Domovi m
g/% m

No. 178
F»ti»n»l and Intemittaiial Clreul*U«ii
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1959
fiOVCNIAH
MOftNINO M€WSPAP«ft
8TEV. LVin.—VOL. LVIH.
Vojska v Indoneziji se pogaja z uporniki
Razgovori med vojsko in uporniki v Indoneziji so postali živahnejši in ni izključen sporazum.
HONG, KONG. — Vdjaški Upor proti vladi Sukarna v Indoneziji je dobil od zadnjega leta precej različen značaj. Vladne eete so zasedle vsa večja sredica, toda uporniki ise drže še vedno v obširnih področjih na Su-,oatrii Celebesu in drugih otokih, ki se upirajo gospodstvu Jave. Upor je izredno škodljiv indone--ijskemu gospodarstvu, zato je Prišlo že ponovno do stikov med Uporniško vlado in vojsko, ki naj ki posredovali sporazum.
Ko je vojska pretekli teden PKjeia levičarskega glavnega državnega tožilca Gatot Tarumi-kradija, ki je dobi prav od sa-n^ga predsednika Sukarna, či-&ar ožji sodelavec je, nalogo naj P°eisti med nasprotniki “vodene demokracije,” so razgovori med v°jsko in uporniki prešli v novo lazdobje. Zadnji so začeli resno Pretresati predloge vojaškega ^odstva za konec upora in sode-lov
kc
'anje.
Oporniki so ostri nasprotniki 'munizma in pričakujejo, da bo v°jska v bodoče tudi skušala 0rilejiti vpliv komunizma v de-želi. T0 je delno že storila in dela načrtno dalje.
Norec razstrelil sebe ln otroke na šol. vrla
Houston, Tex. — Paul h.
Urgeron, 49 let stari oče, je pri-na šolsko dvorišče, kjer je tudi njegov sin. Skušal je zbrati okoli sebe otroke, kar se f111 pa ni posrečilo. Ko so ga °*-eh spraviti z dvorišča, je sProjii razstrelivo, ki ga je imel V kovčku.
Eksplozija je bila izredno ^očna. Pri njej je našel smrt ^arn'. njegov sin, dva druga o-aoka, ena učiteljica in šolski ^U|ga. Okoli 20 šolarjev pa, je
do ranjenih.
^ Orgeron, ki je bil že ponovno loči, je pustil papirje, iz ka-rm je razvidno, da je imel na-g er° razstreliti se'be in otroke.
ena ga je zapUStiia in jQ je
/eko policije iskal, da bi ji iz-0011 sina.
NIKITA HROŠČEV SPREJET VLJUDNO, TODA HLADNO!
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je priletel včeraj z enourno zamudo v prestolnico Združenih držav. — Na letališču ga je pričakal sam predsednik Eisenhower in predstavniki vlade. - Ob cestah do Bele hiše je bilo zbranih kakih 200,000 ljudi, ki pa so sovjetskega gosta in spremstvo gledali največ iz radovednosti, ne da bi na splošno kazali kako posebno sovražnost, pa tudi ne prijaznosti.
WASHINGTON, D C. — Prihod sovjetskega letala s Nikito Hruščevim in njegovim spremstvom je bil napovedan točno za 11:30. Zaradi nasprotnega vetra je imelo letalo skoro eno uro zamude. Na letališču je sovjetskega gosta pričakal predsednik Eisenhower z državnim tajnikom Her-terjem, Henry Cabot Lodgem, zastopnikom ZD pri Združenih narodih v New Yorku, gen. Twiningom, načelnikom skupnih glavnih stanov oboroženih sil, in drugimi uradnimi predstavniki ter diplomati. V spremstvu Hruščeva je bila njegova žena Nina, hčeri, sin in zet. Sprejem na letališču je potekal strogo po predpisih in bil vljudno hladen. Enako se je zadržala do Hruščeva in njegovih množica, ki se je zbrala ob poti skozi prestolnico do Bele hiše._
Hru;v&v omenil raketo na žmo jn njegove glavne
' spremljevalce na uradni svečani V pozdravnem govoru je pred- d,,žavni večerji ,v Beli hiši. Od sednik Eisenhower poudaril ame- ^ gostov je bilo 23 Rusqv
riško željo po pravičnem rnuu, - Gruščev je bil edini, ki je pri-zanikal vsako možnost in že jo -ej y 0kj£ajnj večerni obleki, po osvajanju in napadalnosti med tem ko s0 biU vgi ostali v Združenih držav in izrazil upa-
rje na izboljšanje mednarodne-j X)anes popoldne se bo Hruščev ga položaja po medsebojnem razg0varjaj s časnikarji, zvečer spoznavanju.	!pa bo priredil svečano večerjo v
sovjetskem poslaništvu za svoje fimeriške gostitelje.
Kongres je včeraj le zaključil zasedanje
Kongres je včeraj zjutraj po celonočnem delu zaključil svoje letošnje zasedanje in odšel na počitnice nekaj ur pred prihodom Hruščeva v Washington.
WASHINGTON, D. C. — Kljub vsem težavam od strani sen. Morsea iz Oregona se je posrečilo Kongresu zaključiti redno zasedanje nekaj ur pred prihodom predsednika' sovjetske vlade Hruščeva na obisk v Združene države. Predstavniški dom je končal svoje seje ob 6.21 zjutraj, Senat pa nekaj minut kasneje. To je bilo od korejske sem najdaljše zasedanje.
Zadnji zakon, o katerem je Kongres razpravljal, je bila pomoč tujini, s katero je bil povezan predlog za podaljšanje delovanja komisije za civilne pravice. Prav ta dodatek je povzro-
Nikita Hruščev se je zahvalil za vljuden sprejem in zatrjeval, da je prišel v Združene države z
dobrimi nameni in željo po uti- Mnenja o obisku Hruščeva so ditvi svetovnega miru, pa tekom različna; nihče od g voj ega govora omenil amno+oim raketo na Luno in
cal največ težav, dokler ga končno oba domova le nista sprejela.
Za pomoč tujini je bilo odobrenih $3,225,813,000, torej 704 milijone manj, kot je Eisenhower prvotno predložil.
Od vseh zakonov, ki jih je letos Kongres odobril sta najvažnejša sprejem Havajev v Unijo in spremembe delavskega zakona. Za oba si lastila zasluge obe stranki, v kolikor jima seveda prija. Debata o uspešnosti Kongresa, ki razpolaga z veliko demokratsko večino v obeh domo-
KITAJSKO - INDIJSKI SPOR DOBIVA RESNEJŠO OBLIKO
Predsednik indijske vlade Nehru priznava, da je postal spor med rdečo Kitajsko in Indijo veliko resnejši in važnejši, kot je bil on prvotno pripravljen priznati. - Zborovanja na Kitajskem zahtevajo, naj se indijske čete umaknejo “s kitajskih tal.” - Indijski socialisti predlagajo bombardiranje kitajskih vpadnikov na indijska tla. — Čangkajšek se strinja s Peipingom v pogledu Tibeta kot dela Kitajske.
NEW DELHI, Ind. —- Do preteklega tedna je skušal Javaharlal Nehru mejni spor s Kitajsko omalovaževati in poudarjati, da ga bo mogoče rešiti v neposrednih razgovorih iz rdečo kitajsko vlado. Sedaj je v parlamentu razložil sam,
1 da je spor večjega značaja in veliko bolj resen. Pri njem se j dejansko ne gre za malenkoste prepire o manjših kosih ! ozemlja, ampak v celoti za okoli 45,000 kv. milj ozemlja, pa tudi za načelno stališče obeh vlad. Med tem ko Indija želi ohranili mir in prijateljstvo s svojimi sosedi, izhaja rdeča Kitajska “iz svojega ponosa in nadutosti” k osvajalnosti tujih področij. “Mi imamo opraviti danes z veliko in močno državo z osvajalnimi cilji,” je razlagal Nehru indijskemu parlamentu.
To je bila dosJej ena naj- ja prav tako odločno kitajsko ostrejših izjav Nehruja o mej- c,uverenost nad Tibetom kot rde-nem sporu z rdečo Kitajsko. De- ča v Peipiogu. jal je med drug!m, da je Indija . čangkajšek je spomladi, ko je pripravljena razgovarjati se o prišlo d0 upora v Tibetu, ponu-malih mejnih spremembah, da c;il temu vso pomoč in mu oblju-
pa nikakor ne more priznati ki-, mj (samoupravo, kadar “bo prišel tajskih zahtev po indijskem na oblast.”
vib, se je začela, še predno je bi-. .	.	lo njegovo delo končano, in se bo
ditvi svetovnega miru pa e om j raziična, nihče od njega ne pri-	brez	dvoma nadaljevala/skozi	vse
‘svojega govora omeni sovje sko j ča,kuje dostij na	tihem pa tako	prihodnje	leto	vse	do	volitev,
raketo na Luno m sovle b u j viada kot javnost	le upata, da bo 1
atomski ledolomilec Lenin, ki je p0magaj rešiti	svetovni mir.
v ponedeljek odplul na svojo pr- Qost kcd gostitelj	sta poudarjala
to misel in ugotovila, da bi nadaljevanje spora med obema vodil-hladen	|nima silama sveta lahko pri-
Sprejem je potekal.po uradnih vedlo do popolnega uničenja in predpisih za poglavarje tujih dr- ruševin.
vo poskusno vožnjo.
Sprejem uraden, vljuden, pa
i	v
prihodnje leto vse do volitev.
-----o------
Delavske unije začele predlagati demokratom politične račune
žav. Godba je igrala obe himni, sovjetsko in ameriško, oddanih je bilo 21 strelov iz topa, pregledana častna straža. Po končanih formalnostih na letališču so šli gostje in njihovi gostitelji v pri-
pr a vi j ene avt^obHe Eisem	bs°;™	' guv'e^^
lower se je vozil v srbeli med	........ ,	conotnna .ln\ntQn m
njegovo soprogo
I v*
^Ua sprejeta v Evropski skupni trg
. BRUXELLES, Belg. — Turči-sPr6 Ered časom zaprosila za j.. eJem v Evropski skupni trg, povezuje v gospodarsko enoto v, ?ncU°, Nemčijo, Italijo in Be-^ države.
Ha
tr Zasedanju sveta Skupnega bij3 koncem preteklega tedna je \ ? Prošnja Turčije odobrena. Vn' ra*kem se bodo začeli zade-1 razgovori.
^ državi New York imajo kop ^orna<Uh rac kot v kateri 1 drugi državi naše dežele.
Vremensk
prerok
pravi:
h0stbld^° in hladneje. Verjetja e^a' Najvišja temperaitu-8) najnižja 48.
NEW YORK, N. Y. — Louis j Hollandeo je predsednik političnega odbora AFL-CIO za new-o	j voj-ško državo in ima kot tak ve-
Crmhmil I llko besedo v vrhovnem vodstvu llUUl gl Ul'VVl našega unijskega gibanja. Na
'nekem sestanku je ostro napa-Mt oel vodstvo demokratske stranke
John Zerovnik
Včeraj zvečer je umrl v
Hruščevim in njegovo soprogo let m rojen v j j m od v družbi tolmačev. V sprevodu koder je prteel 1. 1902. Bil je so bile čete v paradnih unifor-1 olan Društva sv. Janeza Krst-mah in deset godb. Kljub vsemu nika št. 37 ABZ. Tukaj zapušča se je ob cestah po sodbi policije ženo Katarino, otroke Williama zbralo komaj kakih 200,000 lju- Menkel, Catherine Tomoletz in di, kar je sorazmerno malo, če Julio Fleming1. Pogreb bo v pe-pomislimo, da je bilo ob obisku! tek zjutraj iz Zakrajskovega po-angieške kraljice ob cestah čez greb. zavoda. Č.as ni še določen, milijon ljudi.
Popoldne razgovor
Nikita Hruščev se je s svojo družino naselil v Blair House, nasproti Bele hiše, kjer je uradno bivališče za goste predsednika Združenih držav. Popoldne je odšel v Belo hišo na prvi razgovor s predsednikom Eisenhow-erjem. Ob tej priložnosti sta
in Vzhoda na kratko omenila vsa 1
vprašanja, ki pridejo v poštev za razpravo: Zah. Berlin, Laos, razorožitev, nemško vprašanje, vprašanje vzhodne Evrope in zasužnjenih narodov.
Danes dopoldne se bosta sestala zun. minister ZSSR Gro-miko in državni tajmk Herter, da sestavita dnevni red razgovorov, ki se bodo nadaljevali v Camp David 25., 26. in 27. septembra, ko se bo Hruščev vrnil s svoje poti po Združenih državah v Washington.
Svečana večerja
Zvečer ob osmih sta predsednik Eisenhower in njegova soproga imela Hruščeva, njegovo
Grivas povabil Makarija na razgovore v Atenah
ATENE, Gr. — Gen. Grivas je povabil nadškofa Makarija, vodnika ciprskih Grkov na razgovore v grško prestolnico, da napravita konec sporu. Grivas je vo-,	*	dil grški upor na Cipru, pa se
vodnika obeh glavnih sil Zahoda urnaknil v Grčijo, ko je bil
upor rešen s
Anglijo, Turčijo, Grčijo in Ma-karijem.
Makarij je pristal na neodvisen Ciper in se obvezal, da ne bo delal na njegovo združitev z Grčijo. Prav ta obveza je priklicala Grivasa znova na plan. Izjavil je, da o njej ni bil pravočasno obveščen in da ga zato ne veže. Pred nekaj tedni je začel javno agitacijo za združitev Cipra z Grčijo in povzročil na otoku nov nemir.
Pristaši združitve Cipra z Grčijo so baje pripravili načrt za umor Makarija in njegovih najožjih sodelavcev, ki pa je bil predčasno odkrit.
newyorška senatorja Javitsa in Keatinga.
Trdil je, da so unije napravile napako, ker ,so se preveč naslonile samo na demokr-atsko stran-! ko. Zanj so liberalni republikanski politiki boljši prijatelji delavskega gibanja kot razni de-mokratje, ki se dajo voditi od južnih demokratskih reakcijo-narjev.
Hollander je dalje povedal, da mislijo unije nabrati volivni fond v znesku $100,000, ki ga bodo porabile samo za propagando, da bi čim več delavcev šlo 1. 1960 na predsedniške volitve.
---%_o------
Truman ne mara Hruščeva
ST. LOUIS, Mo. — Bivši sporazumom med predsednik Truman je izjavil, da nima prav nobenega veselja, da bi se pogovarjal s Hruščevim, dasiravno je za to, da je prišel v Ameriko.
Trumanovo slabo razpoloženje izvira še iz spomladanske dobe. Takrat sta se namreč oba tovari-ša Mikojan in Kozlov zelo neprijazno izražala o bivšem našem predsedniku.
ozemlju, pa naj pride, kar hoče. Poudaril je znova, da poteka meja med Indijo in Kitajsko po grebenih Himalaje, kot je bila določena h 1914 na razgovorih v Simli med Indijo, Kitajsko in Tibetom. Nehru je dodal, da je Peiping obljubil v dogovoru z New Delhijem 1. 1954 spoštovati dotedanjo mejo med Indijo in j Tibetom, ki je bila v glavnem določena že sredi preteklega stoletja.
Napadi na Indijo na zborovanjih
HONG KONG. — Po vseh večjih mestih so imeli koncem preteklega tedna večja zborovanja, na katerih so napadali Indijo zaradi “ki'šenja” kitajskih meja in zahtevali, da se Indijci takoj umaknejo s kitajskega ozemlja. Sam peipinški radio je v polurnem govoru v nedeljo prenašal govore z napadi na Indijo.
Kitajska je uradno proglasila McMahonovo razmejitev iz 1. 1914 za neveljavno in ničevo, pa izjavlja kljub temu, da je ugotovila, da leži Longju ob severovzhodni meji Indije na kitajski strani te linije. Kot znano so pred dobrim mesecem kitajske čete pregnale od tam indijsko stražo.
Indijski socialisti za odločen nastop i
NEW DELHI, Ind. — Vodja indijskih socialistov je napadel v parlamentu Nehruja, da je proti rdeči Kitajski prepopustljiv, predložil je, naj'indijske letalske sile napadejo kitajske postojanke na indijskih tleh, ki jih naj nato .zasedejo indijske čete.
Socialisti so že pred nekaj tedni predložili letalski napad tudi na Ladak, del Kašmirja (Indije), preko katerega so Kitajci zgradili cesto v Sinkiang. Indijska .letala naj bi to cesto bombardirala. Večina je sociali-1 stične predloge obakrat zavrni-‘la, čeprav izgleda, da javnost za-igovarja odločnejši nastop.
Nastop Dala j lame jezi Peiping
HONG KONG. — Zunanji minister rdeče kitajske vlade Čen Yi se je pritožil pred narodno skupščino nad dvoličnostjo indijske politike. Indija naj bi bi la obljubila iz Tibeta pobeglemu Dalaj lami samo politično zavetje, sedaj pa mu omogoča, da v imenu “tibetanske vlade” vlaga pritožbe v Združenih narodih ir tudi sicer javno deluje proti vladi ljudske republike Kitajske.
Po mnenju rdečega zunanjega ministra tako postopanje Indije m v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi.
*
Spor med Indijo in rdečo Kitajsko zasleduje z velikim zanimanjem ne samo ves svobodni svet, ampak morda še z večjim vsa nevtralna Azija. Iz njega spoznava, kako je treba razumeti mirno sožitje” s komunisti in kaj je od njih dejansko mogoče pričakovati.
Rdeča Kitajska je danes vojaško brez dvoma močnejša od Indije in bo /svoje zahteve lažje uveljavljala s silo, vendar trenutno položaj še ni tako daleč, da bi bilo mogoče računati z neposredno vojno nevarnostjo. Indija se zaveda dobro, da svoje meje lažje brani na grebenih Himalaje kot pa v predgorjih ali celo severno-indijski ravnini v porečju Gangesa in Bramaputre ter njunih pritokov.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Chris Mairc, 716 E. 160 St. se je vrnil iz Lakeside bolnice, kjer e bil operiran.
Mrs. Dorothy Mlinar, 725 E. 55’ St. se je tudi nedavno vrnila z St. Vincent Charity bolnice, ejer je prestala dve operaciji. Oba se zahvaljujeta vsem za o-ilske, darila in za kartice.
Na obisk—
Na obisk iz Slovenije je prile-ela z letalom SAS gdč. Ana Stanič k svoji teti ge. Mary Maurich v Euclid, Ohio. Vse za not je oskrbela pot. p.a. Bled Travel.
Rojsbh dan—
Ga. Ivana Gubane, RED No. 3, davenna, Ohio, bo praznovala jutri 78-letnico svojega rojstva. V Ameriko je prišla pred 54 leti. Oet njenih otrok še živi, šest pa jih je umrlo. Kljub starosti še vedno rada kaj dela v svojem rtiču med rožami. Čestitamo n ji želimo še mnogo let zdrav-a in zadovoljstva!
Promoviral je—
G. Robert Grasselli z 4853 Or-•hard St., Cleveland 28, sin Emanuela Grasselli z 1266 E. 59 H., je pretekli petek promoviral pa Western Reserve University iz filozofije (kemije). Čestitamo!
Skupna vaja—
V soboto, 19. septembra, ob pol osmih zv. ho v novi dvorani sv. Vida skupna vaja pevskih zborov, ki sodelujejo pri odkritju Zormanovega spomenika.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri ob 7:30 sejo v navadnih prostorih.
Zahvala—
Pauline Cvetko iz Geneva, O., se zahvaljuje za obiske, darila n pozdrave tekom bolezni.
iKnj’znica—
Knjižnica v Slov. domu na Holmes Ave. bo odslej odprta ob sredah od 6. do 7. zvečer namesto v četrtkih.
Pri volilvah v San Marino zmagali proli-komunisli
SAN MARINO, It. — Naši bralci se bodo gotovo še spominjali, kako smo pred leti opisovali dramatično, toda ne krvavo revolucijo v tej mali republiki sredi sfeverne Italije in kako so takrat komunisti izgubili oblast.
Zadnjo nedeljo so tam imeli občinske, ali če hočete kar prave parlamentarne volitve za 60 odbornikov, odnosno poslancev. Volivni boj je bil hud, kajti komunisti so napeli vse sile, da se zopet spravijo na oblast. Razmetavali so denar, ki so ga po vsej verjetnosti dobili od laških komunistov, volivcem pa grozili z vsemi mogočimi stvarmi. Se ponedeljek je atomski ledolomi- J celo to so napovedali za slučaj lec “Lenin” zapustil ladjedelnico protikomunistične zmage, da bo in se napotil navzdol po reki Ne- njihova republika morala postavi do morja na poskusno vožnjo.'ti članica NATO in da bodo A-
Sovjetija je dogradila atomski ledolomilec
LENINGRAD, ZSSR. — V
“Lenin” ima okoli 16,000 ton in merikanci napravili tam svoja ga poganjajo trije atomski re- eporišča za medcelinske rakete
o----j- -------»-------r- . aktorji. Njegova brzina je 18 in skladišča za atomsko orožje.
j	in Peiping V | vozlov na uro in bo lahko ostal j Volivci se od rdeče ptopagan-
Profesorska
“Micka, ali je moj mož že pil kavo?”
“Ne vem, gospa profesorjeva!” “Vprašaj ga vendar.”
“Sem že vprašala — a gospod profesor tudi ne ve!”
enem le — edina
TAIPEJ, Taj. — Uradna poročevalska služba kitajske nacionalne vlade na Formozi je napadla Dalaj lamo, duhovnega in svetnega vladarja Tibeta, ker se je obrnil na Združene narode za pomoč svojemu narodu. Nacionalna vlada na Formozi zagovar-
na morju brez dodatnega kuriva de niso dali speljati na led. Pro-okoli eno leto.	j ti komunistične skupine so do-
Sovjetski ledolomilec je prva bile pri volitvah najmanj 36 od nevojaška atomska ladja, ki plo- 60 poslancev. Udeležba je bila ve po morju. V Združenih dr- pri volitvah velika, volilo je žavah so pred nekaj meseci za- 84H v/seh volivcev. V tem počeli graditi atomsko trgovsko gledu je San Marino lahko za vz-ladjo Savanah, ki pa jo bodo gied marsikateri veliki državi s splovili šele prihodnje leto.	svobodno demokracijo.

Ameriška domovina
SBSfc
liiAijO
•117 St. Clair At*. HEndarton 1-0828 — Cley*land 3, Ohia
National and International Circulation
Published daily except.Saturday«, Sunday«, Holiday« and l«t week in July
Puhli«her: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
£& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESt
United States:
$12.00 per year; $7.0,0 for 6 months; $4.00 for t months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879._________________________
No. 178 Wed., Sept., 16, 1959
Novi delavski zakon
Kongres je po dolgih in mučnih debatah izglasoval nove dostavke k dosedaj veljavnemu delavskemu zakonu. Ti dostavki so‘ ga v nekaterih bistvenih točkah tako zelo spremenili, da lahko govorimo o novem delavskem zakonu.
Novorojeni zakon ima dva prednika. Prvi zakon, znan pod imenom Wagnerjev zakon je bil izglasovan 1. 1932 pod režimom pokojnega predsednika Roosevelta. Kot je navada, so ga pozdravljali zastopniki delavskega gibanja, podjetniki pa kritizirali. Ni pa ostalo samo pri kritiki. Podjetniki in z njimi vred republikanska stranka so želeli zakon tudi spremeniti. Trajalo je 12 let, da so dosegli svoj cilj v republikanskem Kongresu 1. 1947, ki je izglasoval znani Taft-Hartleyev zakon.
Komaj je bil ta zakon izglasovan, se je že začela nova borba za in proti zakonu. Zakon je res imel nekaj pomanjkljivosti, ki so jih podjetniki spretno izrabljali kot pretvezo, da je treba zakon ponovno predelati, delavske unije so bile tudi za nov zakon, toda tak, ki bi še bolj varoval njihove pridobljene pravice. V Kongresu ni debata o potrebi novega zakona nikoli prenehala, v odločilno stopnjo je prišla lansko jesen.
Politične sile, ki so bile za in proti reformam zakona, so bile, še v začetku tega leta precej v ravnovesju. Prijatelji unijskega gibanja so bili še v aprilu tako močni, da je moral senat izglasovati tako besedilo novega zakona, ki ni v bistvu zadelo na odpor v delavskih vrstah. V predstavniškem domu so debate o zakonu odlagali dolge mesece, tako, da smo že mislili, da do zakona ne bo prišlo. O vsem tem smo obširno poročali med dnevnimi novicami in v uvodnikih.
Med tem se je pojavila na kongresnem obzorju nova politična sila, ki z njo ni nihče računal; novi voditelj republikanske manjšine kongresnik Halleck. Halleck se je izkazal kot izredno spreten politik in posekal še celo starega demokrata Rayburna.
Najprvo je spretno izrabil razpoloženje, v deželi, ki ga je ustvaril McClellanov senatni pododbor, ki je preiskoval umazane zadeve v nekaterih velikih unijh. Javno razpoloženje je postalo tako, da je javnost zahtevala na vsak način nov zakon o unijah. Demokratje se temu toku niso upali upreti in morali biti za nov zakon, akoravno bi ga bili rajše odložili za prihodnje volivno leto. Med tem je Halleck kar na tihem sklenil znano politično kupčijo z južnimi konservativnimi demokrati; demokratje naj potegnejo z republikanci pri glasovanju o zakonu o unijah, republikanci bodo pa potegnili z južnimi demokrati vvprašanju zakona o civilnih pravicah. Tako se je Hallecku posrečilo, da je proti demokratskim načrtom in volji predsednika doma Rayburna zmagal s 132 republikanskimi in 96 demokratskimi glasovi pri končnem glasovanju o novem delavskem zakonu. Tako smo po 12 letih dobili nov zakon o unijah.
Radi tega je nastala v naši javnosti in v unijskem gibanju velika burja, ki se še do danes ni polegla, dasiravno vsebuje novi zakon mnogo reform, ki jih odobravata oba nasprotnika. Vsebuje pa tudi nekaj paragrafov, ki bistveno menjajo sedanji pravni položaj unijskega gibanja. Zakon razmejuje pristojnost federalnih in državnih organov v delavskih sporih. Po novem besedilu bo mnogo sporov prišlo pred državne organe, česar se unije bojijo. Pravijo namreč, da so jim državni organi na splošno bolj sovražni kot federalni. Unije trdijo dalje, da bodo državni organi odločali vsak po svoje in da bodo različni odloki ustvarili počasi nepregledno zmešnjavo. Do gotove meje so skrbi delavskih unij upravičene.
Novi zakon urejuje dalje na novo vprašanje takoime-novanih sekundarnih bojkotov, to je takih bojkotov, ki so z njimi ogrožena tista podjetja, ki sama niso sicer v sporu z unijami, pa hočejo obdržati poslovne zveze s podjetji, ki so v sporu z unijami.
Po novem zakonu bodo udarjene male in šibke unije, velikih unij pa radi novih predpisov ne bo strah, tako ne na primer unije transportnih delavcev, ki jo vodi znani Hoffa. V tem ravno tiči nekaj ironije v novem zakonu.
Najbolj so unije prizadete po novih predpisih o piketi-ranju. Predpisi se namreč glasijo tako, da skupna akcija podjetnikov z koruptnimi raketirji lahko ustvari navidezne unije, ki bodo pod varstvom zakona koristile samo podjetjem in raketirjem, ne pa delavstvu in poštenim delavskim unijam.
Unije tudi močno kritizirajo določbe “o delavskih civilnih pravicah” v unijah. Pravijo, da jih bodo lahko izrabili raketirji in komunisti in z brezplodnimi debatami in glasovanji zavrli vsako unijsko organizacijsko udejstvovnje. Bojijo se tudi, da bodo unijski člani, včasih kar na pobudo podjetij, protestirali proti raznim izdatkom, ki so v korist unij, toda jih pri slabi volji lahko smatraš za razmetavanje unijskega denarja.
Koliko se bodo vse te kritike in strahovi pokazali kot upravičeni, bo pokazala šele bodočnost. Danes drži le to,
ODEKQRX domov lil A, SEPTEMBER 16,1959
da bo fede.ralna uprava imela v unijskem gibanju veliko več besede, kot jo je imela do sedaj. Od njenega tolmačenja zakona in njenega ravnanja po njem bo odvisno, kako daleč bodo unije imele škodo od novega zakona.
Ponovila se bo stara pesem: besedilo zakona je ena stvar, izvajanje zakona pa druga. Zato ni še danes mogoče izreči končne sodbe o vplivu novega zakona na naše unijsko gibanje. Nekaj ga bo gotovo, toda koliko, ne ve nihče.
Morebiti bodo hujše politične 'posledice zakona, toda te se bodo pokazale šele na volivni dan 1. 1960.
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Pa. — Pred kakimi petimi ali šestimi leti menda, sem čitateljem “A. D.” opisal dogodek, ki ga je povzročila tiskovna napaka, ali v oprostilo tiskarjem naj bo zapisano in povedano, povzročil jo je “tiskarski škrat,” ki ima menda že vse tja od Guttenbergovih dni za vse čase zgovorjene in vknjižene pravice do brezplačnih “jerperg” v skoro vseh tiskarnah po svetu.
Ta “tiskarski škrat” je poln svojih in drugih muh. Povzroči zdaj to, zdaj ono sitnost in vse njegove in po njem povzročene sitnosti so včasih kaj težke in neprijetne.
Oprostljive so kajpada male napake. Kdo pa nikoli nobene napake ne napravi? Vremenski preroki niso brez njih. Mnogi drugi niso brez njih in le malo jih je, da bi ne imeli nobene napake. Ljudje smo vedno le ljudje; napake delamo desno in levo in včasih kaj sitne in težke in ker so tiskarji ljudje in tiskarne so ustanovili ljudje, kakor hitro so iznašli črke, to polje ni brez napak. Od tedaj naprej se v t’skarnah tiskajo besede, ki ostanejo na papirju, na kamnih vsekane in marsikje še drugje za dolgo. Tako je.
Poglavitna zahteva pri tem je: previden mora biti kdor se z besedami igra, kadar jih izgovarja, še bolj kadar jih piše, posebno pa še mora biti previden tiskar, ki,s črkami sestavlja besede in stavke. NekLstari rek pravi, da beseda je božja iznajdba. Z njo lahko na vse čase daješ priznanje in hvalo Bogu, pa ga njo tudi lahko žališ in še kako. To je Bogu v žalost — hudiču pa v veselje. Na človeku je zakaj in kako uporablja svoje besede.
Omenil sem, da sem svoj čas opisal, kako je v neki tiskarni v našem slavnem ‘“Špicburgu” pred več leti napravil neki tiskar napako .v oglasu hrvatskega podjetnika, ,ki se je bavil s prodajanjem zemljišč in hiš v našem mestu. Njegovo ime je bi lo Budič. Ko je pa tiskar v tiskarni stavil njegovo ime, je moral pač stavca v tistem trenotku “tiskarski škrat” premotiti, da je segel po prvo črko v njegovem imenu ne v predalček kjer so bile črke “B,” ampak segel je v predalček, kjer so bile črke “H” in s to je začel besedo njegovega imena. Ampak to se pa ni bralo ali čitalo “Budič” ampak — “Hudič.” Lahko si mislite, kako se je z novim imenom “Hudič” počutil dotični hrvatski rojak Budič. Govorili so, da je grozil s tožbo. Kako so slučaj poravnali me vem. Ljudje pa so imeli s tem zabavo. Tisti, ki niso bili srečni in zadovoljni posredovanjem Budiča pri zemljiščih prodajah in kupovanjih, so delali opazke in pripombe: “To ime mu čisto paše, prav tak je! Da res je pravi “H . . .” Pa tako je vedno in taka je ljudska sodba v večini takih slučajev. Vse te sitnosti v tem slučaju je povzročil “tiskarski škrat.” Povzročal jih je seveda že preje, odkar so ljudje začeli uporabljati tisk,‘jih povzroča zdaj in jih še bo.
Urednik znane “Baragove Pratike,” ki je izhajala (1942—1959), mi je pravil, da je v enem letu v omenjeni dobi poslal razglas o izidu Pratike slovenskim listom. V enem listu so takoj v prvi vrsti stavci napravili pogreške, korektor pa iste menda opazil ni. Na mesto prve besede “Baragova” je stavec postavil besedo ‘ Vragova” in tako se je čitalo, da je izšla “Vragova Pratika” —
glasiti bi se pa moralo seveda “Baragova Pratika.” Urednik vajen takih slučajev se ni jezil, ampak je le dejal: “Tiskarski škrat” je spet eno pogruntal.”
Še en tak slučaj mi je v spominu. Bo menda že kakih 40 let. V Pennsy Ivani ji so imeli slovenski pevski zbori skupni pevski festival, če se ne motim v Con-nemaugh pri Johnstownu. Več tednov pred prireditvijo so objavljali v slovenskih listih dopise in oglase in vabili Slovence od blizu in daleč na prireditev, s katero je bilo dosti truda in dela. Izpadla je dobro in po prireditvi so objavili zahvalo za obilno udeležbo, zraven pa tudi opisali, kako se je festival vršil, kako so nastopali pevci, itd. Ob koncu v zaključni točki programa so nastopili zbori skupno in poročevalec je zapisal, da kaj takega še ni bilo v PennsyIvaniji in težko če kje drugje v Ameriki med Slo. venci. Peli so tako lepo ubrano, da je to ganilo in osvojilo vsako 'slovensko srce in vsakega slovenskega človeka. Prav v ten1 zadnjem stavku je pa stavec v tiskarni napravil napako. Zmotil ga je “tiskarski škrat” seveda(!), da ko je na stavnem stroju tipkal, je pri besedi “ubrano” kav snil pri drugi črki v besedi napačno. Na mesto, da bi kavsnil prstom na tipko, ki je prožila matrice črke “b”, je kavsnil na tipko, ki je prožila črke “s” in tako je nastala iz besede “ubrano” — beseda “usrano,” kar je pa seveda čisto nekaj drugega in tisti stavek se je glasil potem “Peli so tako lepo usrano. .
Vidite, kaj napravi mala tiskovna pomota samo z eno črko!
Pevci in drugi so, ki so prejeli Ust in to brali, so hiteli z veliko ihto nad poročevalca in bi ga kmalu križali, češ, da jih je tako grdo onečastil z njegovim poročilom. Poročevalcu je to povzročilo veliko nevoljo in vzelo mu je mnogo časa, da je vse pojasnil. In vse to radi ene same črke v eni besedi.
Se en slučaj naj navedem. V nekem dopisu je pred nekaj leti neki dopisnik poročal, da je neizprosna smrt pobrala v naselbini uglednega rojaka v naj lepši moški dobi 48 let starosti. Navajal je njegove številne zasluge, kako je bil delaven pri društvih, dober moder gospodar drugim in svoji dobri družini. Pri zaključku dopisa se je tako-le poslovil od njega:
“Spavaj dragi sobrat v miru božjem. Mi te bomo pogrešali. Tvoja užaloščena družina, kakor tudi mi vsi drugi želimo, da bi bil med nami še živ. A božja volja je odločila drugače.”
V stavku kjer je povdarjal, da ki bil med njimi še živ, je pa “tiskarski škrat” pokvaril besedo “živ.” Mesto črke “ž” je Vtaknil v besedo črko “p” in v dopisu se je bralo:
“. . . želimo, da bi bil med nami še piv!”
— Vidite tak hudomušnež je “Uiskarski škrat. ’ Ljudem nagaja kjer more in dela tiskarjem in drugim bele lase.
Vsem naj lepše pozdrave, “tiskarskemu škratu” pa figo!
Stari Majk.
Slomškova proslava
Cleveland, O. — Prosvetni odsek Baragovega Doma priredi v nedeljo 11. oktobra t. 1. ob 3:30 pop. v veliki dvorani sv. Vida Slomškovo proslavo o priliki stoletnice prenosa lavantinske ško-iije iz Št. Andraža v Maribor.
Prireditev je zamišljena v večjem obsegu in je temu primerno :udi izbran spored. Nagovor in govor, dve deklamaciji, recitacija in pevske točke (poje Korotan) ter štiri telovadne točke in nastop Knezovih mladih harmonikarjev, 'bomo videli na tej proslavi. O škofu Slomšku bo go-yoril ljubljanski vladika g. dr. G. Rožman.
Na sam spored kakor tudi na oosamezne točke se bomo še povrnili v Amer. Dom. Za danes samo opozarjamo, da hoče prosvetni odsek B. D. dostojno proslaviti velikega slovenskega škofa Antona Martina Slomška; na drugi strani pa hoče s to prireditvijo opozoriti naše ljudi na Prosvetne večere, ki jih ima v programu v tej zimski sezoni. Poleg tega hoče zainteresirati slovenske ljudi za lepoto maternega jezika, za slovenske šege in običaje. ,
Spored bo po pripravah sodeč tak, da bo vsakemu nekaj nudil. Fantje in dekleta se že tri mesece pripravljajo za svoj telovadni del prireditve, ki nam obeta lep užitek.
Po sporedu bo M. Tonklijev orkester poskrbel za ljubitelje plesa.
Vstopnice po $1.00 se dobijo v trgovini Familia in v potniški pisarni Bled. Tudi mladina jih bo prodajala in prosimo, da segate po njih.
Ivo Kermavner.
Kalinvudske novice
Telovadne tekme na panameriških igrah
Dalje)
Cleveland, O. — Ko me je po dolgem času zopet zanesla pot v Kalinvud, sem našel vse nekam mrtvo. Nič tiste živahnosti kot prejšnja leta. Ljudje se sicer še vedno zbirajo v Slovenskem domu, toda balinanje ni vredno tega imena. Zato sem se raje napotil k Ferdotu in ga vprašal, kako kaj živi.
“Kar gre, Tone”, me je bil Ferdo vesel, “le frižider mi spet nekaj nagaja, pa to ravno v tej vročini, ko bi se mrzla kapljica tako prilegla.”
Vprašal sem ga, zakaj se je preselil s Sylvia Rd., pa mi je pojasnil, da tam podirajo hiše, ker bodo kmalu začeli graditi novo veliko cesto.
“Veš, ni bilo tako lahko najti stanovanje, kot si ti morda misliš. Kar poslušaj, kaj vse sem doživel, predno sem našel to, kjer sem zdaj!”
Nekje na Waterloo mi je gospodinja rekla, da lahko ddbim tri sobe zgoraj in takoj pristavila, da šo oni navajeni na mir.
Ali imate otroke? me je vprašala.
Ne.
Klavir, radio ali kak drug glasbeni instrument?
Ne.
Imaš psa, mačko, prijatelje, ki bi te obiskovali . . .?
Ne, gospa, ampak moje nalivno pero malo cvili, kadar pišem, sem ji zabrusil in se napotil dalje.
Tri dni sem nato zaman povpraševal, četrti dan pa mi prijatelj z Vestsajda pove, da ve on za lepo stanovanje, le da je gospodar nekak čudak. Vseeno se napotim tja. Gospodarja, ki je bil še dosti mlad, sem dobil na porču. še preden sem se mu predstavil in mu povedal, po kaj sem prišel, je on začel:
‘Veste, gospod, pa pravijo da ni res, da bi bil moj oče moj sin, jaz pa pravim: Dobro. Če ni, sem pa sam svoj stari oče. Jaz sem namreč poročil vdovo, ki je imela hčerko, moj oče, tudi vdovec, pa je poročil njeno hčerko. Po pravici bi torej moral biti moj oče moj sin; če pa hoče ostati še za naprej moj oče, potem je njegova žena moja mati in njena mati moja stara mati. Ker sem z njo poročen, mi sedaj povejte vi, gospod, kaj sem prav za prav: Aliisem sam svoj stari oče ali ne?
Takoj sem sprevidel, da bo pri tem človeku težko živeti, čeravno sem mu moral dati prav. Napotim se dalje in povem ti, tako lepega stanovanja še nisi videl, kot bi ga lahko še tisti dan dobil, ko ne bi bil gospodar tak sko-
Cleveland, O. — Krasni in neverjetno sigurni so bili skoki na konju na šir brez ročajev. Večina deklet je izvajalo premet skozi ročno stojo. Tu se je odlikovala prav posebno E. Russel blondika iz Canade, ki si je izvo-jevala prvo mesto in zlato kolajno. Tudi na gredi je bila ona najboljša. Pri gredi moram o-meniti tudi naši Amerikanki B. Maycook in C. Collaun, ki sta zasedli drugo in tretjo mesto. Ti dve dekleti sta z Russelovo na čelu pokazali izredno težke in smele vaje na omenjenem orodju. In s kako sigurnostjo na tej ozki ploskvi! — Z največjim užitkom smo gledali naša dekleta in Canadčanke na dvovišink-ski bradlji. Tudi tu si je priborila zlato kolajno Russel-ova, toda naša T. Montefusco je bila prav malo za njo. Videli smo nekaj krasnih, težkih in narav' nost drznih izvedb, preskokov in odskokov. Dekleta, pa naj si bodo one iz USA ali iz Canade: hvala vam za tako krasno pro dukcijo! Le tako naprej in prihodnje leto v Rimu — tako upam — boste kar resno posegle v borbo najboljših na svetu. Razume se, da bo treba dodejati še nekaj težjih gibov in vse skupaj do skrajne možnosti izgla-diti.
Kaj pa fantje? V mislih imam tu v ppvi vrsti telovadce USA in deloma tudi one iz Canade. Nočem biti prerok, vendar se mi zdi potrebno in za stvar koristno, ako si nalijemo čistega vina. Ko me je g. G. Gulack, vrhovni vodja vseh ameriških telovadcev ob zaključku tekem vprašal za moje mnenje, sem mu takole povedal:
'Na krogih še precej manjka fantom za olimpijske tekme. Pogrešal sem razpor v stoji, raz-ovnih vzlekov do ročne stoje, spodnjih razpor je bilo malo in še te niso dovolj dolgo držali. In tudi v kolebnih gibih bi bili po-Irebni še kaki težji dodatki, isto velja za odskoke (izvzemši telovadca J. Ashmore), ki si je priboril na krogih zlato kolajno, ki je za zaključek napravil dvojni salto nazaj! — Na konju z roča ji je situacija sicer malo ugodnejša, vendar tudi to orodje nuj no potrebuje precejšnje korektu-le. Predvsem sem pogrešal visokih strigov, ki se na olimpij skih igrah brezpogojno zahtevajo. Več težjih prehodov bo treba dodati in tudi primerno težke odskoke. Nekateri so vrteli ko-
lesa in prehode samo v eno stran; olimpijska zahtevh: na obe strani! — Bradlja je bila precej Doljša, toda večjemu delu telovadcev manjka najtežji del (c), ki se zahteva pri olimp. igrah.
!Mimogrede omenim, da so vpletli mnogi tekmovalci v svojo poljubno vajo precej gibov iz obvezne vaje za Rim. — Vaje na drogu so me na vsem tekmovanju najprijetneje presenetile. Te so bile tudi najboljše in bodo nekaterim korekturami v Ri' mu brez dvoma dosegle visoko število točk. Nekaj kombinacij ;e bilo res takih, da so spravil6 gledalce naravnost iz ravnovesja. Tudi odskoki so v splošnem odgovarjali olimp. višini. Naj' 3olj me je presenetil na. J. Ashmore s svojim odskokom, ki sem ga prvič videl v svojem življe* n ju. Iz veletoča z nadpr. (torej veletoč nazaj!), se je malo preje predno je dospel v ročno stojo, spustil in preko droga (v smeri veletoča) izvedel skrčen salt° nazaj do stoje na tleh zadaj.
Na splošno se lahko reče: Naši tekmovalci morajo vplesti v svoje vaje vse težkočne gibe (h> c) kakor jih predpisuje tozadevni pravilnik za svetovna in olimpij' ska tekmovanja, in se pridno ^ temeljito pripravljati za Ri111, Letošnje tekme na panameriških igrah so pokazale jasno, da ima' mo v Ameriki dovolj sposobnih fantov in deklet, ki nas more, častno zastopati na vseh svet°' vnih srečanjih. Ker je tudi ame' riško telovadno vodstvo v Pra' vih rokah in ker imamo v telo' vadni organizaciji dovolj sp°' sobnih strokovnjakov, ki bod° mogli pripraviti naše fante h1 dekleta za prihodnje olimpijsk6 igre v Rimu, zato smelo pričakU' jemo, da uspeh ne bo izostal- £,e bo vse to tako funkcij oniralo ka' kor je potrebno, potem sm6^0 pričakovati, da se bodo naši fair tje uvrstili med Švicarje, Nem' ce, Fince in Čehe, ki se bodo val borili za bronasto kolajno, odo0' sno za tretje mesto. “G. Gula0^
m
pub. Pravijo, da ko mu je žena umirala, 3 din ni zapustil njene postelje. Le kadar je telefon zgoraj zvonil, ji je prižgal svečo in ji naročil, naj bo mirna, da bo on takoj nazaj. ‘Če bi pa slučajno prej umrla, ne pozabi upihniti sveče, preden greš, da ne bo zastonj gorela!
Kaj sem torej hotel drugega kot še naprej iskati.
“Ferdo,” sem ga prekinil “jaz te ne morem več poslušati, ker je prevroče. Le to mi še povej, kaj misliš o kalinvudskem orkestru? Ti si večkrat v Baragovem domu, ko imajo vaje in tudi na muziko se precej zastopiš!”
“Tisto že, ampak jaz bi rad, da bi to ostalo med nama. Meni ,se namreč zdi, da nekdo med njimi, pa ne vem, ali je Matic ali Vid, če ni morda Frank — igra preveč v duhu krščanske dobrodelnosti.”
‘“Kako to mišliš?”
“Saj veš:	Naj ne ve levica,
kaj dela desnica!”
Zahvalil sem se Ferdotu za novice in ko sem že odhajal, me je vprašal, če sem še vedno v bolnišnici. Ko mu povem, da še, mi reče: “Saj sem te že februarja namaraval obiskati, toda ravno takrat je zapadel sneg. Mogoče se pa kaj kmalu spet vidimo.” žejen, kot sem bil, si nisem nič bolje želel, kot da bi tudi v resnici in za vedno ostalo pri tistem “mogoče.”
Mecan.
mi je nato rekel: Se strinjali1 Vami.
Morda se bo kdo spraševal pa s prvim in drugim mestoi11' ker se bo predvidoma toliko Pr 'vovristnih telovadnih naT°a borilo šele za tretje mesto. ^a to bi si dovolil pripomniti 1°^’ Ti dve mesti sta rezervirani vsaj tako vse kaže in danes izg da — zaenkrat še Rusiji in ^ ponski. Zdi se mi, da bod° Rimu Japonci tisti, katerifl1 pripadla zlata kolajna kot tvu in se jim bo morda posreC _ lo Sovjete izriniti na drugo ^
te-
sto. Morda, toda težko bo t°
vih
ker bodo Sovjeti tako pripi-3 ^ svoje telovadce, da bi lahko zaprtih očeh izvajali orodne je. Prezreti pa tudi ne smeIia_ žilavih Japoncev, ki bodo naPra, vili vse, kar je človeško sp 0 _ mogoče, da se enkrat revanž11^ jo Rusom. Bomo videli. Vse kor pa je po mojem prepri6ar^a danes najboljši telovadec svetu Japonec Ono. In če b° ^ imeli Japonci še nekaj takih> P^ tem jim zmagovalnega vencak0l bodo mogli obesiti tako vis° da ga ne bi dosegli.
Ivo Kermav1161'
Krave povzročile zifle na cesti
d*

Krave so polomile plot g, pašnika in jo udarile na avt° ^ sto med Hamburgom in ®re^-nom na Nemškem v času ,

jega prometa.
Najprej je težek tovornjaki
vozil na rob ceste in se
,	ro0"'
preko strmega cestnega * .ji
nato so v kravjo čredo zav ^
trije osebni avtomobili, en.
vorjnak in štirje motocikli • ij
Več sto čevljev daleč na 0 g,
ležali razbiti avtomobili J11 -o
bite krave. Skupno ocenili na pol milijona (okoli $100,000).

------°------i; eV°
— Država Iowa ima oko ^
četrtino vse prvovrstne 0 valne zemlje v deželi.
XHERISKS BOMOVTNX,

V JUGOSLAVIJO ... v manj ko 7 dneh s “Queens”!
ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA
I. razred	II. razred
PREKO CHERBOURGA Bodisi Queen Elizabeth ali Queen Mary, največji veleladji na svetu, plujeti vsak teden iz New Yorka.
Obiščite spotoma Pariz in še boste na cilju v manj ko 7 dneh, tako ali še hitreje kot direktno vozi ladja preko morja.
v Ljubljano Zagreb Beograd
$33.10
$35.10
$40.25
$21.45
$22.85
$26.30
•	Uživajte dodatne počitnice na poti. Simpatična družba, slovita Cunard postrežba in zabava —
BREZ dodatnih stroškov.
•	Vživajte slovito mednarodno Cunardovo kuhinjo, vključujočo Vaša priljubljena jugoslovanska jedila.
•	Queen Elizabeth in Queer. Mary sta edini potniški veleladji opremljeni z ravnotežniki (stabilizers) za udobno in lagodno potovanje.
•	Znižane sezijske cene od 23. avgusta. Prvi razred od $392, Kabinski razred od $244.50, Turistični od $186.
Obiščite Vašega lokalnega potniškega zastopnika — uredil Vam bo vse potrebno za vožnjo do Vašega cilja!
DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO!
Priročno, zanesljivo — kupite jim Cunard vozni listek v U. S. in prepustite Cunardu ureditev ostalega. Vprašajte za podatke.
IVAN LAH
MOJSTER ROBA
mm
To je bil odmev onega velikega boja z valovi in viharji, ko se ttiu je odkril svet bogov.
Roba ni žaloval nad seboj in nad izgubljenim časom; miren le bil njegov obraz, niti žalosti, niti radosti ni bilo na njem.
Preživel je tako med nami vso zimo, posedal je z nami po kasarnah, pil je čaj in poslušal naše pogovore, ki se jim je le tu in tam posmejal z negotovim smehom. Tako je minil predpust in bližali so se neugodni časi prve Pomladi; takrat je prišlo pismo °d gospe Sabine, ki je Robo pohabila k sebi, da bi napravil njen portret. Sprejel je ponudbo, ki se mu je zdela kakor rešitev iz dosedanje negotovosti.
* * *
Zvečer smo sedeli skupaj; nihče ni govoril o slovesu, toda Veselja ni bilo med nami. Roba je pil vino.
“Zdi se mi,” je rekel, “da se elovek potatari, ako pije čaj. Pol
besedni, ni nam bilo do radosti.
Toda v svoji zmedenosti je nekdo začel govoriti o antiki. Menda ni vedel, kaj bi govoril, in je
začel govoriti o umetnosti. Nikdar nismo govorili o njej, ka» kor dostojen človek ne govori d ljubezni. Ampak beseda je pa(l-la in ni hotela izginiti, odmevala je od stene do stene po celi sobi in je motila pogovor.
“O antiki govorite,” je rekel mojster Roba, “tudi meni se hoče govoriti.”
Vsi smo obmolknili.
“Antika je nedosežna popolnost, je svet zase, ne moreš je drugič ustvariti, moreš jo samo posnemati. Kateri bog more u-stvariti svet, našemu enak? Ako ne bo enak, bo podoben in ne enak, ako pa bo enak, bo po našem posnet. Antika je, kakor prva mladost; mnogokrat se človek pomladi in razveseli, toda mlad je samo enkrat; antika je,
MALI OGLASE
tatarske hinavske in priliznje-; kakor pnva ljubezen: mnogo-116 duše zleze vanj. Bogovi so krat človek ljubi, toda prvič Iju-Vedeli, kako je s pijačo: zato so ti samo enkrat. Naši narodi so
htali čaja Tatarjem, sebi vina.” Ril je dobre volje, kajti sicer hi ne bil govoril toliko. Zdel Se je kakor premia jen. Kakor ha je padlo ono težko, moreče hreme z njegove duše. Zmago-vita radost je sijala z njegovega obraza. Mi smo bili redko-
v BLAG SPOMIN
desete obletnice smrti naše ljubljene in nepozabne matere
ELIZABETA AHEY
rojena SCHUMER. ki je v Gospodu zaspala dne 16. septembra 1949
šinilo je že deset let,
?dkar si zapustila nas in svet, Nam pa je težko pri srcu, ker Te več med nami ni.
Ri ga dneva in ne noči,
ha nam ne ti bila v mislih Ti,
■Počivaj v miru, blaga duša, Preljuba mati, v grobu tam.
V spominu trajnem boš ostala, Pepozabna draga nam.
^bijoči ostali:
TOM, sin,
p Brigita lencl, stepi
^AULICH, in ALBINA TROHA, n,	hčere
^eland, Ohio, 16. sept. 1959.
Ohir.rs R- iz Miller Ave., Euclid, tig] 0’ stara 49 let, pravi: “Nisem ve-Žai * Zak_aj sem vedno tako trudna, klPrS . 'n brezbrižna do vsega, do-p0,t, T' neki prijatelj ni rekel, da ^Skušam “LOVIAN CAPSU.LES”. čut; 80 mi pomagale. Sedaj se po-enPr„:. tot bi bila stara 25 let, polna 8'ie, moči in življenske sile.” LOVIAN CAPSULES
Mandel drug co.
Waterloo Rd., Cleveland 10, O. 25 „ Razpošiljamo vsepovsod!
50 za $3.69. 100 za S6.A#


wt»m»»tt»»»tnt»ttr-
POPRAVLJAMO
pENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT 00.
6605 St. Clair A v«.
EN 1-1633	|
bili, kakor otroci, ki ne zaupajo samim sebi in se hočejo učiti pri starih. -Niso verjeli v svoje sile, dokler ni prišel njih čas, da bi bili skoi’aj poginili od Samega oponašanja: niso' si upali niti govoriti niti pisati ampak so vedno gledali na ona dva naroda. Ali naj vam govorim o srednjeveški nezmožnosti ah o renesančni navdušenosti ali o francoskih barokih ali o nemških olimpijcih? Ali je bila resnica, ali je bil sen? Kadar se je zamračilo po Evropi tako, da so se po tleh vlačili oblaki in so se ljudje dušili v lastnem smradu ter rili po tleh, da bi ne videli obličja boga — takrat so zašu-meli valovi, megle so se razgrnile in priplavali so olimpijski bogovi s svojim mirnim nasmehom ter so pogledali na izgubljeni človeški rod. Po penah valov so priplavale sirene, nimfe so se pokazale na bregovih rek, izza grma je priškilil radovdeni silen. Bakhus se je zamajal s svojo številno družbo med drevesi pod vinogradi. Venera je spala v svoji čisti krasoti, Amor ob njej se je oziral po svojem plenu. V oblakih pa se je dvigala veličastna družba bogov. Tako je bilo. Toda mi smo vz-rastli. In sedaj? Kaj sedaj? Kdo smo mi? Vzrastli smo, kakor so nas vzgojili. Stare bogove so nam pokazali in novih so nas učili. Vse je bilo prazno, zato je bilo prazno naše življenje. Napolniti ga je bilo treba — treba je bilo opojnosti. Ali poznate opojnost življenja? O tem vam govorim, ako govorim o antiki; ne mislite na pijanost, na opojnost mislite, življenje ni božji dar, ampak je božanska sila, in nje delo smo mi. To je bila zavest antike, zato je ustvarila krasne bogove, čudovit svet leži v nas, več nego smo kdaj povedali. Kdo je izkopal vse zaklade sveta, kje je konec več-nosti? Vse leži v vas: vi ste cvet življenja. Sedaj je čas govoriti take besede. Dobra rastlina doseže cvet in se ospe, da rodi iz sebe novih cvetov. V tem je nje večnost in pomen. Iz zemlje pridejo rastline in se v zemljo vračajo.
(Dalje prihodnjič)
Sv. Višarje dobile novo razsvetljavo
Znanai Marijina božja pot na Sv. Višarjah and Trbižem je dobila pretekli mesec električno razsvetljavo. V bližnji bodočnosti upajo, da bodo lahko romarski dom in vse ostale prostore oskrbeli tudi z vodo iz novega vodovoda. Ker bo vozila v kratkem na Višarje tudi vzpenjača bodo lahko tja.romali tudi bolniki in pohabljenci. Romarska cerkev bo prihodnje leto praznovala 600-letnico obstoja.
Dekan A. Simčič — generalni vikar
Apostolski administrator msgr. dr. M. Toroš je imenoval solkanskega dekana č. g. Andreja Simčiča za svojega namestnika in gen. vikarja.
Skupen nastop italijanske in jugoslovanske TV v Kopru V torek, 26. avgusta, se, je vršil v Kopru ob velikem, navdušenju občinstva večer italijanskih popevk v okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Slovenska Radio televizija je poskrbela' za tehnično plat nastopa, režijo in televizijski prenos, italijanska RAI-TV pa je sodelovala s pevci, orkestrom in napovedovalko.
Zapečateni grobovi Potem ko so oblasti odredile pokritje zloglasne podzemske jame, takozvanega rudniškega jaška pri Bazovici, je sedaj doletela ista usoda tudi kraško jamo pri Repentabru, kjer počivajo muičeniški ostanki oseb, ki i so jih titovci vrgli vanjo. Usojeno jim je, da bo njihov zadnji počitek za vedno med odpadki in smetmi ter gnilimi živalmi.
Študijski center za žrtve komunizma! skuša na vse načine od vlade doseči prepoved prekritja jame, dokler ne dvignejo trupel /žrtev komunističnega nasilja.
Središče starin Gorica bo po vzoru drugih večjih mest morda že letos imela svoje arheološko središče. Dela na Trjgh sv. Antona, v nekdanjem starem mestnem delu, napredujejo, čeprav še počasi. i Kot je znano, sta na “Starem placu”, kot so ga še stari meščani imenovali, stala ž'e v 13. stoletju samostan in cerkev Sv. Antona. Ustanovil ju je sam pa-dovanski svetnik ter ju nekaj časa thdi' vodil. Ostanki temeljnih kamnov so se pokazali že pred meseci, ko so nameravali trg preurediti. Starinoslovci so dela ustavili, dokler se ne izkopljejo še drugi starinski o-stanki ter ustanovi arheološko središče z' vrtom.
Nedavno so postavili na svoje mesto tudi starinski vodnjak, ki je že dolgai leta sameval na dvorišču policijske vojašnice v Ulici sv. Klare. Urad za varstvo starin namerava popraviti tudi križne hodnike palače Schoen-haus, last grofov Lamthieri, kjer se je odigravalo življenje srednjeveške fevdalne Gorice, j
Po končanih popravilih bo goričko mesto za eno privlačnost bogatejše.
Italijanske šole v Istri
V Istri je 32 ljudskih šol in pet gimnazij za okoli 2,100 italijanskih otrok. Te šole so italijanske na temelju londonskega dogovora podobno kot osobje slovenske šole na Tržaškem. Med tem ko je za slovenske šole na Tržaišikem dovolj domačih učnih moči, je na italijanskih šolah v Istri veliko pomanjkanje italijanskih šolnikov. Ti so ob koncu vojne večinoma zbežali v Italijo.
Kipeči oceani
Fred Hoyle, profesor na angleškem vseučilišču v Cam-bridgu, je s pomočjo elektronskih računskih strojev, proučeval, kako je naraščala temperatura sonca .za leta nazaj. Dognal je, kar tudi sami občutimo, da postajajo zime yedpo zmernejše. Če se bo vročina v dosedanjem merilu, stopnjevala, bodo čez pet milijard let vse vode v oceanih zavrele in'bo — konec sveta. K sreči je to še precej daleč!
Odprto od 1 - 6 609 E. 117 St. ZAZNAMUJTE SI TO!
Brezhibna 2 - družinska hiša, plinska furneza, garaža, lep lot. Južno od St. Clairja blizu trans-portacij. Samo $15,000.
V HOLY REDEEMER FARI Lepa 6Vc-sobna kolonialna hiša, moderna, nov vodni tank in fur-nez, dvojna garaža, nadglavna vrata, na razpolago dodatni lot. Samo $13,000.
BLIZU HAZELDELL ŠOLE
Na novo pleskana 6-sobna hiša, nov furnez, garaža iz rumene o-peke, samo $11,000. Lastnik zaskrbljen.
V OKOLICI SHAW-ST. CLAIR-125 ST.
6 dobro zasnovanih 4-sobnih stanovanj, 6 novih furnezov, bakrene cevi, spodaj kurjeni vodni tanki, nobenih popravil.
6 zidanih stanovanj, 4 garaže, stavba v odličnem stanju. Kličite za nadaljna pojasnila.
D-5 CAFE
Vsa notranjost dekorirana, vse pritikline, oprema in kuhinja nova. Idealen kraj na vzhodni strani mesta. Zahtevajo $30,000.
JANŠA REALTY 00.
13007 St. Clair Ave. GL 1-4550
(16,18,2l.sept)
Sobe se odda
V najem se odda 5 sobno stanovanje s kopalnico. Vprašajte na 1301 E. 55 St., ali kličite UT 1-0369.	—(180)
NA PRODAJ
Na East 73. cesti, 7-so‘bnai hiša v dobrem stanju, nov furnez, bakrene cevi, klet, 4 spalnice. Hiša je vredna cene od $11,500.
V fari St. Jerome, dvodružin-ska hiša, 5 in 5 sob ter 3 sobe na 3. nadstropju, polne kopalnice, zidana garaža za 2 kare, lep prostoren dom v zelo dobrem stanju. Dobra dohodnina! Oglejte si jo še danes!
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.
KE 1-5030
(16,18,21 sept
Sobe se odda
Štiri velike čiste sobe s kopalnico se oddajo na E. 68 St. Kličite EN 1-4262 po 6. uri zv.
(178)
Lastnik prodaja
hišo za dve družini, 5-5 sob, garaža, ograjen vrt, plinski furnez, avtomatični vodni grelec, vetrna okna in vrata, nič popravil, nizki davki. Nizka cena za hitro prodajo. Lastnik gre iz mesta. Nadaljna pojasnila pri lastniku na 1277 E. 58 St. spodaj.— Cena $10,000.	(181)
Hiša naprodaj
Enodružinska, osem sob, 4 spalnice, na novo dekorirana, blizu 'šbl, trgovin in transporta-cij, nov plinski furnez, avtomatični vodni grelec, polna klet, dvojna garaža. Oglejte si! Kličite LI 1-8733.
(178)
Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok išče 4 ali 5-sobno stanovanje v okolici sv. Vida. Kličite RA 1-0754.	—(178)
Sobe v najem
Štiri sobe se oddajo zgoraj blizu Holmes Ave. furnez na plin na 721 E. 160. St. LI 1-3336.
(178)
Naprodaj
Naprodaj je električna peč “Frigidaire” izdelka, zelo malo rabljena, za polovično ceno. Kličite IV 1-5548 po 5. uri zvečer.
(178)
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gor kota in vroča voda, zgoraj, za^ daj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru.	(MWFX)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
V najem
3 sobe in kopalnica, na novo-dekorirane, se oddajo na 1128 E. 67 St. ispodaj, zadaj. —(178)
Ifiša za $8,500!
Bungalov s pet sobami je naprodaj nedaleč od Grovewood in E. 170 St. Dnevna soba, kuhinja, 1 spalnica in kopalnica v pritličju, dve spalnici zgoraj.
Dvostanovanjska Hiša s 4 in 4 ter kopalnico, dvema plinskima pečema na dobrem kraju v bližini Grovewood je naprodaj za $21,200.
LAKELAND REALTY 00.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
(180)
’Pohištvo naprodaj
Radi selitve prodajam novo opravo za spalnico z dvema posteljama, novo in staro tapecirano pohištvo za dnevno sobo, nov štedilnik in rabljen hladilnik, eno rabljeno dvojno posteljo. Kličite EX 1-4562 od 6. do 10. ure zvečer.
-(180)
EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI PRI MAY
^MAY-
MENI

STAROMODNI DNEVI NAKUPOVANJA!
POSEBEN NAKUP! Dečje slovite
MODELNE SNEŽNE OBLEKE
Tudi jopiči in površniki
Regularno od 10.99 do 19.99
SNEŽNE OBLEKE
Prepoznali boste te modelne snežne obleke priznanega izdelka. V skupino so vključene take iz 100% volne, nylcna, Bedford korda z orionsko ali s prešito podlogo. Vse so bile modelni vzorci naše redne zaloge, katerih cena je veliko višja. Mere 2 do fiVz.
8.99 do 13.99 jopiči in površniki
Zimske čepice 1.99 za male dečke
$!
s prešito podlogo. Iz tople volne ali korda, poliranega bombažnega blaga ali twilla. V novi,- jesenskih barvnih odtenkih. Mere 6Y4 do 6%.
6
.99
Jopiči, površniki in -‘parke”, originalno po mnogo višjih cenah, iz volne ali podloščenega bombažnega blaga. S kapuco ali z ovratniki. Orlonska ali prešita podloga. Mere 4 do 6%.
Ihe Mav Co.Ts Basement—Oddelek dečjih oblačil v mestu in na Heightsu
mmr%KA domovina,
/j	KRIŠTOF KOLUMB
jj Odkritje Amerike
Vsak si je trudil izbrati boljše kaj se razprostira pred mano:
, k> •
ZGODOVINSKA POVEST
mesto za opazovanje in nikdo ni msilil na spanje, če tudi je sobice že bilo zašlo in je bila nočna' tema pokrila morje. Sam Ko-
reobdelana puščava ali pa bogata dežela Cipango? . . .
Jutro je dalo odgovor na Kolumbovo vprašanje: pred njim
čiti, kje je San Salvador, začeli razpršila in pred očmi mornar- popolnoma porasen z gozdom, so natančno preiskavati smer j jev razprostiral se je zelen, cve- vendar je bilo videti, da je ob-
lumb je sklenil prebuditi vso je ležal otok, katerega je on i-noč na mostiču. Hodil je sem-[menoval San Salvador, kakor bi tertja in oziral se proti zapadu, gr. prinašal v žrtvo Odrešeniku z mrzličnim pričakovanjem. Na- sveta.
krat, bilo je okrog desetih, je , Kje je pa sedaj otok, katere-zdrhtel, zagledal se je v nočno ga je imenoval Kolumb San Sal-temo . . . Cez jedno minuto se vador in domačini pa Guana-mu je izvil globoki vzdih iz pr- ham ali Guanahani? Sramotno si. Opotekel se je in z rokami se moramo priznati, da ni več znan prijel za držaje. Toda ta slabost kraj, kjer so se srečali prebival-je trajala le jedno trenotje. Zo-Jci Novega sveta z došleci iz Sta-pet se je zravnal, odkril klobuk rega sveta. Verjetno je le to, in pobožno obrnil oči proti ne- da je Kolumbovo brodovje bilo bu. Potem se je nagnil čez drža- zadelo na jednega ravnih koral-je in zaklical:	jnih otokov znanih pod imenom
—Peter Gutjerec! Semkaj! ( Bahamskih, a katerega teh oto-... Hitro! ... Kmalu bodete pri- kov je Kolumb imenoval San
ča mojemu odkritju!
—Kaj je takega, gospod admiral?
—Poglejte tjekaj? Kaj je?
—Svetloba, gospod admiral!
—To torej ni prazna domišljija, zmota vida! Roderigo de Segovija, Dijego de Arana, vsi pojdite semkaj, da bodete videli, če se ne vidi svetloba.
Poklicani so hiteli na mostič, a ko iso prišli na mostič, je svetloba izginila.
—Nobene dvombe ni, — zaklical je Kolumb, — da to svet-hkanje ni drugega, kakor premikanje luči na suhem in to je znamenje, da je zemlja obljudena. Posvečeno bodi ime Gospodovo! ...
Do dveh potem ni bilo nobene premene. Nakrat se je zabliskalo na “Nini,” pokazal se je lahek dim, in zagrmel je strel v znamenje, da se jasno vidi zemlja. Mornar Roderigo Triana, doma . iz Malinosa v pokrajini Sevilji je prvi zagledal pri lunini svetlobi peščeni holm, tekel k topu in zaklical z vso silo:
—Zemlja! Zemlja!
Za Kolumba je bil ta strel znamenje zmage njegove ideje in odločitev njegove osode. Napolnil je vso njegovo osebo z neobjasnjivimi čuvstvi. Globoka tajnost morja, za učenjake nedosegljiva uganka, je bila rešena, stal je pri zibeli novega, sveta, iznajdenega v korist krščanstvu.
—Umrl bodem, stoletja bodo minola, a mene bodo pomnili — govoril je sam iseboj. — Dne 12. oktobra 1492. 1. bode zaznamovan v letopisih vsega sveta! A
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS OPPORTUNITY
A REAL OPPORTUNITY To Get a Moneymaking NIGHT CLUB and RESTAURANT BUTLER COUNTY NIGHT CLUB and RESTAURANT Potential as one of the leading night spots in Butler County. Accommodates over 100 persons, bu’sy highway location, 15 acres land for expansion. Illness forces sale. No phone information. Write for appt. Violet M. McCall Realtor, 350 N. Main St., Butler.
(178)
CATERING SERVICE
TOM CATERING SERVICE Hall - Home - Plant - Office Weddings - Buffets - Luncheons Dinners - Cocktails - Parties Receptions HEmlock 1-3234
If No Answer Call WAlnut 2-2447 344 Freeland St. HEmlock 1-3234
(178)
AUTO REPAIR
BEAUTIFUL BODY WORK FIRST CLASS PAINTING Complete Mechanical Service INSURANCE JOBS LIMITED ANDY’S BODY SHOP Slickville, Pa.
Phone ULrick 6-2655
(178)
Salvador, ni dognano, kajti Ba-hamskih otokov je 12 večjih in kakih 600 matijših. Primikajoč se k Antilskim otokom se vlečejo od otoka Hajiti do polotoka Floride. Nekateri so pokriti z zelenjem, a vsi so jako revni, kar se tiče rudnih in koristnih 'rastlin, v tem ko je Kolumb iskal v Novem svetu bogastva obstoječega iz zlata, dragocenih kamnov in dišav. Ker tega tam ni bilo, ni čudno, da je bil San Salvador kmalu pozabljen in zapuščen. Nezadostna zvezdoznan-ska znanja Kolumbova so tudi mnogo kriva, da ni natančnih podatkov, kje je bil San Salvador. Če tudi se je ob začetku vožnje mislilo napraviti točen zemljevid vožnje in vseh odkritij, a vendar se to ni zgodilo, vsled pomankanja specijalnega znanja. To pomankanje znanja se posebno jasno vidi v določitvah zemljepisne širjave. Tako je Kolumb določil zemljepisno širjavo Kube s 42°, namesto 21°. Na zemljepisno širjavo San Salvadorja kakor jo’ je bil določil Kolumb, se torej tudi ni zanesti. Tudi drugi stari zemljevidi Zapadne Indije ne morejo dati nobenih točnih podat kov. Na njih se do XVII. stoletja ne nahaja niti ime Salvador. Sploh se Bahamski otoki, ki nimajo posebne vrednosti, jako površno zaznamovani na vseh zemljevidih.
Pozneje so popraševali domače prebivalstvo, da bi izvedeli, kje je bil San Salvador, a ta poizvedovanja niso imela uspeha, kajti v 150 letih je bilo vse domače prebivalstvo izumrlo. V 1525. letu so ti otoki, ki so bili dosti gosto natseljeni, bili že tako ob ljudi, da je častiti Peter de Celja zbral v vsem 11 ljudi domačinov in jih peljal na otok Hajiti, da jih reši odpeljave v robstvo.
Novejši preiskovalci, ki so si postavili za svojo nalogo, dolo-
CHICAGO, ILL
Kolumbove vožnje. Razumljivo je pa, da pri tedanjem netočnem izračunanju in pomanjkljivem potnem zemljevidu ti poskusi niso priveli do zaželenega uspeha.
Smer vožnje Kolumbovega brodovja ikaže na štiri otoke, ki se nahajajo od severozapada proti jugovzhodu v sledeči vrsti: Kat Island, Vatling Island, Mariguana in Turk Island.
Slednji teh otokov ima svoje zagovornike imajoče ga za San Salvador. Irving in Humbold imata za San Salvador Kat Island,, španski zgodovinar Mu-noc in Anglež Beher smatrata za San Salvador Vatling Island, Vamvagen Mariguano in Nava-reta Turk Island.
Za svoje mnenje vsi ti preiskovalci navajajo nekaj podat-kov, a proti vsakemu mnenju je cela kopa ugovorov. Beherjevo mnenje velja še za najbolje veljavno med zemljepisci in ima največ privržencev. Po tem takem se mora za San Salvador priznati Vatling Island, ker njegova lega in. obrisi v vseh - ozirih še najbolje vjemajo s Kolumbovim potnim dnevnikom.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
V Novem svetu
Prekrasno jutro, kakeršna so samo v tropičnih deželah, se je začelo. Na nebu so bili temni o-blački, samo na vzhodu so se žarili in spreminjali v tisočerih svetlih žarkih, ki so spremljali vzhod solnca. In sedaj se je zabliskalo površje morja v prvih
teč otok. Na temnomodri povr-(ljuden. Množina popolnoma na-šini morja videl se je otok kot gih domačinov je prihitela na velikanski smaragd.	|breg, in so z znamenji in maha-
—Tukaj smo, kjer ise nahajajo njem izražali svoje začudenje in indijski zakladi. Ta otoček leži radovednost, ko so videli bele
Ta otoček leži pred eeliiro, moja naloga je izpolnjena. Slava Bogu na višavah!
S solzami veselja je zapel “Tebe Boga hvalimo” in vsi mornarji so se mu pridružili.
| Ko so utihnili glasovi vesele himne, razleglo se je glasno povelje admiralovo: “Zasidrajte se!”
Vse, kar je moglo gibati, je hitelo, da izvrši nepotrpežljivo pričakovano povelje. Jedva so bile ladije zasidrane, je Kolumb v prekrasni uniformi, obkoljen s spremstvom, šel na mostič in zakričal na ves glas.
—Pozor! Poslušajte! Izpustita,, čolne!
—Spustite eolne! — razleglo se je v odgovor povelje na vseh Lidijah.
—V oklepih in čeladah v čolne, — zaukazal je Kolumb.
Začelo se je tekanje semtrtja, dokler ise niso izpolnila vsa admiralova povelja.
Kolumb je šel v admiralski čoln s .kraljevo zastavo v roki, v spremstvu vseh uradnikov ekspedicije. Hkratu ž njim sta šla 'r/ čoln poveljnika “Nine” in “Pinte,” brata Pinsona, tudi v bogatih oblekah in v spremstvu mornarjev. Vsak Pinsonov je i-mel v rokah zastavo, kateri sta bili okrašeni z zelenim križem in začetnimi črkami kraljevskih imen F. in I.
Zaželeno obrežje se je naposled razprostiralo mornarjem solnčnih žarkih. Megla se je pred očmi: Če tudi je otok bil
radovednost, ko so videli prišlece. V tem so se čolni bolje in bolje približali bregu. Voda je bila tukaj tako prozorna, da se je popolno jasno videlo v globočino več sežnjev.
Kolumb je prvi stopil na novo zemljo, pokleknil in jo poljubil; goreče je molil prav iz dna srca. Spremstvo ga je posnemalo.
Ko je tako izrazil svojo ginje-
nost in. hvaležnost, je Kolumb vstal, potegnil meč iz nožnice in razvil kraljevsko zastavo.
—V imenu Boga Očeta, Sina j in Sv. Duha, proglašam ta otok za posest presvetlega kralja našega Ferdinanda in presvetle kraljice Izabele! — zaklical je slovesno.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv.
Prijave nepotrebne Nad North American banko
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovcrnost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel,: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Petinšestdeset let
nudi KSK.J ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.

ČISTILNA RAZPRODAJA
NAJBOLJŠA PRILOŽNOST ZA DOBER KUP!
Nova zaloga raznega pohištva prihaja in zato prodajamo po^pjepp zalogo nekaterih delov pohištva po izredno UGODNIH CENAH!
MALE VZORČNE PREPROGE so po .	. ... 79c in $1.29
NEKOLIKO FOTELJEV ZA DNEVNO SOBO —
zelo dober kup ...._......do 50% POPUSTA
MALE MIZICE ZA DNEVNO SOBO dajemo z
^	% do 1/3 POPUSTA
TRI SPALNICE, po 3 kosa, DAJEMO z 1/3 POPUST
NEKOLIKO GARNITUR ZA ZAJTRK imajo i/2 POPUSTA
Pridite čim prej, oglejte si, kupite in napravili .......-boste odlično kupovino!	^	-
ANTON GRDINA IN SINOVI
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road	KEnmore 1-1235
Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9. zvečer V torek in soboto do 6. ure - V sredo zaprto cel dan. DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske 1 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od *500.00 do $15,000.00.
'K. S. K. JEDNOTA nudi tri $400.00.
načrte operacijskih podpor do vsote
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska molka
»
zveza v Ameriki
VOCATION
Whai About You?
The Franciscan Sisters
Are looking for girls who are willing to serve God as
•	Nurses • Nursing Instructors
•	Supervisors • Administrators
•	Technicians	• Dieticians
•	Medical Librarians • Cooks
•	Seamstresses	• Sacristans
and in many other departments.
Is God calling you? if you are interested, please write today for information to
Reverend Mother General St. Mary of the Angels Convent
1000 36th St. Rock Island, 111.
____________________________(182)
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd- Cleveland 19, O Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: ANTOfI KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave,
Cleveland 3, O.
Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKpVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O.
PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR:
JOHN STRAUS. 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O.
MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O.
LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze. JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov: ...
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
Moj novi naslov;
MOJE IME:
PROSIMO, PISIT1 RAZLOČNO.
PRIJAZEN KOZLIČ — Ko sinko ni maral mleka, ga je mamica v Namurju v Belgiji ponudila kozliču, ki se jima je približal.
—Vi, Rodrigo Eskobar, kraljevski beležnik brodovja, vi Ro-drigo-Sanhec de Segovija, generalni nadzornik ekspedicije, in vi Dijego de Arana, bodite temu priče! Da ne bi bile v bodoče kakih razporov, ukazujem vam, Rodrigo Eskobar, da napravit6 zakonito listino in jo oskrbite s podpisom vseh navzočih.
Kraljevski beležnik je hitro izpolnil dano mu povelje in listino so takoj vsi podpisali.
(Dalje prihodnjič)
------o-----
Primera
Mina ima psa, ki ga je .dobila šele včeraj.
Pes sedi pod štedilnikom in noče ubogati.
Mina ga nekaj časa vabi, nap0' sled pa kriči. Pes se ne gane.
Takrat reče Minin mož:
“Nehaj vendar! Pes te ne b° nikoli ubogal.”
Mina še zasmeje: “Pri tebi sem imela v začetku iste težave!”
Ženske dobijo delo
Vadba na šivalnem stroju
Sprejmemo več začetnic, da bi se izučile delati na električ' nih šivalnih strojih. Oglasite s® osebno od 8:30 do 3:00 pop.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St.
(16,18,22 sept)
DELO DOBIJO
Delo za moškega in žensko
Išče se izkušenega pekarja Z<1 delni čas. Slovenec ima pred' post. Išče se tudi ženska za čiščenje trgovine. Sporočite svoj? ime in telefon v uradu Am°r'' ške Domovine.
(179!
HELP WANTED MALE
Young Men
(WEST SIDE RESIDENTS) to train for
Kitchen Positions of all types (Cooks Excluded) definite opportunities for advancement full and part time position Apply
STOUFFER’S
Employment Office 1375 Euclid	5th Fjo'jj
HELP WANTED — FEMAt^
Young Mothers And Housewives
Be More Be a
Stouffer Girl
Train Now. for
Full or Part Time Waitress Positions in our
Hew
Public Square Restaurant
or
our other
Cleveland Locations
STOUFFER’S
Employment Office	,
5th Fiotf
1375 Euclid

Waitress
Experienced — good work1 ^ conditions.	TfJ1
SOLOMON S RESTAURAh1 13905 Cedar Rd.
WAITRESSES
young mothers and housewives be more be a
Stouffer girl Train now for full or part time waitress
and hostess position in our new	.
Public Square Restau^11 or our other Cleveland location
STOUFFER’S
EMPLOYMENT OFF1™