URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 2. oktobra 1986	.št.: 27
242.	Odlok o ureditvenem načrtu »Kopališče v Radencih«
243.	Odlok o zazidalnem načrtu Radenci-Jug
244.	Odlok o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin V inč ec
VSEBINA
245.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje
242
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1986 sprejeta
ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU »KOPALIŠČE V RADENCIH«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Kopališče v Radencih«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod štev. 4/86-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin Družbenega plana
občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 — označitev posameznih funkcij v območju zdravi-	M 1:5000
lišča	M 1:5000
— geodetska podlaga območne obdelave	M 1:5000
— obstoječi objekti in komunalne naprave	M 1:1000
— ureditvena situacija — predlog	M 1:500
— arhitektonsko zazidalna situacija	M 1:500
— zakoličbena situacija	M 1:500
— situacija komunalnih naprav	M 1:500
— zaklonišče — požarna varnost	M 1:500
STRAN 15 VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
b) obrazložitev k ureditvenemu načrtu c) soglasje pristojnih organov in organizacij d) pregled zbirnih stroškov za ureditev zemljišča
3.	člen
Območje katerega zajema ureditveni načrt obsega površino 2.10 ha in leži v zdraviliškem centru Radenc, tako da meji na zapadni in severni strani na magistralno cesto, na vzhodni in južni strani pa na park zdravilišča — grafična priloga št. 3.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 opredeljeno kot zemljišče za rekreacijski prostor — kopališče.
5.	člen
Površine na obravnavanem območju se bodo uporabljale za:
—	gradnjo otroškega bazena s platojem
—	gradnjo otroškega igrišča
—	ureditev zelenih površin
—	ureditev prostora za piknik
—	gradnjo slaščičarne
—	gradnjo internih poti in sanacija odvodnjavanja
—	gradnjo zaklonišča
pri tem pa je upoštevati zlasti:
—	da se uredijo zelene površine in uredi park
—	da se zasadi potrebna zelena ograja
—	da so vse poti proti prašno obdelane
—	da se zagotovi požarna varnost
6.	člen
Predvidene novogradnje morajo biti arhitektonsko usklajene z že obstoječimi objekti.
7.	člen
Vse na novo pridobljene površine in objekte je navezati na komunalne naprave kraja Radenci.
8.	člen
Predvidena dela po ureditvenem načrtu se lahko izvajajo po posameznih fazah.
9.	člen
Ureditveni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urejanje okolja v občini G. Radgona.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
11.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-12/85
Datum: 8/9-1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU 1. r.
243
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina 'občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 9. 1986 sprejela
ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU RADENCI-JUG
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za naselje Radenci-Jug, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem pod št. 18/85-ZN/R 1986.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	izjavo o notranji kontroli
izjavo o upoštevanju predpisov iz:
—	varstva pred požarom
—	varstva pred prekomernim hrupom
b)	obrazložitev k zazidalnemu načrtu c) oceno stroškov za pripravo zemljišča in izvedbo komunalne opreme
d) soglasja, mnenja in smernice pristojnih organov in organizacij e) grafične priloge
— izrez iz družbenega plana (prostorske sesta-
vine) srednjeročno obdobje 1986—90	M 1	: 5000
— razmejitev posameznih površin	M 1	: 5000
— dejansko stanje	M 1	: 1000
— obodna parcelacija	M 1	: 1000
— obstoječa namenska raba površin	M 1	: 1000
— pred, namenska raba površin	M 1	: 1000
— parcelacijski načrt	M 1	: 1000
— karta obstoječih kom. naprav	M 1	: 1000
— zakoličbena situacija	M 1	: 1000
— zbirna situacija obstoječih in predvidenih		
komunalnih naprav	M 1	: 1000
L v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka, — 2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini. _
II. v obdobju od 1. 5. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto Osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza'petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % od pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč,
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000.- din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice so pa v delovnem razmerju.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Razkrižje, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, datum izvedbe referenduma in način njihovega izjavljanja ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci na začasnem delu v tujini lahko glasujejo neposredno na glasovalnih mestih po stalnem prebivališču ali pa svojo odločitev posredujejo po pošti volilni komisiji krajevne skupnosti Razkrižje najpozneje do dneva izvedbe referenduma.
7.	člen
Volilni upravičenci glasujejo neposredno tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino:
Krajevna skupnost Razkrižje
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 26. 10. 1986 o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest, adaptacijo mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditev avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti, za obdobje petih let od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991, ki bo znašal:
I.	v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno
opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
II.	v obdobju 1. S. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % od pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč.
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000.- din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Razkrižje.
9.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Razkrižje, ki skrbi tudi za izvajanje del.
Kontrolo nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka opravlja uprava za družbene prihodke občine Ljutomer in služba družbenega knjigovodstva.
Nadzor nad uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti Razkrižje, ki vsako leto obravnava poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih.
10.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 14-14/86
Razkrižje, dne 19. 9. 1986
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Razkrižje: Emil STOJKO, I. r.
— požarna varnost	M 1 : 1000
— gabariti objektov	M 1 : 1000
Tekstualni del in grafične priloge zazidalnega načrta so sestavni del odloka.
3. člen
Meja zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelnih mejah:
— od parcele št. 1. k. o. Radenci, po meji reguliranega Boračev-skega potoka do parcele št. 5/3 k. o. Radenci (parcela 5/3 vključena v Z. N.)
— od parcele št. 5/3 po parcelnih mejah naslednjih parcel 5/2, 15/2, 13/2, nato po podaljšku severne meje parcele št. 13/2, do stičišča z vzhodno mejo parcele št. 17, potem do jugo-vzhodnega vogala iste parcele. Od te točke meja poteka po južni meji parcele št. 17 do stičišča z vzhodno parcelno mejo št. 20/2, nato po vzhodni meji parcele št. 20/2 do severno-zahodnega vogala parcele št. 19/3 in nadaljuje proti zahodu v podaljšku severne meje parcele št. 19/3 do parcele št. 20/2, se lomi in poteka proti jugu po zahodni meji parcele št. 20/2, do južne meje parcele št. 21. Od te točke meje poteka po južni meji parcel št. 21, 776/1, 778/5, 778/10, 778/1, 778/2, 780/1,
— od jugo-zahodnega vogala parcele št. 780/1 meja poteka proti severu, do točke, ki je oddaljena za 25 m, se lomi proti zahodu in pravokotno nadaljuje do vzhodne meje parcele št. 783/3, zopet lomi in poteka proti jugu po zahodni meji parcele št. 783/3 do jugo-vzhod-nega vogala parcele št. 783/1,
— od te točke meja poteka po južni meji parcel št. 783/1, 783/2 (k. o. Radenci) nato po zahodni meji iste parcele do meje Boračevske-ga potoka, ki bo omejil območje Z. N. do parcele št. 83/3 k. o. Boračeva,
— dalje meja Z. N. poteka po vzhodni meji parcele št. 83/1 in po vzhodni in južni meji parcele št. 382 k. o. Boračeva dalje po južni meji parcele št. 786/3, 786/4, nato zahodni meji parcele št. 786/1, nato njeni severni meji, nadaljuje po južnem robu Slatinske ceste do še-vero-zahodnega vogala parcele št. 797/4
— od severozahodnega vogala parcele št. 797/4, meja Z. N. sovpada z zahodno mejo parcel št. 797/4, 797/5, 797/6, 797/4, in nadaljuje v podaljšku do stičišča z južno mejo parcele št.«797/10,
— od omenjenega stičišča, meja Z. N. poteka po južni meji parcele št. 797/10 do jugo-zahodnega vogala, nato se lomi proti jugu v podaljšku zahodne meje parcele št. 797/10 do južne meje parcele št. 797/7. Od stičišča točke meja pokriva južno mejo parcele št. 797/7 do točke, ki je oddaljena od jugo-vzhodnega vogala parcele št. 797/7 za 35 m,
—	od prejšnje definirane, točke meja se lomi pravokotno na južno mejo parcele št. 797/7 in nadaljuje proti jugo do poljske poti (parcela št. 1624/2) prečka pot in se dalje proti jugu po zahodni in južni meji parcele št. 875/2,
—	od stičišča južne meje parcele št. 875/2 in vzhodne meje parcele št. 876, meja Z. N. poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 876 do skrajne južne meje parcele št. 875/1, se zopet lomi proti vzhodu in nadaljuje po južni meji parcele št. 875/1 do severo-zahodnega vogala parcele št. 881/5 vse k. o. Radenci.
—	od omenjenega vogala meja Z. N. poteka po zahodni meji naslednjih parcel (k. o. Radenci); 881/5, 884/10, 881/2, 881/4, 881/8, 1635, 885, 886, 888, 891, 897, 898/2,
—	od jugo-zahodnega vogala parcele št. 898/2, meja poteka po južni meji parcele št. 898/2 do severo-zahodnega vogala parcele št. 902/2, nato po zahodni meji parcel št. 902/2, 902/5, 903/2,
—	dalje meja Z. N. poveže jugo-zahodni vogal parcele št. 903/2, z jugo-zahodnim vogalom parcele št. 908, nato poteka po zahodni meji parcele 909/1, dalje po zahodni in južni meji parcele št. 911/1 do jugo-vzhodnega vogala parcele št. 911/1 do jugo-vzhodnega vogala parcele št. 911/2.
S točko je zaključena severna ter zahodna meja zazidalnega načrta.	?
—	od jugo-zahodnega vogala parcele št. 68/26 pri Kapelski cesti se prične jugo-vzhodna meja zazidalnega načrta. Od te točke meja poteka po vzhodni meji parcele št. 68/26, 68/25 in 68/17 do njenega se-vero-vzhodnega vogala.	j
—	Meja nadaljuje po južni, vzhodni in severni meji parcel št. 67/69 in 67/68 nato po vzhodni meji parcele št. 68/16 do njenega severo-vzhodnega vogala, nato se lomi in poteka po podaljšku severne meje parcele štev. 68/16 pri dolžini 10 m. Od te točke se meja zopet lomi proti severu in vzporedno z vzhodno mejo parcele št. 68/45 do južne meje parcele št. 67/61.
—	od te točke meja poteka po južni in vzhodni meji parcele št. 67/61, ter po severo-vzhodni meji parcele št. 67/45,
—	dalje meja sovpada za obstoječo mejo parcel št. 67/68, 67/46 (severo-zahodna) do zahodnega vogala parcele št. 82/1,
—	od tega vogala meja poteka ravno po južni meji parcel št. 82/1, 83/2, 83/3, 84 ter 89, dalje po vzhodni meji parcele št. 89 do poljske poti (parcela št. 1632/1) in jo prečka, se zopet lomi proti seve-H0/3 Severn* mej' P0'jske P°P do jugo-vzhodnega vogala parcele št.
—	od tega vogala, meja poteka proti severo-vzhodu po vzhodni meji parcele št. 110/3 za 7.00 m razdalje. Naslednja točka, ki bo povezana z prejšnjo točko je podaljšek vzhodne meje parcele št. 110/1 proti vzhodu za 5.00 m,
—	od severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/1 se proti zahodu odmeri 10 m (južni rob poljske poti oz. parcela št. 1621/1). Pridobljeno točko se poveže z podaljškom vzhodne meje parcele št. 110/1,
—	od pridobljene točke (na južnem robu Kajuhove ulice — 10 m od severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/1) meja poteka do severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/4, prečka Kajuhovo ulico, nadaljuje po vzhodni severni in zahodni meji parcele št. 183/3,
—	dalje meja poteka po obstoječih mejah in sicer po severovzhodni meji parcel št. 183/4, 183/6, 183/5, 53/1, 184/4, 184/6, 184/2, 184/9 do prečkanja Kapelske ceste in ravno do meje reguliranega Boračevskega potoka. S tem je zaključena jugo-vzhodna in seve-ro-vzhodna meja zazidalnega načrta.
Zemljišča ležijo v k. o. Boračeva in k. o. Radenci.
4.	člen
Določene funkcije na obravnavanem območju so prikazane v tekstualnem in grafičnem delu zazidalnega načrta in sicer:
— gradnja individualnih stanov, objektov s pripadajočimi pritiklinami
- VVZ
— trgovina
— obrtne delavnice
— avtobusno postajališče
5.	člen
Urbanistični pogoji za oblikovanje območja so definirani v grafičnih prilogah, zakoličbena situacija in parcelacijski načrt, v katerih so določeni odmiki gradbene črte, velikost parcel ter smer slemena objektov.
6.	člen
Pomožni objekti, ki niso vrisani na obstoječih parcelah se bodo obravnavali po odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini G. Radgona (Ur. objave občin Pomurja štev. 8/86) vendar je njihova brutto površina lahko največ 20 m2. Pri gradnji pomožnih objektov je upoštevati določila odloka o prepovedi reje domačih živali na ureditvenem območju mesta G. Radgona in kraja Radenci (Ur. obj. št. 8/73, 28/74 in 11/80). Pomožni objekti večji kot 20 m2 se lahko gradijo le pri kmetijah, pod pogoji, ki se določijo v lokacijskem postopku.
7.	člen
Z lokacijskim dovoljenjem, upravni organ lahko dopusti tolerance pri gabaritih namembnosti objektov in naprav, če so upoštevani navedeni pogoji v tekstualnem delu, na katerem so sanitarne in požarne inšpekcije dale soglasje.
8.	člen
Maksimalna višina objektov je 8 m oz.
— 2 celi etaži nad terenom
— ali pol kleti nad terenom + 1 etaža + mansarda
Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom največ 45°.
9.	člen
V predvidenih kompleksih za izgradnjo stanovanjskih in ostalih objektov izgradnja infrastrukture in komunalnih naprav. Navedeni pogoj ne velja za ostale obstoječe predele in vrzeli, kjer so minimalni pogoji že izpolnjeni.
10.	člen
Zazidalni načrt se izvaja po etapah v skladu s prioiitetnimi območji, ki jih določa sklad stavbnih zemljišč.
11.	člen
Stanovanjske in gospodarske objekte, ki so zajeti v območje zazidalnega načrta je možno adaptirati, dozidati in nadzidati, oz. na istem mestu zgraditi nadomestni objekt katerega velikost je lahko v mejah toleranc določenih s tem odlokom.
12.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urejanje okolja v občini G. Radgona.
13.	člen
Sedanje površine kmetijskih zemljišč se do predvidenih gradenj objektov in naprav uporabljajo kot kmetijske površine in se morajo intenzivno obdelovati.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija »Uprava inšpekcijskih služb občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota«.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta Radenci-Jug (Ur. objave, št. 5-44/75).
16.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-7/85
Datum: 8/9-1986
Predsednik Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU, 1. r.
244
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1986 sprejela
ODLOK
O UREDITVENEM NAČRTU »POKOPALIŠČE« V APAČAH
1.	člen
S tem odlokom se sprejema ureditveni načrt za »Pokopališče« v Apačah, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod štev. 1/86-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine G. Radgona za ob-
dobje 1986-1990	m 1 :	5000
— območje obdelave	M 1 :	5000
— kopija katastrskega načrta	M 1 :	2880
— situacija načrta pokopališča	M 1 :	1000
— povečava katastrskega načrta — sedanja raba površin in prikaz obstoječ, vo-	M 1 :	1000
dov	M 1	: 500
— ureditveni načrt varianta 3	M 1	: 500
— zazelenitveni načrt varianta 3	M 1	: 500
— komunalne naprave in vodi	M 1	: 500
— obodna parcelacija	M 1 :	1000
— zakoličbena situacija varianta 3	M 1	: 500
— idejna zasnova mrliške veže	M 1	: 200
STRAN 16 VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
b) obrazložitev k ureditvenemu načrtu c) soglasje pristojnih organov in organizacij d) ocena stroškov izvajanja
3.	člen
Območje obdelave zajema površino 1,66.72 ha in je razvidno iz grafične priloge štev. 12.
4.	člen
Obravnavano območje je z družbenim planom občine opredeljeno kot zazidljivo za namene širitve pokopališča.
5.	člen
Površine na obravnavanem območju so namenjene za:
—	urejanje grobov
—	gradnjo mrliške veže
—	parkirišče
—	poti
pri tem pa je upoštevati:
—	da se uredi primerna ozelenitev okrog in na pokopališču,
—	da se zavaruje negativni vpliv na okolje
6.	člen
Namenska razdelitev prostora je prikazana v grafični prilogi št. 9.
7.	člen
—	pri širitvi pokopališča je upoštevati naslednje dimenzije grobov:
—	družinski grob 2 x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	enojni grob I x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm med grobovi 30 cm,
—	anonimni grob 1 x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	otroški grob 1 x 1,5 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	žarni grob I x 2 m (dve žari) s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
Višina nagrobnika na družinskih in enojnih grobovih je od 100 do 150 cm na otroških in žarnih grobovih od 80 do 100 cm.
8.	člen
Mrliška veža je masivno zidana zgradba, križne tlorisne zasnove. Streha je dvokapnica, ki se z obeh strani v centru spoji v štirikapnico. Naklon strešin je 35—40°. Kritina je opečna temne ali rdeče barve.
Strešni zatrepi in leseni deli objekta so temne barve, fasada — omet je gladek ubito bele barve.
"Tlorisna maksimalna velikost objekta je 14 x 14 m.
9.	člen
Mrliško vežo je navezati na koinunalne naprave naselja Apače; razen kanalizacije, katero je navezati na nepretočno troprekatno greznico.
10.	člen
Poti na pokopališču bodo peskane z drobljencem, kot so na obstoječem delu. Širina posamezne poti je določena z grafičnim delom list 13.
11.	člen
Parkirišče se uredi kot zelena površina ali obdela s travnimi ploščami.
12.	člen
Novi grobovi na obstoječem delu pokopališča se urejujejo enako kot so se urejevali do sedaj.
13.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja uprava inšpekcijskih služb za občine Pomurja.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-4/86
Datum: 8/9—1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU, 1. r.
245
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 39. člena statuta krajevne skupnosti Razkrižje je skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na seji dne 19. 9. 1986 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RAZKRIŽJE
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Razkrižje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 26. 10. 1986. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih od 7. do 17. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje, ki je dolžna postopati po določbah zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
3.	člen
S samoprispevkom se bo sofinanciralo skladno s srednjeročnim in letnimi programi dela asfaltiranje krajevnih cest, adaptacija mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditev avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti.
4.	člen
S samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 94 milijonov dinarjev, medtem ko bo za realizacijo programa po cenah iz leta 1986 potrebno 126 milijonov dinarjev. Za uresničitev programa bo potreben prispevek občanov, njihovo delo, prispevek občinske komunalne skupnosti in občinskega proračuna.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Razkrižje in sicer bi znašal: