LISTEK. Igna lac Mohorič. STOjemu tokmetu zapisal v blag spomin Jos. Earba. Nehalo je biti vrlo kmetsko arce, katero je tako moČBO gorelo za eloveaaki narod. Dae 5. svečaaa t. 1. ob 12. ari po aoči je umrl g. Igaac M o h o r i č, kmet v Podgorju pri Ljutomeru, v 76. leta. Vrli mož se je aarodil v Hermaacih, žapaije Sv. Miklavža od pridaih kmetskih Btariaev. Ljudake aole je obiakal v Sv. Miklavžu ia Ljutomeru, dalje v Maribora, kamor ran je doala tužaa vest o amrti ajegovega očeta. Ker je pa imel prevzeti po očetovi amrti sedaaje poseatvo z mliaom v Podgradju, raoral je pastiti šolo v Mariboru ia se poavetiti mliaareki obrti. Stopil je v ak v tedaaji nTramarjev mlia" v Radgoai, kjer se je izučil ia delal aekaj časa kot aadmlinar akupao z domačim siaom. liil je oproačea vojaačiae, ker je bil poseatnik. Približal ae je čas, da je bil aekako prisiljea valed etaroati matere prevzeti poaestvo. To je bila tista mati BABa", ki jo je Staako Vraz tako lepo opeval. Valed tega tadi ai čuda, če je oatal Vrazov aarodai dnh aa tem doaiu ia se ga je Ignac aav/el. V zakoa je vzel Ka- tariao S r s e b iz Podgradja ia s tem dobil vrlo goapodifljo ia rodoljubkinjo, katere je bilo zravea opravil gospodinjakih sama dobrohotaost ia darežljivost. Mislil bi človek — da bode ob takem pogrebu, ko je zatisail tak dobrotaik dijaake mladiae oko, ki je čeatokrat posetila ajegovo goatoljubao hišo, da se bodo potrudili ia se udeležili pogreba, ali pa barem da ae bo zaašlo pero, ki bo zapisalo kakih skromaih vrstic; to ee ai zgodilo, ker je bil — kmet, čeprav je daroval skoraj polovico svojih opravkov sloveaskema aarodu. Z žeao Katariao ata akupBO preživela 53 let, dobrih ia slabih časov. Kot kmet je moral poskusiti britkoat vsled ogaja, povodaji ifl toče; splob slabi čaai 80 mu bili zmirom vedaa zapreka. Zapaatil ja 5 ptrok. Najstarejai aiB je mliaar, edea je c. kr. aodai pristav v Ormoža, tretji je prevzel, dorj^ačijo, četrti je posestaik v Ljatomeru ia - oskrbaik viaogradov; ta ae je aaobrazil za svoj poklic aa aloveči grmaki šoli pri Novem mestu aa Kraajakem, hčerka pa oakrbuje aedaj osamelo mater. Ker je bil mož zelo aaobražea, aaael je maogo opravila aa aarodaem polja. Ko 80 se začeli po letn 1860. zbirati v Ljutomera zaačajfli možje, kakor dr. Klemeačič, dr. Zaraik, Kakovec, Rajč itd. ia si delali ogajiače za aarodao delovaaje, je bil g. Mohorič tadi zravea. Tako ao ae skupao ogrevali za sloveaske ideale ia izpeljavali zdaj to zdaj drago in s tem vabili ljudatvo k aebi. V dobrem spominu je še Ciril-Metodova alavaoat, ki 8e je vrsila ob tisočletaici sloveaskih blagovestaikov aad Ljutomerom aa rVili". Kako so takrat umetalai ogaji svigali ia poailjali pozdrave prebivalcem po muraki plaajavi, ki je občudovala to aovo prikazea! Priaoatovalci so se pa aa veselici apodbajali za svoj aarodai obstoj. G. Mohorič je bil tudi sodelovalec pri ,prvem sloveaakem taboru v Ljutomeru". Kako ogajevito so takrat govoraiki aavdusevali aarod avoj za aarodao delo. Pričetek v aarodaem delu je potreboval pač maogo truda ia aapora. Lediaa orati se mora v zaoja! Naa Igaac je bil tadi med tistimi, kateri ao vataaovili okrajao posojilaico v Ljutomeru ia je bil dolgo let delujoči člaa pri aji, kakor je bil tudi ud čitalaice Ijatomerske. Ako pogledamo aadalje delovaaje moža, moramo še omeaiti, da je vabila ajegova vzoraoat tadi k sebi gg. občiaske predBtojaike, kateri ao iskali pri ajcm pouka ia ma s tem nakladali akrbi ia opravila, kar je vsakokrat rad atoril. Dolgoletaa služba cerkveaega ključarja pri ljatomerski cerkvi mu je dajala dovolj opravila, katera ,je opravljal rad; ia to tem ložje, ker je imel sam obširoi viaograd, pa je imel veaelje zraven svojega tudi do cerkveaih. Ko smo leta 1892 ia 1893 v prisotaoati g. okr. glavarja grofa Attemaa, potovalaega učitelja g. Matjašiča ia meae, pregledovali ljutomerake gorice ia aapoaled dogaali v Preaiki trtao us, je bil preseaečea in v atrahu za žlabtne ljatomerake gorice. Rekel je, da mu je veselje do goric vkoačaao. Oskrbel pa je, da ae je v aadeaja aovib trt izobrazil aia, ki je kot oskrbaik aaaadil v petib letih 40 oralov aovih gorie, kar mi je sam pred kratkim pravil. Iz vaega je razvidao, da je bil Mohorič kot kmet s svojimi kmetijakimi opravki obložen. ZraveB hiše je se imel aamreč flilia, poleg tega pa ae maogo postraBakih opravkov, katere je tudi rad storil. Otrokom je hotel dobro ia je zaaje rad žrtvoval. Maogo pa je položil aa Barodao gospodarski žrtveflik. Toda močaa mož je veadar opešal. Umrl je! Rakev je dičil veaec slavae poaojihiice ljutomerake iB veaec čitalaice ljatomerske, prvi a čmim trakora, drugi z aarodaim ia primeraim n&piaom. Zravea dva veaca pridaih žalujočih otrok. Ljudstvo ae je primeroma malo udeležilo pogreba ia to takega pogreba, ko se je aesel k večaemu počitku mož, kateri je zastavil vse svoje boljse moči svojemu aaroda ia je ajema daroval, pa bil je pač — — kmet. Kje ao 8pomiai aa nekdanje slavae može? Kje je prijatelj kraetov, velečastiti g. Rajč? Umrl je pred lepim dasom, kakor zdaj g. Mohorič! Spomia aa Rajča ia aa perečo vprašaaje eeljake gimaazije, katera še zdaj aima svojega stalaega prostora, pa me podviza, da obudim pokopaai aačrt Rajčev ia tovariaev. Oa je zagovarjal gimaazijo v Ljatomeru ifl že davao bi imeli aloveflsko gimaazijo v Ljutomeru, ako bi se dalo Rajču prav. Treba je tadi pomialiti, koliko bi bila tadi aaaa sloveaaka aolajoča se mladiaa aa boljsem ia pa ae — koliko bi bilo rešeaega ozemlja OBstraa Mure, kajti sloveBeka gimaazija bi brezdvomao izvabila tadi ograke mladeaiče aa aašo atraa Mare atadirat! Toda Rajčev aačrt je izgiail! Nesloga v mialjeaja ga je pokopala. Sloga jači, aesloga tlači! Smešničar. Premetea dečko. BPovej mi, oče, ali dobim jaz eakrat veliko deaarja?" rZa to se ae brigaj, ampak pridao se uči. Deaar ti kdo labko ukrade, tega, kar se pa aaačiž, pa ti ae more vzeti Bibče!" nČesar se ae aaučim, pa mi tadi ae more aikdo vzeti!"