Jubilej Mare Rupene Dobil sem vtis, daje Maro Rupeno šestdesetletnlca skora/ presenetila, ker sredl obilice dela nanjo nl utegnila misliti. To pa še ne pomeni, da ni bila vesela, ko so Jo prljatelji In znancl s čestltkami opozorili na jubilej. NI mogla prikritl zadrege ob voščilih, ki so se vrstlla tiste dnl okrog jubileja. Obstalaje in se nekako sama zase vprašala, češ ali sem res vredna tolikšne pozornostl, ali nismo morda spregledali koga, kl bi zaslužll vsaj tollkšno pozornost, pa je nl bil deležen, bodlsl zaradl naše malomarnosti all »krlvice« narave, da vsl ne dočakajo starostl. jo na Ljubljano vežejo bridki spomini, ki jih je doživljala skozi zaporniške rešetke. V Ljubljano je ponovno prišla leta 1967, iz Beograda. - Večje razlike nisem obču-tila, tudi v Ljubljani sem se vključevala v podobne aktiv-nosti: boj proti alkoholizmu, zadružna problematika, bor-čevska vprašanja, delo z otro-ki, pomoč osvobodilnim giba-njem v svetu... Kot krajanka Gradišča jp sodelovala pri razreševarrp stanovanjskih vprašanj, ces. nem vprašanju, ob samopri-spevkih, v hišnem svetu in ob dejavnostih, ki so bile poveza-ne s prej naštetimi aktiv-nostmi. - Veliko smo se dogovarjf? li, zelo aktivni so bili tovariš ci Savica Hočevar, Saša Cve ko, tovariša Kutin in Be. nard... Nisem bila kakšn »fora«, samo sodelovala serr Ob takšnih drobnih sekcijah. drobnih stvareh - tnenim, da se tudi tako lahko nekaj stori za ljudi, za boljše medsebojne odnose v tem času, ko imamo tako malo časa za soljudi. Ko se je skušala spomniti dogodkov, ki so jo v zadnjem času razveselili, je naštela: prireditev Gradišča ob dnevu žena v Operi, sestanki v šoli Majde Vrhovnik, ob nastopu Palestincev v unionski dvora-ni, ki je grmela od odobrava-jočega ploskanja poslušalcev, srečanja z vietnamskimi bor-ci, čilskimi rodoljubi, ker je samoprispevek II uspel še bolj kot samoprispevek ena... Uredništvo Dogovorov ji ob jubileju v imenu svojih bral-cev in v svojem imenu želi še obilico podobnih veselih tre-nutkov v tem krogu, ki se ta-ko naglo vrti! Vladimlr Jarman