,, , ... • izdaja zveza geodetov slovenije publ ished by the assotiation of surveyors , slovenia, yugoslavia , letnik 20, ljubijana , 1976 izdaja zveza geodetov slovenije published by the assotiation of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 20, str. 1-56, ljubljana, april 1976, udk 528 = 863 Uredniški odbor: Glavni urednik - Stanko Majcen, odgovorni urednik - Vlado Kolman, ured- nik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodopivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in za- nimivosti - Peter Svetik, tehnični urednik - Marjan Smrekar, član - Božo Demšar Uredniški svet: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič, Gojmir Mlakar, Milan Naprudnik, Janez Obreza Prevod v angleščino: Miro Črnivec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocn1na za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov plačana v članarini. Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-031 in 23-082. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 650 iz vodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24. l . 1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 2 VSEBINA Uredništvo bralcem Program geodetskih del za obdobje 1976 - 1980 (Miro Črnivec) Vloga in naloge geodetske operative - Pogovor z direktorjem Geodetskega zavoda SRS Geodetski dan v Kranju (Stanko Majcen) Zaključki posvetovanja o kartografiji za potrebe občin V. kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije (Jože Avbelj) Kartografska dejavnost za potrebe občin (Alojz Pucelj) Kartografska dejavnost v občini Celje (Gojmir Mlakar) Kartografija z vidika geografije (Zvonimir D. Berlot) Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije Razne novice in zanimivosti Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije Obvestila, razpisi, popravki Izvlečki CONTENTS Editorial lnformation Program of Geodetical Survey for the Period 1976- 1980 (M. Črnivec) lmportance and Tasks of Geodetical Survey Organizations - 1 ntervi ew wi th the di rector of Geodetski Zavod SRS Geodetical Day in Kranj (S. Majcen) Cartography for the Needs of Communities - Conclusions of the Symposium ,5 th Congres of Geodetical Engineers and Geometers (G IG) of Jugoslavia (J. Avbelj) Cartographical Activities for the Needs of Communities (A. Pucelj) Cartographical Activities in the Community of Celje (G.Mlakar) Cartography from the Viewpoint of Geography (Z.D. Berlot) New Regul ations, Research, Books, Pubi i cati ons Di fferent News and Poi nts of I nterest From the Union of Geodesy Engineers and Surveyors of Jugoslavia Notifications, Advertisements and Corrections Abstract cards 3 Stran 4 6 10 15 17 19 21 24 27 29 35 43 55 56 4 6 10 15 17 19 21 24 27 29 35 43 55 56 UREDNIŠNO BRALCEM S to števi I ko se Geodetski vestni k ponovno seli v L j ubij ano. Redna I etna skupščina naše Zveze in predsedstvo Zveze geodetov Slovenije je tudi določilo nov uredniški odbor in ured- niški svet, o čemer podrobneje govori tudi ta številka. Uredniški odbor pa tudi predsedstvo zveze sta razpravljala o programu nadaljnjega izdajanja našega glasila. Pri tem smo se od- ločili za nekatere oblikovne in vsebinske spremembe, nekatere izmed njih lahko vidite že v tej številki. Pri odločitvi za enotni ovitek smo upoštevali predvsem finančno plat, pa tu- di praktičnost in videz. Tudi vsebinsko bi želeli naš vestnik izpopolniti.,To naj bi dosegli z več strokovnimi, poljudno znanstvenimi in znanstvenimi prispevki, z novimi rubrikami (po- govori, odgovori na vprašanja, prispevki iz sodne prakse) pa tudi s popestritvijo informacij in zanimivosti. Seveda pa nam mora biti jasno, tako nam v uredniškem odboru kot vam, dragi bralci, da bo to naše strokovno glasilo tako, kakor ga bomo ustvarili s skupnimi moč­ mi. Zato pričakujemo od vsakega kolega in od geodetskih delovnih organizacij in organov potrebno pomoč in sodelovanje tako glede priprave pismenih prispevkov kot tudi pri reševa- nju finančnih težav. Posebej opozarjamo, da je bilo naše glasilo prerevno glede informacij in zani mi vesti ter da je pri tem sodeloval o premalo kol egov. Poleg tega pa vsa področja niso bila enakomerno zastopana. Posebno si abo so sedel ovale šolske institucije, inštituti, geodetske delovne organizacije pa tudi občinske geodetske uprave. V želji, da bi čim uspeš- neje reševali navedene probleme, je uredniški odbor oziroma predsedstvo Zveze geodetov Slovenije med drugim sklenilo, da se določijo uredniki za posamezna področja ter da se sa- mostojni prispevki strokovne, poljudno znanstvene in znanstvene narave honoriraj o, in si cer p o 100 dinarjev za obj ovij eno stran. Prav tako je bi I o treba povečati naročnino, in si cer znaša odslej letna kolektivna naročnina za prvi izvod 400 dinarjev, za vsak naslednji izvod pa po 200 dinarjev. Upamo, da nam bodo ostali vsi dosedanji naročniki zvesti še naprej, še več, pričakujemo, da se bodo na naš list naročile tudi tiste organizacije in organi, ki zaposlujejo geodete, pa sedaj še niso naši naročniki. Upamo, da si lahko zaželimo uspešnega obojestranskega sodelovanja in da se bo to pokazalo že v vsebini naslednje številke. Uredništvo 4 Miroslav ČRNIVEC* PROGRAM GEODETSKIH DEL ZA OBDOBJE 1976 - 1980 Dne 21, 1, 1976 sta zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije sprejela odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980, S tem smo geodeti skoraj po dveh lel'ih naporov zagoto1ili družbi nadaljnje izvajanje prioritetnih geodetskih del, Program smo postavili na najširše družbene osnove, ki so določene z usl·avo, s sprejetimi družbenopolitičnimi cilji in z zakoni, Poleg potreb družbenega in posebej prostorskega pl a- ni ranj a smo podrobneje analizi rali tudi stanje v prostoru SR SI oveni je; upoštevali smo vrsto elementov, kot: - relief ozemlja SR Slovenije; ležišča surovin, geologijo, hidrogeologijo, erozijo in plazove; - vodno gospodarstvo; - kmetijstvo; - gozdarstvo; varstvo okolja; - energetiko; - promet; - i ndustri ali zaci jo; - turizem; - urbanizacijo; prebivalstvo in zaposlenost. Na tej osnovi je bil sprejet program za obdobje 1976 - 1980, ki obsega naslednja dela: 1 • Geodetske mreže Začela se bo sanacija mreže temeljnih geodetskih točk, Izmerili bomo 2,600 km dolžin tri gonom etri čni h stranic ter na ta način ugotovi I i nesl·abi I nos ti te mreže na vsem območ­ ju SR SI oveni je; to bo osnova za uvajanje ustreznih popravkov. Post·avi I i in izmeri I i borno 3,350 novih točk navezoval ne mreže za postopno moderni za- cij o zemljiškega katastra. Območja so izbrana glede na intenzivnosi kme!ijske izrabe tal in predvidenega izvajanja komasacij, 2, Teme! j ne topografske in pregledne karte Za potrebe regionalnega in urbanističnega planiranja smo v dogovoru z Vojaškim geograf- skim inštitutom organizirali predelavo vojaške karte v merilu 1 : 25.000 za civilne potre- be (skupno za ves teritorij SRS približno 200 listov); to bo realizirano v prvi polovici 1 eta 1976, * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, di pl , ing. geod., direktor Geodetske uprave SRS 6 Poleg te rmloge bomo do leta 1980 zagotovili izdelavo kari v merilih 1: 50,000 in 1 : 100.000 zcJ teritorij vse republike ter revidirali in pormlisnili prej izdane karte; pri knrti v merilu 1 : 200.000 predvidevmno tudi konceptne spremembe. 3. Temeljni topogrnfski načrti v manjših merilih Do leta 1980 bomo izdelali vse mcmjkajoče temeljne topografske načrte v merilih l : 5,000 ali l : lO. 000 :w skupno površino 605,866 ha. Tako bo v tem planskem ob= dobju nologc1 dokončana in bo SR Slovenija za SAP Vojvodino druga v SFRJ pri izdelavi te vrste geodetskih osnov. Obenem bomo začeli za 207. 225 ho z reombul aci jo in ponov= no izdnjo starejših listov in območij, ki se intenzivno razvijojo. 4. Temeljni topografski nač;rti v večjih merilih V novi geodetski zokonodaji je pristojnost za programiranje in financiranje t·eh del prene- seno na občine, v planskem obdobju do lela 1980 pc1 republiko sodeluje pri programiranju in financiranju (do 50 % glede na razvitosl občine), da bi se s tem zagotovila kontinuite- ta in ustreznejša rnzdel i tev bremen v prehodnem obdobju. Geodetskc1 upravcJ SRS je pri pro·~ vi I a predi og družbenego dogovor,~ ZCJ podrobnejšo uredi lev teh z.odev. V skl odu s tem predi ogorn je predvidena do konca 1980 i zdel ova temEJI j ni h topogrof ski h no= Črtov v merilih 1 : 500 in 1 : JOOO zu 129 noselij s skupno površino 12.080 hc1, 5. Nova izdelava zeml ji škego kolastra V SR Sloveniji imamo 91,9 % teritorija pokritega s stmim zemljiškim kotastrorn v merilu l : 2,880. Za preostoli del imamo poleg monjšega dela nove katastrske izmere tudi večje strnjeno območje, za koterega nimamo sploh nobene evidence o zemljiščih in je glede no 40, člen zakona o zemljiškem kotastru obveznost republike, da se zo la območjo pretež- no na teritoriju občine Murska Sobola - izdelo nov zemljiški kataster do leta 1982, V pro~, grom zo obdobje 1976 - 1980 je vključen pretežni del te naloge, to je 24 katastrskih ob- čin s skupno površino 10.091 ho. V izjemnih primerih, kjer je iz objektivnih vzrokov stari katastrski operat tako pomanjkljiv, da dejansko ne zogotcwlja niti najosnovnejšega pregleda nad zemljišči in da lahko povzro= ča neprovično in neenoko obravnavonje občonov, bomo pretežno v mestih izdelali novo ka= ta s trsko izmero. Do I el·a 1980 bomo izvedi i novo kot os trsko izmero v 15 naseljih s skupno površino 1585 ha. Nova katostrska izmera bo izvršena v nekc1terih primerih Judi v zvezi s komosocijo zemljišč in meliorocijomi. 6. Bonitiranje in kotostrsko klosifikacijc1 zemljišč 7 V tem planskem obdobju predvidevomo anolizo vseh kotegorij zemljišč glede no vse pogoje, ki vplivajo na rodovif·nost in izdelavo osnov za bonitircmje in katastrsko klosifikacijo no območju vse republike s priprnvl jol nirni deli za boni tiranje zemljišč in testi rnnj e metodike boni tiranja na površini 5000 ho, t,fodol je bo ocenjena proizvodna sposobnost (boni teto) zern- 1 j išč v komasocijskem postopku, kar smo dolžni sloriti po zokonu o kmetijskih zemljiščih, Komasacije so predvidene no površini 20.000 ha. V tem plcmskem obdobju borno ugotovili no novo postavi jene katastrske kulture (hmel jiščc1, pl onlažni sodovnj aki, barj cmski travniki in gozdne plantaže), dol oči I i vzorčne parcele in izvedi i kotmtrsko ki osifikoci jo, zo kar je z zakonom določen rok 5 1 et. 7. Ci ki i čno aero snemanje S ki asi čni mi načrti, kartami in katastri ne moremo zagotovi ti vseh kategorij podatkov, po- trebnih za obvladanje prostora. Zato smo na zahtevo nekaterih porab ni kov in občin z nji- hovo finančno udeležbo že v tem planskem obdobju v I etu 1975 opravi I i prvi ci ki us si ste- matičnega preleta vsega teritorija SR SI ovenij e. GI ede na dogovori eni 5-1 etni ciklus vkl ju- čuj emo v program nosi ednji ci ki us v I etu 1980. 8. Geodetska prostorska dokumentacija Obdelani podatki temeljnih geodetskih načrtov, kart in katastrov ter aero snemanja se po zakonu o geodetski si užbi prikazujejo v preglednih tematskih kartah kot neposredna osno- va za planiranje, delovanje prostorskih služb in drugih dejavnosti. S pridobitvijo nove nove topografske karte v merilu l : 25 .000 bodo dani pogoji za nastavitev te dokumen- tacije, kar bo za območje vse republike opravljeno do konca leta 1980. 9. Raziskave Nadaljnja usmeritev delovanja geodetske službe je bolj kot pri drugih sorodnih dejavno- stih vezana na raziskovalno delo. S sofinanciranjem raziskovalnih projektov, ki so jih sprejeli porabniki in raziskovalci, bomo zagotovili vpliv na usmerjanje raziskav. Okvirni pregled stroškov in dinamike je razviden iz spodnje tabele: V milijonih novih dinarjev Stroški republike po I etih Skupaj Stroški 1976 1977 1978 1979 1980 stroški občin republike l. Geodetske mreže 3.0 5.9 7.4 8.0 7.7 32.0 2. Temelj ne karte 1.7 2.0 2.3 2.5 3.2 11.7 3. Temelj ni načrti manjših meril 12.5 12.5 18. l 22.0 20 .4 85.5 2.1 4. Temelj ni načrti večjih meril 2.0 2.8 3.8 4.6 3.8 17.0 31.3 5. Zemljiški kataster 3.6 5.0 6.2 8.6 8.6 32.0 6. Boni tiranje 0.6 l.O 1.2 1.9 2.1 6.8 7. Ciklično aero snemanje 5.0 5.0 8. Geodetska doku- men taci ja 0.3 0.5 0.6 0.7 0.8 2.9 9. Raziskave 0.3 0.3 0.4 0.7 0.6 2.3 S k u p a i 24.0 30.0 40.0 49.0 52.2 195.2 33.4 8 S tem, da so gornja sredstva v republiških proračunih zagotovlj e na in so predvideni tudi ukrepi za primer inflacij e, je geodetski službi postavljena odgovorna naloga . V odloku so namreč dovolj podrobno navedene tudi količi ne posameznih de l . Zato se moramo takoj I o- ti ti reali zacije programa, pri tem pa imamo primarno nalogo čimpre j dokončati izdelavo programa za I eto 1976. V procesu sprejemanja srednjeročnega programa smo lahko z veseljem ugotovili, da je druž- bena zavest o potrebi po izvajanju geodetskih del iz redno visoka . V vseh organih občin, izvršnega sveta in skupščine SR Slovenij e ter drugih so naši predlogi nalete li na popolno razumevanje in podporo brez kakršnihkoli načelnih ali vsebinskih nasprotovanj . Ed ini pro- blem je bila pridobitev mnenj občinskih skupšč in v skladu z novo ge odetsko zakonodajo i z leta 1974 . Ta obveza je bila glede na druga področja tako specifična, da so jo nekatere občine povsem prez rle ali da so celo menile, da bi bilo zadostno posredovanje mn enja po delegatu v zboru občin. Poleg tega je dokončno sprejemanje odloka sovpadalo z drugimi pomembnimi nalogami ob koncu leta, in to v času, ko še niso bila razč i ščena vprašanja srednjeročnega družben ega plana SR Slovenije . Tako je bila skupščina SR Slovenije prisi - l jena večkrat odlož iti sprejem novega programa, ker mnenja nekate rih občin niso bila znana . Pri tem lahko ugotovimo, da bi bil e težave mnogo manjše , če bi v teh občinah načelniki geodetskih uprav pravočasno in bolj energično ukrepali; to naj bo dra goce na i zkušnja za . prihodnost. Tekst odloka vsebuje tudi ne katere man1se vsebinske sprem embe, ki so jih predlagal e občin­ ske skupščine . Na pobudo občin e Lenart je bil v območ j e izdelave navezovalne mrež e vklju- čen tudi del Slovenskih goric, na pobudo občine Ljutomer pa je bila z lasti s podporo pred- sedni ko izvršnega sveta SRS tov. Marinca vključena tudi katastrska izmera na komasiranih z emljiščih, kjer bodo poprej opravili melioracije. Nekaj ostalih pripomb se je nanašalo na prioritetni red pri izvajanju del. Te pripombe sicer niso vplivale na tekst odloka, bodo pa upoštevane pri sestavi letnih programov . G lede variant v V . č l enu odloka o upoštevanju in- flacij e so se občine pretežno zavzemale za prvi predlog, ki je bil tudi spreje t. Dokončna določitev nalog in zagotovitev sredstev sta razvidni iz teksta odloka, ki je objav- i jen v Uradnem listu SRS, št. 2- 75/76 dne 28.1.1976. Iz priloženih grafičnih pregledov iz- delave teme ljnih topografskih načrtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10000 ter 1 : 500 do 1 : 2500 pa je raz vidna lokacija navedenih del. 9 A ' ,, 19 1-t IOVlrll)A 1 11J0!l 1 10 1 1 1 rt '" fllDKOVA 11 1t1I , 11 1 1111 l j 1 ( / 1 1 1 c rJ PREGLED IZDELAVE TEMELJNIH TOPOGRAFSKIH NAČRTOV meril 1: 5000 n 1: 10000 [ti Izdelani do 1• 1971 ITI ~ l l 1 L~ Izdelani 1971-1975 V izdelavi Program izdelave 1976-1980 Program •eambulareje 1976 - 1980 h:d•I• G~ode1d.• up,•o \1\ r 1l nl1t1u1 u g•odezljo fo1og run~1 jollublian•, 197~ r ov•111 AI /'!1000 l'i/ r.,url •.ru,w ev1prow~ 11 }•n , H,1,11.k tf'VLII Ofl11HI tPl(H 1ot,,1t ,IV II 1101 J ,d.- 1• H1l1h1tjll!lllljl 111, Jlol!\ll 1 .. ,,i luh, .. n ..L ' '--- ~ • ,, F "- ..-.,;:-( ' / ', ' 1 fl \-- ( l llll 11 II It lo II 11 J 1 1 1 j llll lp1l1 II r~ ll•dl'I I I ' r lluEflD/ 1 " {1 PREGLED IZDELAVt TEMELJNIH OPOGRAFSKIH IN KATASTRSKIH NAČRTOV meril od':500do1:2500 • • .. •··.:::··.:·: Izdelan, do l. 1971 Izdelani 1971-19/5 V iz delavi Prog ram iz delave 1976 1980 zd•I• Geodeok• u,:,reo SU fhk 111,1i,UI U g•odU jo In to 0gr,1m , rljo llublJen,11 197~ Jion r 1 lll II I 1111 11 1 " VLOGA IN NALOGE GEODETSKE OPERA TIV E (Pogovor z direktor jem Geodetskega zavoda SRS) Geodetski zavod SRS se je v januarju t . 1 . vseli I v novo desetnadstropno poslovno zgradbo v Šaranovi čevai ulici . S tem so vsekakor i zboljšani pogoji za njihov nadaljnji razvoj. Ker pa je Geodetski zavod SRS sestavni č l en, in sicer eden na jpom embnejših, geodetske služ be v SR SI oven i ji, je s tem dana osnova za ra zvoj celotne geodetske si užbe v naši republiki. Vsa j upamo, da je tako, Uredn ištvo Geodetskega vestni ko je skleni I o ob dograditvi nove poslovne zgradbe Geodet- skega za voda SRS z astavi ti direktor ju tega zavoda nekaj vprašanj. Tov. T eobal d Belec se je naši prošnji ljubez nivo odzval in nam obširno odgovoril na zastavljena vprašanja. Za to se mu naj I epše za hvaljuj emo. l . Vprašan je: Letos je Geodetski zavod SRS dočakal velik dan. Vsekakor za vaš kolektiv ni majhna stvar zagotovi ti potrebna sredstva za novo poslovno zgradbo. AI i nam I a hko p redstavite obseg zgradbe in stroške zanjo ter kako ste oziroma boste zagotovili potreb- na sredstva . Odgovor: Geodetski zavod SRS se je programsko pripravljal na novo gradnjo ž e od leta 1968 . Uresničevanje raz vojnih programov zavoda je vsebovalo tudi določi l o o organi zi- ranju funkcionalnih delovnih mest ter ustreznih delovnih pogojev za delavce. Rešitev na- loge smo po vsestranskih samoupravnih ra zmišljanjih vide li v novogradnji . V ta nam en smo v okviru poslovnega sodelovan ja z Ljubljansko banko pričeli 1. 1970 oročati vsa naša ra z- pol ož i jiva finančna sredstva. Za oročena sredstva smo najeli ustrezen kredi t. Vzporedno smo konceptno- programsko razč i ščeva ! i zasnovo nov e zgradbe, vse do id e j nega projekta. Nova poslovna zgradba Geodetskega zavoda SRS ima 8000 m2 neto poslovnih površin . Ta površina odgovarja zavodov emu razvojn emu programu, tako po bodočem števi I u delavcev, kot ·dejavnosti in z njimi povezanih tehnologij. Stroški izgradnje in opreme z našajo 50 milijonov din; od teh je dobra polovica že plača­ nih, ostalo pokrivajo krediti, ki jih moramo vračati v srednjeročnem obdobju . Že i z povedanega I ahko sklepamo, kako vi soka je samoupravna zrel ost kolektiva Geodet- skega zavoda SRS in s tem pripravljen ost, da ustvari v l O I eti h rezultat, od katerega bo- do imele koristi najmanj tri generad je. Potrebna manjkajoča sredstva bomo ustvarili z nadaljnjim pridnim delom ter z planskim ob- vladovanj em lastnega raz voja . Samo nečemu se ne bomo mogli več odrekati: vi šjim osebnim dohodkom, ki so pri z nano najni ž ji na zavodu in že povzročajo neželj ene uč inke. 2. Vprašan je: Vsekakor je z novo zgradbo zavodu dana možnost razširiti svojo de javnost. Kakšni so vaši programi v tej smeri? Odgovor: Zavod bo širil svojo dejavnost: a ) S povečanjem sedanjih dejavnosti na 2 nači na: - s povečanjem števila sodelavcev - z novimi tehnologijami b) Z razširitvij o vrst dejavnosti: - s komasacijami - z urbanistično projekti vo - z računalniškimi uslugami, itd. 10 c) Z deli v inozemstvu . Za vse navedeno so poslovni prostori že predvideni. Takoj pa moramo poudariti, da ima- jo v poslovanju zavoda absolutno prednost dela iz obsega geodetske si užbe in to iz re- publiške pristojnosti. Njim enako pomembna za zavod so dela, ki mu jih zaupajo v iz- vajanje občine po pooblasti lu . Prav tako stremimo za tem, da i zva jamo vsa de la za potrebe našega gospodarstva. Optima lno števi I o zaposlenih na zavodu bo 250 de lavcev, seveda ustrezno i zob raž eni h oziroma kvali ficiranih. 3. Vprašan je: Z zd ruž itvijo vseh slu žb zavoda na enem mestu, ki so bi le do seda j razmeta- ne na več konc ih Ljub lj ane, pa je dana tudi mož nost za gospodarnejšo proizvodnjo in. u- vedbo naj sodobnejše tehnologi je. Kakšne novi tete boste uvedi i in kakšen vpliv bo imel o to na obseg proizvodnje oziroma njen e stroške? Odgovor: Zavod je izvaj a l svo jo dejavnost na 7 lokacijah širom Ljub lj ane . Zato poslo- vanja ni bilo mogoče učinkovito organizirati, pa tudi ekonomski učinki niso bili maksi- malni. Če dodamo še odtujevan je posameznih grup, ki so delale na raz l ičnih lokacijah, ker pač kompaktnost i kolektiva na ra zli čnih mestih ni mogoče doseči s še tako dobro in- formaci jsko si užbo, potem si I ahko predstavi jamo, da so sodelavci zavoda sami najtežje čaka li na vseli tev v novo zg radbo . Na osnovi poznavanja podobnih primerov pričaku j emo za l 0- 20 % povečano stori I nost . Dvig kvalitete zaradi optima lnih del ovnih pogojev, pa tudi še večja soli dnost v ce lotnem poslovanju zavoda bodo še pozitivni sprem lj a j oč i učinki enotne lokac ij e. Posebnih novitet ne mislimo uvajati, ker so pač že uvedene. Veselim o pa se poenoten ja tehnol ogi j in uvedbe računalniške elektronike v vse faze dela, kar bo omogoči l nov ra- čunsk i center zavoda . Takšna koncentraci ja umskih naporov in enotnega izva janja mora doprinesti k ekonomskim uč i nkom. Nadalje želimo izdelke geodetske služ be tudi oblikovno in estetsko sodobno opremljati. Ojačale se bodo naše dejavnosti (ti skarska reprodukcija, ob likovan je končnih izdelkov, itd.), ki bodo skrbele za ustrezno in uspešno finali zac ij o naših izdelkov . Velikih tiskarskih kapacitet ne mislimo uvajati, sa j nam je poslovno sodelovan je z Inšti- tutom za geodezij o in fotogrametri j o, kotero se razvij a v obo jestransko za dovoljstvo ter njegova kvaliteta zadostno jamstvo za pokritje vseh potreb na tem področ ju . 4. Vprašanj e: V uvodu smo navedi i , da pomeni nova poslovna zgradba tudi temelj za spi ošni ra zvoj celotn e geodetske službe v Sloveniji, in ne samo Geodetskega zavoda SRS. Kakšno je vaše mnenje o tem in kje vidite v bližnji in dal jnji prihodnosti možnost za vplivanj e na razvoj geodetske si užbe v SI oveni ji? 11 Odgovor: Moram poudariti, da mi je z nanih le malo primerov, ki so podobni podvigu ko- lekt iva Geodetskega zavoda SRS. Napore in odrekan ja č l a nov kolektiva zavoda pozna in ceni ter ocenjuje lahko samo tisti, ki aktivno sodeluj e pri tem dejan ju . Zavod bi svoj o problematiko glede poslovnih prostorov I ahko reš i I tudi na drugi, enostav- ne jši, s tem pa manj naporen način . Prav zato, ker pa je prepričan, da slovenska geo- de tska si užba ne more napredovati in i zpol nj evati vseh družbenih nalog brez ustrezne osred- nj e organizacije, ustrezno oprem i jene in v ustreznih prostorih, je zavod reši I del problema- tike si cvenske geodetske si užbe na ta način . Dol gorečne ci I je geodetske si užbe I ahko dosežemo samo z ustrezno organi zi ranostj o in ustreznim planiranjem samega ra zvoja. Če je cilj si už be iz vesti inventari zac ijo si cven- skega prostora, potem morajo ustrez ne koncentracije delavcev v združenem delu tudi be- deti nad rez ultati dela ter skrbeti za maksimalne operativne učinke. V tem je tudi bistvo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kamor štejemo geodetsko si užbo. Tako je torej naloga Geodetskega zavoda SRS, da jamči za dol gorečno i zpol nj evanj e del ovnih progra- mov, da ne dopušča miselne in tehnične stagnacij e, prav tako pa tudi, da se obnaša na- šemu družbenemu statusu primerno in da ne dopušča vdora čiste podjetniške miselnosti v dejavnost geodetske službe. S povedanim pa zavod seveda ni proti ekonomskemu načinu poslovanja. Trdim, da je nova poslovna zgradba skupen uspeh delavcev, sodelujočih v slovenski geo- detski si užbi . Tako smo na ta uspeh I ahko vsi upravičeno ponosni, saj smo vsi, vsak po svojih zmožnostih, doprinesli doseženemu. Naj izrabim to priložnost za obvestilo, da bo slovesna otvoritev zavoda v tem letu in bodo na njo povabljeni vsi zavodovi poslovni sodelavci. Tako si bomo lahko skupno ogle- dali in ocenili skupen rezultat dela . Seveda pa še tako funkcionalna zgradba ni jamstvo za uspešen nadaljnji razvoj geodetske si užbe. Če ne bomo mi se l no usklajeno skrbeli skladno vsi za dol gorečno perspektivo celot- ne službe, lahko izničimo vse rez ultate našega dela. Iniciativnost na tem področju je ena temeljnih nalog zavoda, s katero vpliva na celotno geodetsko službo. 5. Vprašanj e: V sklopu zavoda deluje že nekaj let poseben inštitut. Ali bi nam lahko pri - ka za li, kakšne so nj egove osnovne naloge v stroki in ali jih uspešno opravi j a? Odgovor: Nuj na prisotnost nenehnega z nanstveno- razi skoval nega dela ob neposredni proi z- vodnji je narekovala, da smo že leta 1970 ustanovili raziskovalni inštitut Geodetskega za- voda SRS. lnštitutovo delo je usmerjeno v 2 grupi problematike: prvo tvorijo raziskave druž- bene vsebine, to so ti ste, ki geodetski dejavnosti, še posebej pa si užbi, uti raj o in trasi ra- j o razvojno pot, tako srednjeročno kot dolgoročno, drugo pa raziskave strokovno- tehnične­ ga aplikativnega značaja . Ne bom našteval konkretnih nalog, ki jih naš inštitut izva ja, temveč zahtevamo od in- štituta, da uspešno opravlja svojo nalogo, ki se glasi: nenehna budnost na področju druž- benega in strokovnega razvoja ter opredeljevanje smernic, ki geodetsko si užbo in rezul - tate geodetske dejavnosti usmerjajo tako, da tako geodetska služba kot dejavnost nenehno pozitivno in uspešno izpolnjuje svojo vlogo družbenega servisa. Z delom inštituta nismo in ne bomo nikdar popolnoma zadovoljni, ker je pač njegova vlo- ga takšna, da je njegovo delo usmerj eno v prihodnost. Tako pomembno delo pa je vedno predmet poglobljene kri tike in večj e pozornosti, odtod tudi izredno zahtevni kriteriji kva- 1 i tete rezultatov njegovega dela. Na področju interdisciplinarnega sodelovanja inštitut v svojem delu dosega lepe rezultate, saj uspešno vključ uj e dejavnost geodetske službe v proces novega, ustavno opredeljenega družbenega planiranja. Prema! o pa posveča razi skoval ne pozornosti strokovnim problemom v geodetski službi sami, še posebej v upravni veji . Pa tudi za to pomanjkljivost najdemo razi og: manjka geodetskih strokovnjakov-razi skoval cev. Tudi ta problem rešujemo, rešitev pričakujemo v naslednjih nekaj letih. 6. Vprašanje: Inštitut vašega zavoda je že opravil vrsto aplikativnih raz iskav za Zavod za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, ki te s področja prostorske infor- matike praktično edine razi skoval ne rez ultate tudi koristno uporabi j a. AI i I ahko naše čl a - 12 ne podrobnejše seznan ite z dosedanjimi rez ultati in programom ti stih raz iskav, ki so ve- zane na druž beno _in še posebe j na prostorsko pl oni ranj e ? Odgovor: Tež ko je loč iti raziskova ln e naloge na tiste, ki so vezane na druž bo in pose- bej na prostorsko planiranje, ker pač moramo iz hajati iz kompleksnega planiranja, kjer so vse tri planerske komponente, to je socialna , ekonomska in prostorska med seboj tako prepletene, da je nujno vedno raz iskovati in opredeljevati te medsebojne odvisnosti. Da pa bi č ital cu omogoč il vsaj grobo orientacijo, kaj je naš inštitut že napravil in kaj dela, bom naštel nekaj nos i ovov: - Z asnova študije o prostorskih dokume ntacijskih sistemih - Avtomati z irana kartografija za potrebe prostorskih informacijskih si s temo v Dol oči tev opti mol ne metode prenosa podatkov in opti mol ne gostote mreže reliefa SI o- veni je za digitalno uporabo - Prostorski informacijski sistem Slovenije - 1 fa za - predraz iskave - Uporaba fotoi nterpretaci je pri prostorskih raz i s kavah - Kategori zacija zemljiš č v SR Slove niji - Regi s ter teri tori al ni h enot - Metodologija vrednotenja kmetijskih zemlji šč SR Slove nij e - Dokumentacija virov prostorskih informacij v SR Slove niji - Prostorski informacijski sistem Slovenije - II fa za - Digitalni model reli efa Slovenije - Prika z optimi za c ije namenskih iz rab površin - Voden je ni čelne linij e v digitalnem modelu reliefa - Kartografska obdelava krajevnih skupnosti v SRS - Fotoi nterpretaci j a - uporaba aero posnetkov pri prostorskih raz iskavah - Komasacije - ra z iskava najbolj ših možnosti Raziskava mož nosti in nastavitev migracijskega modela Slovenij e ob upoštevanju magi - stral nega in regionalnega cestnega omrež ja - Redundance - Prenos informacij preko I okaci j - Izgradnja registra teritorialnih enot Agregacija nekaterih podatkov za potrebe in nivo krajevnih skupnost i - Problem distribucije informacij na osnovi korekturnih modelov - Anali za uporabnosti metod dal ji nskega zaz navanja in potrebne opreme - Lokacijska problematika regi st ra zgradb . To so raz iskave iz družbene sfere . Še mnogo več bi jih lahko navede l 1z področja same stroke in si už be. Vendar bi naštevanje zavzel o preveč prostora . 7. Vpraša nje: Potrebo po integracijskih procesih med delovnimi organi zacijami so večkrat poudarili tudi najvi š ji predstavniki druž benopolitičnih organi :zocij in skupnosti. Med geo- detskimi delovnimi organi zacijami pa so taki intergracijski procesi že nekaj let na mrtvi točki. Kje je vz rok z a to? AI i ste za integracijo in kako si jo predstavi jate oz iroma če niste za njo, zakaj ne? 13 Odgovor: Najvišji predstavniki družbenopolitičnih organi zacij in skupnosti so z potrebno- stjo integriranja mislili na potrebnost integriranja v gospodarskih dejavnostih . Za dejav- nosti posebnega družbenega pomena, kj e r so organi zacije za dejavnost zadol žene in jo morajo izvajati, mora prihajati do sodelovanja v vseh oblikah. Zakon o združenem delu, ki bo sprejet predvidoma sredi tega l eta , bo oblike sodelovanja tudi opredeljeval. Geodetski zavod SRS usp ešno sodeluje z mnogimi organi zacijami. Naj omenim samo po- slovno združenje jugoslovanskih geodetskih delovnih organi zacij, združ enje projektantskih organizacij Slovenij e , sodelovan je z IBI, itd. Tudi osebno sem za vse oblike sodelova- nja vedno bil in to tudi dokazal z iniciativami za sodelovanje, na ža lost z raz li čnim uspehom. Prepričan sem, da je sedan je zatišje v sodelovanju med nekaterimi geodetski - mi organizacijami samo prehodno. Ob jasni začrtanosti svojih nalog bodo geodetske or- gani zacije hitro našle skupen jezik proi z vodno-tehnološkega, poslovnega in programsko- razvoj nega sodelovanja. Pri tem je oblika formalnost, ki pa seveda mora spoštovati prav- ne norme , gre za vsebino, usp eš nost in družbeno racionalnost sodelovan ja. 8. Vprašanje: Pred kratkim je bil sprejet odlok o republiškem sred nj eročnem programu geo- detskih del za obdobje 1976 - 1980 . Iz vedba tega programa je odvisna od zmogljivosti zavoda . AI i ima zavod na volj o dovolj kapacite t za izvedbo republiškega programa teh del? Odgovor; Zavod razpolaga z dovoljnimi kapacitetami za iz vedbo republi škega programa del, saj znaša povprečna reali zacija iz naslova del republiške pristojnosti komaj polovi co zavodove reali zacije . Odtod tudi naša programska usmer jen ost na inozemski trg, saj nam kontinuirane zaposlitve za vse naše kapacitete niti republika, niti občine ne nudijo, niti ne more jo jamč iti zanjo . 9 . Vprašanj e: V ustavi SFRJ je določeno med drugim, da federacij a po zvez nih organih "določa elemente kartografskih podatkov, ki so pomembni za obrambo in varnost države in za splošno uporabo kartografskih pubi ikacij . 11 Kakšno je vaše mnen je glede tega, kaj naj federacija na osnovi tega ustavnega pooblastila ureja na geodetskem področ ju in kako? Odgovor: Omen jena pristojnost federacije, ki j e zapisana v ustavi, se dan es tolmači na 2 načina: Prvi način : Jugoslavija je skupnost narodov s soc iali stično družbeno ureditvijo, je za aktivno koesistenco, neangažiranost, skratka, ne želimo ničesar slabega našim so- sedom ali komurkoli, že limo ž iveti v miru in sodelovati. Na žalost pa vse države niso usmerjene tako kot naša. Zato smo primorani, da iz vršimo določene ukrepe za lastno varnost. Ti ukrepi za varnost pa naj bodo pametni, racionalni, sodobni in v skladu s stopnjo razvoja tehnike v svetu. Torej: citirani elementi so lahko le pisane koordinate in vojni objekti, upodobljeni na kartah . Te se regulirajo s stopnjami varovanja . Sem pristaš in pobornik navedenega načina tolmačenja ustavnega teksta, ker sem preprican, da so sestavljalci ob sestavljanju omenjenega teksta imeli v mislih prav navedeno . Drugi način: Federacija je dolžna skrbeti za varnost države in pri izvajanju te svo je na- loge je preveč rigorozna. To rigoroz nost izraža z določevanjem takega števila e lementov kartografskih podatkov, da od karte ne ostane mol odane nič več. Kakšna gospodarska ško- da in še kaj drugega je družbeni skupnosti stor jena, o tem ne vodi računa nihče, ker pač vsi vemo, da je obramba domovine prva naloga in dolžnost posameznika in družbe. Prav pod tem dejstvom pa mnogokrat grobo v posameznih ukrepih pretiravamo, tako da smo vča­ si h že kar neresni. Naj podam primer: Geodetski zavod SRS naroča v USA satelitske pos- netke jugoslovanskega ozemlja, ki so tako kvalitetni, da s fotoi nterpretaci jo I epo oprede- 1 i mo vsa l e 1-ališča, komunikacije, relief, itd. Zvezn i organ pa predlaga, da prepovemo publiciranje kart, ki imajo upodobljene plastnice z manjšo ekvidistan co kot 100 metrov! Morda ni odveč, pa če je tudi smeš no,da opozorimo, da ž ivimo v le tu 1976 in da je ne- skončno pomembnejša naša stopn jo družbenopolitične zavesti, obvladanje z nanja in priprav- 1 j enost na splošni ljudski odpor, kot pa 50 m plastnica, ki upodobljena in dostopna vsem, mnogo več koristi nam vsem na vseh področjih gospodarstva in še kje, kot pa eventualno sovražniku. Ne morem se z nebiti vtisa, da je prisotna pri opi sanem drugem načinu še pre- cejšna mi sel na togost in tradicija. Kateri od obeh načinov bo uvel javi jen, bomo vi deli, energično bomo zagovarjali prvega . 14 10. In še zadnje vprašanje: Zveza geodetov Slovenije ž eli z Geodetskim vestnikom čim po- polneje informirati vsakega geodeta Slovenije. Glede na to, da ste član uredniškega sveta Vestnika, nas zanima, koliko nam to uspeva in kaj bi morali storiti, da bi se čimbo l j približali našim ciljem? Odgovor: Izda jajmo geodetski vestnik bol j pogosto, popestrimo mu vsebino še z novimi aktua l nostmi in problematiko, predvsem pa ukrenimo vse, da ga bo tisti, ki ga dobi, tudi bra l ! Stanko MAJCEN * GEODETSK I DAN V KRANJU V dneh 5. in 6. decembra je bil v Kranju ž e osmi geodetski dan, ki ga je organi z irala Zveza GIG Slovenije z ljubljanskim geodetskim društvom. Ta manifestacija geodetov Slo- · veni je je tako postala že tradicionalna in se je med geodeti uveljavila; to nam dokaz uj e ve li k obisk na teh dnevih . Mislim, da lahko ugotovimo, da pa je bil zadnji geodetski dan v Kranju eden najuspešnejših sploh . Do takega sklepa pridemo na podlagi rekordn e udeležbe (okrog 170 udeležencev) in ker so bi l i tokrat prvič razmnoženi prispevki v zvezi z osnovno temo posvetovanja Kartografska dejavnost za potrebe obči ne (prispevki, pri prav- 1 jen i vnaprej, so bi l i objavljeni v št. 3/75 Geodetskega vestnika, prispevki, ki so bi l i p rv i č podani na geodetskem dnevu, pa so ob jav lj eni v te j števi lki) . Tudi posebna razsta- va o kartografski de javnosti in kampi et raznih kart in drugih materia lov za občinske geo- detske uprave sta prispevala k takemu uspehu geodetskega dne. K uspešnemu de lu so pri s- peval i tudi prostori od občinske dvorane do prostorov v hotelu Crei na, v katerih so se zvrsti le v teh dneh vse manifestacije geodetskega dne v Kranju. Ne glede na zelo uspeš- no sp lošno oceno geodetskega dne pa se je le treba vprašati, zakaj približno 20 % občin­ skih geodetski h uprav ni posla lo niti po enega svojega predstavnika, čeprav je bila osnovna tema geodetskega dneva namenjena obč i nam. Prv i dan je bi l v g lavnem posvečen osnovni tem i geodetskega dne, to je kartografski de jav- nost i za potrebe občine, sa j je b il o to posvetovan je dopoldne in popoldne. Po posvetovan ju je bi l občni zbor Ljubl janskega geodetskega društva. Opoldanski odmor in večer je bi l na- men jen družabnemu de lu, in si cer ogledu sporni nskega mu zeja Franceta Prešerna in starega predela mesta Kranj ter družabnemu srečanju. Drugi dan so bi li sestanki po vseh štirih sekci jah: za zemljiški kataster, za kataster komu- nalni h naprav, za kartografij o, za inženirsko geodez ijo in redna I etna skupščina Zvez e G IG Sloveni je. Posvetovan je o kartografski dejavnosti za potrebe obči ne v pol ni občinski dvorani so pozdra- vili in mu zažele li uspešno de lo: podpredsednik skupšč i ne občine Kranj, predstavnik Geodet- ske uprave SR Hrvatske in Zveze GIG Hrvatske, direktor Geodetske uprave SR Sloveni je, predstavn ik Geodetske uprave SR Črne gore in Zveze G IG Črne gore ter predstavnik Geo- detske uprave SR Srbije in predstavnik Z vez e G IG Jugoslavije prek predsednika Zvez e GIG Sloveni je Petra Šivica. * 61000 Ljublj ana, YU, Geodetska uprava SRS, dip l . ing.geod., pomočnik direktorja Geodetske uprave SRS 15 Po pozdravnih nagovorih so podali v i z vl ečkih svoj e vnapre j razmnožene pri spevke oz iroma so povedali dodatne mis li in ugotovitve v z vezi s svojimi prispevki naslednji tovari ši: Jože Rotar Pete r Sveti k Vili Kos Stanko Maj cen Gojmir Mlakar Z mago Čerm elj Marja n Smrekar o temelj ni h kartah občin o tema tski obdelav i na ravni občine o možnosti za izdelavo temeljn e topografsk e karte v mer ilu 1 : 50 . 000 z a potrebe republike in obč i ne o kartografski de javnosti in predpisih o geodetski prostorski dokume ntaciji kot osnovnem viru podatkov temats.ke kartografij e in o kartografski dejavnosti v obč i ni Celj e o prakti čnem prim eru izde lave in uporabe občinskih tematskih kart v občini Domža le o pregledu kartografskega grad iva Nato se je razvila ž ivahna in de loma tudi pol emi č na razprava . Ker so nekate ri prispevki, ki so bi li podani v razpravi, objavlj eni v tem vestniku kot samosto jni pri spevki, bomo tu navedli le naslove njihov ih prispevkov, o drugih pa nekaj pom embne jših misli oz iroma ugo- tovitev . Zvone Berlot je podal prispevek o kartografiji z vidika geografij e . V razpravi pa je pou- daril, da je pred log za izde lavo karte v mer ilu 1 : 50.000, ki jo predlaga Vili Kos v svo- jem prispevku, id ea len in da lahko postane taka karta sistemska karta . AI o j z Puce lj je govori I o kartografski de javnosti za potrebe občin. Vinko Pušnik je med drugim predlaga l, da je treba vsebino temeljnih topografskih načrtov v merilu l : 5 .000 (do sedaj : osnovna državna karta) posodobiti tako, da se nekateri e l e- me nti, ki imajo značaj tajnosti, opustijo, da lj e naj se šrafiranj e zgradb nadomesti z barvo, dodajo pa naj se hi šne št evilke ter gozdne površin e v barvi. Marjan Stres je obraz i oži I uporabo osnovne drža vne karte z izdelavo posebnih tematskih kart za neposredne potrebe km etijstva (vinogradništvo) . Nadalje je predlagal, naj bi prevzela po- krovite lj stvo nad kartografsko dejavnostjo naspi oh Geodetska uprava SRS in naj bi ustanovi I i za · t e potrebe posebno skupi no oz iroma odbor, ki bi usmerjal in sprem i j al razvoj te dej av- nosti . Gojmir Čern e je opozoril, da v karti v merilu l postaje niso pravilno prikazane. 50.000 obč ine Novo mesto železniške Peter Sve tik je nekajkrat posegel v raz pravo .• Opozori l je na slabo komunikativnost geode- tov do drug ih organi z acij in organov; ra zlog za to je premajhna angažiranost v družbeno- politi čnih organizacijah. Po uskladitvi ne rešenih problemov gl ede kartografske dejavnosti v geodetskih krogih se je treba povezati z drug imi strokovn jaki, ki uporabi j a jo kartografsk e i zdelke. Govoril je tudi o težavah, ki sprem lj a jo izdelavo kartografskih izdelkov. Mar ja n Smrekar je poz val vse tiste občine, ki še ni so ni č stori l e na kartografskem področ ju, naj bodo bol j korajžne. Ivan Gaber je povedal, da bodo v kratkem izde la li karto za občino Vel enj e s posebnimi te- matikami . Omen il je, da j e sla bost osnovn e državne karte, da nima parcelnega sta nja. Miro Črnivec je me ni 1, da so v raz pravi podani predi ogi za spremembo vsebine državne kar- te upravi čeni . Opozori l je , da niti v refe ratih niti v ra zpravi ni so konfrontirali karte v meri - 16 lu l : 20.000, ki jo i zdeluje Geodetski zavod SRS po naročilih obč in, in karte v merilu l : 25.000, ki jo po pogodbi z G U SRS i zdeluje Vojaški geografski inštitut. G l ede nov e karte v me ri I u l : 50. 000 Novo mes to meni, da mora posebna komi sija stvar dobro preš tu- di roti, preden se sprejme taka karta kot sistemska karta . Strin ja l se je tudi s pr edi ogom, da bi reducirali vsebino kart, da bi se tako lahko javno uporabljal e. Vi I i Kos je obraz i ož i 1, da so iz delavo karte v meri I u l : 20 . 000 začeli, prede n je bi la sk len jena pogodba za i zde lavo karte v merilu l : 25.000. G l ede na specifičnost obdelave in razlike v vsebini j e me nil, da sta obe karti spre jem ljivi . Stanko Ma jcen je opozoril glede na raz pravo o redukciji vsebine kart, da bi bile lahko javno uporabne . Menil je , da to za merila l : 5000, l : 10.000 in l : 25.000 nikakor ne pride v poštev, ker bi s t em te karte :vsebinsko preveč osiromaši li, tako da ne bi zado- stova le detajlnim planerskim potrebam . Pač pa je možno ta problem reš i ti tako, da se po- datki tajne narave prikaže jo v posebni tematiki . Predlagal je, naj se v merilih 1 : 5000 in l : l O. 000 uporabi ja čim manj barv . V zvez i s karto v me ri I u l : 50. 000 obči ne Novo mesto je postavil vprašanj e , a li je tako koncipirana karta sprejemljiva tudi za republiške služ be in za občino, če je na listu več občin . Na koncu posvetovanja je Miro Črnivec obvesti I navzoč e o vsebini zaključkov, ki jih pred- i aga komi sija za zaključke na osnovi prispevkov in razprave na te m posvetovanju. Dokončno formul acijo je pripravila komisija in so objav lj eni pose b e j v te j številki vestnika. Ce loten prika z geode tskega dn e v Kranju boste dobili, če preberete še poroč ila o delu vse h sekcij kot tudi poročilo o občnem zboru Ljubljanskega geodetskega društva in redni l e tni skupščini Z veze G IG Slov e nije, ki so prav tako objavlj eni v t em vestniku . Za sklep poročila o geod e tskem dnevu še eno opozorilo prihodnjim organi zatorjem takih manifestacij . V Kranju je bilo večkrat slišati pripombo, da ne bi smeli istočasno sk li cati več sekcij, ker se v ra zli čn ih sekc ijah obravnava probl ematika, ki je pome mbna za vse. ZAKLJ UČK I POSVETOV ANJA O KARTOGRAFIJI ZA POTREB E OBČIN Na posvetovanju, ki ga je organizirala Zveza G IG Slovenij e , o kartografski dejavnosti z a potrebe občine dne 5. 12 . 1975 v Kranju, so bile spre je te naslednj e smernice in ukrepi za nadaljnji razvoj kartografije v SR Sloveniji: l . Ra zvoj kartografije je nujno usmerjati na osnovi anali ze družbenih potre b . Z ato je tre ba prouči ti z lasti vi ogo kartografije v delegatskem si s temu, v druž benem in prostorskem pl a - ni ranj u, pri delovanju družbenopolitičnih, krajevnih in samoupravnih skupnosti, pri te- meljnih gospodarskih panogah, vezanih na prostor, ter pri z nanstv eno- raz iskovalnem delu . Za zagotovitev navedenih družbenih potreb je treba vzpostavi ti : - sistem temeljnih kart SR Sloveni je in - sistem občinskih kart. 2. Geodetska uprava SRS, ki skrbi za sistem temeljnih kart SR Slovenij e , naj prevzame tudi skrb za usmerjanje razvoja sistema občinskih kart. Pripraviti bi bilo treba dogovor o siste- mu, vsebini, merilih in standardn ih z nakih za občinske karte glede na razli čne potrebe (urbani stično planiranje, delovanje občinskih služ b, druge d e javnosti ) in ravni (kraj e vn e skupnosti, občine, regij e ) . 17 Za reševanje navedenih nalog naj se ustanovi pri Geodetski upravi SRS posebna komisija za kartografij o. 3. V SR Sloveniji imamo karto v merilu 1 : 25.000, ki bo v kratkem pokrila teritorij vse republike, in za nekatere občine karto v merilu 1 : 20.000. Čeprav obe karti pomenita v določenem smis lu izhod v sili (pri prvi je zaradi nedosegljivosti originalov vprašljiva njena uporabnost, pri drugi pa je problematična dinamika njene izdelave in možnost po- vezovanja s sosedi), je glede na obsto j eče stanje najbolj smotrno: - vključiti karto v merilu 25.000 v sistem temeljnih kart SRS, - vključiti karto v merilu 20.000 v sistem občinskih kart, če to ter ja jo potrebe po- samezn ih občin. 4. Koncept karte v merilu 1 : 50.000, ki jo je izdelal Geodetski zavod SRS za območje občine Novo mesto, pomeni nov način izdelave te karte in kvaliteten prispevek k raz- pravi o sistemu temeljnih kart vse republike in občin. Vztrajati je treba tudi pri konceptu javne karte v meri lu 1 : 50.000, ki naj bo popol- noma odprta, ostdl i e lementi karte pa naj bodo predstavi jeni kot tematike za uradno uporabo. 5. Glede sistemskih kart v drugih merilih je najmanj preučeno vprašanje karte v merilu 1 : 100.000. Zato naj se razišče njen pomen za potrebe regionalnega razvoja in ugo- tovi možnost predelave te karte iz karte v meri I u 1 : 50. 000 ali 1 : 200. 000 . 6. Naspi ošno si je treba pri zadevati za večjo dostopnost kart čim širšemu krogu uporabni kov. Zato je treba: - proučiti vsebino temeljnih kart in jo koncipirati tako, da bo po možnosti obsegala samo podatke, ki jih je dovoljeno javno publicirati; - doseči pri pristojnih zveznih organih spremembo koncepta zaščite tajnosti tistih podat- kov, ki glede na današnjo stopnjo tehnike registriranja zemeljske površine in glede na odprtost naše države ne morejo bi ti več vzrok za preti rane zaščitne ukrepe. 7. Nadalje je treba razvijati raziskovalno delo na področju kartografije, predvsem standar- dizacijo in proučevanje avtomatizirane kartografije. Pri tem je treba upoštevati z lasti ci lj e prostorskega informacijskega sistema. 8. Pospešiti je treba izdelavo predpisov o urejanju drugih področij geodetske službe, ki vpli - vajo tudi na izdelavo kart. Zato je treba upoštevati dejanske potrebe pri predpisih o te- meljnih topografskih načrtih v merilih 1 : 5.000 in 1 : 10.000 ter izdelati navodila za geodetsko regionalno dokumentacij o kot možno osnovo za števi l ne tematike. 9. Študiju kartografije je treba posvetiti večjo pozornost; to velja za srednji, višji in visoki štud ij . Treba je nadaljevati tudi z vsemi posebnimi oblikami študi ja in z organizacijo te- čajev. V sode! ovanj u z geografi si je treba pri zadevat i, da bi i:5ostal a kartografija sestav- ni del sp i ošne izobrazbe na vseh ravneh. 10. Geodetski vestnik naj prevzame tudi skrb za vec10 informiranost o kartografski dejavnosti v Sloveniji. Bilo bi zelo koristno, če bi v nj em lahko zbrali informaci je o vseh občin­ skih in drugih kartografskih prizadevanjih. 18 Jože AVBELJ* V . KONGRES GEODETSKIH IN ŽEN IRJ EV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE Z veza geodetskih in ženir jev in geometrov Jugoslavije je od 18 . do 20. decembra 1975 or- gani z irala pod pokroviteljstvom Zvezne konference SZDL Jugoslavije v Beogradu V . kongres geodetskih in ženirjev in geometrov Jugoslavije. V častnem odboru so bili vidni družbenopo- liti čn i delavci, iz česar je razvidna pomembnost in družbena vrednost geodetske dejavnosti. Delo kongresa je bilo razdeljeno na tri osnovne teme: 1. Geodetska dejavnost v današnji stopnji razvoja naše domovine 11. Osnovno in troj no izobraževanje kadrov ter z nanstvenora ziskovalno del o v geodetski dejavnosti III. Vloga in pomen Zveze geodetskih in žen irjev in geometrov Jugoslavije kot družbeno- strokovne organi zacije Za vsako i zmed navedenih tem je bilo napisanih več referatov in koreferatov, ki podrobno opisujejo trenutno stanje. Namen mojega sestavka je v nekaj stavkih podati vtise v V . kon- gresa ter ugotovitve o referatih, koreferatih in razpravi o njih. S sprejetjem zveznih ustavnih amandmajev in ustavnega zakona za iz vedbo teh amandmajev v letu 1971 so prešle- iz federacije na republike pristojnosti, ki urejajo zadeve s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra. Republike in pokrajine so z dobljenimi pravicami, da omenjene zadeve urejajo samostojno, ustrezno druž benim potrebam in mož nostim prevzele tudi odgovornost, da bodo skrbele za družbeno uveljavljanje in napredek geodetske dejavno- sti. Iz referatov in raz prave je razvidno, da so bili načini reševanja sprejetih obveznosti različni. Kjer so pravočasno ugotovili, da morajo v sk lopu geodetske dejavnosti delovati tudi geodeti kot družbeni del ovci, ekonomisti, pravni ki in podobno, so dobi jene pravice uporabili v prid družbe in stroke. S tenkim posluhom za družbene potrebe in s pravilnim usmerjanjem dejavnosti so dosegi i ustrez no družbeno vrednotenje in si s tem ustvari I i ekonom- ske pogoje za strokovni in tehnični napredek. Projiciranje dogajanj v prostoru in sodelovanje pri načrtovanju posegov v prostor je občutno razširil o obseg geodetske dejavnosti in prispeval o k uve ljavitvi stroke. Ustanovitev prostorske- ga oz iroma družbeno informacijskega sistema, temelječega na sodobnih tehničnih sredstvih, ki omogočajo permanentno vzdrževan je in v vsakem trenutku lahko posredujejo najnovejše stanje, je ena izmed osnovnih nalog, ki jih družba postavlja geodetski dejavnosti v prihod- nosti. Na nekaterih območjih države so geodeti dosegli vec 1e uspehe na ra zli č nih tehničnih področ­ jih, npr.: na izrazito agrarnih območjih Jugoslavije, kot so Podravina, Posavina in Vojvodina, geodeti ze lo uspešno sodeluj e jo pri urejanju kmetijskih površin z agrotehničnimi ukrepi, kot so: hidromelioracije, komasacije in sanacije vaških naselij, drugod intenz ivno opravljajo novo izmero itd . Iz razprave, v kateri so sodelovali predstavniki vseh republik in pokrajin, je mogoče ugoto- viti, da obstajajo na nekaterih območjih problemi, ki smo jih v SloveniF reševali že pred 1 eti in smo jih doslej tudi že reši I i . Prehod od neposredne porabe proračunskih sredstev na pogodbene odnose povzroča ponekod velike težave. Geodeti se vse preveč ukvarjajo z reše- ·k 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SR Slovenije, Šaranovičeva 12, raziskovalec na lnšti tutu Geodetskega zavoda SRS 19 vanj em konfliktov, ki nastaj o j o med upravnimi organi kot upravi j ovc i družbenih sredstev in geodetskimi delovn imi organi zaci jami kot izvajalci del. Raz loge, ki povzroča j o konfliktne situaci j e , je težko opi sat i, posledice pa so očitne. Tako ponekod geodetski strokovnj ak z a e nako uspešno iz vršen o del o ne dob i ni ti tretji ne osebnega dohodka strokovnjaka v sorodni stroki . Ti odnosi ovira jo tudi uporabo modernih tehničnih pripomočkov, uvajanj e sodobnih in učinkovitih tehnologij, razširitev dejavnosti in njeno družbeno vrednotenje. Razmere v šolstvu, izobraž eva nju in znanstve noraz iskovalnem delu se prav tako v mars1 cem raz likuj e jo. Pomanjkanje pedagoškega kadra in slaba opremlj enost šolski h kabinetov s sodob- nimi učn imi pripomočk i je bolj ali manj z načilna za vse šolske ustanove. N a območ jih, kjer je druž beno vrednotenje geode tske dejavnosti zadovoljivo, je tudi vpi s v geodetske šol e za- dosten, sicer se pa mladina ne zanima za ta poklic. Z nanstvenoraz iskovalno del o na geodetskem področju v J ugosl avi ji je I e preši o v začetno fa zo . Urejanje temeljnih geodetskih mrež , uvajanj e avtomatike, novih metod dela in ra z- širitev geodetske de javnosti z ahteva vrsto ra z i skoval nih na log, ki jih pretežno nepovezano rešujejo posamez niki pri raz nih inst itucijah. Za raziskave na področjih, ki so sk upna za c e lotno Jugoslavijo, bo nujno na podlagi samoupravnih dogovorov združ iti kadre in sredstva, tako da bo tam, kj e r je treba, ohrani ena celovitost in enotnost. Tako osnovano z nanstve no- ra z i skoval no del o ima možnosti, da se uve lj a vi tudi z una j naših meja. Z veza geodetskih inž en irj ev in geometrov Jugoslavij e je spre jete naloge s IV . kongresa v p reteklih sedm ih let ih bolj ali man j uspešno reševala. Nekatere od sprejetih nalog smo opra- vili, za druge se je smer iz vajanja spremenila, druge pa se po svoji naravi permanentno re- šuj e jo. Uskla jeva nj e in prilagajanje delovanja Z vez e družbenim in ustavnim spremembam je ena izmed takih sta l ni h nalog. 1 zdaj anj e strokovne I i terature ter organiziranje st rokovnih po- svetovanj in simpoz ij ev sta bila za preteklo obdobje pozitivno ocenjena. Zato kaže nadalj e- vati s takšnim načinom prenašanja znan ja, izkušenj in sta lišč. Pri sestavi j anj L' sk lepov V . kongresa je bil o opazi ti, da so pogoji, v katerih delujejo geode- ti, in miselnost o družbeni vlogi geodetske dejavnosti v Jugoslaviji še deloma ne usklaj eni. V . kongresa G IG J ugosl avi je se je ude lež i I o prek 1000 delegatov i z J ugosl avi je in predstav- ni ki i z Romunij e, Češkos l ovaške , Madža rske , Poljske, Bolgarije, ZS SR, Italij e in Sirije. Kon- gresu je prisostvoval tudi delegat FIG. Geodete iz SI oveni je je zastopal o 25 predstavni kov. 1 z aktivnega sodelovanja nekaterih je raz vidna usme ritev geodetske dejavnosti na si ovenskem. Upoštevanj e mnenj si ovenski h predstavni kov pri sklepih in bolj ali manj uspešni poskusi, da bi si edi l i naši usmer jenost i v drugih republikah, nam potrjujejo, da smo na pravi poti. 20 Aloj z PUCELJ * KARTOGRAFSKA DEJAVNOST ZA POTREBE OBČIN ** Uvod V svojem prispevku ne mi si i m raz pravi jati o kartografi ji kot strokovni vedi, ker so in še bodo to bolj kvalitetno in bolj sistematično opravili kolegi, ki imajo o tem široko teoretič­ no z nanje in bogate praktične izkušnje, ampak se mislim zadrža ti bolj ob splošnih proble- mih, ki v tej zvez i nastajajo v občinah. Tudi na naših preteki i h srečanjih so se o kartografiji pri nas in v svetu pogosto pojavljale zanimive teme. Samostojno posvetovanje o kartografiji v Ljubljani leta 1973 je bilo manife- stacija znanja in izkušenj praktičnih kartografskih delavcev - strokovnjakov in pedagogov. Take prireditve na visoki strokovni ravni skoraj ne omogočajo "neposrednemu geodetskemu proi zvajalcu", da se tako imenujem, s posplošenim in z leti osiromašenim teoretičnim zna- njem, da bi se ustvarjalno in aktualno vključil v razpravo in jo sam usmer il tudi v osnovno i zhodišče. S tem svojim mn e njem pa ne mislim zmanjševati pomena in potrebnosti takih pri - reditev, nasprotno, prav tu bomo iskali pomoč i in usmeritve na naši začeti poti, ki sta ji posvečeni tudi I etošnj i geodetski dan in današnja razprava . Del ovni naslov "kartografska dejavnost za potrebe občin" nam zagotovi ja, da bo ra zprava potekala o praktični problematiki in na nivoju, ki je dosegljiv vsake mu izmed nas. Prepustimo čisto teoretična ra zglabljanja bolj specia li z iranim strokovnim institucijam, mi pa obravnavajmo probleme, s katerimi se kot strokovnjaki srečujemo v okoljih, v katerih delamo, in na osnovi pri dobi jenih izkušenj nakaž imo možne in potrebne reš itve. Ugotovitve stanja in posledice G I avna in vsesplošna ugotovitev je: pomanjkanj e uporabnega kartografskega materiala, pred- vsem za potrebe služb, ki delajo na področju občine, je veliko. Kljub izredno ni zki kartografski kulturi, če jo tako imenujem, pa se krog uporabnikov kar- tografskih izdelkov stalno širi tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem smislu. Težn ja po tej porabi je tudi barometer ra zvitosti, organiziranosti, učinkovitosti in strokovne ravni posa- mezne organi zacije ali si užbe. Pritiski in iskanje rešitve v si li so pripravili nekatere odgovorne, ime nuj em jih geodetske službe, da so se lotile reševanja problema neorgani z irano, vsaka po svoje v mejah danih možnosti, kadrovskih in materialnih pogojev in ne nazadnj e v mejah razpolož ljivega iz ho- diščnega kartografskega materiala. Nastali izdelki so odraz okolja in raz mer, v katerih so nastajali, saj so zelo raznolični tako po vsebini in obliki kot po kvaliteti in uporabnosti. Prav tako raz noli č ni pa so v svojih za - htevah porabniki. * 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava Skupščine občine Novo mesto, ing. geod. , načelni k Geodetske uprave ** Ta prispevek je bil podan na posvetovanju "Kartografska dejavnost za potrebe občine", ki je bilo v Kranju 5.12.1975 2 1 Nam kot izdelovalcem se zastav lja ze lo aktualno vprašanje: Kakšen kartografski material na nivoju občine, regije ali krajevne skupnosti naj v prvi vrsti zagotov imo, da bomo za- dovoljili najširši krog porabnikov? Pri iskanju tega odgovora predvidevam, da so potrebe v več ini občin, če izvzamem iz razi- to mestne občine, podobne, i stočasno pa izhajam i z direktnih razmer in potreb v občini Novo mesto. Dosedanje stanje Novomeška kakor tudi ostale občine v dolenjski regiji so bile do nedavna brez prave karto- grafske opreme, če zanemarim zastare le in neuporabne specialke v merilu 1 : 50.000 in v preteklih le tih izdelane osnovne državne karte v merilu 1 : 5.000 in 1 : 10.000 za del te- ritorija. O snovna državna karta je k vali te te n kartografski material, vendar zaradi svoje v se- bi ne to ni primeren porabni material . Dejanske potrebe tega prostora naj i I ustri ram s podatkom, da smo ra znim interesentom na I eto izdelali skupno več sto i zvodov svetlobnih kopij navadne sheme z lociranimi nase lji in naka- zano prometno povezavo za območje občine Novo mesto v merilu 1 : 50.000, za območje biv- šega okraja, seda j regije, v merilu 1 : 100.000. Zahtevnejši porabniki, kot so načrtovalci prostora, komunalne službe, kanali zacije, vodovo- da, e lekt rike , pošte, c ivilna zaščita, služba SLO, upravne in druge službe na nivoju obči ­ ne, izraža jo stalno potrebo po: 1 . osnovni pregledni karti teritorija občine - regije, 2. po kvalitetni pregledni karti občinskega središča in drugih večjih centrov - sedežev kra- j evnih skupnosti. Mislim, da je tu dan odgovor na prej zastavi jeno vprašanje. - Najprej zagotovi ti kvalitetno pregl edno karto teritorija regi je, občine, krajevne skupnosti. Pri t em se strinjam z ugotovitvijo tov. Kosa, ki pred laga merilo 1 : 50.000 in pregledno karto občinskega središča (sedeža krajevne skupnosti) v primernem merilu (1 : 5000, 1: 10.000) glede na obseg in gostoto naselja. V sebi na te osnovne kartografske dokumentacije za potre- be občine, regij e ali kraj evne skupnosti naj bo splošna (relief, prometna mreža, hidro mreža, objekti). Taka dokumentacija zadovoljuje že velik del potreb direktnih porabnikov, nam pa kot izdelovalc em omogoča nadaljnjo izpopolnjevanje zas tavljenega sistema. Do te stopnje bi bilo nujno takoj kartografsko opremiti vsako občino in večje nase lje. Nadaljnja izdelava te- matskih in drugih prikazov je pa specifična za vsak kraj in občino glede na potrebe in mož- nosti. Potrebni i zhodi ščn i podatki Da bi zagotovi I i kartam glede na meril o za htevano metrično natančnost, ki naj bi bila za osnovne karte nujna, moramo izhajati iz primernih kartografskih osnov. Osnovna državna karta te vrste . Če je ni, pa meri I i h, foto posnetki, v meri I u 1 : 5000 ali 1 : 1 O. 000 je osnova, ki ustreza vsem zahtevam so uporabni, s primerno generalizacijo, tudi geodetski načrti v večjih nove jše ali obnovi jene specialke in druge karte. Tov. Kos je v svojem referatu podrobno obdelal proces i zde lave karte v merilu l : 50.000 za občino Novo mesto, ki so jo prav sedaj natisnili, za to praktičnih ocen še ni. Podal pa bi nekaj ugotovitev o karti v merilih 1 : 5000, 1 : 10 .000 in 1 : 20.000 za območje mesta Novo mesto. 22 Karta je bila izdelana in tiskana v let ih 1974- 75 na osnov i z novimi objekti dopolnj e ne ODK v merilu l : 5000. Posploše ni situaci ji ODK s mo dodali vse hi šne števi lke in imena uli c in dobili izredno upo- rabno splošno karto v me rilu l : 5000 . S foto pomanj šavo karte v merilu 1 : 5000 na l : 10.000 so izpadl e hi šne števi lke, ostala vsebina pa je ostala. Z nada ljnj o foto pomanj - šavo na meri lo l : 20.000 smo brez več jih stroškov dobi li li čno preg led no karto, ki dovolj jasno iz kaz uj e kompl e tno situaci jo, z barvno ska lo prikazan reli ef in im ena glavnih uli c. Vso kartografsko obdelavo je po pogodbi opravil GZ SRS s tem, da smo zagotovili potrebn e i zhodiščn e mate rial e in skupno določali vsebino . Prav pri tem pa moram opozoriti, da smo ve rj e tno naredili napako, ker smo že v splošno vsebino vključ ili nekatere objekte, ki po ob- s toj ečih pre dpisih verj e tno spadajo v neko stopnjo ta jnosti (elektrovodi, transformatorske po- sta je ) . Naš nam e n je bil,da bi splošna karta posta la porabni mate rial, in smo temu name nu prilagodili tudi naklado predvsem za mer ili l : 10.000 in 1 : 20 . 000 . Koristnost današnj ega posve ta vidim tudi v tem, da opozarjamo na storj e ne napake, da bi se jim laže izognili ti sti, ki se dela šele loteva jo . O lea tni sistem in vzdrževan je Iz redna pridobitev kartografij e je uvedba ta ko im e novanega OLEA TN EGA SISTEMA, ki na m omogoča, da pri tisku izberemo prav tisto vsebino, ki jo na kart i želimo prikazati . To nas še bolj prepričuj e , naj ima osnovna karta res osnovno vsebino, vse druge prikaze pa doda- jamo po potrebi kot tematiko. Tudi vzdrževanje osnovnega kartografskega materiala je poenostavi j eno, sa j vemo, da se ne- kate ri e l ementi karte skoraj ne spreminjaj o (re li ef, hidro mreža), drugi pa zahteva j o tekoče vzdrževanje, in za t e e l eme nte priredimo I očeno ol ea to. Cene kartografskih material ov Strinjam se z že podano ugotovitvijo, da karta ne more biti trgovski mate rial, ki mu dol o- čamo tako imenovano "polno lastno ceno" . Karta ima širok družbeni pomen in jo moramo tako kot dobro knjigo pribli žati porabniku tudi z vidika cene . Dosedanje izkušnj e pa nam dokazujejo, da so karte oziroma njihova izdelava sorazmerno drage. To pa nas kot slu žbo še posebe j obvezuje, da se lotevamo iz de lave uporabnih, kva- lite tnih in z dru žbenega vidika potrebnih kart kakor tudi, da poenotimo i zhodi šča in s t em rac ionalno uporabi j orno že pri dobi jene izkušnj e. 23 Gojmir MLAKAR* KARTOGRAFSKA DEJAVNOST V OBČ INI CELJE ** V pubi i ci ranem prispevku za posvetovanje "kartografska dejavnost za potrebe obči ne" sem se na kratko dotaknil oživitve dela pri geodetski prostorski dokumentaciji; k temu me je vzpod- budilo dosedanje delo geodetske uprave Celj e na področju splošne in tematske kartografije. Pri izdelavi karte občine Celj e nam je kot osnovni material rabi la osnovna državna karta, ki je bila tudi vir podatkov in osnova za obdelavo tematik. Večina tematik, zbranih v pu- blikaciji občine Celj e v prostoru, je bilo obdelan ih najprej na ODK, od tam pa so bile ge- nerali z irane in pomanjšane prenešene na karto občine v merilu 1 : 50.000 oziroma 1 :75.000. Tako smo npr. na karti v merilu 1 : 5000 identificirali e lektrovode s pomočjo vrisanih dro- gov, na karti smo dobili tudi locirane transformatorske in razdelilne postaje, te podatke pa smo dopolnili s podatki o napetosti vodov in števi lu sistemov, ki smo jih dobili pri e l ektro podjetju. ODK nam je bi la tudi glavn i vir podatkov za gozdne površine, na njej smo iden- tificirali avtobusne postaje, pošte, trgovine, gostinske obrate, objekte zdravstva, sedeže ga- silskih društev. Meje katastrskih občin, krajevnih skupnosti, šo lski h okolišev in nekaterih na - selij smo ravno tako najprej obdela li na karti v merilu l : 5000 . Površine krajevnih skupno- sti smo s planim etriran jem dobili na ODK; na njej zbiramo tudi podatke o komunalni oprem- lj enosti naselij, elemente vodnega gospodarstva, e l emente spomeniškega varstva in varstva narave. Tudi elementi urbani zma so bili najprej detaj lno obdelani na ODK in nato genera- li zirani prenešeni na karto obči ne, kot tematika urbanistične dokumentacije. Žal pa vsi ti podatki na ODK ni so obdel oni tako, da bi omogočali njihovo široko uporabo s hitrim kopiranjem ali tiskom ter jih tudi ni mogoče vzdrž evat i na enostaven način. Ob spoz nanju, da ODK v merilu 1 : 5000 si uži v občinah najširšemu krogu uporabnikov, predvsem pa za prostorsko pl oni ranj e, je nujno, da na njej obdel orno vse ti ste podatke, ki jih za te namene potrebujemo. I zhod išča za način obdelave, vsebino prikazov in organiza- cijo dela nam daje dosedanje delo pri regionalni prostorski dokumentaciji, ki pa naj bi ga izpopolnili z novimi spoznanji. V ta namen naj bi dodelali strokovna navodila za izdelavo take evidence; za to imamo tudi že zakonsko osnovo. Ker je namen posvetovanja tudi to, da si izmen jamo izkušnje, ki smo si jih pridobili pri kartografskem delu v občinah, naj na kratko opišem način teh del na naši upravi. Vsi vemo , da do pred petimi I eti geodetske uprave pri kartografskem delu ni so ime le nikakr- šnih izkušenj in tudi ne potrebnega znan ja ter opreme. To spoznanje nas je vodilo k temu, da smo se najprej loti li šolanja kadrov, predvsem preusmeritve risarskih opravil od dotedanje- ga dela pri zemljiškem katastru v dela na kartografskem področju. Pri tem so nam nesebično pomagali kolegi z inštituta za geodezijo in fotogrametrijo. Z njihovo pomočjo smo se lotili izdelave karte občine Celj e v merilu 1 : 50.000, pri čemer smo ob praktičnem delu spozna- li postopek graviranja na folije. Na inštitutu so nam dali za to delo potrebno orodje in ma- teria le - oslajene folije, preslikače, foto stavek za montažo nazivov ter opravili tista dela, ki jim sami ne bi bili kos, npr. senčenje reliefa. * 63000 Celje, YU, Geodetska uprava skupšč ine občine Celj e, di pl . ing. geod., načel ni k geodetske uprave ** Ta prispevek je bil podan na posvetovanju "Kartografska dejavnost za potrebe občine", ki je bilo v Kranju 5.12 . 1975 24 Sam nac1n dela je bil tak, da je naš risar nekaj dni v tednu delal na inštitutu, ko je ob- vi adal dol oče no fa zo dela, pa je del postopka opravi I doma . SI edi I a j e anali za opravi je- n ega dela, zopet na inštitutu, in izvedba potrebnih korektur oz iroma v začetku tudi več­ krat ponovna izvedba celotne faze dela. Tudi pri izdelavi tematskih kart smo tesno sodelovali z delavci inštituta, tako pri izbiri te- matik kot pri načinu njihovih grafičnih upodobitev. Zaradi obilice dela pri z biranju potreb- nih podatkov za tematske karte pa z raz pol ož i j ivi m kadrom ni smo bi I i več kos končnim kar- tografskim obdelavam in smo to del o prepusti I i inštitutu. Menim, da je tak način dela nujen, če želimo doseči več ji razmah kartografske dejavnosti v občinah. Dol očena stopnja z nanja iz kartografije je na geodetskih upravah nujna predvsem iz naslednjih raz logov: - V ustanovah, ki se speciali z irano ukvarjajo s kartografijo, imamo sorazmerno majhne kapa- citete kadrov, potrebe po kartografskih izdelkih pa stalno naraščajo; da bi jim lahko za- dostili, bo nujno del kartografskega posla opraviti na geodetskih upravah, tako na primer izdelavo manj zahtev nih kart krajevnih skupnost i, pri izdelavi zahtevnejših kartografskih izdelkov pa bi na geodetskih upravah sodelovali v nekaterih fa zah dela. - Pri i zdelavi tematskih kart so geodetske uprave i nsti tuc i je , ki zbiraj o podatke o prostoru občine, pri zbiranju podatkov pa je treba vedeti, kako bo določen podatek prikazan na karti, to pa z opet pogojuje okvirno z nanje kartografije. Poznavan je kartografije je delavcem geodetskih uprav potrebno, ker naj bi bili oni glavni populari zatorji kartografske dejavnosti, svetovalci in tol moči kartografskih izdelkov pri ne- posrednih uporabnikih. · K er del o pri kartografi ji na nekaterih geodetskih upravah pomeni novost in razširitev doseda- nje dejavnosti, s katero je treba prodreti tudi pri tistih, ki odi očaj o o sredstvih, je naj prej treba si s temi z i rot i ustrezno delovno mes to ali si užbo na geodetskih upravah . V manjših bi za začetek zadostoval za kartografsko delo usposobljen risar ob pomoči načelnika, ki bi se moral bolj posvetiti vodstvenemu de lu na račun operativnega terenskega dela. V večjih geodetskih upravah smo ponekod s sistemizaci jo uv edli posebne referate ali odseke za delo pri geodetski doku men taci ji, kamor spada tudi kartografska dejavnost. Menim, da bo štud ij na višji stopnji za kartografijo, ki je bil uveden v l etošnjem letu, da l tudi geodetskim upravam potrebni kader. Da bi lahko zadostili tudi potrebam v prihodnosti, ga ne bi smeli prekiniti, ko se izšolajo sedaj vpisani slušatelji. Razmisliti je treba tudi o ponovnem organiz iranju risarskih t eča j ev , ki pa naj bi dali večji poudarek kartografskemu ri - sanju. Še nekaj o načrtu celjske geodetske uprav e za nadaljnj e delo pri kartografiji. Zbirka temat- skih kart za občino Celj e, ki je vezana v snopič z naslovom Občina Celj e v prostoru - 1975, je rezultat več kot enoletnega dela. V njej so zbrane tiste tematike, za katere smo menili, da so najbolj nujne za poznavanje prostora občine. Z bran e temat ike ne dajejo zaokrožene podobe, z ato delo nadaljujemo . Obdelane imamo še naslednje prikaze: statistični okoliši, ko- munalna opremljenost naselij, preskrba z vodo in prikaz katastrskih kultur za zasebni in druž- beni sektor. Ob razmišljanju o tem, kakšno z unanjo podobo bi dali našim izdelkom, se je porodila id e ja o periodičnih publikacijah, ki bi i zhajale v posameznih letih v obliki snopičev, kot je ta, ki je bil izdan l eta 1975, ki pa mu žal manjka tekstovni del - za pripravo tega nekako ne najdemo časa in avtorjev. Vsako nada lj nje leto bi v snopiču izdali tiste tematske prikaze , ki bi jih na novo obdelali, ponatisnili pa bi tudi tiste tematike, ki so doživele toliko spre- memb, da ne izkaz ujejo več ažurnega stan ja . Iz izbranega gradiva, ki naj bi z zbirko sno- pičev pomeni lo večnamensko sklenjeno celoto, bi s pretehtano izbiro tematik lahko izdali 25 atlas občine v reprezentančni iz daji, možno pa bi bilo tudi tematike zbrati v atla sih, ki bi služ ili posebnim namenom, npr. prostorskemu planiranju,delu upravnih in inšpekc ij skih slu žb, delegatskemu odi očan ju ipd. Pri de lu smo ugotovili, da je za kompleksni prikaz prostora ob č in e treba poseb e j obde la t i nekatere tematike v mestu, kj e r v merilu l : 75.000 ni možno iz risati ne katerih el eme ntov, jih pravilno locirati oz iroma vpisati s potrebnimi znaki in številčnimi podatki. Ž e pri dose- daj obdelanih tematikah smo nekatere podatke zaradi tega morali prenašati v i zvenokvi rno vsebino (krajevne skupnosti) ali pa smo se morali odreči detaj I nemu I oci ranj u podatkov (trgo- vina in gostinstvo, kulturno- prosvetna dejavnost). Da se bomo izogni I i tem težavam, pri prav- lj amo karto mesta v meri I u l ·: 25. 000 v formatu A3, v katerem je i zde lana tudi ka rta ob- č i ne . Kot osnovo bomo uporabili karto Ce lja z okolico v merilu l: 12 .500 ali pa topograf- sko karto v me ri I u 1 : 25. 000 . Karta mesta bo omogočala detajlnejše pri kaze cele vrste e lementov, ki so za mesto pomembni in specifični z oz irom na ostali prostor občine. Na karti nameravamo obdelati rast mesta v različnih časovnih obdobjih, prikazati nekatere elemente komunalne opremljenosti, namensko pora zdelitev površin, kulturno- zgodovinske spomenike, detaj I nej e pri kazati nekatere prostor- ske enote - krajevne skupnosti s stalnimi (delegatskimi) območji, statistične okoli še, mestni promet in prometni rež im ipd. Tematike, obdelane na karti mesta, naj bi se smiselno vključile v publicirane i zdaje t emat- skih kart skupaj s tematskimi kartami občine. Ker je Celje središče regije, ra zmišljamo tudi o prika zu nekaterih prostorskih elementov za regijo. V ta namen je IGF ž e pripravil karto celjske regije v merilu l : 300.000, ki bi naj bila osnova za izdelavo tematik na tej ravni. Tudi ta naj bi bila sestavni del atlasa, vendar je problem v tem, da se regija ra zprostira v smeri vzhod-zahod, občina pa v smeri sever- jug in tako ni mogoče izdelati karte regije v enakem pokončnem formatu, kot je karta občine. Ostalo delo geodetske uprave Celje na področju kartografske dejavnosti bo usmerjeno k de- tajl ni obdelavi prostorskih podatkov na ODK, obseg dela pa bo odvisen od kadrovskih in fi - nančnih možnosti. Problem potrebnih kapacitet za delo je toliko večji, če upoštevamo, da je bi I o dosedanje del o naše uprave na tem področju usmerjeno I e v obči no Celje, da pa so podobne potrebe tudi v občinah Šentjur in Laško, za kateri je tudi pristojna naša uprava. Z iz idom karte v merilu l : 25.000 nam bo dana možnost, da vsaj najbolj nujne prostorske el e - mente obdelamo tudi v teh občinah . Poudariti moram, da problem sredstev za tako dejavnost v občinah ni tako pereč kot problem kadrov. S svojimi dosedanjimi izdelki smo se toliko uve- ljavili, da pristojni v občinah spoz navajo, da brez njih ni uspešnega planiranja, upravljanja, načrtovanja I j udske obrambe in odi očanj a v delegatskem si s temu. Ker je pri izdelavi tematskih kart zbiranje podatkov ena izmed najzamudnejših fa z dela, me- nimo, da nas bo ob razširjeni dejavnosti to delo tako zaposlilo, da sami kartografskih obde- 1 av ne bomo mogli opravi ti. Zato še vnaprej računamo na tesno sodelovanje z Inštitutom za geodez ijo in fotogrametrijo, pričakujemo pa tudi, da bo Geodetski zavod Celje, ki je v zad- njem času razširil svojo dejavnost tudi na področje kartografije, prevzel del nalog s tega področja. 26 Zvonimir BERLOT* KARTOGRAFIJA z VIDIKA GEOGRAFIJE** 1. Uvod Kartografi ja v slovenskem prostoru poteka v dveh smereh, ki sta med seboj malo povezani, Geodetska smer, ki je zaradi svoje tehnične in tehnološke razvitosti v zadnj em času pre- vzela nase vse breme klasične kartografije in opravila pionirsko delo na področju avtomat- ske kartografij e , je vsem geodetom bolj ali manj znana, druga, geografska smer, pa je širši javnost i manj znana. Ta kartografija je namenjena za potrebe geografskega raziskovanja in za njihove kartografske prikaze . Nj en vrh pomeni Selanova karta Slovenije. Raz voj slovenske geografij e v zadnjem deseti e tj u ni bi I naklonjen tehničnemu razvoju, ampak je dajal prednost raziskavam družbe- nega razvoja in naravnih zakonitosti ter pojavov. 2. Problem pouka kartografije Na posvetovanju kartografske sekcije v Mariboru je bila dokaj živahna razprava o populari - zaciji karte kot komunikativnega sredstva. Ugotovljeno je bilo, da se je izbira kart zelo po- veča l a, poraba pa zaostaja za pričakovanji, Vzrokov, da naše trž išče ni spre je l o večjih ko- 1 i č in kart, je več. Trije med njimi pa so ključni. 2. l . Geodetska kartografija je izšla iz svoje strokovne nuje, geografska pa je šla zaradi prej navedenih vz rokov v zaton. Zaton te kartografije je povzročil krčenje programa učenja kartografije, kajti kartografija se poučuje v sk lopu geografije.Tako je v osnov- nih šolah namenjenih kartografiji samo okoli 20 ur. Tudi v sredn jih šolah je kartografi - ji nam enjenih približno 10 ur ali pa niti toliko ne. 2.2. Pri študiju geografije je odm erjenega kartografiji le malo časa; to je ra zumljivo glede na geografsko usmeritev. Geodetsk i študijski program pa šele v nove1sem času posveča več pozornosti tudi kartografi ji, predvsem zaradi I astn i h potreb. Toko je nastal o v si ste- mu izobraževanja na področju kartografij e določe no neskladje med vzgajanjem porabni - kov in izvajalcev. 2.3 . Ugotavljamo, da se je kartografska ekspanzija začela pred 5 let i in je raz umljiv majhen interes za karte pri sedan ji generaciji porabnikov, čeprav se povečuje zaradi družbene nuje. Toda pomislimo, kakšen kartografski material je učitelj ime l doslej na voljo, da bi pribi i žal otrokom domači kraj na ustre zni kartografski podi agi in da bi otroke sez na- nil s kartami ter jih navadil, da bi jih sta lno uporabljali. 3. Sedel ovanj e z geografi V navedenih vzrokih je jasno nakazana pot sodelovanja med geografi in geodeti. Treba bo ugotovi ti in zagotovi ti možnosti za študij kartografije na obeh študi jskih smereh. Potrebno bo usklajevanje študijskih načrtov med geodetsko- komunalnim oddelkom FAGG in oddelkom za l . kartografijo, 2. c ikli čno in multispektralno snemanje. Za to vrsto obveščanja se je na nedavnem zborovanju Slovenskih geografov v Bovcu izrekla večina navzočih. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SR Slovenije, Šaranovi čeva 12, prof. geografije, ra zi skoval ec Inštituta Geodetskega zavoda SRS * * Ta prispevek je bi I podan na posvetovanju "Kartografska dejavnost za potrebe občine", ki je bilo v Kranju 5.12.1975 27 geografijo in filozofski fakulteti ter pedagoško akademijo v Ljubljani in Mariboru. S tem no- vim kadrom bo seveda tudi kartografija v šolah dobila ustreznejši položaj. Ta položaj bodo geografi seveda I ahko okrepili tudi tako, da bodo pri svojem pedagoškem in mentorskem de- lu imeli na volj o ustrez en kartografski material . 4. Karte za pouk Geografi pa tudi drugi predavatelji, ki sez nan1010 otroke z njihovim domačim krajem, potre- bujejo pri tem delu karte šolskega oko! iša. Pri dosedanjih razi s kavah smo na I nš ti tutu G Z SRS ugotovili, da se šolski okoliši in krajevne skupnosti na mnogih območjih ujemajo. Zaradi ve- likih družbenih zahtev za planiranje na ravni krajevne skupnosti morajo geodeti preiti v mon - tažo ODK (TTN) z a potrebe krajevnih skupnosti. Tako dobi jena karta krajevne skupnosti bo osnovni pripomoček otroka za spoz navanje domačega oko! jo in to mu bo prvi stik s karto. Mlade ''nedolžne" duše je treba "zastrupiti" s kartografijo, če hočemo dobiti vzgojene uporab- nike kart. (Cena montaže za karto krajevne skupnosti se suče od 1500 do 4000 dinarjev gle- de na veli kost in material). Problem tajnosti ODK ne bi smel biti ovira, sa j Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu priporoča in svetu je uporabo ODK in katastrskih map pri pouku prometne varnosti, in to že pri prvi uri pouka v prvem raz redu . 4. 2. Tudi občinska kartografij o je za šol s ko uporabo veli k ega pomena, in se geografi zel o zo- ni maj o za klasične občinske karte, kakor tudi za tematske karte. Pri občinskih kartah v večbarvnem tisku so zan je manj zanimivi prikaz i katastrskih občin, bolj uporabni so prikazi krajevnih skupnosti kot osnovnih enot našega družbenega sistema. 4. 3. Geografi pa pri svojem delu zel o pogrešaj o novejše stenske karte v meri I u 1 : 200. 000 z vrisanimi mejami občin in s hipsometrično barvno skalo. Enako si želijo karte v me- rilu 1 : 400.000. G lede sledn je bi se bilo treba dogovoriti s projektnim svetom za· slo- venski nacionalni atlas za predčasni noti s tega I ista zaradi veli ki h potreb. Prav tako jih zan imajo nekateri tematski prikazi v tem merilu. 5. Pretok informacij in sode! ovanj e pri tematskih kartah Ker geografom sedanj e stanje ne povzroča večjih težav, pač pa bolj geodetom, in ker je šolstvo drugače organizirano kakor geodetska si užba (regi ona! ni noč i n), bodo geodeti morali narediti ta prvi korak. V bistvu sta dve poti. Prva je, da dokumentalistična služba Zavoda za družbeno planiranje, ki pubi i ci ra predvsem republiške tematske karte, sprotno obvešča Zavod za šolstvo SRS o i z i- du kart. Druga pot pa je, da občinske geodetske uprave sproti obveščaj o področne centre zavoda za šolstvo o izidu regionalnih in občinskih kart. V zameno pa se geodetom ponuj o možnost uporabe parcialnih geografskih raz iskav za potrebe občinske kartografije. Prav tako se bodo občinske geodetske si užbe kadrovsko okrepi I e, če jim bo uspelo angažirati v občini zapos lene geografe za pripravo občinskih tematsk ih kart. Toko bodo geografi kot sode! ovci bolje obveščeni o vseh novostih, bodo pa tudi dragocena pomoč v vseh ti stih občinah, kjer geodetsko si užbo pesti pomanjkanje kadrov. Koristno bo tudi organ i ziran je seminarjev po področnih zavodih za šolstvo, na katerih bi sta- rejšim in tudi mlajšim predavata jem geografije predstavili dve geodetski dejavnosti: 28 NOVI PREDPISI, RA Z ISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE KOMASACIJE - RAZISKAVA NAJBOLJŠIH MO Ž NOSTI. V sklopu proj e kta lventari zacija pro- stora v SRS je Inštitut Geod e tsk ega zavoda SRS izde lal v letu 1975 raz iskovalno nalogo Ko- masacij e - ra z iska va najbolj ših mož nosti . Nalogo sta finan c irala sklad Borisa Kidriča in Re- publi ški sekre tari a t 7 C1 km et ijstvo in go zdarstvo SRS . V prvem poglavju je podan krat ek pregled izvajanja komasa c ij v sve tu in pri nas, navedeni so vz roki drobljenja kmetijskih z emlji šč in raz logi, ki danes z ahtevajo izv edbo komasacij. Drugo poglavje obsega pravne in ekonomske dejavnike pri iz vajanju, komasac ije, anali zo veljavne zakonodaj e o komasacijah in ostalih zakonov, ki se nanašajo na kmetijski prostor. Objavlj e- na sta seznama zakonodaje v SFRJ in v Evropi, ki je aktualna za komasacije . Grobi opis po- samez nih fa z de la pri iz vedbi komasa c ijskega postopka in potrebe po interdisciplinarnem delu geodetov, kmetijskih strokovnjakov in pravnikov je podan v tretjem poglavju. Sodobne metode me rjenja z emlji š č in moderni pripomočki so opisani v četrtem poglavju. V petem in šestem pegi avj u so opisane del ovne operacije v komasacijsk em postopku . Poudarjena so predvsem ti sta geodetska dela, ki so specifi čna za komasacije, in tista, pri katerih je mogoče uporabiti so- dobne tehnične pripomočke. Ker so bila navodila za izvajanje komasacij km e tijskih zemlji š č (Ur.l . SRS št. 25/75) objavljena, ko je bila naloga ž e končana, v njej niso upoštevana vsa določila teh navodil. V zadnjem, sedmem poglavju je na kratko opisana povezanost regional - nega in urbanističnega planiranja s komasacijami. Prvotno je bi I o predvideno, da bo v sklopu te raz i skova_l ne naloge opravljena prokti čna koma- sacija. Zaradi zmanj šanja za to namenjenih finančnih sredstev to ni bilo izvršeno. Za leti 1976 in 1977 je pri Raziskovalni skupnosti Slovenij e prijavljena ra z iskovalna naloga kot nadalj e vanje naloge Komasacije - raz iskava najboljših mož nosti, v kateri bo iz v eden ce- lotni koma sacijski postopek na dveh območjih. Pri mera bosta i z vrš ena z ra z i i čni mi metodami merjenja ter z ročno in avtomatsko obdelavo podatkov . Iz delana bo ekonomska in kval itativ- na anali za obeh merskih metod in ugotovi jena stopnja, do katere je smisel no in ekonomsko upravičeno postopek avtomati z i roti. Ra z iskovalno nalogo bo objavil Zavod za družbeno planiranje v sklopu svojih " z elenih pu- blikacij". ____ J . AVBELJ NAVODILO ZA UGOTAVLJANJE IN ZAMEJNIČENJ E POSESTNIH MEJA PARCEL. Direktor Geodetske uprave SR Slovenije je na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru i zdal navodilo za ugotavljanj e in zamejničenje posestnih meja; objavljeno je v Uradnem listu SRS št. 2/ 76 . 29 Z a i zvajanje zakona o zemlji škem katastru v zvez i z ugotavljanjem in zame1ni cenjem posest- nih meja že do sedaj ni bi lo bistvenih ovir, ker je bil postopek z zakonom z elo precizno do- l očen. Sedaj, ko so izdana še tako detajlno obdelana navodila, pa pri izvajanju postopka ne bi smelo biti več težav . Seveda ni dovolj, da so delavci, ki bodo vodili postopek za ugotav- ljanje in zamejničenje posestnih meja, seznan jeni samo z z akonom o zemlji škem katastru in navodili, temveč morajo dobro poz nati tudi zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni li st SFRJ, št. 18/65). Sam postopek namreč zahteva od izva jal ca poglobljeno z nanje in uporabo zakona o splošnem upravnem postopku. Le na ta način bo lahko postopek brezhibno izveden in ne bo težav s pritožbami. Z avedati se namreč moramo, da bodo imele stranke s tem novim postopkom več možnosti z a pri tožbe kot do sedaj in da bo zaradi tega tudi proc entual no več pritožb . Zaradi aktualnosti navodila in za takojšnje izvajanje po njem bo Geodetska uprava SRS orga- ni z irala "ba z enska" predavanj o in posvetovanja, na katerih se bodo vsi del ovci občin sk ih geo- detskih uprav in zainteresirani delavci pooblaščenih geodetskih delovnih organizacij še dodatno sez nanili z nekaterimi specifičnimi primeri, ki bi lahko nastopili pri njihovem delu v zvezi z izvajanjem mej nega ugotovi tv enega postopka. Geod e tska uprava SRS bo zaradi enotnosti poslovanja pri opravlj anju nalog v zvez i z ugotav- ljanjem in zamejničenjem posestnih meja parcel pripravila kot pomoč in priporoči lo upravnim organom in pooblaščenim geodetskim delovnim organi zacijam, ki bodo tak postopek vod il e, potrebne vzorce obraz cev z vsebino, ki bo najbolj pogosta. To bodo predvsem vzorec vabila, mej ni ugotovitveni postopek in vzorec ugotovi tv enega zapi sni ko. Seveda bo v takem vzorcu do- volj prostora za ugotovitve v posamez nih primerih, ki se jih ne da poenotiti in jih bo moral delavec, ki bo izvajal postopek, sam vpisati. Menimo, da bo s takimi in podobnimi vzorci delo geodetskih upravnih organov in pooblašče- nih geodetskih delovnih organi zacij precej o lajšano. V. KOLMAN NAVODILO O ARHIVIRANJU IN RAZMNOŽEVANJU V ZMANJŠANEM FORMATU PODAT- KOV TEMELJNE GEODETSKE IZMERE. Na osnovi zakona o temeljni geodetski izmeri je iz- dal direktor Geodetske uprave SRS navodilo o arhiviranju in razmnoževanju v manjšem forma- tu podatkov temeljne geodetske izmere; objavlj eno je v Uradnem li stu SRS,št. 3/76. S tem navodilom je do l očeno, kateri podatki temeljnih geodetskih točk, temeljnih topografskih načrtov in temeljnih topografskih kart se razmnožijo v zman jšanem formatu. Nadalje to navo- dilo podrobno določa, kateri podatki temeljne geodetske izmere se arhivirajo pri Geodetski upravi SRS in kateri pri obč in skem geodetskem upravnem organu, ter določa nekatere obveznosti teh organov g lede zagotovitve posameznih podatkov Geodetske uprave SRS občinskim geodetskim upravnim organom in obratno. Prav tako so v navodi I u spi ošni napotki glede noči na hranjenja in varovan ja podatkov temeljne geodetske izmere. Določeno je tudi, v katerih primerih in ka- ko se lahko posamezni podatki izločijo. Predmetno navodilo ureja le arhiviranje končnih izdelkov oziroma materialov, ki nastanejo po izvedbi določene operaci je na terenu oziroma v pisarni oziroma po razmnožitvi, in kateri se hranijo kot "arhivski primerki" in se ne vzdržujejo. Kateri materiali se bodo vzdrževali in bodo pri Geodetsk i upravi SRS in kateri pri občinskem geodetskem upravnem organu, pa bo dejansko izhajalo iz predpisov, ki bodo urejevali vzdrževanje mrež temeljnih geodetskih točk in temelj - nih topografskih načrtov. Da ne bi prišlo pri uporabi predmetnega navodi I o do nejasnosti, izdaj o direktor Geodetske u- prave SRS še dodatno začasno odredbo o sestav i mrež temeljnih geodetskih točk, obsegu e labo- rata in operata mrež e temeljnih geodetskih točk ter vsebini e laborata topografske izmeritve zem lji šča. Te zadeve bodo dokončno urejene v podzakonskih predp isih o temeljnih geodetsk ih mrežah in temeljnih topografskih načrtih. Zaradi začasnost i te odredbe predpis ne bo objav- lj en v Uradnem li stu, temveč bo poslan neposredno vsem občinskim geodetsk im upravnim orga- nom in geodetskim delovnim organizacijam. S. MJ.JCEN 30 REFERATI NA V . KONGRESU GEODETSK IH IN Ž EN IRJ EV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE. Kongres je potekal v i z redno de lovnem vzdušju in na njem so podali vrsto zan imivih in aktu- a lnih referatov. S svojimi referat i je na kongresu sodelovalo tudi več slovenskih strokovn jakov, ki so seznan i- li kongres s stan jem geodetske stroke in službe v SR Sloveni ji . V nadaljevanju so navedeni vsi avtorj i in naslovi referatov, ki so bili podani na kongresu in so tudi objavljeni po osnovnih temah: 1. - Geodetska dejavnost v sedan jem obdobju ra zvoja naše druž be B. Bogdanovi c: Geodetska de javnost v sedan jem obdobju raz vo ja naše druž be M. Malešev ic: Geodetska de javnost - bistveni e l ement v planiranju dolgoročnega gospodar- skega ra zvoja S. Ma jcen: Geodetski predpisi v SR Sloven iji V . Mačkovic: Prihodnje naloge in usposobljenost geodetski h organov 1n organi zac ij za njihovo iz vedbo J. Stefanovic: Položaj 1n problemi geodetski h delovnih organi zaci j V . Jovanovi c , D. Bož ic, M . Graš ic: Planiranje in programiran je geodetskih del in nada ljnji razvoj geodetske de javnosti P. Jovanovi c , A. Mari c : Stan je in problematika osnovnih geodetskih del A. Nikoli c, M . Peterca : Vloga in pomen geodetske strok e v sistem u sp lošne ljudske obrambe J . Papo, V . Lukic: Izmera in kataster z em lji šč Z. Ukmar : Kataster zemlji šč v SR SI oveni ji P . Čos ic: Komasac ija zem lji š č B. Borč i c , l . Kreiziger, P. Lovric, N. Frančula : Kartografij a in kartografska dejavnost kot probl ema tika spi oš nega pomena T. Banovec , M . Črniv ec : Geodetska dejavnost na področju inventar izac ij e in prostorskega planiranja T. Banovec: Pre nos informacij prek lokac ij M. Podobni kar: Migra c ij e - uporaba avtomatske kartografije v dnevnem gibanju zapos l en ih S. Rad et i c: VI oga geodetov v urba ni st i čno- komunal ni h dejavnostih Ž. Seiss el: Družbeni sist em informac ij e in informac ij ska dejavnost T. Be lec: Produktivnost dela v geodetski dejavnosti, principi vrednotenja dela in nagra je vanja te r njihov vpliv na produktivnost P. Šivic: Ob avtomatski obdelavi geodetsk ih podatkov v SR Slovenij i S. Miti c : Sodobni in perspektivni raz voj geodez ij e B. Jovanovi c: Hidrografska izmera in de javnost hidrografskega inštituta Jugoslovanske vojn e mornarice 11 . - Osnovna in nada lj e val na (dodatna ) izobraz ba ter z nanstveno- raz iskoval no de l o na po- droč ju geodezije N. Či nkovi c: Osnovna in nadaljeval na (dodatna) izobrazba kad rov ter znanstvenora z iskova lno de lo na področju geodez ij e 31 S.Kontic: Sedanje stanj e geodetskega šolstva v Jugoslaviji N. Činkov i c, K. Mihailovic: O reformi geodetskega šolstva S. KI ak : Prispevek k razpravi o učnem programu Geodetske faku ltete univerze v Zagrebu P. Zupančič: Materialna baza in oprema šolskih ustanov M. Jankovi c: Nekatere iz kušn je pri podiplomskem študi ju na zagrebšk i geodetski fakulteti K. Mihailovic: Podiplomski študi j kot najvišja stopnja organiz iran ega izobra ž evanja A. Muminagic: Znanstvenora z iskovalno delo na področju geodez ije P. Lovri c: Geodetska I i teratura od 1969. do 1975. 1 eta B. Bregant: Znanstvena dokumentacija, informacije, geodez ija III . - Vloga in pomen Zvez e geodetskih in ž enirjev in geometrov Jugoslavije kot družbene strokovne organi zacije 1. Buder: Vloga in pomen zvez e geodetskih in ž enirjev 1n geometrov Jugoslavije kot družbene strokovne organi zacije P. Jovanovic : Pomen družbenih in ustavnih sprememb za programsko usmeritev in organi zacijo Z G IGJ F. Omerbašic: Zveza geodetskih inž enir jev in geometrov Jugoslavije kot družbena strokovna organi z aci ja V. Jovanovic: Mednarodno sodel ovan je in dejavnost ZG IGJ v mednarodnih strokovnih orga- nizacijah R. Škegro: Izdajatelj ska dejavnost zveze geodetskih inž enir jev 1n geometrov Jugos lavij e in njihovih organi zaci j M. Čorov i c : Financiran je zveze geodetskih inženirjev in geomet rov Jugoslavije in njenih organi zaci j 1. Buder: O nalogah zvez e geodetskih inžen irj ev in geometrov Jugoslavije v naslednjem ob- dobju Vsi zainteres iran i, ki jih katera od tem posebno zanima, imajo v knjižnici Geodetske uprave SR Slovenije na voljo ves kongresni material; tam si ga lahko og ledajo in preberejo. V. KOLMAN ZASNO VA UPORABE PROSTORA. V sk lopu 3. e lementa regionalnega prostorskega plana SR Slov enije bo zavod za družbeno planiranje obdelal in izdal več zvezkov po posameznih po- dročjih, in si cer: - Omejitvene razmere prostora - sp lošna informacija: 3/1 kmetij stvo 3/2 gozdarstvo 3/3 rudarstvo 3/ 4 vodno gospodarstvo 3/5 varstvo narave in ku lturnih spomenikov 3/6 rekreacija in turizem 3/7 industrija in energetika - del 3/8 poselitev, i nfras truk tura . 32 Na tej osnovi bo izdelana sinteza - predlog namenske iz rabe prostora v SR Sloveniji. Doslej so izšli trije zvezk i: Kmetijstvo, Gozdarstvo in Varstvo narave. Vsak zvezek vsebuje tudi večbarvno karto v merilu l : 400.000 (gozdarstvo celo dve). Tik pred iz idom (i zš la bo- sta verjetno prej kot naš vestnik) pa sta zvezka Rudarstvo ter Rekreacija in turi zem. Nosilec naloge Zasnove uporabe prostora dr. M. Jeršič s svo jimi sodelavci ze lo skrbno pri - pravi gradivo za vsako področje posebej. Tako je vsak z ve zek zaokrožena celota doslej z na- nih ra z i s kav, anali z , programov, dognanj, problemov in ra zvoj ni h teženj posameznega področ­ ja. Zato so ed ic ij e zan imi ve z a razne profile strokovnjakov, med njimi še pos ebej za geode te . Edicije lahko naročite na Z DP - področje za prostorsko planiranje . P . SVET IK FOTOINTERPRETACIJA. Tretja številka iz ser ij e tematsko usmerj e nih publikacij s področ j a pro- storske informatike obravnava fotointerpr e tacijo. Edicija daje v zgoščeni, poljudni obliki, z vrsto si ik, shem in kart, osnovno z nan je s področja fotointerpretacij e, ki je potrebno tako ge- odetu kot urbanistu, goz darju, kmetijcu, skratka vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s prostorom. Gradivo je pripravil B. Kristan na osnovi študij, ki jih je dos l e j i zdelal inštitut Geodetskega zavoda SRS. Publikacija obsega naslednja poglavja: Ra z voj fotointerpreta c ij e, de finicije osnovn ih pojmov, Fizikalne in tehnične osnove daljinskega zaznavan ja, - Interpretacija aero posnetkov, - Področja uporabe aero posnetkov, - Organizacija aero sneman ja, arhiviranje posnetkov . Edicijo, ki stane 50 dinarjev, lahko naročite na Zavodu za druž beno planiranje - področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, Cankar jeva 1. P . SV ET IK KARTOGRAFSKA OBDEL.t>VA KR.t>JEVNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJ I. V drugem zvez ku iz serije tematsko usmer jenih pubi i kacij s področja PI S je zavod za druž beno planiranje, po- dročje za prostorsko planiranje, oktobra lani objavil karto krajevnih skupnosti s sez namom in komentarjem. Gradivo je na osnovi stanja iz oktobra 1974 obdelal inštitut Geodetskega zavo- da SRS. Publika c ija j e bila med drugim posredovana tudi vsem krajevnim skupnostim. Naklada 1500 izvodov je zelo hitro pošla in zaradi dodatnih interesov je zavod pripravil ponatis letos januarja; v ponatisu, ki obsega le karto in seznam krajevnih skupnosti, so bile vnešene vse z nane spremembe krajevnih skupnosti do konca leta 1975. Ta karta s seznamom je interesen- tom še na voljo na zavodu za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, Ljub- i jana, Cankarjeva 1 . Ker je tematika izredno aktualna in ker se območja kraj evnih skupnosti še sprem1n 1a1 0, prosi - mo vse občinske geodetske upravn e organe, da območja krajevnih skupnosti tekoče grafično vzdržujejo, da bi nam ob naslednjem ponatisu t e karte lahko hitro posredovali najnovejše po- datke. Poudariti velja, da je večina geodetsk ih uprav že ob prvem ponatisu na našo prošnjo hitro reagirala in nam posredovala dopolnitve . P. SVETIK ZVEZA GIG JUGOSLAVIJ E BO IZ DALA VEČJEZ IČNI GEODETSK I SLO VAR . Zveza G IG Jugoslavije pripravlja letos izdajo večjezičnega geodetskega slovarja, ki bo vseboval okrog 5000 geodetskih pojmov. Ob vsakem poj mu v srbohrvatskem (hrv.atskosrbskem) jeziku bo tudi defini c ija in ustrezni iz raz v 3 jez ikih jugoslovanskih narodov in narodnosti (slovenski, ma~ kedonski, albanski) kot tudi v 4 svetovni h jezik ih (angleški, francoski, nemški, ruski). S tem slovarjem se prvič ureja geodetska terminologija v .jez ikih naših narodov in narodnosti . 33 Slovar lahko naročite na naslov: Savez geodetskih inž enjera i geometara Jugoslavije, Kneza Miloša9/IV., p.p. 187, 11000 Beograd. Za posameznike je cena enega i zvoda slovarja v prednaročilu 300 dinarjev, v prodaji pa bo po 400 dinarjev, za organizacije in organe pa po 1.200 dinarjev. S. MAJCEN PRIPOROČAMO VP.M ...... .. V našem glasilu smo že detajlnejše poročali o spodaj navede- nih publikacijah. V kolikor jih še niste naročili vam priporočamo, da to storite čimpreje. l) Zb irko referatov s posvetovanja "Kartografija v prostorskem planiranju", Ljubljana 1973, ki vsebuje mimo pregleda jugoslovanske kartografije vrsto koristnih praktičnih napotkov pri vsakdanjem delu. Knjigo (nad 350 st rani) lahko naročite pri Zvezi geodetov Slovenije, Ljubljana, Šaranovičeva 12 (cena 150 din za izvod). 2) Avtomatizirana kartografija - i zvleček štud ije, ki jedrnato predstavlja problematiko klasi - čne in avtomatizirane kartografije pri nas in v svetu in nudi osnovno z nanj e o pripravi podatkov in možnosti avtomatske obdelave pri nas . Knjigo lahko naročite pri Zavod u za družbeno planiranje - področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, Cankarjeva l (cena 80, 00 din za izvod). 3) "Kartografsk i ključ z a osnovno državno karto 1 : 5000 in 1 : 10 . 000" (začasna i zda ja ), ki obsega kartografske z nake z a vse pomembnejše objekte in pojave na ozemlju SR Slove- nije in j e namenjen predvsem uporabnikom karte. Kartografski ključ lahko dobite v Re- publiškem arhivu z a geodetsko dokumentacijo GU SRS v Ljubljani, Kristanova 3 po 5 din za iz vod . 4) "Kartografski okraji v SR Sloveniji", kjer so po katastrskih okrajih navedene katastrske ob- č in e z registrsko številko in nazivom ter pripadnost I e te upravni občini. Pubi ikacijo lahko dobite v Republiškem arhivu za geodetsko dokumentacijo GU SRS v Ljubljani, Kristanova 3 po 10 din za izvod. 5) " Zbirka predpisov s področja geodetske službe - l" v kateri so objavljeni zakon i o temeljni geodetski izmeri, o zem lji škem katastru in o katastru komunalnih naprav z uvodnimi pojas- nili ter komentarji in napotki za prakso k posameznim členom zakona. Z birko predpisov lahko dobite v Republi škem arhivu za geodetsko dokumentacijo GU SRS v Ljubljani, Kri - stanova 3 po ceni 10 din za izvod. 6) . "Konvencionalni z naki za topografsko karto 1 : 25.000" za novo topografsko karto l :25. 000, ki jo i zdeluje Vojašk i geografski inštitut in bo prihodnji mesec i zdelana ,:a celotno območj e Slovenije . Publikacijo, ki vsebuje ra zen samih z nakov med drugim še opis vseb ine karte l : 25.000 razdelitev na liste, lahko dobite v Republi škem arhivu za geodetsko dokumenta- cijo GU SRS v Ljubljani, Kristanova 3 po ceni 10 din za izvod. 34 RAZNE NOVI CE IN ZAN IMIVOST I XII 1. MEDNARODNI FOTOGRA METR IJ SK I KONGRES . Mednarodno fotogrametr ij sko društvo - lnte rnationa l Soc iety for Photogramm e try - ISP - organi z ira v dne h od 11 . julij a do 23. juli - ja 1976 na povabilo Finsk e fotogrametrijske zveze v He lsin ki h svoj X III . fotogrametr ij ski kon- gres. He lsinki kot mesto X III . kongresa nas spom1n1a na konfere nco (ki j e bi la lani) o varnosti in sodelovanju v Evropi . Želimo, da bi tudi fotogrametr i z vs ega sveta prispevali k ures ni čenju sk lepov he lsinške konfere nce. N a kongresih, ki jih ISP organi zira vsaka štiri leta, je prikaza n najnovejši razvoj fotogram e- trij e , predstavljeni so novi instrume nti in pribori . Delo na kongresu bo potekalo v g eneralni skupščini, kj er bodo do l oč ili sme rni ce za nadaljnj e delo predsedstva, o tehničnih komi sij a h in ostalih vprašanjih. Delo v sedmih tehni č nih komi si- jah pa bo prispevalo k mednarodn i izmenjavi izkuše nj in tudi dalo pregled dela in uspehov med prejšnjim in tem kongresom. Za delo v komisijah je predvide nih bli zu 90 ur delovnih se- stankov. V času kongresa bodo organi z irane tudi razstave: - razs tava izdelkov, ki jih bodo prikazali ra zli č ni fotogrametričn i centri, znanstve noraz isko- valni i nšti t1Jti in drugi; - ra zstava fotogrametričnega in strumenta ri ja in priborov, ki jih bodo prika zal e razli čne firme z vsega sveta. Slovenski geodeti smo do sedaj rad i organi z irali ekskurz ij e in potovali v času kongresov na oglede teh razs tav; tako smo bili leta 1960 v Londonu, l e ta 1965 v Rimu, l e ta 1968 v Lau- sanni in leta 1971 v Wi esbad nu . Tudi za ogled razs tav v času kongresa v Helsinkih se naša zveza, Inšt i tut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani in geodeti iz Hrvatske dogovarjajo s potovalnimi agenc ij ami za or- gani zacij o (morda tri dnevne do sedemdnevn e ) strokovne e kskurz ij e . O mož nosti organi z iranja take ekskurz ij e boste pravočasno obveščeni. I .GOLOREJ SODELOVANJE INŠTITUTA GZ SRS NA 10 . Z BOROVANJU SLOV ENSK IH GEOGRAFOV V ZGO RNJ EM POSOČJU. V Bovcu je bilo od 26. do 28 . 9 . 1975 jubil e jno 10 . zborovanje slo- venskih geografov. Zborovan ja so vsaki dve l e ti in se tematsko veže jo na območje, kjer pote- ka takšno zborovanje. Na zborovanju v Bovcu so pre brali 20 referatov, ki so pri kaza li in ana- 1 i z i rali naravne in družbeno- geografske znoči I nos ti in probl ematiko Zgornjega Posoč j a. Na pro- gramu je bilo več manj ših ekskurzij, kj er so si ude leženci na kraju samem ogledali rezu ltate naravnega in družbenega razvoja . Prikazali so tudi nekaj filmov o nekaterih pojavih, ki jih v tem času ni mogoče videti (na primer: pla zovi, prom e tna odreza nost poz imi.) . 35 Podobno kot geodeti so tudi geogra fi zaposleni v razi i čni h si užbah in raz i i čni h dejavnostih , za to imajo ta zborovanja nam en zbirati in seznanj a ti vse geografe z novej širni raz i skoval nimi dosežki in krepiti njihovo povezanost. Ker je geografi ja šolski predmet, je v sklopu šolske sekcije zmeraj ne kaj refe ratov posvečenih metodo! oški m in didaktičnim problemom pouka ter učnim pripomočkom. V tej skupini so sodelovali z referati tudi geografi, ki so zaposl e ni na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS: B. Kristan in J . Žakelj. - Nekatere sodobne tehnologi - je in njihov vpliv na geografsko raz iskovanj e in pouk geografi je, Z. Berlot. - Uporaba no- vejšega kartografskega mate riala z a potrebe šolske geografij e - problematika kartografskega poučevanja. Prvi referat je seznani l navzoče z obi li co novih informacij in slikovnim gradivom, ki geogra- fom v več ini primerov ni znano, je pa za pouk geografije iz rednega pomena. Tako jih je se- znani I z "remote sensi ngom", s sate! i tski mi posnetki, aero posnetki s ci ki i č nega sneman ja, z dia posnetki v raz li čnih spektrih in s tematsko kartografijo (tehniko symap) . Drugi referat pa je ime l namen seznani ti navzoče z novejšim kartografskim materialom, pred- vsem z ODK in z novo TK 25, seznani l pa jih je tudi s preg lednimi kartami v merilih 1 : 200.000, 1 : 400.000 in 1 : 750.000. V spremni besedi k re feratu je bilo naglaše no, da morajo geografi kot mentorji za po uk spoznavan je prirode in družbe ter drugih predmetov in pouk za spoznavanje družbe doseč i, da se otroci že od prvega ra z reda seznanijo s karto in da jim je karta osnova, na kateri beležijo raz li č na dogajanja v prostoru in času. V refe- ratu in v spremni besedi je bilo še naglašeno, da morajo geografi doseči, da bo v učnih na- črtih odmerjena večja pozornost pouku kartografije kot najpom embn e jšemu prakti č nemu znanju, ki ga more dati geografija . Ta referat je bil izpolnitev obvez , sprejetih na posvetovanju kar- tografske sekcije na geodetskem dn evu v Mariboru. Rez ultati referatov so bili poz itivni in udeleženci so se zanimali za posnetke s c ikli čnega sne- manja, za dia posnetke, z lastiv infra barvni tehniki, za možnosti za nabavo občinskih kart, za TK 25 in ODK. Geografi so sprejeli poziv k sodelovanju pri občinskih tematskih kartah, za to bi občinske geodetske služ be morale tesneje sodelovati s SIS za vz gojo in izobraževanje ter poiskati kakšne oblike dogovarjanja. To je mogoče tudi v okviru področnih sekc ij Geografskega društva oz iroma zavoda za šolstvo. Na razs tavi, ki je bila ob tej priložnosti, smo predstavili dejavnost geodetskih inst itucij. Kdor je žele l, si je lahko ogledal tudi primerke TK 25 in ODK, ki sicer niso bili ra zstavljeni. Z.BERLOT "DOK NA MARMORJU" IN GEODETI. V Delu je bil 14. januarja 1976 objavljen članek "Dok na marmorju", ki težave in v zvezi s tem nastal o gospodarsko škodo pri montaž i doka v ladjed e lnici Izola pripisuje geodetom, češ da so napačno odmerili mesto za sidran je doka. Kdor je prebral ta članek, je I ahko takoj ugotovi 1, da so nastale težave kaj malo povezane z geodeti, z ato j e predsedstvo Z veze geodetov Slovenije takoj po objavi tega članka napi salo uredništvu Del o pismo, v katerem obsoja tak neobjektiven način obveščanja javnosti, predvsem pa kar pavšal no obsodbo geodetov. Odgovor predsedstva je bil obj ovij en v sobotn i prilogi dela dne 14. februarja 1976 obenem z odgovorom pisca članka Dok na marmorju novinarja Borisa Ježa v rubriki Poštni predal 29 . V odgovoru novinar sicer pri z nava, da pri monta ž i doka ne gre za napako geodetov, značil ­ na pa je njegova domneva, da Zveza geodetov zastopa tudi geologe! Kljub vsemu pa je še vedno nerešeno vprašanje, ali j e tak način pisanja, ki pavšalno obsoja kar celo stroko, do- pusten, sa j je ravno v tem bistvo celotne zadeve in ravno na to je hot elo opozoriti predsed- stvo Zveze geodetov Slovenije! B. KREN 36 NOVOSTI IZ ODDELKA Z A GEODEZIJO NA FAGG V LJ UBLJAN 1. Prav ob 30- 1 etnici ob- sto ja oddelka za geodezijo se je nanj vpisalo največje število študentov do seda j . Prvič je vpis v prvi letnik visokega in višjega študi ja presegel števi lo 100, skupaj 104. Seveda s tem še ne smemo pričakovati enakega števi la diplomantov, kajti osip je zelo velik, je pa nekako v takih mejah kot na drugih ljublj ansk ih fakultetah . Tako veliko števi lo študentov pa je pov- zroč ilo pomanjkanje prostorov in inštrumentarija. Lani smo im e li le vaje iz geodezije I in geodetskih računov v dveh turnusih, letos pa smo morali uvesti dva turnusa tud i v 2. letniku za vaje iz geodezije II in iz iz ravnalnega računa. Prav tako se predvidevajo l očena preda- vanja iz osnov I judske obrambe za gradbenike in geodete, ki so bila do sedaj zdru žena. Pro- blem je tudi z inštrumentarijem, predvsem z žepnimi kalkulatorji, kartirnimi instrumenti ter teodoliti in nive lirji . Prav zaradi velikega štev il a študentov moramo nabavljati mnogo teh os- novnih instrumentov, namesto da bi se opremi li z drugimi sodobnimi instrumenti. Tako kot lani tudi letos poteka študij v 4 razli čnih oblikah: višji, visoki, podip lomski in iz- redni višji št udij kartografije. Visoki študi j poteka že peto leto po novem učnem načrtu. V tem času se učni načrt, razen glede družboslovnih predmetov, ni spremeni 1 • V tem ptel et nem obdobju se je poka zalo že marsikaj poz itivnega, morebitne manjše poman jkljivosti pa bomo- rala študi jska komisija odpraviti . V eč ji problem pomeni višji študij . Ta študij je nekakšna poman1sava visokega štud ij a. Študen- tje poslušajo skora j isto snov, le da v skra jšani ob liki, tako da tu ni neke prave usmeritve, ampak dobi diplomant tega študija, posebno če ni geom e ter, 1 e enci ki opedi čno z nanje geo- dezije . Treba bo ra z iskati potrebe po diplomantih l . stopnje in jim nuditi ustrez no z nanje glede na delovno mesto . Na izrednem višjem št udiju kartografije, kjer poteka študi j po načelu l eto za semester, so trenutno na sporedu predavanja 11 . semestra. Podiplomski študij letos ni bil ra z pisan, ker v letošn jem letu pričakujemo prve magistre . Prav tako bo treba korigirati učne načrte za podiplomski študi j fotogrametrije in kartografije in jih dopolniti z učnimi načrti za geodetsko smer magisterija. Ve lik problem oddelka za geodezijo so tudi učn i kadri. Z lasti v letošn jem šolskem letu je prišlo do večjih sprema-nb, tako da ima- jo dobršen del pr.edavanj honorarni predavatelji. Vendar upamo, da bomo to kri zo kmalu pre- brodili, saj trenutno študira na podiplomskem študiju 16 geodetov. Obenem pa nam tudi novi zakon o visokem šolstvu daje nove možnosti san iranja tega problema. Na koncu dodajamo seznam slušateljev, ki so diplomirali v l etu 1975 na našem oddelku. Vi šji študij - geodetska smer: Herman MALEČKAR Visoki študij - geodetska smer, z naslovom diplomske naloge: Drago ŠTOKELJ: Ortofotografija v melioracijah zem lj lšč Visoki štud ij - geodetsko- komunal na smer, z nosi ovom diplomske naloge: Janez BRADAN: Lociranje industrijskih in servisni h con v mariborski regiji s posebnim oz irom na občino SI . Bistrica Andrej KOCUVAN: Komunalno- ekonomska presoja o uporabi v0dnih resursov na Soršekm polju z a potrebe preskrbe z vodo mesta Ljubi jana Husni ABRASS: Aerotriangulacija z neodvisnimi modeli Stanislav BUKOVNIK: Račun gladin sta ln ega neenakomernega toka v strugah s poplavnimi območji Ivan PREIFER: Komunalno- ekonomski pogoji za razvoj komunalne energetik e v Celju Matija MEDVED : Določitev geografskih koordinat na terasi FAGG z geodetsko- astronomskim me rj en jem 37 Jož e CVETKO: Dimenz ioniranje obstoječega z biralnega kanala "A/ za vse priključno področ- je po stan ju 1 . 1975 F. VODOPIVEC SEZ NAM GEO METROV, KI SO KONČAL I ŠO LANJ E NA G EODETSK EM ODSEKU GRAD- BENE TEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI V LETU 1975: 1. Anastasov N ada 15. Markov i č Mati lda 2. Ah lin Vesna 16. Makovec Sašo 3 . Boldin Danijel 17. Novinec Vl ado 4 . Cerkveni k Boj on 18 . Posega Leon 5 . Češek Branko 19. Prosen Roman 6 . Fic Ivan 20. Pustotni k Janez 7. Ganta r G vi do 21. Rešetar Nada 8. Habjan Igor 22. Rakovec SI avko 9. Horvatič Vera 23. Slak Jan ez 10 . Hriberšek Mar jan 24. Štrukelj Mil ena 11. Jamnik Ana 25. Tekavč i č Darko 12. Karničar Luka 26. Urbas Lidij a 13 . Kukovi ca Jernej 27. Vovk Matj až 14 . Li lik Irena 28. Z upanc Ivan p. ŽUPANČ I Č POSEBNA PUBLIKACIJA FAGG OB TRIDESETLETNICI OSVOBOD ITVE . Fakulteta za arh i tek- turo, gradben ištvo in geodezijo Univ erze v Ljubljani je izda la oktobra 1975 posebno publ ika- c ij o ob tri deset i etni ci osvoboditve. V pub i i koc i ji so prikazani razvo j posamezn ih od del kov fakultete (za arhitek turo, za gradbeništvo in za geodezi jo) po osvobodi tvi , strokovno in znan- stvenoraziskova lno de l o, organizacijo in pedagoško del o po posamez nih oddelki h . S . MAJCEN MEDREP UB LIŠKO SODELO VAN J E GLEDE KATASTRSKEGA DOHODKA. Na pobudo Zveznega sekreta riata za finan ce se republike in pokra ji ne dogovarjaj o o enotni metodologiji i z rač una in hkratnem i zračunu katast rskega dohodka zem lji šč. Poleg predstavni kov republ iškega sek re- tariata za finan ce sodel uj e jo pri tem s strani naše republike tudi predstavniki Geodetske u- prave SRS. ___ S. MAJ CEN GEODETSKE UPRAVE REPUBL IK IN POKRAJI N PR IPRAVLJAJO MEDREPUBL IŠK I KOLEGIJ ZA GEODEZIJO. Geodetske uprave republi k in pokra jin se dogovarja jo o ustanovitvi medrepub- liškega koleg ij a za geodezi jo kot medrep ubliškega koord inaci jskega telesa. O snovni namen ustanovitve tega kolegija je predvsem zagotoviti organiz irano sodelovan je republi šk ih in po- krajinskih geodetskih uprav o vseh vprašanjih skupnega pomena, ki so sicer v izključni pri - stojnost i republik in pokrajin, kot so npr . pri prava podzakonskih predp isov; izva janj e del v zvez i z as tronomsko- geodetsko mrežo , triangulac ij sko in nivelmansko mrežo vi šjih redov; iz- vaj a nj e drugih del , ki zadevaj o območje več republik, itd . N avedeno sodelovan je naj bi za- gotovili .z medrepubliškim dogov orom, ki na j bi ga podpisali izvršni svet i republik in pokra jin . S. MAJCEN ARHIV BIVŠE ZVEZ N E GEO DETSK E UPRAV E PREDAN VO JAŠKEM U GEOGRAFSKE MU IN ŠTI - TUTU. Oktobra 1975 je zvezni izvršni svet sklenil, naj se arhiv bivše Zvezne geodet ske upra- ve, ki se nanaša na osnovna geodetska dela in strokov no knji žni co, preda zvez nemu sekretari - atu za l judsko obrambo. Zvezni izvršni svet je sprejel tak sklep, kljub temu da se repub like in pokra jine s t em ni so strinjale in so predlagale , na j se celotni arhiv bivše Zvez.ne geode t- ske uprave preda republiškim in pokrajinskim geodetskim upravam. Te uprave pa so se že pred tem dogovorile, da bi se ta material arhivira l pri Repub liški geodetski upravi Srb;je. Ne gle- de na ponovne inte rv enci je nekaterih republ ik in pokrajin (med njimi tudi Slovenij e ) pri zvez- nem izvršnem svetu je arhiv bivše Zve zne geodetske uprave, ki se nancša na os novna geodet- 38 ska de la in strokovno knjižnico, v začetku tega l eta po pooblas1·i l u Zveznega sekretariata za l judsko obrambo prev ze l Voj ašk i geografsk i i nštitut v Beogradu. S. MAJ CEN PO SVE TOVA NJE C EL EK TROOPT I ČN IH RAZDALJ EMER IH . Ljubi jo nsko geodetsko društvo in sekcija za in ž enirsko geodez i jo ZGS sta orga ni z i ra la dne 13 .2. t . l . pG>svetovan je o e l ek t ro- op ti č ni h razda l jemerih . Posve tovan ja , k i j e b il o v prostorih FAGG , se je ude leži lo okrog 120 kol egov i z vse Slov nije, ko r je vsekakor l ep obisk. Na jpre j sta bi l i dv e z e lo kvali - t e tni predavanji, 1n sicer: Marj a n J e nko, dipl . in g. geod.: Preg led e l ektroopt i č n ega ra zda l jemerstva 1n kara kteristike nekaterih razda lj emerov ma jhnega dometa; - dr. Fl o rijan Vodopivec, dipl . ing . geod.: Ka li bra c i ja ra zda l jemerov, ka l ibra c i jske baze. P1·eci z i jsk i razda l j emer Ke rn Me kometer ME 3000 . Po pr edavanju je bil a dveurna demon strac i ja i n pr ikaz uporabe ra zda l jem erov : AGA-7 10, AGA- 12T, Wi ld D l- 10, Zeiss Opton ELD l- 2, Hewl e tt- Packart- 3800B, l