženci med našim ljudstvom. Že zadnjič se je govorilo o kulturni stagnaciji, ki vlada pri nas. Morda bo kdo rekel,'da je bil članek malce le preveč pesimističen in celo nerealen, vendar pa nihče ne more zanikati, da pri svojem lepem številu izobražencev še nismo uspeli posplošiti višji tip kulture med našim ljudstvom. Ta višji tip kulture je neobhodno potreben ne samo zato, ker to zahtevajo današnje razmere visoke «tehnizacije» družbe, pač pa predvsem da se izognemo nevarnosti, ki jih visoka tehnika prinaša s seboj. Te nevarnosti so v omrtvelem pojmovanju življenja, v avtomatizaciji ne samo naših gibov .terriveč tudi naših čustev, našega jaza, naše individualne in kolektivne življenskosti. Visoka tehnika terja od človeštva tudi visoko razvito kulturo. To pa je odvisno od tega, kako reagirata ljudstvo in izobraženec. Ljudstvo lahko zahteva višjo kulturo, udeležbo pri kulturnem udejstvovanju, pri tem pa mora imeti ob svoji strani izobraženca. Kako se vedejo tukaj'pnji slovenski izobraženci? To bi bilo dobro analizirati, da bomo vedeli, pri čem smo. Če se še vedno držimo mnenja, da smo pri zamejskih Slovencih v Italiji v dobi neke kulturne stagnacije, moramo pač priti do zaključka, da nekaj ni v redu v odnosu izo-braženec-ljudstvo kljub ugodnemu razmerju izobraženec : ljudstvo. Morda naj črna pika v teh odnosih pomeni, da se slovenski izobraženec smatra nekaj odrezanega od ljudstva brez nobenih dolžnosti do svojih sonarodnjakov in do družbe na splošno? Ali pa ni znal najti prave poti vzajemnosti in pravih oprijemov za dosego tiste kulturne ravni med našimi Slovenci, ki je neobhodno potrebna za premikanje med čermi sedanje razvojne dobe? Dobro bi bilo, da bi se o tem nekaj več spregovorilo. V prihodnji številki želim prav o tem našem konkretnem vprašanju nekaj več napisati. ^ g Jedrska energija nosilec ' velikega napredka Prvi maj so v Trstu prvič proslavljali točno pred 70 leti. Proslavljanje delavskega praznika ni bilo po godu takratnim avstrijskim oblastem in ne tržaški gospodi ki je bila znana po svojem podrepniškem avstrijakantstvu. Od tedaj dalje so leto za letom — tudi v najtemnejši dobi za časa fašizma — trža.ški delavci, Italijani in Slovenci, ne meneč se za vse mogoče ovire in težave, več ali manj slovesno proslavili svoj dan. Proslave v prvih letih so bile potisnjene na skrajno predmestje, večinoma so se vršile na Senenem trgu. Mesto ni smelo videti delavske manifestacije. Tako je pač menila gospoda. Pred 40 leti so oblasti dovolile proslavo na Donadonijevem trgu. še pred nedavnim so oblastniki prepovedovali vsakršno povorko po ulicah v osrčju mesta. Tudi danes ni mnogo bolje. In vendar kolo zgodovine se vrti naprej in ne narobe... Na gornjih dveh slikah : Dva prizora z letošnje prvomajske povorke v Trstu; na spodnji sliki: Praznovanje 1. maja leta 1920. Jedrska energija ni samo smrtonosna goba, ki se dviga na obzorju človeštva, ni samo bomba, ki lahko pokonča milijonska mesta in pomori na milijone živih bitij. Jedrska energija je v rokah pametnih ljudi lahko tudi nosilec velikanskega tehničnega napredka. Možnosti za praktično uporabo jedrske energije so mnogo bolj pri roki, kot pa ljudje običajno mislijo. Tako zatrjujejo tudi najbolj kvalificirani raziskovalci jedrske energije. Ameriški znanstvenik Teller je mecl drugim izdelal načrt za atomski stroj, s katerim bi bilo mogoče opravljati sledeča dela : — gradnjo pristanišč in prekopov v kra- jih, kjer bi jih z običajnimi prijemi ne bi bilo mogoče zgraditi. Umetno pristanišče napravljeno s termonuklearnimi eksplozijami bi stalo stokrat manj, kot če hi ga izdolbli n. pr. v skalnato obalo z običajnim razstrelivom. Za dva kilometra dolg in 400 metrov širok prekop bi bile potrebne tri ali štiri majhne vodikove bombe, ki bi ustrezale 100 tisoč tonam trinitrotoluola. — Iskanje podzemskih rudnih bogastev in petrolejskih ležišč, ki so sedaj skrita ali pa se nahajajo tako globoko pod zemljo, da ni mogoče do njih. Ta pa bi postala dosegljiva s pomočjo jedrske energije. Z njo bi namreč uspeli prodreti tudi skozi debelo kamnito plast. Stephen Leacock Ivo Skalar I I l|lllllillllllMII|l Preproste zgodbe o uspehu, ali: kako uspeti v življenju II. nadaljevanje Nadejam sc, da se vsakdo strinja z me-n°j, če povem, da je tista redka sposobnost, ki se ji pravi inicijativa — sposobnost naglega dejstvo vanj a na lastno presojo — osnova naj večjega pomena. Prepričal sem se 9 tem dvakrat ali tri-rial ob zelo značilnih okoliščinah. V Torontu sem poznal —• bilo je to Ned mnogimi leti — edinstvenega bistrega mladeniča po imenu Robinson. Imel je nekaj vaje v poslovanju z železom in jeklom, in ko sem ga takrat videval, je čakal na svojo veliko šanso. Srečal sem ga nekega dne, ko je bil v veliki naglici. Držal je v roki potni list. «Kam pa?» sem vprašal. . «V Anglijo», je odgovoril. «Neka firma Z Liverpoola je oglasila, da išče tukaj Sx'°|vga zastopnika, in zdaj sem na poti, ( a se potegnem za .0 službo». «Alj ne moreš storiti tega pismeno?» «Saj to je ravno tisto» je odgovoril Ro-riison in se zvito nasmehnil. «Vsi drugi 14stu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemni in za nižji tečajni izpit do 18. maja. Izpiti se bodo začeli 3. junija ob 8.30. Smrtna kosa lllllilii Šolska prireditev v Trebčah Učenci osnovne šole iz Trebč bodo imeli v nedeljo, 15. maja kulturno prireditev. Uprizorili bodo pravljično igro s petjem in plesom «Kresniček». Prireditev bo v Ljudskem domu v Trebčah. Začetek ob 14 uri. Starši in prijatelji mladine, vljudno vabljeni ! Po okriljem Združenja Italia. ZSSR je v torek zvečer predaval v Trstu Giuseppe Gaddi. Ker je bilo predavanje izredno zanimivo in bogato dokumentirano, bomo o njem obširneje poročali v prihodnji številki. V sredo popoldne so tovariši in vaščani iz Podlonjerja in Lonjer j a spremili k zadnjemu počitku dolgoletnega člana Partije in bivšega partizana tovariša Albina Prelca ki ga je zavratna bolezen spravila v prerani grob. Tov. Prelc je bil član partije od l. 1935 in se je v njenih vrstah vedno boril za pravice delovnega človeka. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943, se je pridružil partizanskim edini-cam, kjer se je boril do osvoboditve. Udeležil se je tudi borb za osvoboditev teh krajev s sklopu XX. divizije, IV. Armije. Po končani vojni se je takoj lotil na terenu političnega in prosvetnega dela. Izvoljen je bil za sekretarje podlonjerske sekcije in bil tudi član vodstva PD «Zvezda» ter vztrajen raznaša-lec našega tiska. Poleg velike množice vaščanov, prijateljev in znancev iz mesta in okolice, so se pogreba udeležili tudi voditelji naše federacije tov. Sema, Bernetičeva, Pescatori in Crevatin. Tov. Ber. ‘netičeva je imela tudi kratek nagovor ob odprtem grobu. Ob težki izgubi izražajo iskre, no sožalje svojcem, sekcija KPI v Podlonjerju, PD «Zvezda» in naš list. Tovarišica Frančiška Tretjak iz Križa, ki je ena izmed najbolj požrtvovalnih raznašalk našega tiska, je darovala za «Delo» 1.000 lir. Najlepša hvala ! DELAVSKE ZADRUGE pridelovalce krompirja, naj v času izvršijo ročno pobiranje ko loradskega hrošča. Tudi je di rektno posredovalo pri vseh po sest vi h področja, ki prideluje jo krompir tudi na malih po vršinah, da bi se insekticidna izvajanja posplošila. V ta namen je vsem tem kmetovalcem poslalo nakazilo za dvig 0.250 kg Cytox.a (DDT 50 odst. ) Ta količina insekticida zadostuje za pripravo 100 litrov škropila ; za škropljenje pa lah. ko rabimo navadno nahrbtno škropilnico. Z namenom, da se kmetovalcem pomaga v borbi proti koloradskemu hrošču, bo tukajšnje Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo nudilo pripravek Cytox po znižani ceni. Gledališke predstave Slovensko gledališče v Trstu bo imelo v prihodnjem tednu naslednje predstave : V soboto 14. t. m. ob 21. uri bo v Avditoriju premiera fantastične komedije v 3. dejanjih : «Nimfa iz Centralnega parka. Isto komedijo bo gledališče ponovilo : v nedeljo 15. t. m. ob 17 uri v Avditoriju ; v torek 17. t. in. ob 20,30 v kinodvorani v Skednju ; v sredo 18. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ter v soboto 21. t. m. ob 20,30 v Prosvetni dvorani na Kontovelu. V nedeljo 22. t. m. ob 16,30 ter ob 20. uri sta na programu dve predstavi Kreftove «Balade o poročniku in Marjutki», v Prosvetni dvorani v Gorici. DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K JU. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. vsi se čudijo cenam ki jih je uvedel hladilniki v; v Tvrdka Brandolin je vzbudila pozornost javnosti zaradi bogate izbire in kvalitete njenega blaga zaradi pažnje, ki jo posveča da ustreže vsaki želji zaradi cen. Direktna ugotovitev več velja kot vsak govor. električni plinski in mešani štedilniki pralni stroji kompletne kopalnice «riebard ginori» in «standard» grelci lestenci vseh vrst «•••••• blago SS prvovrstne kvalitete ulica San Maurizio 2