131. številka. Trst, v petek 13. junija 1902 Tečaj XXVII „Kdftaoat" Izhsja tikrat mm daa. runi nadel) ta pr iTtiiko?, ob 4. ari tvefet. IirtlilM iisit: ta celo leto ........SA kron cm pol let« •••••••••IS „ c t četrt let« ........ C „ ZM BMM........ S kroni naročnino je pladeveti naprej. Ha M* očbe brei priložene naročnine M a prave ll ostre. _ Po tobakarnah v Tratn se prodajajo po-itaeme Številke po O stotink (8 avc.t; «*wa Tnta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefea It t. 870. Sdincst Glasilo političnega društva „Edinoot" xa Primorsko. T edlaestl je Oflan ■• vaCaaajo po vratata v petita. Zrn uf* kretao aaročtlo e primernim po portom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do* meči oglasi Itd. ee računajo po pogodbe Val dopisi naj se pošiljajo aredalitva Hafraakovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ae vračajo. Haročnino, reklamacije in oglasa sprejema apravalitve. Naročnino in oglase ji plačevati loco Trst. CnllHIv* la »lekarna se nahajate v •lici Oarintia Itv. 12. Cpravailtve, le sprejemanje Inserato* v ulici Moliv plccolo Itv. 3, ti. nadnU. I idajatelj la odgovorni urednik F r a a Os d a i k. Natianila riakarne koaeorcije l&ta „Edinost,, v Trat 4- Govor cesarja Viljelma v Marien-trorsn i - avstrijski oflnošaiL Berolinski listi psujejo Poljake in Cehe; berolinski listi pojejo slavo predsedniku avstrijskih ministrov, gospoda dru. Koerberju, i o predsedniku parlamenta avstrijskega, grofa Vetter-ju von der Lillie. Sapienti sat: razumniku zadošča to. Rekli smo včeraj in ponavljamo danes : o formah nastopa gospodov Klofača, Fresla :□ somišljenikov se lahko Bodi tako ali tako; ali mej onimi, ki so trezni in objektivni sodniki, ne more biti razlike v sodbi o — nastopu eeearja Viljelma v Marienburgu. In objektivna sodba mora tudi priznati, da je ena okolnost, ki je olajševalna za Klofačev nastop. A to še ni glavno. Glavno je, da je ravno ta za Klofača olajševalna okolnost jako obtoževalna za — cesarja Viljelma C a s a r Viljelm — kakor pravi priprosto ljudstvo — je prvi začel. Cesar je govoril agresivno, ne da bi bil on sam, kakor cesar, zzvan v to ni kakem konkretnem do- ključenju nepoklicanih. Kdo ni še doživel in ^odku. niti ne po primernosti kdo ne ve, kako mučno je za tujca, ako je prilike. Pos). Kloftč in tovariši pa se rea- | priVljen poslušati v tuji hiši stvari, ki ga nič girali izzvani v to ! Cesar Viljelm je napadal ne brigajo, ter gledati, kako se domačini ko-brez razloga in povoda, v avstrijskem parla- ljejo med seboj ?! V takem trenotku bi mentu pa so vračali, izzvani v to. Ti dve gost najraje zginil preko praga neprijetne dejstvi treba imeti pred očmi, ako hočemo hiše ! pravično soditi o »žalostnem« dogodku v av- Slavnost v Marienburgu absolutno ni etrijskem parlamentu. bila primerna za razpravljanje o notranjih Gospod Koerber je men 1, da naj izdat- brigah in skrbeh pruske države. Če že ceneje odbije Klofačev napad, ako sebe in sarja Viljelma ni zadrževala resnica, veljavna vlado in dtžavo, zaveznico istega cesarja Vi- v obče, da je ni za vladarja v konstitucijo- (našo državo) spraviti v zadrego in neprilike pred oje lastnimi državljani in tako kompromitirati nje zveze!! To je v elementarno dolžnost zave* zniku ! Postopanje posl. Klofača in tovarišev obsojajo tudi z izgovorom, da se mi ne smemo utikati v notranje stvari Prusije. Ta izgovor je prazen iz dvojnega razloga. V prvo stoji lakt, da je cesar Viljelm pošiljal svoj bojni klic tudi preko mej Nemčije in je torej faktično on posezal v notranje stvari sosednjih držav, je torej on sam storil to, kar bc se«Iaj očita Klofaču in družbi, in je bila torej na strani poslednjih obramba pred agresivnostjo ! Za drugi (sicer ne pripoznani) slučaj, da je namreč tu šlo res le za notranje stvari Prusije, pa moramo nastop cesarja Viljelma tem huje obsojati, ker je za svoj bojni klic porabil priliko, ki ni bila nimalo primerna v to. Domače stvari naj se perejo v domači hiši, le v navzočnosti domačinov in ob iz- Ijelma, pokaže na taki višini, b katere doli sploh ni možno ofgovarjati jednemu Klofaču. Ali če se je že hotel postaviti na to vzvišeno stališče (ki pa je sicer parlamentarno in z ustavnega stališča absolutno nedopustno, ker in vol vira preziranje členov parlamenta in njihovih pravic), potem pa se je moral gospod Koerber z ozirom na to, kar se nelnih državah nevarneje stvari, nego je ta, če se spušča z višine svoje v nižave strankarskih bojev in strasti, pa je moral uvaže-vati dejstvo, da ima goste iz drugih krajev v svoji hiši! Pomisliti je moral, da bo tem gostom le mučno, ako bodo morali poslušati domače prepire in sporna vprašanja. Ali koncept govora cesaija Viljelma je je zgod lo in kakor je prišlo vse to, omejiti na iz- bil tak, da je saiA postavil na laž one, ki ga javo: »ne odgovarjam«! Nikoli pa ni smel hočejo braniti z izgovorom, da se mi ne postati sam agresiven, kajti s tem se je po- smemo vtikati v notranje stvari Prusije. On stavil na pozicijo, ki se braniti ne da. je povdarjal glasno in razločno, da govori Na zgražanje Koerberjevo, ker so Klcfač tudi Nemcem onkraj mej nemške države i n :n družba napadli zaveznika našega, je od- torej ob enem proti onim dru- gim narodom, ki žive z Nemci v drugih državah!! Tu je bila ost agresivnosti, brezobzirnosti, in to ne le nasproti dotičnim narodom, _r'>vor kar na jeziku vsakomur, ki ima le zdrav mehanizem v možganih. Ako naj cesarja Viljelma čuva lastnost kakor našega zaveznika, potem pa je v prvi vrsti njemu v lolžnost, da ne pozablja na to svojo lastnost ampak tudi proti dotičnim državam in spe-n na dolžnost : da se tudi vsi k- cijalno avstrijski državi ! ar vede kakor zaveznik, toje, To pa seje zgodilo v navzoč-d a z največ o vestnostjo opuščanosti odličnega zastopnika iz vse, kar bi moglo zaveznico te države, generala Bechtel s h e i m a ! ! Zgodilo se je, ne da bi bil le-ta reagiral na neizogibno potreben način! To je zopet znak naiih avstrijskih razmer in našega razmerja do Nemčije, oziroma pomanjkanja nezavisnosti, v katero pomanjkanje nas je spravila trozveza ! Nekateri listi — tudi nenemški t- so hoteli opravičevati generala, češ, da je v svojem govoru na banketu na delikaten način zavrnil cesarja Viljelma. Mi pa konstatujemo, da je general Bechtolsheim rekel med drugim, »da je Marienburg simbol, zavetišče in trdnjava nemške zvestobe za daljnje veke in plemena!« Kaj je to ? Kaj pomenja to ? Ne, to ni zavrnitev; to je (le bolj utišen) odmev besed Viljelmovih! In da je le-ta umel besede avstrijskega generala kakor vspodbujo, priča dejstvo, da je nadvojvodi Evgenu, katerega je zastopal rečeni general, odposlal brzojavko, ki ni bila nič manje bojevita, nego cesarski govor Viljelmov ! V tej brzojavki je cesar Viljelm vse Nemštvo imenoval svojo domovino, ter je izrazil nado, da bo Marienburg svetišče vsakemu Nemcu, ki bo po njem oživljal in jačil svoje Nemštvo. Se le po tej brzojavki, od rečenega avstrijskega nadvojvode, je prišla delikatna zavrnitev. Nadvojvoda Evgen je povdarjal v svojem odgovoru — krščansko ljubezen! Rekli smo, da je bilo vedenje generala Bechtolsheima značilno. Najmanje, kar je mogel storiti po govoru Viljelma, je bilo, da je — molčal ! On pa je govoril! In dejstvo, da je govoril, so pangermani tolmačili sebi in svojim shochzielem« v prilog! Po vsem tem res ne vemo, kaj bi rekli o onih, ki se zgražajo sedaj, ker je v avstrijskem parlamentu prišlo do odpora, pa bodi tudi, da je ta odpor pomeojal — škandal !! ! PODLISTEK MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Josip Evsreu Tomie ; prevedel Sadi. Prvi del. III. Zagorski gostje so prišli poprejšnjega Ine zvečer od Gornje Stubice. Med njimi je bil tudi grof * »rfeo Armano. Stari grofje mel radi denarnih zadev opravilo v neki zagrebški banki, in radi tega se je rad odzval povabilu na lov. Prišel je tudi popularni grof .Janko Zabočki, najljubši odlikaš v vseh velikaških in plemiških družbah, kateri je bil pred več leti zgubil desno roko v Ivoboju, a radi tega vendar ni opustil lovskega ~ porta. Streljal je z levo roko iz svoje *xpress-puške s tako gotovostjo in lahkoto, 'a so ga prijatelji lovci imenovali drugega \ iljelma Telia. Ker je bil udovec, ni imel a:kjer miru, nikjer stalnega bivališča. Z enega svojega imetja je hodil na drugo in povsodi je ostajal le po nekoliko tednov, a tedaj se je napotjsl na potovanje po Zagorju, kjer je obiskoval prijatelje. Povsodi so ga radi vsprejemali, ker je bil na glasu radi svojega neprekosljivega humorja, ki sicer ni bil vedno najfinejši, ali od grofa Janka ao ga vendar radi veprejemali. Nanj glaseče vabilo z opombo »i bi, ubi« (Kjer, tam) je dobil v dvoru ba rona Zdenka Buiinakega, kjer so ga, iakaje ga od Oroslavja, zagorskega posestva njegovega, naposled srečno našli. Ker je tudi baron Zdenko dobil vabilo, odpeljala sta ee oba, vzemši seboj tudi Elo, na shajališče v Gornjo Stubico, kjer so jih čakali Armano vi z Meli to. Rizun njih je bil tukaj tudi okrajni glavar Dobrovoj a svojo mlado soprogo, rodom Dunajčanko, pravim dunajskim detetom, vesele razposajene naravi in jako zgovorno. Bil je tukaj tudi lovec grofa Janka, ki je iz Oroslavja privel tudi glasovite istrske pse, diko svojega gosposkega gospodarja. Po kosila določenega dne se je začelo Poiitićni pregled. ? Trstu, 13. junija 1902. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Utemeljevaje svoj nujni predlog je posl. B e r g e r izjavil, da njegova stranka ne bo glasovala za pogodbo s podunavsko paro-plovno družbo, ker ta družba se ni držala pogodbe in predstavlja jedino madjarske interese. Ker so se češki poslanci med Ber-gerjevim govorom med seboj živahno pogovarjali, so bili vsenemški poslanci razkačeni in so jih pozivali, naj gredo iz dvorane pogovarjat se. Govornik je obdolževal korupcije razue funkcijonarje omenjene družbe in je zaključil z izjavo, da je njegovem mnenju parlament dovolj korumpiran, da bo glasoval za pogodbo. Ko je še trgovinBki minister, baron C a 1 1, branil podunavsko paroplovno družbo pred napadi predgovornika in se je, priporo-čuje hitri sklep pogodbe, — da ne nastanejo velike škode — izjavil proti nujnosti Ber-geijevega predloga, je zbornica odklonila nujnost. Na to se je seja prekinila; po zopetnem otvorjenju je naznanil predsednik, da so se vsi nujni predlogi umaknili, da bo s tem omogočeno, da pride takoj v razpravo nujni predlog posl. Kubra in tov., v katerem se zahteva, naj se prepove razdeljevanje v okrožja za nakupovanje pese. Nujnost je bila vsprejeta. Zbornica je na to prešla v razpravo o vladnih predlogah glede povišanja mirovin državnim civilnim uradnikom in je predloge vsprejela v vseh treh Čitanjih. O položaju. Z Dunaja poročajo, da se v parlamentarnih krogih položaj smatra zboljšanim. Včeraj so se nadaljevala pogajanja z mladočeškimi poslanci, da bi se jih odvrnilo od obstrukcije in upati da je, da ta pogajanja ne bodo brez vspeha. Demisija Češkega ministra rojaka dr. Rezcka da se je predložila ceBarju ter da je sedaj odvisno od teh pogajanj, ako Rezek še nadalje ostane. Včeraj popoludne so nekateri mladočeški poslanci baje izjavili, da pride na dnevni red današnje seje tudi zakonski načrt o davku na vozne listke, kar bi značilo, da se je doseglo sporazumljenje med vlado in Čehi. Mej tem torej, ko nekateri nemški listi haranguirajo gospoda Koerberja, naj se ne briga za grožnje Čehov in naj gre dalje svojo pot, ki ga privede do davka na vozne listke, pa gospod KLoerber ve le predobro, da z besedo je lahko iti preko Čehov na dnevni red, ne p* v re3nici — in se pogaja dalje s Čehi vzlic temu, da se je včeraj zdelo, da so definitivno podrti vsi mostovi med vlado in Čehi. In kako hlinjena in neresnična je ko-rajža nemških glasil g. Koerberja, je razvidno iz tega, da jim vendar le nekako izmed vrst razločno zveni nada, da pride vendar-le do kakega sporazumljenja med Čehi in g. Koerberjem. »Neue Freie Presse« opozarja z vidnim namebom, da bi jo čuli Čehi, da velik del njihovih pogojev bo izpolnjenih ; tako da reši gosposka zbornica že danes zakon o odpravi mitnic, poslanska zbornica pa zakon o mirovinah vdovam in sirotam. Ostali bi torej le kočljivi točki o odpisovanju davkov in zahtevane precizni društvo vspenjati z stubiške strani proti Slemenu, kjer so imeli prenočiti v turistskej koči. Gospodje so šli peš, d oči m so gospe po gozdnem potu, dokler je bil, izmenjevaje jezdile na ponnyu, katerega je privel s seboj grof Armano za Melito. Odzad so šli gosposki lovci in gozdarji z lovskimi psi in dva kmečka mladeniča, katera sta nosila jedij in pijače v še precej velikih košarah. Baš je zahajalo solnce za štajerske planine, ko so potniki dospeli na vrh Slemena. Imeli so de časa, da s piramide napasejo oči z veličastnim pogledom na dobro jim znane gorske predele, kateri so se pred njimi lesketali v svitu zahajajočega solnca, vzdigu-joči se valovito vedno više proti severu, obrobljenemu z verigo visokih planin. Ker so imeli velik razgled pred eeboj, so lovci na tanko razločevali vse malenkosti predmetov, katere so opasovali; grof Janko je trdil celo na splošni smeh, da dobro vidi eksekutorja, kako se plazi okoli njegovega dvora v Oroslavju. Ali malopridnež ne opravi nič, ker, glejte, Bluge že vodijo iz hleva mladega bika, kateai besno poskoči na rubilca, čim se pojavi na dvorišču. Tako ga je grof Janko dresiral, a radi tega je dal napraviti za enega slug obleko, baš tako, kakoršnjo je nosil ru-bilec. Ostri, hladni veter, ki se navadno vzdi-guje ob solnčnem zahodu, je zapodil društvo s piramide in vsi so se napotili v turistsko kočo. Tu so se gospe takoj lotile dela. Ela in gospa glavarica sti pogrnili mizo, dočim je Melita kuhala Čaj. Na mizi je bilo porazdeljeno tečnih hladnih jedil, s katerimi *so se lovci obilno poskrbeli, boječi se, da na svojem prenočišču ne najdejo ničesar. In niso se prevarili. Gozdarjeva žena jim je mogla ponuditi le koruznih žgancev s kislo smetano, kar so mlade dame radostno vsprejele, dočim so gospodje z velikim veseljem motrili na mizi debele domače pure, gnjat iz zele&dvorskih gozdov, kar je poslal grof vlastelin grofici Armano v dar, in veliko telečje stegno z aspikom. (Pride še.) izjavi vladine o jezikovnem vprašanju. Pa tudi glede teh dveh točk namiguje nekako rečeno nemškoliberalno glasilo, da se vlada morda vendar izvije tudi tu mimo, nedabi na drugi strani zadela o l> opravičeno ob čut-: 1 j i v o s t. Soditi je torej, da je g. Koerber vendar došcl do spoznanja, da češke volje ni možno zlomiti na kolenu in zato jo je treba le upogibati. Upogibal pa jo bo le s pametno in pravično politiko, osvobojeno iz spon z leve strani. Drugače ne poj de. Tudi demisijo ministra Rezeka porabljajo nemški listi, da bi strahovali Čehe. Minister Rezek mora nastopati kakor klasična priča o češki nespravljivosti ; on da je došel v konflikt s klubom, ki ni jemal nobenega ozira nanj, zbok česar da mu je bilo vspe-šno delo za češki narod onemogočeno. Morda je tako, morda pa je tudi — drugače. Morda se je mož konečno u veri 1, da so dispozicije v ministerstvu take, da ga j neprestano gonijo v konflikt s Čehi in mu onemogočajo vsako' vspešnodelo za svoj narod. V ministerstvu. v katerem sede razni Spens-Boodeni bolj ali manje hude vrste, je tudi to jako mogoče. Sicer pa je znak hipnega položenja ta : j da se se vrše pogajanja s Cehi in da demisija ministra Rezeka se ni vsprejeta od ce- J sarja ! Bechtolsheim in Sfrosimayer. Radi nastopa avstrijskega generala Hechtolsheima oživlja zagrebški »Obzor« reminiscencijo, ki se tiče biskupa Strossmaverja. Kakor znano, se avstrijski častniki ne smejo umešavati v pol.'tiko — gotovo pa so jim boli vezane roke v tem pogledu, nego pa svečenikom. Znano pa je, da je biskup Strossmaver dobil svojedobno strog ukor radi neke čestitke povodom neke kulturne in vrhu tega krščanske slavnosti, v kateri čestitki ni bilo ni sence kake aluzije o kaki politiki. A kakov hrup so zagnali proti njemu na Dunaju in v Budimpešti! In vendar je fakt, d a program biskupa Strossmaverja ne sega preko mej monarhije! A v Marienburgu ? Tam je bila velike-nemška demonstracija! Pangermanstvo paje v prvem redu obrneno proti monarhiji! In vendar je avstrijski general govoril tako, da se je moglo — da Be izrazimo nsjblažje — tolmačiti kakor soglasje s tem, kar se je godilo v Marienburgu. Osveživši reminiscenco o Strossmaverju, izraža zagrebški list svojo radovednost, da-li bo tudi Bechtolsheim pozvan na red, ker se je pogrešil proti vojaškim predpisom ?! Važen ruski glai o govora ce -, sarja Viljelma H. v Marienburgu. »Peterb. Vjedom<^ti« pišejo o govoru cesarja Viljelma v Marieuburgu sledeče: »Ćasi nemškega vitežkega reda in jednakih družb so minuli. Sedaj se vodijo kulturni boji s pomočjo šole, cerkve in literature. Kdo je kriv na tem, da Nemčija ni mogla podat' svetu druzega Goetheja, niti druzega Beethovena, niti druzega Kanta?! Kdo je kriv na tem, da nemški militarizem ni mogel rešiti nemške stvari v obmejnih pokrajinah?! Kdo je slednjič kriv na tem, da se nemška kultura; ne more vzdržati, čim naleta na kulturo druži h narodov?! Nasilne odredbe ne izdajajo prav nič tam, kjer je vse odvisno od notranje moči tega ali onega naroda. Nemci so zamogli slaviti kulturelne zmage le tako dolgo, dokler be obdajajoči jih narodi še niso zavedali svojih moči, dokler še niso spoznavali svoje kulturelne posebnosti. Njihovo samospoznanje pa raste z vsakim letom in v isti meri propada germanizacija. — Govori, kakor oni v Marienburgu, ali oni, ki ga je nekoliko pred tem govoril Bulo\v, ne morejo zadržati naravnega procesa. Oni dokazujejo le obnemoglost nemške kulture, ki se zastonj trudi, da bi zopet dosegla svoj nekdanji pomen«. Knez Ferdinand Bolgarski v Petro g^r adu Na predvčerajšnjem dvornem obedu je car Nikolaj izrekel sledečo napit-nico: »Obisk Vaše kraljeve visokosti na čelti odbora za postavljenje spomenika carju Aleksandru II. me vzradoščuje še posebno, ker dokazuje hvaležnost, ki jo g^ji bolgarski narod do mojega nepozabnega deda, kateri je mladi bolgarski državi priboril neodvisnost. Napijam knezu Ferdinandu Bolgarskemu, prestolonasledniku Borisu, mojemu ljublje- nemu kršČencu in provspehu Bolgarije, ki je meni in vsem Rusom tako draga«. Knez Ferdinand se je zahvalil carju v najprisrčnejših besedah in je izrekel nado, da Bolgarija tudi v prihodnje najde v Rusiji svojo zaščitnico. Po obedu sta se vladarja se spremstvom podala v belo dvorano, kjer je Ferdinand podaril carju reprodukcijo spomenika caija-oevoboditelja, Aleksandra II. Na to je predsednik bolgarskega sobranja naprosil carja, da bi prieosostvoval odkritju spomenika. Tržaške vesti, Mestni svet tržaški je imel sinoči tajno sejo, v kateri so izvršili več premeščenj in imenovanj med učiteljstvom in druzimi občinskimi uradniki. Glede slovenskega uči-teljstva v okolici se ni izvršila ni kaka sprememba. Kdo širi politišlto nemoralo i To vprašanje je predmetom naših sedaniih razgovorov z drom. M. Bartolijem. Ne radi, ampak morali smo dane* prekiniti te razgovore, ker je trebalo uvrstiti drugo gradivo. No, neko vest, ki jo čitamo v došlem nam »Narod nem listu« voloskem, moramo hitro danes zabeležiti, ker bo služila v dragocen prispevek k našim razgovorom s tistim drom. Matejem Bartolijem, ki tako rad toči solze radi politiške nemorale. Čitamo namreč sledečo vest: »Camorra na delu. Čim je kakov člen camorre prišel v škripce, dviga se vsa camorra, da pajdaša svojega reši iz škripcev. Tud i sedaj je t r ž a š k o-i s t r-ska camorra že začela, da bi Krstića izvila iz rok pravice. Ker ie camorra za sedaj še vsemogoča (Ali meni vsaj, daje vsemogoča. Op. ured. »Ed.«), se nadeja gotovo, da se jej tudi to pot posreči rešiti Krstića. Da vidimo, kdo zmaga : ali camorra ali pravica !« To vest — - o prizadevanjih camorre, da reši KrBtića, še predno je pravica rekla svojo — potrja tudi včerajšnji »Sole«, ki piše : »Ob enem so camorristi istrski v velikem gibanju, da rešijo Krstića ter iščejo tisoč pretvez, da bi vso krivdo zvrnili na tisto revo, ki je bolj nesrečna, nego kriva.« Na razvoj preiskave da bi hotela camorra pritiskati s tem, da njena glasila govore kakor o dejstvu, kateremu ni več oporekati, da je namreč jedina nesrečna Ivanka Gosar sama avktorica zločina. »II Sole« dokazuje tudi ab-Bolutno neverjetnost trditve, češ, da v Am-brozinka-Krstićevi hiši ne bi bil nikdo opazil stanja lastne služkinje ! Žito kliče tudi »Sole« povsem opravičeno: »Pustite, gospoda camorristi, da justica izvrši svoj redni tek in izključno njej naj bo poverjena naloga, da spravi na jasno na neoporečen način, kako se je izvršilo umorstvo in kdo je bil ubija lec tistega človeškega telesca !« Torej camorra je že na delu, da reši Krstića. Ona noče čakati, da pravica pove, je-li mož kriv ali nekriv! Ona ga hoče rešiti prej, takoj ! Se li ne pravi to, metati polena pod kolena pravice ?! A vprašamo : iz katerih razlogov to prizadevanje ? ! Mari iz pravega resničnega prepričanja, da je Krstić nekriv, in torej iz človekoljubja, iz usmiljenja ? Mari iz prijateljstva do osebe Krsti-ćeve ? ! Ne gotovo ne! Jedini razlog temu napenjanju camorre je, ker je Krstić sluga njihove politične stranke in ker se nadejajo, da bo mogel mož še koristiti njihovi n a-rodno politi«1 ni stvari!! Torej z drugo besedo; tu sega politika v sodne stvari!! To smo hoteli zabeležiti že danes, ker nam jako olajša odgovor na dra. Mateja Bartolija krokodilove solze radi politiške na-morale. Ta nemorala, ki vlada v deželi da se namreč v glavnem — tako je trdil mož — kaže v tem, da se politika zanaša tudi v sodne dvorane! Pometajte pred svojim pragom! Pod tem naslovom smo prejeli : Beraški tukajšnji listič »II Gazzettino«, ki je tako potreben v Trstu, kakor je potrebno peto kolo na vozu — se v svoji včerajšnji številki zgraža na »grdih prizorih Čehov v našem parlamentu« ! Ta nepotrebni listič, ki ga izdaja g. Vrh (Verk) po 2 stotinki iztis, ta moderni »organ« laške »camorre«, ki prinaša »brzojavke«, stare po 2 in 3 dni (Glej dvoboj : Prinetti-Franchetti), ta »organ« si upa dajati lekcije Čehom in Slovanom v obče !! ! Čehi da 8> brez vsake parlamentarne olike, oni da surovo in brez vsakega mej narodnega obzira napadajo glavarja tuje države, ki je ob enem naš zaveznik! Čehi da so »narod ■ kulturo ▼ prvih začetkih«. In vse to pišejo ljudje, ki niso imeli niti besedice proti temu, da je pred par dnevi neka podla pangermanaka duša prav na nesramen način napadal v istem dunajskem par* lamentu istotako glavarja neke tuje države — ki je tudi zaveznik (če tudi ne trozavez-nik) naše države, ki pa je Slovan! V tem slučaju niso ti ljudje precejali nikakega ogorčenja, ker so tudi tega mnenja, da Slovana — pa bil to tudi najpleraeniteji vladar — sme zasramovati sleherni nemški — alkoholik ! Jednaki pritrjajo jednakim. Za napade na ruskega cara, ker so prihajali iz »kulturnega« nemškega naroda, se naši Lahoni niso zmenili; pač pa napadaji* Čeho-Slovane ter jim očitajo nekulturo, tistemu visoko razvitemu narodu češkemu, čegar kulturi psevdo-kultura tistih ljudij, ki pišejo v »Gazzettino«, sega, da ali ne, do — kolen ! Šarlatani! Zakaj ne kažete rajev »svoje parlament, kjer se neprestano mlati prazua slama, kjer se uprizorjajo največi škandali in kjer so najodličneji členi legislativ« in ekse-kutive, parlamenta in vlade, v prisrčnih zvezah z zloglasno maffio; zakaj ne kažete v parlament dežele, kjer narod strada, kjer narod v mnogih krajih kruha niti ne pozna, ker — veliki kradejo ? ! ramo, da slavna policija ni našla še ničesar v teh res krasnih barvah. A še nekaj ! Naši ljudje ne smejo v službi pri tramvaju govoriti slovenski. — Tramvaj je v rokah belgijske družbe. Ljudje iz Belgije morajo torej prepovedovati našim ljudem govoriti v materinem jeziku. In ta belgijska družba sme na svojih vozovih v Trstu nosit; barve laške države. Soli take razmere zdrave? Tega ne vemo. Pač pa vemo, da so — — — — — avstrijske!!!! Koliko časa še ? ! Pišejo nam : Prošnje za potrdilo 10-letnega bivanja, vložene septembra in oktobra meseca prošlega leta Da tuk. c. k. redarstvenem ravnateljstvu — čakajo še danes rešenja ! Po 8—9 mesecih se gospodi še ni posrečilo rešiti teh prošenj ! Komisarijata pri sv. Jakobu in v ulici Scussa sta že davno rešila istodobno uložene prošnje, dočim one s centrale čakajo — boljših časov ! Izgovor, da je mnogo dela in malo uradnikov, ne »drži« tukaj, ker je tudi na komisarijatih obilo dela in še manje uradnikov, a se vendar ne vleče naprej brez konca in kraja kakor v centrali. Mi smo že opetovano povedali svoje menenje o sličnem u rad o vanj u in je dane3 Vi si upate predbacivati nam Slovanom ponavljamo vkljub temu, da nas neki zagri- surovost — vi si upate očitati Čehom po- ženi nemškutarji imenujejo »agitatorje«! — manjkanje parlamentarne olike, vi, ki ste Naše menenje je, naj bi Blavno redarstveno svojedobno v mestnem svetu trž. najsuroveje vodstvo v urad za reševanje omenjenih pro- napadali jednega Nabergoja, vi, ki ste rabili šenj nastavilo ljudi, zmožnih deželnih jezikov, celo brahijalno silo proti jednemu Rybafu, kar bi olahkotilo reševanje in bi stranke ne proti možema torej, ki sta se v občevanju trpele in čakale kar na — leta. tudi s političnimi nasprotniki vsikdar vedla Pisec teh vrstic je bil priča, ko je neki kavalirski?! — Vi si upate milo tožiti, g. uradnik izpraševal stranko o raznih sta- češ, da Čehi tratijo zlati čas v parla- novanjih, v katerih je ista bivala, in ko isti mentu na Dunaju, ko bi morali delati na ni mogel spraviti na čisto 10-letnega bivanja, to, da se reši toliko in toliko prepotrebn h dokler ni začel izpraševati stranko v slo- zakonov, vi si upate trditi to, ki iz zgolj venskem jeziku — potem pa je šlo takoj ! narodno-političnega bestijalizma ne dopuščate, Ako kak nemški uradnik, ki govori le da bi dežela tržaška dobila najpotrebneje za- za silo par laških gramatikalnih besed, iz- kone, kakor so na pr. za uredbo zemljiške prašuje slovenske stranke v nepopolnem tu- knjige, za podeljevanje posojil v svrho jem jeziku, je naravno, da se stvar vleče in obnovljenja po trtni uši uničenih vinogradov, vleče ! deželni šolski zakon itd. itd. Vprašamo pa : Kedaj bodo rešene ome- Ko so pa Nemci upili in razsajali, ko je njene prošnje in ali se jih misli sploh re- vaš Bartolič po cele poludneve pridigal same šiti ? ! drzne neresnice — tedaj se niste zgražali, Strajki. Štrajk delavcev-zidarjev nada- tedaj niste nahajali v tem nikake suro- ljuje. — Včeraj so vstopile v štrajk tudi vee vosti ! čistilke kave in so sinoči imele posvetovanje Kedor ima maslo na glavi, naj ne hodi v prostorih socialističnih društev. Zahtevajo, na solnce, kdor živi v stekleni hiši, naj ne da bi se zfcoljšali pogoji za delo na račun, meče s kamenjem okolo sebe, a vi lahončiči Ker je pa vsa stvar zelo komplicirana ni bilo ste preobloženi s tem maslom, zato bi storili možno že na s nočnjem sestanku sestavit1 najboljše, da ostanete na terenu, kjer ste obširne spomenice, ki se predloži deloda- doma: v starem mestu, pri svojih mejseboj- jalcem. nih škandalčkih, »barufah« med babami itd. Nam ni znano sicer, niti koliko znaša Visoko politiko pa le pustite, ker to je za sedanji zaslužek teh delavk, niti kakih po- zrele može in resne ljudij, ne pa za — ko- boljškov zahtevajo in jim radi verujemo, da medijaše ! je opravičena njih zahteva po izboljšanju In zopet šole! Da se roditelji sloven- Ali ne moremo se vzdržati opazke, daje skih otrok ne morejo posebno ogrevati za postopanje nekako prenagljeno. Prej bi »Legine« šole, jasno nam bo iz nastopnega : bile morale vendar natančno formulirati svoje Na steklu tramvajskega voza je kaj lepa, v zahteve in še le potem, ko bi se istim ne Milanu i zgotovljena slika — v Milanu, v ugodilo, stopiti v štrajk ; ne pa narobe, da Italiji namreč, da ne bo pomote. Prej stopajo v štrajk, predno so določile svoje Naslikano je solnce in v solnčnih žarkih je tiskano: Domandate gli fiamiferi della »Lega Nazionale« ! (Zahtevajte užigalice »Lege Nazionale« !) Iz sredine solnca izsipajo se je v tamošnji okolici poštenega, zgraža in škatljiee »Leginih« užigalic na zemljo. kliče božje maščevanje. Na pajdaše Krstića O zločinu v Jlatuljah. Iz Voloskega »Narodnega lista« posnemamo, da se vse, kar užigalic na zemlj Vsi navdušeni, kakor omamljeni (ker jednemu je odletela kar kapa!) jih love: gospod, gospa, deČe<£ in neka stara ženica. To bi ne bilo nič slabega. Ali nekaj čudnega smo zapazili na vsem tem ! Solnčni žarki so skoraj r u d e č i, obrazi onih »lovcev na užigalice« so beli in njih obleka je zelena. Tudi na škatljicah so vse te tri barve kaj jasno kažejo. In te barve so menda barve nase ljube zaveznice Italije ! Iz tega pa tudi vidimo, kako krasen kulturen namen ima »Lega« ! V Milanu v Italiji prirejajo jej slike — v barvah laške države ! Ali gospoda Lahi iz kraljestva, kakor tudi oni od »Lege«, naj si zapomnijo : Laška zastava ni še imela tu pravice plapolati in je tudi ne bo imela še tako hitro, Čeprav naša država (v svoji neumljivi modrosti) skrbi za to, da bi slovenski otroci polnili laške dole, čeprav je ona sokriva na tem, da italijančijo naše otroke, da postanejo ta ko navdušeni za vse, kar je rudtče, belo m zeleno ! No, nismo navedli tega, da bi hoteli opozarjati našo slavno policijo na te krasne slike, temveč veliko bolj zato, da konstati- da je vest o njega arttiraaju delovala kakor da se je nanje vlila ploha ledene votle. Obesili so glave, oči upirajo v tla in sramujejo se pogledati poštenemu človeku v obraz. Neki pošteneji Italijan na Voloskem je izjavil, da ga je sram, da pripada k italijanski stranki. Kakor značilno navaja »Narodni list« dejstvo, da so se s Krstićem vse do zadnjega časa pajdašili tudi nekateri c. kr. uradniki glavarstva in davčnega urada ter — c. kr. orožniki. V ponedeljek je morala Krstićeva »devica« s sodno komisijo na volosko pokopališče, kjer so shranjeni koščiči nesrečnega deteta. Rečeni list pa ne ve, v katero svrho se je zgodilo to. Nesrečna ženska da ni lepa, ali Krstić ni ravno natančen v tem pogledu, o čemer bi mogle pričati tudi — nadpetdeset-letne — device. Skupil jo je. Nekaterim fantom je v največjo zabavo, ako morejo včasih s pestmi nekoliko — jobožati svojo izvoljenko. In med izvoljenkami se včasih tudi res dobivajo take, ki vsprejemnjo take čine kakor najboljše dokaze pristne ljubezni. Da je pa tudi takih, ki imajo o takem dokazovanju ljubezni drugačne pojme, gotovo nihče ne dvomi. Bodi pa temu kakor hoče, preveč varno ni delati slične eksperimente na de-kletah, ki imajo že odrasle brate, na kar pa ni mislil rojanski Vineencij Pertot, ki je že ~>b let star in bi moral biti o takih fantovskih zadevah precej dobro podkovan. Pred-sinoči zvečer ga je imel nad Vincencij gotovo melo preveč pod kapo, ko je korakal proti stanovanju svoje ljubljenke, šivilje, s katero pa se zadnje čase nista preveč prijazno gledala. Fant je hotel pred pričetkom igre preskrbeti tudi primerno ouverturo in je nabijal po vseli vratih, na katera je naletal na poti. K« je došel v hišo svoje Marušice — in bila je že 2. ura popolunoči — pričel se je med nji n in njo prepir, ki je kmalu došel tako daleč, da je on začel prav neusmiljeno in še mačje kavalirsko nabijati po njej. V drugem prizoru nastopil pa je na pozo- i n pol iz-pred »Trgovinske kavarne« v ulici Caserma — in sicer ob vsakem vremen u! Vesti iz ostale Primorske. X Nedeljski počitek t trgovinah. — Namestništvo je na vlogo društva privatnih uradnikov v Gorici odredilo, da imajo y ob-krožju mesta meBeca julija in avgusta popo-len nedeljski počitek vsi uslužbenci v prodajalnicah, kakor tudi v prodajalniških komptoarjih. X Gospodu župniku Zamlfru v Vo-loskem je cesar dovolil, da sme nositi pode- ljeni mu kraljevi bavarski red za zasluge sv. rišče ^l-letni brat Pertotove ljubice Anton : Mihaela III. vrste. Antončič, kateri je skušal vreči Vincenca iz hise, Pertot pa je, ne bodi len, tudi temu zasolil par mogočnih pliusk, ki so brata An - X Komisija za cenitev škode, povzročene po zadnji toči v prizadetih vaseh blizu Podgrada, bila je dne 11. i. m. na lici tona tako pogrele, da je pograbil sekiro in i meata v sanjah ter je naš|a (kakor udaril ž njo Pertota po glavi. Pertot je na Bmo pečali tudi mi) vse pridelke in vse to pobegnil, Antončiča pa so odveli vi eadje popolnoma uničeno. Škode sploh ni zapor. mogla ceniti drugače, nego da se je prepri- Iz-pred naših sodišč. Dr. Mattioni, 5ala na la9tne o5i> da letoa naš kmet ne bo adjunkt na koperskem okrajnem sodišču je imel n5ti n*jmanjBe žetve od vsega truda svoječasno prevzel na se in tudi poplačal SVojega ! ' vse dolgove, katere jih je imel njegov po- j ^ Pevsko in bralno društvo »Svo-kojni oče pri tvrdki Almerigogna. Dr. Mat- boda« pri sv. Antonu (pri Kopru) je imelo t oni je poplačal, ko mu je tvrdka predložila dne 19> maja popoludne svoj občni zbor. — račun. Meseca marca pa je trvdka zahtevala Točka »pozdrav predsednika« je morala od-od dr. Mattionija saldiranje še jednega računa, pasti> ker predsednik ni došel. Poročili taj-katerega da je našla še le pozneje v svojih nifea ;n blagajnika *> členi poslušali z zaii-knjigah. Dr. Mattioni pa ni hotel plačati tega manjem. Po izvršeni volitvi novega odbora računa trdć, da je prepričan, da je že vse je predlagal člen Lazar Jakomin, naj da-poplačal in da je že večkrat slišal, da ima nažnjj ob6ni zbor izvoli g0gpoaa župnika Iv. omenjena tvrdka navado, zahtevati od svo- Pipana gastnim členom. Predlog je bil so-jih odjemalcev saldiranje že plačan h računov. gia9no vsprejet. Gospod župnik se je prisrčno Ko ee je mlajši Anton Almerigogna dne 6. zahvalil na izkazani mu časti; a dne 8 t. m. aprila na kolodvoru sv. Kancijana blizu _ po poludanaki elužbi božji — zbrali smo Kopra sestal z dr. Mattionijem, zahteval je Be na poziv gospoda častnega člena v go-od istega, da prekliče one besede, s katerimi Btilni gospoda Della Savia, kjer smo se v je žalil tvrd k o Almerigogna. Dr. Mattioni pa poštenem imenu zabavali ob čaši dobrega ni hotel storiti tega, na kar mu je Almen- V]na jn prepevali našo pesem : sebi v ponos, gogna zadal več udarcev po glavi in po domovini v prosfevo in mali četici nasprot-obrazu, tako, da mu je izbil naočnike. Dr. ni^ov v jezo. Tem poslednjim svetujemo, naj Mattioni je na to Hapadalca ovadil sodciji, se le pomirijo in naj ne pozabijo pregovora: ki je potem uvela proti istemu kazensko po- vsakdo naj pred svojim pragom pometa ! -topanje radi težkega telesnega poškodovanja. Nečuvena predrznost kalabreška. Včeraj se je vršila o tem kazenska razprava \z I8tre nam pišejo: Vozil sem se iz Pulja pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Sodni dvor v Buzet. Siromak, kakor sem že, sem se vo-je Almerigogno spoznal krivim le prestopka t]\ v tretjem razredu. B lo nas je do dvanajst lahkega telesnega poškodovanja in ga obsodil popotnikov. Eden iz-med teh je odprl vsa na ')-te70, krava ; brigal za ta opomin l Da ste ga videli! Za-v ulici del Campo Marzio št. G, krave, konji brusil je par »oštij« in >malor> ter šel in s in vaze ; v ulici Muda Vecchia št. 4, hišna strašnim ropotom — zopet odprl vrata ! Se-oprava in glasovir. daj pa je bilo konec tudi sprevodnikove po- Vi-faeafki re*tnlk. Včeraj : toplom« r trpežljivosti. V opravičeni jezi je zaklical ob 7. uri zjutraj 17°.l ob 2. uri popoludn- Kalabrežu: »Mari menite, da ste v Italiji?! l'.'i.T C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 75l>.6 Vi nesramnež ! Ako jih uganjate tam, tu pa — Danes plimh r-b 3 34 predp. in ob 4 54 ne boste uganjali takih nesramnosti?! Če mi pop.; 'mek» ot 9.25 predpoiudne in ob 12 09 še enkrat odprete vrata, izletite vi — to popoluone. i vam povem — prvi skf zi iste !» No, po pravici povedano, sprevodniku niti ne bi bilo trebalo mnogo mučiti se, kajti mene so že srbele pesti in kar same so silile Vesti iz Kranjske. * Delavci iz Makedonije na gradnji bohinjske železnice. Na gradnji te žele znice najemajo tudi delavce iz Makedonije. Včeraj se jih je zopet pripeljalo v Ljubljano 20 takih delavcev na delo na gorenjski železnici. Domači delavci so radi tega sila nejevoljni. »Slovenec« pravi, da bi trebalo kaj ukreniti v varstvo domačih delavcev. Domačinom da nedostaje dela, na gradnjo domače železnice pa kličejo tujce. * O os ta iz Amerike so imeli te dni v Ljubljani. Prišel je v obiske v domovino g. Fran Sakser, slovenski časnikar in podjetnik v Ne«r Yorku. G. Sakser je bil svojedobno tudi v Trstu kakor črkostavec. Solunu zagrozili, da odstopijo in da pretržejo vse razmere žnjim, ako se bo posvečenje Firmiliana vršilo v Solunu in če se on — škof — udeleži istega. Oni zahtevajo, naj se posvečenje vrši v kakem drugem kraju. Državni zbor. DUNAJ 13. (B.) —Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je interpelacija posl. Klofača in tovarišev, tičoča se zdravijce nemškega cesarja v Marienburgu. Interpe-lantje vprašujejo ministerskega predsednika, da-li je pri volji reagirati na ta govor na primeren način. — Posl. Breiter in tovar:ši interpelirajo v noči o procesu vdo\ e ogrskega financijerja Schossbergerja proti perzijskemu odposlancu Nerima Kanu, ki je v nekem prigovoru proti tožiteljici priznal, da se je obvezal preskrbeti Schossbergerju visok red in ogrsko baronijo, in da je trdil, da je imenovanje že izvršeno, a ni še ob-Musolino obsojen. Dne 11. t m. je bil jav]jeno radi težko6 od etrani vlade> Interpelantje vprašujejo ministerskega predsednik, da-li hoče opozoriti ministra za vnanje Btvari, naj zahteva, da bo Neriman zvan. Zbornica je prešla na Razne vesti. v mestu Lucca v Italiji dovršen znameniti proces proti zloglasnemu brigantu Musolino, s katerim smo se ponovno bavili v tem listu. Porotniki so spoznali briganta krivim v vseh j^an'takoj od po točkah — razun jednega slučaja — in so' i . j . . A . ___ J ^ J to na dnevni red ter je nadaljevala razpravo pritrdili na dotično vprašanje, da se je Mu- \ , x i ■ j i r i j » j :o zakonu, tioočem se odpisovanja davka po- solino popolnoma zavedal svojega početja. j . . .. x ' 1 r . j. vodom elementarnih nesreč. Sodni dvor je na podlagi tega verdikta ob- j ,_ ! sodil Musolina na dosmrtno ječo, poojstreno z , Družbi sv. Cirila in Metodija so me-8-letnim -zaprtjem v posebni celici. Vsi drugi, seca maja |>0slali prispevke p. n. gospoda in ki so bili obtoženi kakor Musolinovi sokrivci, i drUgfcya : [Jpravništvo »Slov. Nar.» 35 06 K so bili oproščeni. Vse razbojnikove nade, da tvrdka perdan od vžigalic 400 K, žup-ga porotniki oproste, so toraj s to obsodbo niu Iv Sakser v Hotedršici 10 K, opolu-! splavale po vodi. Proces, o katerem se je dan8ko omizje pri »Štruklju« 8 K, volilo i mislilo poprej, da bo trajal tri mesece, vlekei pok žup Mateja Prežlja 40 K, litijsko se je nič manje nego šest mesecev! To pa gmartin8ke Slovenke 209 K (po >S1. N.«), največ vsled nesoglasja, ki je vladalo med 5eško peVek0 društvo »Smetana« 100 K (po desetimi branitelji, med katerimi je došlo do ,S1 $ ^ Podlimbarski 20 K, bralno dru-škandaloznih prizorov in celo do pravega štvo v j^tiji prebitek od koncerta 74 K, dr. pravcatega štrajka, tako, da sta morala Bertold v Celovcu 400 K ; po-ojilnice: posredovati celo vlada in parlament, da seje v p09tojni 50 K, v Idriji 100 K, v Ljuto-ta proces sploh mogel dovršiti. Ta dolgi meru 2(> ^ Celju 200 K in za Muto 100 proces je uničil vso glorijolo, katero je laško v Zagorju ob Savi 20 K (po .SI. X.»), ljudstvo ovijalo okoli glave tega »laškega v p0ihovem Gradcu 20 K, v Št. Janžu v junaka«, ker se je izkazalo, da je bil Muso- Rožai dolini 40 Kj v Trebnjem 20 K; podimo le najpodlejši bandit, ki je svoje žrtve ružnjce: ženska v Dornbergu 56 K, moška le zavratno napadal in da niti v jednem sa- v Kamniku 220 K, v Libeličah (Kor.) 21.40 mem slučaju ni pokaral osebnega poguma. K> ženska za Lovrenc nad Mariborom No da, saj se poznamo, saj imamo sleherni in okoiico 200 K, v Bolcu 52 K, ženska v dan priliko spoznavati od blizu take junake, Trnovem pri II. Bistrici 123 50 K. Družba ki napajo samo zavratno, a beže kolikor jim je imeia me9eca maja 2538 96 K dohodkov noge zmorejo, čim si jim pokazal zobje. in 2316 93 K stroškov. Blagaj ništvo 50.000 kron znaša glavni dobitek lote- družbe sv. Cirila in Metodija. rije gledaliških igralcev (glumačev). Opozar- -————-———————— jamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/0 odbitkom. n x * * x x x Društvene vesti. Poziv! »Tržaški Sokol« vabi vse one proti Kalabrežu. Ali neš junak od Adue je Slene, ki se udeleže izleta v Rihenberk v postal — po običaju takih junakov — pre--okolski obleki, da pridejo jutri, v soboto ob viden in si je mislil, da je v položaju, kakor S. uri in pol v društveno telovadnico (ulica je navstal, in ker bežati ni bilo kam, bolji Cc r^neo št. 1.») na vaje. O tej priliki f=e dado del previdnosti — molčanje. natančneja navjdila glede tega izleta. O veselici, ki jo priredi ženska podruž • niča družbe sv. Cirila in Metodija v nedeljo dne 15. junija v Barkovljih, se nadejamo, da nas obilno odškoduje za nedeljsko razočaranje. Nekatere go^pe so že obljubile prav finih štruklje v, drusje zopet lepih predmetov za »kolo sreče«. Kar pa moramo bilježiti po-eebnim zadoščenjem, je, da ee nam je posrečilo dobiti vojaško godbo. Kdo ne pride torej?! Sij, Če bi druzega ne bilo, je že to lep užitek, za katerega je pač vredno plačati 20 nvč. ustopnine. Zopet apelujemo na rodoljubna srca slav. občinstva. Pridite vsi! Sij delamo vsi za našo prepotrebDo šolsko družbo sv. Cirila in Metodija. Se enkrat opozarjamo vse izletnike v Kihenberk, da je odhod zjutraj ob 4. uri Ali kalabrežka nrav je vendar kuhala v njem dalje. In čujte, kaj je potem naredil! Ko smo dospeli v Pazin, je snel s klobuka Črni žalovalni trak, in prikazala se je italijanska trikolora, ovita okolo klobuka. In ko sem se zvečer vračal v Pulj, sem zopet v Pazinu naletel na Kalabreža, ki je še imel italijansko trikoloro ovito okolo klobuka. Ko pa je dospel v Pulj, je zopet pokril isto s črnim florom. Vidite, gospod urednik, to je sicer ma lenkost, a vendar daje mnogo misliti. Čemu je neki Kalabrež hodil v Pazin s tem trakom '? Zakaj je v Pulju skrbno skrival, kar je demonstrativno kazal v Pazinu ? Najmanje, kar si moremo misliti, je, da je bil prikla-tencu namen : izzivati! + Književnost in umetnost. Občili zbor »Slov. Matice« se ie nadaljeval predvčerajšnjim. (Prvi je bil v sredo.) To je bil 38. občni zbor tega književnega društva. Vseh dohodkov v 37. društveni dobi je bilo 36.428 K 50 st. ; stroškov 36.043 K 84 st., ostane prebitka 384 K 66 st. Dne 31. decembra 1900 je znašalo premoženje 112.539 K 25 st., torej se je lani pomnožilo za 2275 K 18 st. Za Co?tov spomenik ima »Matica« shranjenih 4013 K 60 st. in za Blei\veisov spomenik 8042 K 44 st. Literarne ustanove : Jurčič Tomšičeva ustanova znaša skupno 7486 K 77 st., Auton Kne- zova ustanova 62.522 K 95 st. Premoženje teh ustanov se je tekom 1. 1901 pomnož-lo za 599 K 43 st. Nato se je izvršila volitev v odl»or. Izvoljeni so bili: dr. Ilešič, prof. Orožen, Perušek, prof. Leveč, dr. Zbašnik, dr. Tavčar, Kostanjevec, Koblar, prof. Suklje. Brzojavna poročila. Nov dvorni svetnik ▼ Trstu. DUNAJ 13. (B.) Cesar je podelil na-mestništvenemu svetovalcu za administrativne in ekonomiške stvari na deželnih šolskih oblastih v Primorju, Rudolfu Czermaku pl. E'chenfela, naslov in značaj dvornega svetnika oprostivši ga od take. Bolezen kralja Saksonskega. SYBILLENORT 13. (B.) Ob 7. uri zjutraj izdano poročilo pravi : Noč je bila splošno nemi t na, še le prrti jutra je nastopilo nečaveao spanje. Prvi zajutrek je bil povžit z apetitom. Cerkveni spor med Bolgari in Srbi. CARIGRAD 12. (B) Grški škof v So-lun-i, mons. Athanasios, je obvest:l ekumenski patrijarhat, da so členi vseh eksharij v x mizabska zadruga y gorili * z majesla Jamstvom X naznanja slovenskemu občinstvu, da X je prevzela S prvo slo?, zalop pitu x iz odlikovanih in svetovnoznanlh to* X vam v Solkanu in Gorici X Antona Ćernigoj-a ^ Katera se nahaja jpg ▼ Trata, Via Pi&zsa vecoHa (Koiario) it. 1. X a Aleksander Levi Hinzi % Prva ta a^jvečja tovarna pohtitva ^ Tiek vrst. •t T R S T TOVARNA: j ZALOGU: Via Tssa, Piazza Resaria H 2 vogal I (šolsko poslopje) Via LMtaasa | in Via Rlbern it. 21 Teletea ftt. «70. -MOM- Velik labo- tapecarij, srcal in dUk. Ia-▼ršmje oiročbe tudi po posebnih načrtih. Cen« brez koukurenoe. ILOITEOT11I CIIU ZASTOIJ II FE1II0 Predmeti postavio ee na par ob rod ali železnico rran*o, a 60 oa © PRVA To VA R N A za čopiče in šictkc TRST. - Via S. Antoiiio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta 5opi6ev za zidni dela nepresežne trpe?nr«ti. Bog-at izbor šeetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mosnjičkov itd. 9f Vse po jako niakih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten ob i* k. Skladišče vina ulica Acquedotto st, 23. Prodaja vina v so lih in buteljkah. Fine pa^tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in kook arenčnih cenah. Jakob JelleD Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sl&dćice. Za oga moke iz prvih ogerckih mlinov. Prodaja vina „Ai Maestri" ▼ nlici Valdirivo St 17. Slavnemu občinstvu se naz nsnia. da se od dane« naprej točijo sledeča vina-r?fošk Črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novČ. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že ▼ naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. Odlikovana v Riiru se zlato kolajno in zasinžaim križcem. Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in častno diplomo. 1 Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Ivan Angeli ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopičev ; lastna specijaliteta ćopićev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. ne hoji vikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrđka s konkurenti jednakega imena. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga stroje? in želez SCHNABL & Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -- Glavi)i zastop železja Id tovarniških strojev. - - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Materi na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. BV Materijal za sta. biifte. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. MT* In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiekarn in kamnotickarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. * 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot 1 in konfete. 32 napeljav električne luči. sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. y ta nara je bilu postavljeiilti: 151 lotoijei na plin in petrolej in 65 parnih stroje/ KXK»mXKKKKKK«*ftKKKKKKftXKXKXKKftXtt XI X X X X X X X X X X Paglianovo mazilo (sirup) • • o oe oo oo o o o oo oo oo v v se je odprlo dne I. junija. Srečkanje že v četrtek! za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernosta Fagliano nečak pokojnega profesorja Hioronlma Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi i8q4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieromma Pagliano izključno pravico postopati proti vea-ktmur, ki bi ra>peČaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne treske in odvetniške tioške provzrtčene do leta 1897. Kaš sil up je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi t?e je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so psani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo ve-a kogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoiaj o?načene listine rsmore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejaij in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata 8. Marco. x x X X s X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Loterija Heflališl igralcev (glumačev) i žlaTiii mm no 50000 k 1 3 > 1 > 2 glavna floMtka 5 dofflOT 10 20 > 60 100 300 3500 5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 Jakob Kosmerlj -a TRST ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marino. irTSGOTni Jestvin in kolonljalneg« blaga, delikate* in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. I mam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo oe tndl amročbe za razpošiljanje. Odlikovan z dvenii zlatimi in bro- nastimi kolajnami 1 Fran Hlavaty ulica GHulia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Srečke po 1 krono priporočajo: Josip Bolaffio. Mandl 4. Co.. Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik SchifTmaan, Josip Zoldan. „Andemo le F mf Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10°/o odbitkom v gotovem denarju. ZALOGA DALMATINSKIH TIN iz laatnih kletij in ki se toplo priporoča družinam, gosp. kramarjem in restavrateijem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. v ulici Geppa štv. 14. M9 vtaa prve mtc: Bala vipavska . . . liter po 36 kr. Orni istrska . . . . „ „ 36 „ Istrski refoik . . . . „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzim i jedili po zmernih conah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsl^ bolo liter po 38 kr. eno tatarsko liter po 88 kr. Priporoča se tudi krčmaijem, katerim dajem vinood 60 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Na prodaj je več „tamburic, ter dve .,berdi". Več se izve u našej tiskarni. Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]Keto5ijevo cikorijo OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam,