do domovineIz ljubezni 16 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 V članku bom na kratko predstavila delo učitelja dopolnilnega pouka slovenščine (v nadaljevanju DPS), ki si za hrvaško-slovensko mejo, točneje v Čabru, Tršću, Prezidu, Buzetu, Pulju in na Reki, prizadeva med Slovenci in njihovimi potomci ohranjati zavedanje, da so del slovenske skupnosti in širšega slovenskega kulturnega prostora, da se s slovenstvom identificirajo in ga ohranjajo. Učitelji učence DPS ozaveščamo tudi o pomenu sožitja in enakopravnem vrednotenju prvin slovenskega in hrvaškega kulturnega izročila. Domovina daje moč in razpoznavnost Dragica Motik, prof. zgodovine, je bila pet let učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji, nato veliko let višja svetovalka za dopolnilni pouk slovenščine v tujini na Zavodu RS za šolstvo, od šolskega leta 2010 do 2017 pa je ponovno poučevala dopolnilni pouk slovenščine v Čabru, Tršću, Prezidu, Buzetu, Pulju in na Reki. Ob dejavnostih pri DPS in med njim sem učencem razgrinjala zgodovinske mejnike, dogodke in posamezne osebnosti, ki so nas v zgodovini povezovali in nam dajali po- gum. Učence DPS sem ozaveščala o pome- nu spoznanih dogodkov, mejnikov in posa- meznikov, ki so bili in so še naši »svetilniki«, ki jih ne smemo spregledati. Saj vemo, kaj se zgodi z ladjo, ki na svoji poti spregleda svetilnik. Dopolnilni pouk slovenščine v tujini je oblika domovinske vzgoje Poučevanje DPS na Hrvaškem organizira in financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ta pouk omogočajo Usta- va Republike Slovenije, krovni Zakon o od- nosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, šolska zakonodaja Republike Slovenije1 in predpisi posamezne države, v kateri pouk poteka. DPS je prostovoljna in za učence brezplačna dejavnost. Obiskujejo ga lahko predšolski otroci, osnovnošolski učenci, dijaki ter odrasli Slovenci in njihovi potomci. Pouk je običajno organiziran v popoldanskem času, traja od 3 do 5 ur te- densko, izvaja pa se v javni šoli ali v dru- štvenih prostorih slovenskih skupnosti. Učni načrt za dopolnilni pouk slovenščine2 Temeljni cilji DPS so opredeljeni v Učnem načrtu za dopolnilni pouk slovenščine z otroki slovenske narodnosti, ki živijo v tuji- ni. Pripravil ga je Zavod RS za šolstvo. Med najpomembnejšimi jezikovnimi cilji so pri- dobivanje osnovnega besedišča za sporazu- mevanje v slovenskem jeziku v vsakdanjih situacijah, bogatenje in utrjevanje besedi- šča, razvijanje in poglabljanje sporazume- valnih zmožnosti, pridobivanje osnov slo- venskega knjižnega jezika ter spoznavanje najpomembnejših pisateljev in drugih veli- kanov slovenske besede. Poleg jezikovnih sledimo tudi drugim ci- ljem. Učenci spoznavajo prvine slovenske- ga kulturnega izročila v besedi, sliki, glasbi, pa tudi plesnem gibu, spoznavajo geograf- ske, zgodovinske in etnološke prvine Slove- nije in slovenskega naroda. Učence ozave- ščamo ter v njih zbujamo željo in potrebo po ohranjanju slovenščine in kulturnega iz- ročila ter stikov z vrstniki v Sloveniji, krepi- mo vezi med njimi in spodbujamo pozitiv- no vrednotenje slovenskega jezika in kulture v 'družbi' drugih jezikov in kultur. Vse to naj bi prispevalo k potrebi po ohra- njanju posameznikove in narodne samobi- tnosti, h krepitvi domoljubja oz. pripadno- sti slovenskemu narodu in kulturi. Učiteljeva vloga je ključna Učiteljeva vloga pri spodbujanju slovenstva med udeleženci DPS v tujini je zelo po- membna. Da bi bil kos ciljem iz učnega na- črta, morata Zavod RS za šolstvo oz. Mini- strstvo za izobraževanje, znanost in šport skrbeti za stalno strokovno usposabljanje učiteljev, ti pa morajo skrbno izbirati vsebi- ne in primerne metodično-didaktične po- stopke, s katerimi zbujajo zanimanje učen- cev za aktivno sodelovanje pri pouku. Tudi učiteljeva naravnanost do obravnavanih vsebin ni zanemarljiva. Od njega je odvi- sno, katere zgodovinske, geografske in soci- alno-kulturološke vsebine bo izbral in s po- močjo katerih metod jih bo posredoval, da bo to starosti in spoznavnim zmožnostim posameznikov primerno in hkrati zanimi- vo. Učenci pri pouku in dejavnostih ob njem spoznavajo prvine slovenske kulture na različnih področjih in iz različnih zgo- dovinskih obdobij. V pogovoru v skupinah in z učiteljem vrednotijo posamezne do- godke, osebnosti in mejnike, kaj so ti nekoč pomenili, kako se je ob njih zbudila in utr- jevala zavest o pripadnosti jeziku in sloven- stvu, spoznavajo svoje korenine, zavedo se, od kod prihajajo. Pridobljena spoznanja Dragica Motik z učenci peče prekmursko gibanico v Čabru l. 2013 (foto: arhiv Dragice Motik) do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 17 »Ko si otroka dvignil me na rame, o bog, sem videl dlje kot z vrha gore, poti v neskončnost prvikrat zaslutil in skozte, skozi tvoje korenine precejal se, močan in čist, vse globlje in globlje, vse do samega izvira vseh davnih prednikov.« Ciril Zlobec, Vonj po prednikih ponotranjajo in se z njimi istovetijo, vzljubi- jo slovensko kulturo in Slovenijo. Učitelji se nemalokrat sprašujemo, kaj naj bi še storili, da bi mladim pomagali, da bi za- čutili domoljubje ter željo in potrebo po po- vezanosti slovenskega naroda, kakšen je naš odnos do domovine, kaj lahko naredimo v okolju, kaj pa v šoli, za kaj so (so)odgovorni drugi, denimo starši, ožje in širše okolje. Tu- di sama sem si postavljala navedena vpraša- nja, se poglabljala v učence in njihove starše ter iskala vsebine, s katerimi bi pritegnila njihovo pozornost. Tukaj bom naštela le ne- katere dejavnosti, ki sem jih uspešno udeja- njila z učenci osnovnošolske in srednješol- ske starosti ter z odraslimi udeleženci DPS. Pri vseh dejavnostih so učenci, ponekod tu- di njihovi starši, aktivno sodelovali. • Pripravljala sem scenarije za nastope učencev na kulturnih prireditvah (mi- klavževanje, predbožične in prednovo- letne prireditve, dan kulture, zaključne šolske prireditve ipd.). Uprizarjali smo življenje in delo pomembnih osebnosti v slovenski zgodovini (Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, France Preše- ren, Simon Gregorčič …), legende (Aj- dovska deklica, čarovnice na Cerkni- škem jezeru, Zlatorog), priredbe del slovenskih literatov (Butalci so šli po vi- no, Zvezdica Zaspanka, Sapramiška, So- vica Oka) ipd. • Učence sem vsako šolsko leto večkrat peljala na ogled kulturnih predstav v Ljubljano (lutkovne predstave za naj- mlajše, dramske in operne predstave v Drami, Operi in Cankarjevem domu). • V mesecu pred dnevom kulture smo spoznavali prejemnike Prešernovih na- grad in nagrad Prešernovega sklada (brali njihova dela, poslušali nagrajene skladbe, si ogledali nagrajene filme, ilu- stracije, z nekaterimi nagrajenci smo se osebno srečali in si dopisovali v sloven- ščini). • Kuhali smo slovenske tradicionalne jedi in pekli sladice ter vse to povezovali s prazno- vanji slovenskih tradi- cionalnih praznikov. • Pripravljali smo raz- stave s celostnimi predstavitvami delo- vanja DPS v določe- nem kraju. • Vsako šolsko leto smo odšli na dve strokovni ekskurziji v Slovenijo. Na vsako ekskur- zijo smo se aktivno pripravljali. Učenci in odrasli udeleženci DPS so bili v avto- busu in v obiskanih krajih aktivni 'vo- dniki'. Tako so se poglobili v vsebino in si izboljševali pomnjenje. • Pri pouku smo spoznavali slovenske pi- satelje in obiskali njihove rojstne kraje (Primož Trubar, Simon Gregorčič, Fran Levstik, Josip Jurčič, France Prešeren, Ivan Cankar). Ob spoznavanju pisatelja Ivana Cankarja smo si ogledali predsta- vo Kralj na Betajnovi v ljubljanski Dra- mi. • Ustvarjali smo šolsko glasilo, ki je zdru- žilo učence in odrasle iz vseh krajev, v katerih je potekal DPS. Ob različnih dejavnostih pri pouku in med njim učitelji poskušamo dvigniti otroke in mladostnike v spoznavanju in spoznanju ter zavedanju višje, da bi ti lahko stvari vi- deli širše in globlje, jih primerjali in vredno- tili in jih zagledali do korenin, kot je zapisal Ciril Zlobec. Sodelovanje s starši Vse dejavnosti pri DPS in med njim je možno dosegati le v sodelovanju s starši. Staršem sem predlagala, da svoje otroke spodbujajo pri učenju slovenščine, naj sa- mi pokažejo zanimanje zanjo, naj otro- kom berejo pravljice in zgodbe v sloven- ščini, jim pripovedujejo o krajih in pomembnih osebah v krajih, od koder prihajajo njihovi predniki, naj otroke spodbujajo k uporabi novih slovenskih besed, naj z njimi poslušajo ali pojejo slo- venske otroške in ljudske pesmi, obiskuje- jo kulturne prireditve v slovenskih dru- štvih ali pa predstave v slovenskih gledališčih, naj se z otroki udeležujejo šol- skih ekskurzij v Slovenijo ali pa jih sami popeljejo v Slovenijo ipd. Radi imamo to, kar nam daje moč in razpoznavnost S čim se ljudje lahko identificiramo? Zago- tovo z znanimi prijetnimi dogodki in z osebnostmi oz. s tistim, kar nam daje moč, nas opogumlja in nam pomaga skozi življenje. Če nečesa ne poznamo dobro, tega ne mo- remo vzljubiti, se s tem ne moremo istove- titi. Ko stvari, osebnosti, dogodke poglo- bljeno spoznamo, ko razumemo , kaj in zakaj je bilo tako, kot je bilo, ko stvari glo- blje spoznamo, se lahko odločamo in re- čemo: »To sem jaz, tu so moje korenine, s tem se lahko poistovetim, tja sodim, to je moj dom, to je moja domovina, v to smer grem.« Opombe 1 6. člen Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM). Pridobljeno 11. 8. 2017 s https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=20064 3&stevilka=1836. 2 Pridobljeno 11. 8. 2017 s http://www.zrss.si/slovenscina/gradi- va/Ucninacrtzdomci.pdf in s http://www.zrss.si/pdf/Ucni- -nacrt-dopolnilni-pouk-slovenscine.pdf. »Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili, skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.« A. M. Slomšek: Tri pridige o jeziku – Svoj jezik je treba spoštovati (III. pridiga) Učenci iz Buzeta, Čabra in z Reke na strokovni ekskurziji na gradu Bogenšperk leta 2015 (foto: arhiv Dragice Motik)