US. Številka.
I Ljubljani, v soboto, II. avgusta 1915.
XLVIII. leto.
.Slovenski Narod* velja v LJubljani
na dom dostavljen: jelo leto naprej • • K 24*—
OOl leta       m , •m     m  12*—
Četrt leta m ca mesec m
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  • ,  • •  K 22*— pol leta     „     •.•••» 11"— četrt leta    „     • : •  • •   . 5*50 na mesec   -     • • ■ •   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credais^vo: Knaflova ulic* ŽL 5 (v pritličju lam} telefon št 34.
Iznaja vsak dan zvečer izvzemil nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, lo je administrativne stvari.
—— Posamezna številka valja 10 vinarjev. —mm
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna Uskarso" telefon at 85.
•Slovenski Narod* velfa po posti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ četrt leta   m „ na mesec   m m
K 25-— • 13--. 6*50 . 230
celo leto naprej      .  .  . K 30*-* za Ameriko in vse druge dežele : j celo leto naprej  ....  K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št 5, telefon sL85a
ITALUANSKI PORAZ PRI SCHLU-DERBACHU. — NAŠI TOPOVI SO RAZBILI ITALIJANSKO TABORI-ŠČE PRI KRMINU.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) L radno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti se je sovražnik včeraj in preteklo noč zopet par-krat poskuša! približati, te poskuse pa je odbil že ogenj naše artiljerije. Ž uspehom smo obstreljevali neko italijansko taborišče v bližini Kr-mina.
V koroškem obmejnem ozemlju je položaj neizpremenjen.
Na tirolski meji se je vršil boj južno cd Schluderbacha. Sovražni napad je bil tudi tu zaman. Branitelji so ostali v polni posesti vseh svojih pozicij. Umikajoče se Italijane je obstreljevala njihova lastna artiljerija. V dolini Adiže je prepodil naš oklopni vlak sovražne prednje straže iz bližine krajev Serravalie in Chizzola.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, fml.
*
NAPAD   NAŠIH HIDROPLANOV —   UNIČENJE ITALIJANSKEGA PODMORSKEGA   ČOLNA V TRŽAŠKEM ZALIVU.
Dunaj, 13. avgusta.  (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Dogodki na morju.
Naš podmorski čoln XII., ki je križari! v severni Adriji, se ni povrnil. Kakor pravi italijansko uradno poročilo, je bil s celo posadko vred potopljen. Dne 10. avgusta opoldne je bil neki sovražni podmorski čoln v tržaškem pristanišču od mine uničen. Od posadke nismo mogli nikogar rešiti.
Isti in naslednji dan so bombardirali naši hidroplani od Italijanov zasedeni otok Pelagruž ter so par-krat prav učinkovito zadeli svetilnik, radijsko postajo, neko hišo, skladišč i materijala in obrambno moštvo.   V '
j polno so zadeli neki baš streljajoč! top srednjega kalibra, demontirali eno strojno puško ter potopili 1 ten-der. Letala so se navzlic srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana.
Brodovno poveljstvo.
KAKO JE BIL VRH SV. MlrfAELA VZET ITALIJANOM.
Iz nekega pisma: Bilo je 20. julija. BiH smo v rezervi ob Doberdob-ski planoti in čakali, kdaj da tudi mi posežemo v boj. Alarm, ukaz, da ponoči napravimo protinapad   na vrh sv. Mihaela, to je bilo zvečer, v mraku, ko smo dospeli na planoto. To višino je  zapustila naša infanterija vsled premočnega sovražnega artilerijskega ognja in Italijani so jo zasedli.  Ali kratko je bilo njihovo veselje na vrhu. Kriti v temi, večkrat brez poti in steze smo se pomikali počasi .proti sovražniku, ki ni ničesar slutil, grupirali smo se in sledil je ukaz: xNaprej!« V temi še smo zajeli predstraže in nekaj sto korakov dalje   prvo sovražno pozicijo. Od tu smo videli v jutranjem mraku komaj tisoč korakov daleč vrhu sv. Mihaela.   Mi smo šli naprej, izkori-ščujoč nered iz pozicij bežečega sovražnika.   Italijani so   streljali kot znoreli ali  previsoko.   Brez strela skozi pečevje in grmovje so dospeli naši do sovražnih žičnih ovir in tu še le je začei streljati oddelek naših strelcev, skoro   manj nego na 200 korakov. Drugi deli so se pomaknili na desno in levo in so zajeli sovražnika z obeh strani. Od treh strani je letel na Italijane   v kratki distanci ogenj naše infanterije in  pričela je streljati precizno še naša artiljerija. Preteklo je nekaj minut in že so jurišali naši vrli vojaki od vseh strani na sovražno pozicijo. Prvotno divje streljanje, potem divji tek.   Vrgli so mnogi proč orožje in opravo, in skušali kar najhitreje ubežati. Dohitele so jih naše kroglje. Mnogo pa jih je teklo proti nam z dvignjenimi rokami, da se udajo, kričeč:   Abbasso Y
LISTEK.
Odvetnica skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Ne — tudi tega nisem rekel, časih se namreč primerijo slučaji, da se pravičen namen ne more drugače doseči, kakor z nepravičnimi sredstvi . . .«
To je bilo baš ono, na kar je ladv Boldonova ves čas svojega pogovora z odvetnikom neprestano mislila, pa ni mogla natančno izraziti. A ko je to zdaj slišala določno povedano iz odvetnikovih ust, se ji je zdelo zelo votlo in brezpomembno.
»AH hočete s tem reči, da Vam je mogoče meni posestvo Roby Chase na ta ali na drug način zagotoviti?«
»Ljuba ladv Boldonova — kako naj Vam to obljubim? Vse, kar Vam morem obljubiti, je, da bom z vsemi močmi poskušal ščititi in zagotoviti Vašo korist.«
Ada je dobro zapazila, da jo je odvetnik že večkrat imenoval »ljuba lady Boldonova«. Ugajalo ji to nikakor ni, toda v svojem sedanjem položaju si ni mogla prepovedati takega ogovarjanja.
»Skoro se mi zdi, gospod Feliks,
da se iz mene norčujete,« je rekla z nervoznim nasmehom. »Najprej ste rekli, da hočete z vsemi svojimi močmi braniti moje pravice, a čim Vas vprašam, kaj hočete storiti, da bi moje pravice varovali in na kak način mi hočete pomagati, pa se ognete mojemu vprašanju in me obsujete s praznimi besedami.«
Novic je gospod Feliks ostro premotril lady Ado Boldonovo in se vprašal: Kaj me hoče zapeljati, da bi storil velikansko goljufijo, ne da bi se izrekla, kako mi bo to poplačala?
»Ni vzroka za norčevanje, ne za Vas, ne zame,« je končno rekel odvetnik resno in s poudarkom.
Lady Boldonova je pričakovala, da bo nadaljeval. Njegova resnoba jo je vznemirila. Toda odvetnik je bil tudi sam tako vznemirjen, da ni mogel takoj dalje govoriti. Hotel je Adi reči, da zahteva plačilo za to, kar bo storil, toda primernih besed ni mogel takoj najti.
»Bojim se, da Vas ne razumem popolnoma,« je končno izpregovorila Ada.
»Potrebno pa je, da se dobro razumeva, da se popolnoma dobro razumeva.« Kdor se česa takega loti, na kar se midva pripravljava, se izpostavi veliki nevarnosti! • • *
V tem trenotku je pero, s katerim je Mathew Fane držal vrata odprta, zdrknilo po suknjeni prevleki in vrata so se slišno zaprla. Fane je bil v prvem trenotku od straha ves
Italia! Nekateri, med temi dva oficirja so dvignili roke, potem pa zopet streljali. Brez usmiljenja so jih naši postrelili. Tako smo bili dne 21. julija ob vzhajajočem solncu zopet na vrhu sv. Mihaela. Padlo je sovražnikov okoli 300 mrtvih in težko ranjenih, 100 smo jih vjeli, med temi več oficirjev, vplenili dve strojni puški in mnogo municije in pušk in drugega vojnega materijala. JJJase izgube so bile neznatne, uspeh pa velik. Vrh sv. Mihaela ostane naš.
NA BOVŠKEM BRANIKU.
Iz poročil vojnih poročevalcev: Pod vodstvom poveljnika svoje čete, stotnika VVeiserja, sem prebil pet dni v področju Krna. Ker smo se proti Italiji omejili glavno na defenzivo, igra to področje znamenito vlogo. Gromada Krna. severno od Tolmina, tvori mejo med Soško dolino in Bohinjem. To je izrazito visoko gorovje, ki pripada južnim apnenim Alpam, pusto, malo pogozdeno in neprehodno. Proti Soški dolini se spušča strmo, proti severu in vzhodu ravno. Kakor se je pričakovalo, so forsirali Italijani že koncem maja važno pre-dorno mesto proti Tolminu, Kobaridu in Bovcu, da bi zasedli bohinjsko železnico in pot, ki vodi iz Soške doline preko Mojstrovke v dolino gornje Save. Naval italijanskih čet, oja-čenih z alpini in berzaljeri, je bil opetovano odbit in kakor sem se osebno prepričal, smo mi obdržali svojo prvo obrambno črto.
Nahajal sem se na obronku gro-made Krna v naših strelskih jarkih. Italijani niso daleč. Pozicije sicer znajo izdelati, ali z mesta se ne morejo zganiti že devet tednov. Oskrbo našim četam prinašajo nosači in mule. Urad za provijanturo funkcijonira izborno.
Cadorna javlja v svojem poročilu, da je italijansko topništvo bombardiralo bovško trdnjavo in pro-vzročilo znatno škodo. Nedavno so Italijani obsuli to utrdbo z izmetki iz svojih možnarjev. Stal sem na višini in gledal. Potem sem šel peš nizdol do utrdbe in prebil celo popoldne blizu nje, dasi so jo Italijani brez prenehanja živahno bombardirali. Znatna Škoda, o kateri govori italijansko poročilo, se je omejila na to, da je bila neka steklenica konjaka, četrt litra, blizu   utrdbe vsled zračnega
otrpnjen in kolena so se mu šibila. Če sta odvetnik in tuja dama* to slišala? Če bi bil imel dovolj moči, bi bil Fane zbežal na svoj sedež, toda ni se mogel premakniti in ves onemogel se je držal za kljuko.
Toda potekla je sekunda za sekundo in v sobi se ni nihče ganil. Odvetnik in Ada sta bila tako pozorna drug na drugega, da sta šum pri vratih preslišala. Stari pisar si je polagoma opomogel in se končno toliko ohrabril, da je novic vta-Knil pero v zaporo in rahlo odprl vrata. Tedaj je govorila lady Boldonova polglasno in počasi, tako, kakor da si beli glavo, kaj naj reče.
»Temu se torej ni izogniti, da bo moj mož podpisal novo oporoko?«
»Nikakor ne! Dokler ne bo oporoka podpisana, ne bo sir Rikard dal miru in če bi se jaz njegovi želji kakorkoli ustavljal, bo nemudoma poklical drugega odvetnika. To pa, ljuba lady Boldonova, bi bilo za Vas najhuje, to bi Vašo usodo za vedno zapečatilo.«
Ada je zopet zapazila, kako nedopustno prijateljsko občuje ž njo odvetnik in jezilo jo je, da se temu še vedno ne sme ustaviti.
»Ne, tako se ne sme zgoditi,« je rekla naglo. »Drug odvetnik — vse izgubljeno. Toda, če je oporoka podpisana — potem je tudi vse izgubljeno. Kako pa hočete doseči, da bi pravilno podpisana oporoka postala neveljavna?«
pritiska razbita. Ko izstrelki padejo na tla, odletujejo odlomki kamenja jako daleč in jako visoko.
ITALUANSKa    POHVALA AVSTRIJSKE UPRAVE NA GORIŠKO-GRADIŠČANSKEM.
Lugano, 13. avgusta. Socijalno-demokratični poslanec Cicotti je bival na Soški fronti. Svoje vtiske pri-občuje v listu »Avanti«. Pravi, da čemur se je v Furlaniji najbolj Čudil, je razpoloženje kmečkega prebivalstva. Znano je, da italijanske čete niso bile navdušeno sprejete in da je na primer župan kobariški (Cicotti prišteva k Furlaniji tudi slovensko Soško dolino) rekel italijanskemu poveljniku, da mu je na razpolago, prosi pa ga, da naj izkazuje ubogi občini isto dobrohotnost kakor jo je izkazovala dosedanja vlada. (Župan kobariški Fran Miklavič je interniran v Italiji!) V nižini je istotako. Avstrija se je ozirala na potrebe dežele v največji meri in se je brigala tudi za naprave socijalne oskrbe, dajala cenen kredit, je obdačevala milo zem-jišče, to pomeni nekaj za kmeta. Vrhu tega se jim je vedno poudarjalo, da so Italijani na hudoben način vzročili vojne stiske, ki so prišle nad prebivalstvo. Te stiske so posledica nesramnega izdajstva. To je učinkovalo, Furlani delajo Italijane odgovorne za opustošenje vasi in polja in za to, da so odpeljali toliko nedolžnih ljudi, sploh za vse, kar jih je tako težko zadelo. To vpravičuje njihovo držanje. Mi pa moramo pomisliti, da so bili ti ubogi ljudje dosedaj v marsičem na boljšem nego naši kmetje doma, tako da bi bilo prav, prizanašati jim in presaditi v Italijo socijalne ureditve, s katerimi jih je obdarila avstrijska vlada.
Oklopni vlak. Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V dolini Adiže se je avstrijski oklopni vlak peljal proti sovražnim linijam in je z velikim uspehom obstreljeval italijanske poljske straže. V Burlonu, severo - vzhodno Boreja, je dne 10. avgusta orožniški straž-mojster Sarcher z 20 možmi napadel sovražno kompanijo, medtem ko sam ni izgubil nobenega moža, je bilo 12 Italijanov ubitih, 11 pa ranjenih.
»Mislim, da bo najbolje, če to kar meni prepustite,« je zvijačno odgovoril odvetnik.
Lady Boldonova je molče povesila glavo. Vsaka druga ženska bi si bila v takem položaju mislila, da je zanjo še najbolje, če sploh ne ve, ka^ ko hoče odvetnik njeno željo izpolniti. Toda Ada ni bila taka in se ni hotela sprijazniti z mislijo, da naj gre le odvetnik sam v nevarnost, da, Adi niti jasno ni bilo, da se njena želja sploh ne more uresničiti brez nevarnih pomočkov in še slutila ni, da je treba storiti pravo hudodelstvo, če naj obvelja njena zahteva. V tem trenotku je mislila edinole na to, da bo popolnoma odvisna od odvetnika Feliksa, če bi njen mož podpisal novo oporoko.
»Glavna stvar, na katero je treba posebno paziti,« je nadaljeval odvetnik po kratkem presledku, »je ta, da bi Vaš mož tujim ljudem ne povedal, kake namene ima. Na srečo ni niti zgovoren, niti zaupljiv in slučajno mi je tudi znano, da svojega zakonitega dediča nič posebno ne mara. Vsaj pred enim letom ga je še prav pošteno črtil. Ali ste kaj slišali, ali kaj zapazili, da bi bil Vaš mož komu zaupal, kar namerava glede nove oporoke in razdelitve svojega premoženja?«
»Mislim da je to povedal duhov-skemu pomočniku mojega očeta,« je odgovorila Ada. »Sicer sem pa to jaz gospodu Lyndu sama povedala.«
RAZOČARANJE V ITALIJI NARAŠČA.
Lugano, 13. avgusta. Razočaranje o poteku vojne v Italiji narašča. Listi, ki so napovedovali zavzetje Gorice in Tolmina v najkrajšem času, skušajo potolažiti občinstvo s kričečimi nadpisi nad poročili. »Idea Nazionale« priznava, da Tolmina ni mogoče vzeti. Krivda na tem zadene vohunstvo od rešenih in neodrešenih bratov, krive so temu ugodne pozicije Avstrijcev, reke in ženijalnost avstrijskega generalnega štaba, ki je vstvaril obrambna dela, ki se ne dajo vzeti in je topove najbolje razpolje razpoložil. Upropaščenje in smrt preti armadi, ki bi se pripravila na napad na Tolmin. Obžaljuje se posebno izguba »Monte dei sei busi«. Občinstvo ozlovoljajo ruski porazi, zaman se trudijo listi, da bi zmanjšali vtisk teh porazov. »Secolo« izjavlja, da se ne more prikriti tega, da centralni državi zmagujeta povsodi, samo ne na italijanskem bojišču.
Gospodarske težkoče Italije.
Berolin, 13. avgusta. »Kreuzzei-tung^c poroča, da radi pomanjkanja žita je Italija prisiljena nakupiti 12 milijonov kvintalov žita v inozemstvu. Namesto da bi imela dohodke' iz žitne carine bo morala Italija pod tem naslovom plačati nad 40 milijonov lir. Največja skrb Italije pa tiči na finančnem polju. Prvo vojno po-, sojilo je prineslo okoli 2000 milijonov: lir, drugo pa je dalo komaj 1200 mi« lijonov lir, ki sicer še niso vse vplačane ali vse so že izdane. Anglija ima sedaj Italijo v pasti. Na finančni konferenci v Nizzi se je poudarjalo, kako malo podpira Anglija Italijo, dala je le kreditno podporo v svojem interesu, podporo pa navezala na dolžnost Italije, da se udeleži akcije v Dardanelah.
Lugano, 13. avgusta. Kakor poroča »Sole«, bo letošnja vinska trgatev v Italiji prava narodna nesreča. Trgatev bo dala k večjemu 20 milijonov hektolitrov vina nasproti 43 milijonom lanskega leta, katero leto pa se ne more šteti med najugodnejša. Najhujše je zadeta Apulija, kjer bo dala trgatev komaj dvajset odstotkov srednjih let. Pijemont bo imel polovico.
»Hm — duhovskemu pomoč' niku?«
»Da! Ta je tudi poskusil mojega moža pregovoriti, naj opusti svoj namen, a opravil ni ničesar.«
Odvetnik Feliks se je za nekaj trenotkov vdal premišljevanju, kajti spoznal je, da je njegova naloga po tem razkritju težja, kakor je sam mislil.
»Na vsak način se moram jutri peljati v Roby Chase in dati Vašemu možu novo oporoko, da jo podpiše,« je izjavil odvetnik odločno.
»Menite li, da bo tudi po podpisu take oporoke še mogoče kaj storiti?«
»Prepričan sem, da nama tudi še potem ne bo treba obupati, ko bo nova oporoka podpisana.«
Ada se še vedno ni zavedala, da v takem slučaju s poštenimi sredstvi ne bo mogla doseči svojega namenai in ni čutila,da se pripravlja,kreniti na pot hudodelstva. Odvetnik se je tega seveda jako dobro zavedal, a govoril je nalašč tako previdno, da Ada ni mogla jasno spoznati, v kako nevarnost se podaja.
Medtem, ko sta odvetnik Feliks m Ada Boldonova še tako govorila, je prisluškujoči Mathen Fane slišal s hodnika nagle korake. Zaprl je neslišno vrata v odvetnikovo sobo in se splazil proti svojemu sedežu, a še predno se je mogel vsesti, je že drugi pisar stopil v sobo.
(Daljo prihodnjič.)
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 14. avgusta 1915.
DROBNE VESTI 12 ITALIJE.
Lugano, 13. avgusta. Vojno sodišče v Veroni je obsodilo včeraj ne-ikega Gina Gianotti na 13 let ječe, ker je imenoval italijansko vojno izdajstvo in iniamijo,
Lugano, 13. avgusta. »Popolo romano« poroča, da starejši letniki italijanskega domobranstva se sicer odzivajo vpoklicu z občutkom dolžnosti ali brez vsakega navdušenja. To stvarno poročilo je spravilo po koncu vojno Časopisje, »Idea nazio-
V*-
tiale« zahteva strogo cenzuro glede takih poročil.
Haag, 13. avgusta. Newyorški bančni zavod Morgan in drugi je dobil naročilo za nakup velikega števila konj na račun italijanske vlade. Nakupni komisarji v Kavkazu so sporočili zavodu, da treba konje takoj plačati. Ker pa zavod še ni dobil iz Italije nikakega denarja, sam pa noče kreditirati zneska, se je nadaljni nakup konj za Italijo vstavil.
NAŠE ČEZ WIEPRZ PRODIRAJOČE ČETE SO ZAVZELE RADZYN.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
V vzhodnji Galiciji in v prostoru Vladimir Voiinskij je položaj neiz-premenjen.
Zapadno od Duga so nadaljevale naše armade zasledovanje sovražnika, ki se korak za korakom umika.
Severno od dolenjega VVieprza prodirajoče avstro - ogrske čete so dospele do Radzvna. Naši zavezniki se bližajo Mlodowu.
Namestnik načelnika generalnega I        štaba pi. H 6 f e r. fml.
TEŽKI BOJI MED NAREVVOM IN BUGOM. — SIEDLCE ZAVZETE. PRODIRANJE MACKENSENO-VIH KOLON.
Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) .VVoJffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 13. av. gusta.
Vzhodno bojišče.
Annadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Čete, ki napadajo Kowno, so na. predovale. Ob odseku Davina so Rusi svoje napade brez vsakega uspeha ponovili. Med Narewom in Bugom smo napredovali, navzlic temu, da privaža sovražnik na to fronto vedno nove sile in da moramo njegov odpor streti od odseka do odseka.
Armada generala von Scholza je vjela včeraj 900 sovražnikov ter vplenila 3 tope in 2 strojni pušk). Pri armadi generala von Gallwitza so vjeli od 10. avgusta 6550 Rusov, med njimi 18 častnikov ter ugrabili 9 strojnih pušk in 1 pijonirski depot.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Naše, v silnih pohodih zasledujoče čete so dospele, boreč se do okolice Sokolowa in — potem, ko so včeraj zasedle mesto Siedlce — do odseka Liwiec (južno od Mordov).
Annadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Zavezniške čete se nahajajo na celi fronti v polnem zasledovanju.
Pri prodiranju naletavajo nemške pohodne kolone na vseh cestah na vračajoče se ubogo sovražno kmečko prebivalstvo, Id so Je vzeli Rusi, ko so se začeli umikati, seboj, sedaj pa, ko naravno ne more več slediti prav naglim kretnjam ruskih čet, izročili največji bedi.
tVrhovno armadno vodstvo.
*
POLOŽAJ   NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Uradna poročila s severnega bojišča so kratka in komentarji iz poročevalskega stana ne povedo več, kakor da združeni armadi krepko zasledujeta še vedno umikajoče se ruske armade. Vobče se Rusi umikajo na ozemlje velike trdnjave Brest Li-towsk. Vodstvo združenih armad računa s tem, da imajo Rusi še intaktne rezerve in da se znajo zapadno Brest Litowskega, v kolenu Buga, vneti še veiiki boji. Tudi sodi, da Rusi Brest Litowskega ne bodo brez boja pustili obkoliti.
Iz Budimpešte poročajo: Mogočni naskok na strategično jako važno linijo Ostrov - Uhrusk, kjer se Rusi med Bugom in Tvsmenico močno upirajo, se ugodno nadaljuje. — Ostrov, ki Je zadnja obramba petro-grajske železnice in zadnja umikalna črta za rusko armado, stoječo med Bugom in Narevom, je ogrožen. Rusi imajo le malo upanja, da bi se srečno umaknili na liniji Osoviec - Bielo-stok - Litovsk. Od spredaj in od strani jih pritiskajo pemške in avstrijske armade. j i T
Rusko vojevanje.
Dunaj, 13. avgusta. (Koresp. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Že zelo obsežnim poročilom o grozovitosti ruskega vojevanja, je dodati novo dejstvo. Naše, ob Bistrici vojskujoče se čete so zapazile, da
$e i? m tmtmimbM *p
nili Rusi, nabralo mnogo žensk in deklet. Rusi so jih napodili pred svojo fronto, da bi za to steno človeških teles mogli laglje kopati nasipe. To nečloveško postopanje je, žal, najbrž zahtevalo marsikako žrtev, ker zaradi tega dejanja bestijalne surovosti se niso mogli boji ne prekiniti, ne ustaviti.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 11. avgusta. Po do-šlih obvestilih, je nemški napad na Kovno dne 8. avgusta tako - le potekel: Sovražnik je napravil napad od fronte naših utrdb pri vasi Piple do fronte ob reki Jesja. Oblegovalna artiljerija sovražnika je začela obstreljevanje po polnoči s topovi vseh kalibrov do 40 cm. Ta ognjeni orkan je trajal nič manj kakor dve uri. Ob 3. zjutraj so se kolone za juriš kar mogoče zavarovane v gostih vrstah približale našim pozicijam, a že ob 5. zjutraj je bil sovražnik vsled našega koncentriranega ognja, vsled eksplozije min in končno vsled krepkih protinapadov naših čet na celi napadeni fronti vržen nazaj. Nemci so se vpehani in z velikimi izgubami umaknili, da bi se pripravili za nov napad. Proti poldnevu se je zopet sovražni ogenj povečal do orkana. VzJic hudemu in dolgemu streljanju so naše čete vzdržale, podpirane od artiljerije. Tako je potekel dan. Ko se je začela noč, so polagoma pred našimi pozicijami zbrane čete začele nov napad, ki je trajal dve uri. Posrečilo se jim je, zavoje-vati en del strelskih jarkov naših sprednjih pozicij. A junaški napor naših poklicanih rezerv je vrgel Nemce zopet z velikimi izgubami nazaj. Sovražniku so ostale le utrdbe pri vasi Piple, ki jih je zavzel s silnimi napori in žrtvami.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Iz Rotterdama poročajo, da je dvomljivo, če bodo Rusi mogli ohraniti linijo Njemen - Bug, ker je že zdaj nemška armada v Viikomiru in pri Kovelu, torej za to linijo. Dalje se poroča, da je v Petrogradu nastala nekaka panika, ker je prebivalstvo spoznalo, da hočejo nemške armade udariti na Petrograd. Generalni štab je izdal pomirljivo izjavo, češ, da je zaradi močvirij in jezer sploh neverjetno, da bi mogla nemška armada priti do Petrograda. Končno se poroča, da vlada na Ruskem slabo razpoloženje, ker se Je mislilo, da bodo Nemci takoj po zavzetju Varšave poslali svoje armade na zapad, zdaj pa pripravljajo novo ofenzivo v notranjost Rusije.
Iz Kodanja poročajo, da bo umikanje rus. armade še nekaj časa trajalo. Priprave za izpraznitev Vilne so že v polnem tiru.
Iz Stockholma javljajo, da pripravljajo na Ruskem Javno mnenje že na to, da pade trdnjava Novo Ge-orgie\vsk. Rusi so že koncem meseca junija začeli odvažati topove, municijo in zaloge.
Iz Kodanja poročajo, da sta finančni in vojni odsek dume sklenila, naj se vojnemu ministru doda državni tajnik, ki bo imel vodstvo municij-skega preskrbovanja. Njemu bo stal na strani poseben odbor, v katerem bodo zastopniki dume in državnega sveta.
»Times« poroča, kakor javljajo iz Rotterdama, da je padec Varšave ruski oficirski zbor in ves Petrograd jako ozlovoljil. Dopisnik je imel priliko, govoriti z nekaterimi štabnimi oficirji generala Ivanova. Ti so rekli, na Rusija na silno dolgi fronti ne more biti povsod enako močna, dočitn zbe-ro Nemci na posameznih točkah nenadoma velike sile. Rusko vodstvo Je že takoj v začetku sprevidelo, da se je treba umakniti. Armada Ivanov ima nalogo, varovati krila umikajoče se armade pred objetjem sovražnikov.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI
FRONTL
Berolin, 13. avgusta. (Kot. urad.) AVolffov urad poroča:
VeUJi glavni stan dn*13. av.
Zapadno bojišče.
V Argonah smo odbiU več francoskih napadov na od nas osvojeni fori Martin. Prt Zeebrtigge smo sestrelili angleški Mdropian. Voditelja smo vjcU. Prj Ronge Mont in pri Lendheinui (severo - vzhodno od Belforta) so prisllUI naši letalci po* en sovražni aeroplan, da Se moral pristati.
Vrhovno armadno vodstvo. *    * * NOV NAPAD NEMŠKIH ZEPPELI-
NOV NA ANGLEŠKO.
Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 13. av. gusta.
Naši mornariški zrakoplovi so obnovili v noči od 12. na 13. avgust svoj napad na angleško vzhodno obal ter so z dobrim uspehom bombardirali vojaške naprave v Har-wichu. Navzlic temu, da so jih utrdbe močno obstreljevale, so se vrnili nepoškodovani.
Namestnik načelnika admiralskega štaba: v. Behncke.
Novi »Zeppelini«.
Povodom zadnjih napadov nemških zrakoplovov na angleško obal, konštatirajo angleški listi, da so Nemci svoje Zeppeline zopet znatno izboljšali. Brzina nemških zrakoplovov je za 25% večja,število strojnih pušk pomnoženo in na krovu imajo posebne električne priprave, ki omogoču-jejo kontrojo zračnih torpedov na 2—3 km daljave.
Proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem.
Manchester, 13. avgusta. Man-chesrer Guardian se izreka proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem. Angleške Čete so na zapadni fronti itak močnejše kakor nemške, težkoča za angleško armado ne leži v pomanjkanju moštva, temveč v nedostatku opreme in izvežba-nja. Kaj pomaga par milijonov vojakov več, če pa ne bodo imeli ne inštruktorjev, ne orožja?
Francozi nočejo miru.
WoIffov urad javlja iz Pariza: Z ozirom na petrogradske vesti, da je Nemčija ponudila Rusiji mir (kar je, kakor konstatira »Norddeutsche Allg. Zeitg.« neresnično), pravijo francoski listi, da sfe sedaj o miru ne sme govoriti. Narobe, ravno sedaj morajo zavezniki napeti vse svoje vojaške sile. Opetovani mirovni predlogi Nemčije hočejo le razdreti solidarnost entente. Treba Je marveč Nemčijo uničiti.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 11. avgusta. Poročilo »Agence telegraphique Milli«: Glavni stan javlja:
Dardanelska fronta. Na severu Ariburna smo potisnili dne 10. avgusta po energičnem napadu sovražnika za 500 metrov nazaj in mu prizadeli znatne izgube. Zaplenili smo 1 strojno puško in 200 pušk. V noči od 9. na 10. avgust smo na levem krilu pri Ariburnu zavojevali daljnji del sovražnih strelskih jarkov. Pri Sedil Bahru smo na levem krilu vjeli nekaj Francozov, med njimi enega oficirja, ter zaplenili mnogo orožja. Naše maskirane baterije so v zalivu Saros večkrat zadele sovražno križarko, ki je posredno obstreljevala ozemlje Bulairja. Dne 9. avgusta je sovražno letalo vrglo dve bombi na bolnišnico v Galapakeju, na kateri je bilo jasno vidno znamenje Rdečega polumeseca. En vojak je bil ubit, trije pa ranjeni. Na drugih frontah ni nobene izpremembe.
Torpedirane ladje.
London, 13. avgusta. (Kor. urad.) Admiraliteta javlja, da je bila torpedirana pdmožna križarka »India«. Rešenih je baje 22 častnikov in 119 mož. Dalje javlja admiraliteta: Angleški podmorski čoln je dne 8. avgusta zjutraj potopil pri vhodu v Marmarsko morje veliko turško vojno ladjo. Tudi turška ladja »Berk - I -Satwet« in ena transportna ladja sta bili torpedirani od nekega podmorskega čolna v Dardanelah.
Francosko uradno poročilo o demarši na Balkanu.
Pariz, 13. avgusta. (Koresp. ur.) Francoska vlada objavlja o demarši četverozveze na Balkanu naslednjo noto: Zavezniške države: Francija, Anglija, Rusija in Italija so izročile grški, srbski in bolgarski vladi po svojih poslanikih v Atenah, Nišu in Sofiji kolektivno sporočilo, da bi za-sigurale zaveznikom sodelovanje Bolgarije pri sporazumu z ostalimi bajfons>imj  državami Kolektivni
korak četverozveze Je v zvezi z vprašanjem bolgarske vlade z dne 14. junija, tičočem se ugodnosti, ki jih naj pričakuje Bolgarija od svojega dejanskega sodelovanja.
Napetost na Francoskem.
Pariz, 13. avgusta. Francosko časopisje pričakuje rezultat zadnje demarše na Balkanu z največjo napetostjo ter poudarja, da nudi ta korak zadnjo možnost, pridobiti intervencijo Bolgarije, oziroma Grške. Časopisje obljublja balkanskim državam zlate gradove. »Petit Parisien« pravi, da so ponudili Bolgariji tudi v bukareškem miru izgubljeno Do-brudžo.
Izjava srbskega poslanika v Rimu.
Rimska »Tribuna« priobčuje razgovor s srbskim poslanikom Ri-stičem, ki pravi: Ključ balkanskega problema se nahaja danes v Sofiji. Ne vem, kaj bo Srbija odgovorila en-tenti, vem pa da je Bolgarija odločena ostati nevtralna. Le ena stvar bi mogla zediniti vse balkanske države: ako bi namreč Avstrija in Nemčija poskusili čez Srbijo priti Turkom na pomoč.
Konference v Sofiji,
Iz Sofije poročajo: Ministrski predsednik je sprejel načelnika narodne stranke, Gešova, s katerim je dve uri konferiral. Gešov je zahteval, da se skliče izredno zasedanje sobranja.
Nov! angleški poslanik v Sofiji.
Sofija, 13. avgusta. Za novega angleškega poslanika v Sofiji je imenovan dosedanji tamkajšnji charge* d' affaires O' Berne.
Kako se dela.
Romunski časopisi so priobčili nedavno brzojavke nemškega cesarja grški kraljici (ki je njegova sestra). V teh brzojavkah slavi Viljem II. zmago nad Rusi ter pravi, da je iz v oje val to zmago le s pomočjo Grške, Bolgarije in Romunije, katerih nevtralnost omogočuje, da bo vojne skoro konec. Nemška oficijalna »Norddeutsche Allg. Zeitg.« izjavlja sedaj, da so ti brzojavi (seveda v svrho hujskanja) od kraja do konca izmišljeni ter se čudi, da se v inozemstvu še vedno nahajajo ljudje, ki še vedno smatrajo vesti romunskih listov za resne.
Romunija je preklicala izvozno prepoved.
Bukarešta, 13. avgusta. Romunska vlada je preklicala izvozno prepoved za pšenico, ječmen, rž, oves in druga živila ter krmila. Izvozno pristojbino bo treba plačati v zlatu. (Ali bo Romunija tudi letos zahtevala za vsak vagon 4000 frankov posebnih pristojbin kakor lani, ni povedano.) Odpravljena je tudi prepoved izvažati petrolej. Pač pa je izvoz bencina še nadalje prepovedan.
Rusi kupuielo žito v Romuni]!.
Iz Bukarešte javljajo: Zadnje dni je prispelo v Romunijo mnogo ruskih trgovcev, ki kupujejo žito ter plačujejo vsako zahtevano ceno. Ena verzija pravi, da primanjkuje južnim ruskim pokrajinam žita, druga pa hoče vedeti, da kupujejo Rusi le raditega, da bi preprečili eksport v Nemčijo.
Bolezen grškega kralja se le znova poslabšala? Iz Aten poročajo: Grški kralj ni mogel sprejeti odpoklicanega francoskega poslanika Delvilla v avdi-jenci, ker je obolel.
Iz goriške bojne (rte.
Sovražni zrakoplovi. Zgodi se, da nas pridejo obiskat sovražni zrakoplovi. Toda daleč v notranjost dežele si ne upajo. Ali je zrakoplov naš, ali je sovražnikov, to prav dobro razločimo. Naši so v obrisih bolj zaokroženi, vlečejo za repom nekak pas in jih drugače spoznamo že po obliki. Laški je med krili in med repom kot bi bil pre-ščipnjen in ni videti vezi, ki veže eno z drugim. Spominjam se, kako sem prvikrat »občudoval« sovražni zrakoplov. Vozil sem se z železnico iz Opčhi proti Gorici. Na eni postaji blizu Gorice mi je prihajalo izpod oblakov vedno bolj razločno gotovo šumenje na uho. Nisem dolgo iskal po nebesnem oboku, ko sem zapazil dva zrakoplova nad Gorico. Ali sta naša^ ali sta sovražna? Nekaj sopotnikov, ki jim prizor ni nudil nič novega, je kmalu uganilo, da so to sovražni zrakoplovi. Tudi so dovolj Jasno govorili gosti beK oblački za in pod zrakoplovi: naši so pošiljali šrapnele sovražnim roparicam v pozdrav. Prav natančno se je razločilo, koliko so poslali teh pozdravov. Sovražna zrakoplova sta se dvigala višje. Napeto sem pričakoval, kaj bo iz tega. Zdrznil sem se. Niti en meter, j tako se mi je zdelo, ni zgrešil smrto- J nosni šrapnei in Kesažoi aiici bi se I
185. štev.
povesila perut. Plula sta višje in višje. Niso jih dosezali več gosti, beli oblački. Prva ptica zaokrene na desno, vedno manj smo jo razločili, od-plula jc v »varno svoje zavetje«. Z drugim pa je bilo drugače. Plul je proti Tržiču in se potem vrač al — zdelo se Je — naravnost proti nam. In res! Skupina vlakov, kjer smo čakali odhoda, je vzbudila zrakoplov-čevo pozornost. Nismo več dvomili. V par minutah je bila sovražna ptica nad nami. Ozrl sem se po sopotnikih. Vsi so bili videti več ali manj nemirni. Poskusil sem izpregovoriti par besed z mojim sopotnikom, ki je doslej slonel pri oknu. Zapazil sem, da se mu je glas, čeravno se je premagoval, nekam tresel. Tudi vlakovodja je moral imeti mrzlico. Sunek, s katerim se je vlak zganil, je kazal, da je naš vlakovodja nekam nehote pritisnil. Ozrl sem se skozi okno po okolici. Otroci so stali ob cesti in gledali kvišku; kmet, ki je kakih sto korakov od nas delal na polju, je zasadil lopato v zemljo, se naslonil nanjo in z očmi sledil zrakoplovu. Ni dvoma, da so se prebivalci dotičnega kraja že privadili na take obiske. Dobro minuto je trajala mrzlica v našem vlaku. Sovražnega zrakoplova ni bilo več nad nami, odplul je dalje »na oglede« v Vipavsko dolino. Sele v Gorici sem izvedel, da je prejšnji dar. italijanski zrakoplov bombardiral vlak, ko se je ustavil ravno tam, kjer smo stali mi. Ni pa napravil nobene škode. Nas se ni lotil, menda raditega, ker je stal na isti postaji tudi vlak »Rdečega križa«.
Lov na šrapnele. Prvi italijanski šrapneli, ki so prišli v vas S. pod Sveto Goro, so vzbudili temu primeren strah. Ko je pokanje in razburjenje malo pojenjalo, so se spravili vaški paglavci iskat drobce in svinčene kroglice. Zbirali so in Jih nosili vsak na svoj dom; marsikateri je spravil vkup do pol stota. Nekaterim se je posrečilo, najti še cel nepokvarjen »lonec« šrapnela, to je, šrapnelu je manjkalo samo pokrivalo. Tu pa tam so našli še neeksplodirane granate; te so morali takoj oddati vojaški oblasti. Od početka ni bilo nesreč. Posebno pogumni dečki so tvorili družbo zase in donašali še vroče kose v klobuku; hitro, ko so kje čuli eksplozije, so bili na licu mesta. Zdelo se je, kot bi bili ti mladi lahkomiseineži neranljivi. Toda prišlo je do nesreče, kar je bilo pričakovati pri toliki predrznosti. Nekega popoldne je obležal en deček mrtev, eden je bil težko ranjen in je potem umrl v bolnišnici. Ostala družba se je razkropila. Gotovo je zarisal pogled na v krvi ležeče tovariše v teh mladih srcih neizbrisljivo sled.
Begunci. Nedavno so morali zapustiti svoje domove ob krasni Soči, v vinorodnih Brdih in dalje proti morju. V temni noči jih je zbudil iz spanja strašni klic: Sovražnik je blizu! V blazni naglici, z nepopisnim strahom v srcu, da jih sovražnik ne dohiti, so zagrabili za najbližje in bežali Sedaj so razkropljeni po slovenski domovini, nekateri tudi med tujim ljudstvom. Njih edina misel je dom. Tja k zelenomodri Soči, čisti kot studenčnica* do belega doma, hite njih misli, tja na solnčna Brda, prepletena z brajdami in tja doli do morja. Sovražni tujec je zagospodoval nad njih domovi; bogve, morda ne stoji več bela hišica in trta leži pomandrana s sovražno nogo . ..
Prf vsaki laški patrulji na Tolminskem služi za vodnika Rezijan, ki so poprej preplavljali deželo in vezali lonce ter brusili nože. Prvič so jim znane vse steze in drugič poznajo naš jezik, katerega se pravi Italijan le z veliko težavo priuči, ali pa se ga sploh ne more. Na Bovškem pravijo še sedaj, da it M vedno pri vsaki stvari Rez-
FD
0445
185. štev.
„SLOVENSKI NAROD-, one 14. avgusta 1915.
Stran 3.
jan poleg, nobenega stranišča niso napravili brez Rezjana.
Rdeči rob so bombardirali Italijani 56 ur zaporedoma. Med obstreljevanjem je dobila prostovoljna sanitetna kolona v Tolminu povelje, naj se pripravi, da pojde po ranjence na to goro, a kmalu je ukazal telefon, da ni treba, ker vseh ranjencev ie bilo le 200, torej premalo še za vojaške sanitetce, ki so čakali tam gori nekje.
Š i r k o v o moko p o 36 v f n. je prepustila vojaška oblast v Hudi-južni občini. Grahovški občinarji so torej pač na boljšem od Goričanov, ki jo plačujejo po 60 vinarjev kilogram in gotovo jih lahko zavidajo vsi drugi državljani. Nekje, v Gorah na pr. so prodajali sirk po 85 K kvintal.
Meso po 2 K 40 vin. so razprodajah v ponedeljek v mestni klavnici v Gorici. Za to dobroto se morajo Goričani zahvaliti laškim granatam, ki so ubile dve kravi. Če se bo pa tudi bivši lastnik teh krav hvaležno spominjal Italijanov, ne vemo.
Irredentizem v Gorici
ii.
Pred 20. leti je izhajal v Gorici irredentistični list »Sentinella del Friuli« (Furlanska straža), strupen sovražnik Slovencev, obenem pisan z očitno protiavstrijsko tendenco, da, najbrže se ne motimo, ako rečemo, da v Primorju sploh ni bilo hujšega irredentističnega lista od »Sentinel-Ie«. List je bi! seveda konfisciran številka za številko, sedaj radi preveč odkrite ljubezni do »domovine^, sedaj radi grdega zaničevanja vsega, kar je avstrijsko, včasih tudi, ker je šel predaleč v grdenju Slovencev, že tako, da je presegalo to vse meje. Takrat je bila vsplamtela ideja irre-dentizma po primorskih deželah, v vseh večjih in manjših krajih je imel svoja varna gnezda, v vse sloje italijanskega prebivalstva se je zajedal in glasen odmev njegovih stremljenj
so biti listi, na Goriškem »Sentinella del Friuli«.
Urednik tega lista je bil Adolfo dr. Codermas, mestni veterinar v Gorici, italijanski podanik. Mlad, agi-len mož, delaven, neutrudljiv, rojen bolj za žurnalista kakor za veterinarsko službo, je zavzel v Gorici na mah eno vodilnih mest v irredentističnem gibanju, prevzel je uredništvo »Sen-tinelle« in vodil v njej boj po irreden-tističnih intencijah. Slo je tako precej časa naprej, Adolfo dr. Codermas je bil v Gorici med Italijani čislan gospod, kakor nekdaj sloviti mestni tajnik Favetti, ali končno se je začelo ustavljati. Irredentistični polž je le preveč kazal svoje roge na svoji poti, ki se mu je zdela tako varna in je hotel dospeti po njej lepo počasi daleč, kamor si je postavil cilj, bilo je preveč, v uredništvu preiskave na preiskave, na domu preiskave, pri raznih drugih kompromitirancih preiskave, kaj to? Nekega dne so aretirali Co-dermasa in ga odpeljali nekam na Tirolsko v ječo, ž njim tudi njegovega nedolžnega odgovornega urednika tiskarja Corsiga (Korsič). Tam gori sta tičala za temnimi zidovi, v Gorici pa so si belili glave, kaj bo. Predaleč so bili šli, to, kar so počeli, je bilo preočitno, bali so se persekucij, treba se skriti. »Sentinella« je izginila, njeno nalogo je prevzel drug list, ki je moral biti bolj previden, da ne bo prevelikih nesreč. Po dolgi preiskavi je bil Codermas obsojen in ž njim tudi Corsig. Ko sta prestala kazen, je Corsig kmalu nato umrl, Codermas pa je prinesel s seboj kal bolezni, ki ga je še v krepki možki dobi položila v grob pred par leti v Gorici, kal jetike.
Vsakdo bi mislil,  da so Coder-masu kako pomagali, ko se je vrnil iz ječe, ko je vendar trpel zase in vse druge, ki so stali nad njim,   ali gori smo rekli, da je kazalo: skriti se — in skrili so se tudi pred Codermascm. Umevno samo po sebi,  da ni mogel biti več v službi obmejnega mesta po tem,kar se je zgodilo — kaj torej? V Italijo! In šel je Adolfo dr. Codermas v Italijo. Pa tudi tam mu ni bila sreča mila. Tak političen veter je vel okoli   črnožoltih  mejnikov,   da ne kaže sprejemati preveč slovesno človeka, ki se je tako izpostavil v zvezni Avstriji. Codermas je bil žrtev takratnih   razmer,   razočaran, potrt, razdvojenega  srca,  v  katerem je ugasnila slednja iskrica irredentizma, se je vrnil v Gorico in se posvetil povsem žurnalistiki. V svojem »Gazzet-tino Pcpolare«, pisanem  v avstrijskem duhu, je ostro bičal mestno gospodarstvo goriško,  kazal,  kje so škodljivci napredka   Gorice   in se zavzemal za pošten sporazum s Slovenci.    Nekoč je kandidiral tudi v mestni zastop in ni dosti manjkalo, da bi bil prodrl. To spričuje, da je bilo med italijanskim prebivalstvom Gorice še dosti noštenih duš.   ki so se obračale od njih,ki so s svojo irreden-tistično politiko in brezumnim gospodarstvom spravljali mesto v vedno večje dolgove in je vpropaščali, da so tujci bežali iz nje, namesto da bi jih vedno več dohajalo v njo, v ono lepo   Gorico,   ki   ima vse naravne predpogoje,   da bi se bila razvila v cvetoče klimatično   zavetišče. Ali kdor ima moč, ima vpliv in počasi se je kazala ta moč in nje vpliv vedno hujše,  irredentizem je segal vedno dalje, društva so  skrbela za to in »Knjige o italijanskih trpinih«, kjer je bilo opisano, kako strašno je preganjala Avstrija po Benečiji in Lombardiji italijanske patriote.    Boj proti »Gazzettinu« in Codermasu   je bil uspešen, on revež, preklet stokrat in stokrat, nihče izmed nekdanjih znancev in prijateljev ga ni pogledal, z zaničevanjem so izrekali njegovo ime, slednjič je mož legel v goriško zemljo, kjer sedaj v miru počiva. Irredentizem pa se je razpletal dalje in ni potekel noben predpust, da bi ne bilo tudi kake predpustne prireditve prav očitno irredenstičnega značaja. Če drugo ne, so pa otroke oblekli za Garibaldinčke...
Pred izbruhom vojne z Italijo pa smo videli, kako so tekli Garibaldin-ci in Garibaldinčki čez mejo in zapuščali »neodrešeno Gorico«, da jo pridejo »odrešit« z italijansko armado in se maščevat nad Slovenci, katere so proglašali za benjaminčke avstrijske vlade, zbog katerih so oni toliko trpeli! Po Gorici se je razna-šala vest, da imajo v Italiji v Milanu opisane vse Slovence v Gorici čisto natančno in s temi seveda bi obračunali z vislicami in puškami, ako bi jih dobili v Gorici v svoje roke. Ali v Gorici ni nobenega tistih proskribi-rancev, irredentistov in italijanske armade pa tudi ne bo v Gorico, o tem že sami obupavajo in si trgajo lase po Furlaniji za fronto, po Benetkah, Milanu in Rimu. Zaman je vsaka misel na maščevanje nad Slovenci. — Irredentizem je bil, pa ga ne bo več v Primorju, ki ostane avstrijsko in naše slovensko. To smemo reči danes in s tem zaključujemo poglavje o irredentizmu v Gorici,
Naš Tine.
Mirna in tiha noč. Milijon zvezd se lesketa na nebu in luna sije na našo rojno črto. Zdaj pa zdaj potegne rahel vetrič. Tako tiho in mirno je, da bi naslonil glavo na zemljo in zaspal, da mi tega ne brani služba. Tiho stoje naši vojaki, vsak na svojem mestu; pazijo, da se ne prikrade sovražnik do nas. Tamle stoji mlad, 191eten fant, jasen mu je pogled, dasi nekoliko truden; tam zopet mož, star že 42 let. V mislih mu zleze glava na prsa; misli pač na svojo ženo, na ljubljene štiri otročiče, za katere ne ve, kje da so. Od nekod s Primorskega je; odšel je k vojakom, žena je morala bežati z otročiči pred sovražnikom, in zdaj ne vedo drug za drugega. Stopim bližje k njemu, predrami se iz težkih misli, obrne se k meni. V očeh mu lesketa solza. Kot bi se sramoval, si jo hitro obriše.
»Jutri zopet piševa, oče, da kmalu izveste, kje se nahaja vaša družina.«
»Prosim, gospod, prosim — tako me skrbi, kako se godi mojim malčkom. Vsi so tako mladi, najstarejši ima šest let. In moja žena; ali ne stradajo vsi?«
»Jutri piševa zopet, oče, le po-tolaženi bodite. Kmalu jim boste lahko pisali, kmalu dobite tudi od žene pismo.«
Stopim dalje po jarku. Streli; naše in sovražnikove patrulje so se spoprijele. Visoko pod nebo zleti raketa, se razpoči in razsvetli velik prostor. Zopet mir.
»No, Nande, kako kaj? Si pa že zopet doma, vsaj v mislih? Kaj ne, Nande?«
»Kaj ne bi, gospod, ko je bilo tako prijetno doma. V tem času smo že poželi žito, ravno mlatili smo.«
»Kaj pa od doma, ti kaj pišejo? In tvoja ljubljenka tudi gotovo ni pozabila na te?«
»Pred nekaj dnevi sem dobil pismo od doma; včeraj ste mi pa vi prinesli karto od moje Marice. Doma so vsi zdravi, samo delavcev jim manjka. Mi pa tukaj...«
Ni dokončal. Obrnil se ie stran. Pustim-ga, da naprej premišljuje o lepi preteklosti, da se vsaj v mislih mudi pri starših, pri ljubici... Grem nekoliko naprej, da še z drugih obrazov poznam duše. Tam na koncu vo-ja je naš Tine. Skoraj vedno sam, le z menoj spregovori včasih nekaj besed. Pridem do njega. Močna postava, napori vojne ga še niso zlomili, nič zamišljeno ne gleda v noč, iz oči mu odseva pogum, odločnost. Je pač eden izmed tistih, ki nam jih je toliko vzela domovina... Nikdar ga še nisem slišal godrnjati, molče izvrši vsako, še tako težavno povelje.
»Kako kaj, Tine?«
»Bo že, bo že. z.akaj ne greste počivat?«
»Imam službo. In tudi take mirne, tihe noči mi ugajajo, zdi se mi, kakor da bi bil doma tam doli daleč ob Sotli.«
»Da, iz vseh krajev smo, jaz tam od Soče, vi od štajersko-hrvatske meje.«
»Ali dobiš kakšno vest od doma?«
»2e dolgo ničesar. Najbrže so razbile sovražne granate tudi moj dom. Ker starši, bratje in sestre so bežali  že v začetku vojne z Italijo.«
Njegov obraz je dobil čisto drug izraz Nekaj otožnosti, nekaj srda. In na rahlo je stisnil pesti. Videl sem, da se hoče premagati, pa mu ni bilo mogoče. Nekje daleč na desnem krilu so začeli pokati topovi; nam je pač to že čisto navadna pesem.
»Tako se bo vnelo enkrat tukaj pri nas,« je začel Tine, »takrat gotovo tudi jaz dobim svoj delež.«
»Pusti take misli, Tine, zakaj ravno ti ne bi prišel domov!«
»Mene slutnje redkokdaj varajo. Sicer mi je pa tudi precej vseeno. Saj moramo umirati za domovino; tudi doma nimam več. Ne mogel bi gledati razvalin svojega doma, ne ostalo bi mirno srce, ko bi gledal, kako se zbirajo ob razvalinah starši, bratje in setre.«
Prenehal je. Vedno bolj otožen je postajal njegov obraz. ~ Zopet streli, salva za salvo. Še nekaj posameznih strelov in zopet mir.
»Kaj ti je vendar danes, Tine?«
»Le malokdaj mi postane težko pri srcu. Navadno se premagam. Pa pridejo misli, pridejo spomini... Glejte, leto je že, ko sem odhajal od doma. Dom je le dom, če tudi nisem bil prav srečen. Koliko bitk sem prestal, enkrat sem bil ranjen, prišla sva skupaj nazaj, in v zadnji bitki sva skupno prodirala. Se še spominjate, kako je vrgla granata prst na naju, kako se je nad nama razpočil šrap-nel?« —
»Vem, spominjam se! Gotovo še veš, kako je letel šrapnel proti nama — takrat zakličeš ti: »naprej!«? Dvigneva se, skočiva nekaj korakov naprej in na mesto, kjer sva ležala, pade šrapnel. Ušla sva gotovi smrti.«
»Dobro vem vse! Kolikokrat odnese človek tako zdravo kožo, koliko jih pa tudi pade v trenotku, ko niti ne slutijo. Pa kaj vse to! Tam ob naši Soči morajo biti strašni, divji boji. In naši domovi so razvaline, pogorišče ...«
»Vse bo še dobro, Tine! Iz razvalin bo vstalo novo življenje. Bodi tudi naprej trden in nevpogljiv. Vem, težko je, če pridejo misli, spomini, slutnje...«
Grem nazaj do svojega podzemeljskega bivališča. Kolikokrat tudi mene nadlegujejo težke misli! Kako se godi mojim dragim v domovini! Saj tam je še mir! In morda tudi nocoj sije luna nad Sotlo in obseva prijazne bizeljske hribčke, posejane z vinsko trto, morda je tudi tam lepa jasna noč! In kako je tebi, Anica moja, ljubljena, nikdar pozabljena...?
*
Bilo je proti« jutru nekaj dni po tej noči. Prebudi me Nande in mi naznani, da našega Tineta ni več. Imel je službo, stopil iz strelskega jarka in sovražnikova krogla ga je zadela naravnost v glavo. Ni se dolgo mučil. Skopali smo mu grob nekaj korakov za rojno črto in popoldne smo ga položili k večnemu počitku ...
In tam zdaj mirno počiva naš Tine...
Janko Kos.
112IOTR1
V italijanskem vjetništvu se nahaja med drugimi iz Furlanije tudi znani grof Dubskv, veleposestnik v Medeji. Iz Furlanije so odpeljali Italijani vse uglednejše moške, pustili so le kakega takega, ki so ga imeli zapisanega v seznamu irredentistov, in pa stare ljudi. — Iz italijanskega vjetništva se je oglasil tudi štever-janski učitelj Ladislav Likar, ki je interniran pri Cremoni. Kdor ve, kako blizu je Števerjan Gorici, se čudi, kako to, da je interniranih v Italiji toliko ljudi iz števerjanske občine. Ali pohod Italijanov v Brda je bil za ljudstvo povsem nepričakovan in vrhu tega so Italijani sem čez mejo vedno trobili v Brda, da ne bodo nobenemu nič hudega naredili. Šte-verjanci so videli italijanske kolone, ko so marširale proti Kojskemu, ali ostali so po večini doma. Pametni pa so bili oni. ki so odšli nemudoma; med temi je bil tudi števerjanski ku-rat Ivan Jarc.
Smrt med begunci. Umrl je zopet en begunec z Goriškega, 441etni mizar Sfiligoj na Pokopališki cesti št. 19.
Iz goriške okolice so pripeljali dne 24. julija 600 civilnih prebivalcev v Turin. Tako poročajo »Miinchener Neueste Nachrichten«. Italijanski časopisi pa štejejo te odpeljane civilne osebe za »vojne vjetnike«.
Znani furlanski državni in deželni poslanec dr. Bugatto je precej obolel in ne more vršiti svojega vsakdanjega posla v prid Furlanom, kakor poroča »L* Eco del Litorale«.
V Gorici se prodaja grozdje po 1 krono 50 vin. kilogram.
Tržaška podružnica avstro-ogr-ske banke začne skoro zopet poslovati. Tako javljajo dunajski listi.
Tržaški mestni magistrat je izdal razglas proti krošnjarjem, ki so brez dovoljenja prodajali razna živila občinstvu. Take razmere so javnemu zdravstvu nevarne, zato določa magistrat za trgovanje ulice Josipov trg, Cavana, tržič židovskih šol, del nabrežja Gurnula, vojašnični trg in trg pred ljudskim vrtom. Pro-dajalske prostore oddaja mestno tržno nadzorništvo.
Gradež, to krasno svetovno kopališče, je prazen. Kdor je bil kdaj doli, ne pozabi nikdar prijetnega vrvenja po divnem morskem bregu. Lani, ko je izbruhnila vojna, so odšli namalo vsi tujci in ni jih več. Na leto je prišlo okoli 15.000 tujcev. Gradež je imel velike dobičke. Sedaj se koplje tam doli laški kralj s svojim generalnim štabom. — V Gradežu ima goriški deželni hipotečni zavod izposojene milijone.
Dnevne vesti.
— Cesarjev 85. rojstni dan. Vojno ministrstvo je zaukazalo, da je dne 18. avgusta praznovati cesarjev 85. rojstni dan s paradami in službo božjo.
— Prostovolni predčasni nastop vojaške službe bivših častnikov in častniških aspirantov vojaškega stanu v svrfao obiskovanja izurjeval-nih tečajev za pehoto. Povodom vpoklica črnovojnikov, rojenih v letih 1865 do 1872 oziroma do 1874, y
vojaško službovanje, ki se ima svoje-časno izvršiti, bo nastopilo vojaško službo tudi večje število bivših častnikov in častniških aspirantov vojaškega stanu, ki bodo dobili glasom v mesecu juniju t. 1. razglašenih določb saržo, katero so nosili nazadnje, častniški aspiranti pa saržo poročnika v črni vojni. Da se te nekdanje častnike (častniške aspirante) seznani s spremembami reglementa in predpisov, vpeljanimi od časa njihovega zadnjega vojaškega službovanja, in da se jih za službo pri pehotnih četah praktično izšola, tako da se jih lahko z uspehom uporablja kot inštruktorje pri vojaškem iz-vežbanju jednakovrstnih črnovojnikov, namerava vojaška uprava ustanoviti posebne izurjevalne tečaje, trajajoče štiri tedne h katerih obiskovanju se ho na njihovo prošnjo dopustilo bivše častnike (častniške aspirante) vojaškega stanu vseh vrst orožja ali čet. Tečaji, ki se bodo vršili skupaj za skupno armado in za c. kr. deželno brambo, se bodo ustanovili po številu prosilcev ali v okrožju vsakega vojaškega poveljstva ali pa za več takih okrožij skupaj. Več je razvidno iz uradnih razglasov.
— Padel je na severnem bojišču
pri .Taiinezinu v Bukovini Edvard K r ž e, poddesetnik lovskega pešpol-ka št. 7, kjer so ga njegovi tovariši tudi pokopali. Bodi mlademu junaku lahka tuja zemljica!
— Kdor ve kaj o Jožefu F e 1 i -c i a n u, infanteristu c. in kr. S7. peš-polka, 14. stotnije, vojna pošta št. 34, je vljudno naprošen, da to sporoči njegovi ženi Uršuli Felician, Ptuj, Anastasius Griin ulica št. 29, Štajersko.
— Na potu v rusko vjetništvo je
pisal Vinko K r ž e. Vjet je bil dne 19. junija ob reki Dnjester.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil svoji ženi ge. Mariji C e r a r na Opekarski cesti št. 14 v Ljubljani nje^nož Franc. Na isti naslov je pri-šld-rlajbrž pomotoma tudi obvestilo, da je vjet neki Ivan R u t a r, ki pa ne piše, kje je doma.
— V ruskem vjetništvu v mestu Sievvsk, gubernija Orlo\vska, se nahaja, rezervni poročnik 79. pešpolka cand. ing. Ladislav Geržina iz Št. Petra na Krasu. Ko je od rane, prizadete na srbskem bojišču v avgustu 1914 okreval, odšel je v februarju za svojim polkom na sever, kjer je bil v bojih ob Dnjestru 16. januarja vjet. Piše 2. julija, da je zdrav in se mu dobro godi.
— Iz vojnega vjetništva. Anton Goli se je oglasil iz Orenburga, od koder pošilja svoji materi srčne pozdrave. Mesto Orenburg na reki Uralu, v podnožju zlatonosnega ural-skega pogorja, šteje 72.750 prebivalcev. Hiše so večji del lesene. Znani so orenburški veliki semnji, kamor prihajajo karavane iz notranje Azije. V Orenburgu so tvornice za usnje, sukno in milo. — Janko Š k u f c a , vojni vjetnik v Harkovu, piše svojcem v Ljubljani, da se nahaja v imenovanem mestu, od koder jim pošilja iskrene pozdrave. Tolaži svoje drage domače in pravi: Prišel bo čas, da se bomo še videli. — Franc A r t a č , iz Podpeči pri Pre-serju, se je oglasil svoji ženi Ivanki iz mesta Omska v Sibiriji. Prvo pismo je prišlo razmeroma kmalu, saj ni iz daljnega sibirskega mesta vs Podpeč rabilo niti mesec dni. —■ France R o d e je sporočil te dni svojim staršem, ki bivajo v Hrušici pod Ljubljano, da se nahaja v vojnem vjetništvu v tambovski guberniji v evropski Rusiji. Tambovska gubernija se prišteva k najrodovitnejšim ruskim pokrajinam. Poletu znaša temperatura 40° C v senci, pozimi pa zmrzne živo srebro. Živinoreja in poljedelstvo lepo napredujeti. V mestu Tambovu so velike usnjarne in milarne. Piše tudi, da je popolnoma zdrav, in da se dokaj dobro počuti. — Valentin K r m e 1 j se je zglasil svojcem, ki bivajo v vasi Selu hišna št. 12, pošta  Polhov  gradeč. Piše:
. . . Vas pozdravljam in poročam, da sem bil tudi  jaz tako nesrečen, da sem prišel v rusko vojno vjetništvo. Hudega mi ni nič, če bi ne bil v tem položaju. Zdrav sem,  hvala Bogu. Pozdravljam vse domače, prijatelje in znance. Z Bogom! — Jožef S e -lan je sporočil svojim   staršem v Češnjici, pošta Hrušica pod Ljubljano, da je prišel Rusom v roke. ki ga peljejo v notranjost velike ruske dežele. Pošilja prisrčne pozdrave očetu, materi, bratom in sestram. Koncem pisma pravi: Pa pozdravite mojo ženo, če ne bo dobila dopisnice od mene.  Nič ne vem, kam nas bodo peljali, ali tako se govori, da se bomo še dvajset dni vozili... — Jernej Šusteršič  je  sporočil svojim staršem, ki bivajo v  Hrušici hišna št. 10 Dod Ljubljano, da je še med živimi. Piše . . . Naznanjam  Vam, da sem v Rusiji vjet, da Vas ne bo skr-bejo, kaj je z menoj. .Vjet sem bil 11.
Julija ob treh zjutraj.   Zdrav sem. Ložarjev je bil ranjen. Pozdrav vsem vkup! — Ivan Hladnik piše svojcem iz Taškenta: ... Sem tu od 19. aprila. Po tridnevnem maršu in dvaj-setdnevni vožnji smo dospeli  v to mesto. Rusi ravnajo lepo z nami. Nič ne delamo. Tukaj je prav lep kraj, podnebje nekaj toplejše  kakor pri nas. Pozdrav iz daljne Azije! (Treti-no IHadnikov£ga pisma je cenzor črtal, 4a ni moči brati). — Šiškar A. Š. piše, prijatelju: ... Najprej te lepo pozdravim in ti naznanjam, da sem na Ruskem vjet.  Sovražne sile so nas, zajele 19. junija za neko veliko vodo. Nemogoče je bilo uteči. Kakor je sedaj, bo že šk). Jesti nam dajejo šerzadosti, kakor vojnim vjetnikom. —lV rusko vojno vjetništvo sta prišla/kakor sta  te dni  sporočila v Ljubljano, Lorenc Nachtigall in Ivan S a 1 e h a r, bivša uslužbenca na glavni ljubljanski pošti. — Peter Turčin, vojni vjetnik v Spasku v kazanski guberniji, piše prijatelju v Ljubljani, da so ga Rusi vjeli in odvedli s seboj čez  neizmerne ruske ravnine v notranjosti  daljne ruske dežele, od koder mu pošilja prijateljske pozdrave. — Peter K o p r i v e c je sporočil te dni svojim staršem, ki bivajo v Stari šranji hišna št. 23 pri {Vrhnji, da se nahaja zdrav v ruskem Vojnem vjetništvu v Skobele-vu, in pošilja iz Azije pozdrave staršem, sorodnikom in sosedom. — Josip E r a t se je po daljši dobi oglasil iz vojnega vjetništva.   Nahaja se v mestu Čeljabinsku, ki leži v orenbur-ški guberniji v vzhodnem podnožju rudonosnega Urala. — Iz daljne vzhodne Sibirije iz Nikolajevska Usu-renskega blizu Koreje se je oglasil Majej Jakopič svoji sestri Pepci, omoženi Urankar,  v Vodicah hišna št. 16, pošta Moravče. Odkar je bil brat odšel na severno bojišče, ni bilo nobenega glasu od njega, in njegovi ljudje so ga imeli že za mrtvega. Ali Matej ne počiva v hladnem grobu, ampak je še med živimi, kar je sam potrdil in izpričal s pismom in pečatom in s tem  svojce nepopisno razveselil. — Jakob J u d i n i č se je zglasil iz Spaska v tambovski guberniji. Njegovi starši bivajo v Kotu pri Semiču na Dolenjskem.
— Pozdravi iz Bukovine. Naj-• lepše pozdrave vsem cenjenim bralcem in bralkam »Slov. Naroda« pošiljajo orožniki s Kranjskega, sedaj dodeljeni v Bukovini: France Gre-gorič, Anton Štimec, Anton Velika-nje, Jože Skupek, Silvo Lipovšek in France Tekavec.
— Dopisovanje z vojnimi vjet-niki na Ruskem. Uradno se razglaša, da ruska vlada vojnim vjetnikom ne dopušča, sprejemati ali odpošiljati pisma. Pri dopisovanju z vojnimi vjetniki je torej rabiti samo dopisnice.
— Poštni paketi za naše vjetnike v Srbiji. Uradno se poroča: Sedaj je dovoljeno tudi pošiljanje poštnih zavojev našim vjetnikom v Srbiji. — Poštni zavoji v Srbijo se pošiljajo pod istimi pogoji, kakor vjetnikom v drugih državah.
— Vojni vjetniki. Občevanje z njimi prepovedano. C. in kr. 5. vojno poveljstvo je opazilo, da daje kranjsko prebivalstvo vojnim vjetnikom, kirso na raznih krajih zaposleni, živila in razna druga darila. Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 8. avgusta 1915, št. 6214/Mob., se javno razglaša, da je občevanje z vojnimi vjetniki prepovedano, kakor tudi obdaritev istih z darili. Prebivalstvo se opozarja, da svojemu nagnenju k darovanju v lepši obliki ustreže, *ako obdaruje lastne naše, ob fronti bojujoče se čete. Prestopke te prepovedi bo v policijskem okolišu kaznovalo c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po minister, naredbi z dne 20. septembra 1857, drž. zakona št. 198, z globo do 200 K, oziroma z zaporom do 14 dni. — C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
— »Brambni ščit v železju«. Mestna občina ljubljanska postavila je »Brambni ščit v železju« za sklad v podporo vdov in sirot v vojni padlih kranjskih vojakov. Zabijanje žeb-Ijev v ta ščit se prične na slavnosten način, dne 18. avgusta 1915 ob 11. opoldne povodom proslave 851etnice Njegovega Veličanstva. Mestna občina ljubljanska vljudno vabi vsakega posameznika, da se udeleži te dobrodelne akcije s tem, da zabije žebelj v ta ščit, ki naj ostane zgodovinski spomenik bojnih časov, v ka-iterih živimo ter naj obenem priča, da so tudi Ljubljančani po vseh svojih močeh skrbeli za rodbine onih junakov, ki so dali svoje življenje za svojo domovino. Žeblji po 1 K, 50 in 20 vinarjev se bodo dobivali na lici mesta, kjer bo razpostavljen brambni ščit, to je pri glavnem vhodu mestnega magistrata.
— 8312 vreč se je oddalo pri ljubljanskem mestnem magistratu za vojne namene. Nadaljnji darovi se še čedno, aaitafe injise^doizroiilL
navedeno svrho kompetentni oblasti Dobrodošli sov tudi darovi vreč s kmetov.
— Iz kroga goriških učiteljev.
Kakor večina prebivalcev z Goriškega, tako smo se morali tudi mi izseliti. Že bode kmalu tretji mesec, kar smo zapustili svoje domove. Veliko naših ognjišč je že razrušenih in razbita je hišna oprava, ki je bila edino naše premoženje. Kdaj bomo imeli toliko gmotnih sredstev na razpolago, da si, kar je uničenega nadomestimo? Tretji mesec bode kmalu, kar smo na tujem in lahko jih nismo preživeli. Naša oblast nam je že 15. maja nakazala dvomesečno plačo, za meseca junij in julij. Ta denar pa smo večina porabili že na potovanju. Saj je samo vožnja iz Gorice do Ljubljane trajala 2 dni. Ko pa smo si kje dobili za silo opremljeno sobico in prazno kuhinjo, je bilo treba nakupiti najpotrebneje. In tako je Šel morda zadnji vinar iz žepa. Gotovo nismo še nikoli tako nepotrpež-Ijivo čakali mesečnine, kot letošnji 1. avgust. A glej, namesto težko pričakovanih kronic — le notica v časopisih, da nam naša oblast radi nepričakovanih ovir ne more še nakazati plač. Dobro je znano, gospodom, da še v normalnih časih komaj pretol-čemo v mizeriji dolgi mesec. Sedaj pa pri tej neznosni draginji, kot begunci na tujem — nepoznani — pa nas pustijo tako na cedilu Kranjski dež. odbor je bil vendar toli previden, ko je svojemu učiteljstvu nakazal draginjsko doklado. Nam pa še mesečnine ne nakažejo. Danes je že 13. avgusta in še niso odstranjene one ovire. — Kdaj pa bodo? si usojamo vprašati naš c. kr. okrajni šolski svet sedaj v Ajdovščini. Ako ne bodo tako kmalu — je najbolje, da nas kje skupno nastanite in dež. odbor naj nosi stroške — brez plač. To bi bilo najbolj po ceni. — Goriški učitelj - begunec.
— Razprodajanje zemljišč. Že dfie časa se opazuje, da v nekaterih pokrajinah nazaduje kmetijstvo, ker na eni strani veleposestniki nakupujejo zemljišča in gozde ter jih pre-minjajo največkrat v letovišča, na drugi strani pa kupujejo spekulantje posestva in jih parcelirajo. Po vojni se je bati, da se bo to še v večji meri godilo, ker je vsled vojne padlo mnogo ljudi, ali pa so postali za kmetijsko delo neporabni. Z ozirom na to je zdaj izšla posebna cesarska naredba, ki ima namen, omejiti prenose posestev. Zgodilo se bo to na ta način, da se bodo smela prodajati, oziroma kupovati zemljišča samo tedaj, če bo v to privolila posebna komisija. Taka komisija bo ustanovljena na sedežu vsakega okrajnega sodišča in bo v njej predsednik sodišča, po enega člana pa bodo imenovali okrajno politično oblastvo, županstvo in glavna kmetijska korporacija.
— Posledice maksimalnih cen. Za Kranjsko so se določile najvišje cene klavni živini, in vsi trgovci, posebno pa domači vojaški dobavitelji se jih morajo strogo držati. Ker v sosednih kronovinah maksimalnih cen ni, je naravno, da prihajajo kupci od tam k nam po živino, ki jo drugod z velikanskim dobičkom prodajajo, in to celo vojaškemu erarju. Neumevno je, zakaj naj potem naš kmet ceneje daje živino, kakor v drugih deželah, če se s tem samo tujim trgovcem pomaga do neprimernih dobičkov, domače davkoplačevalce pa odriva. Na zadnjem semnju v Radečah, n. pr. so pokupili trije mesarji, dva iz Celja in eden iz Brežic, najlepšo živino in jo odgnali na Štajersko. Za Štajerce ne bo slabo, ker bodo imeli meso in ogromen dobiček, a naj se vendar pomisli, kaj bo pri nas! Enaka postava in enaka pravica za vse! Ali naj se določijo maksimalne cene v vseh kronovinah, ali pa naj se izvoz tudi tujim trgovcem zabrani in ne samo domačim, če se že noče pustiti proste trgovine.
— Celovška aprovizacija. Pretečem teden se je vršili v celovškem občinskem svetu zanimiva razprava o mestni aprovizaciji. Nekateri občinski svetniki so postopanje občine ostro kritikovali. Občinski svetnik Mayr je izjavil (kakor čitamo v »Miru«): »Če si predložimo vprašanje, ali je občina oskrbovala prebivalstvo z živili v zadovoljnost, je treba odgovoriti z »ne«. Oddaja moke ni bila v redu. Kruh je bil tako slab, da je mnogo ljudi zbolelo. Riž Je bil za časa nakupa čisto predrago kupljen, ker je občina plačala tedaj za najslabšo vrsto toliko, kakor bi bila za isti znesek dobila že najfinejši riž. Repico so kupovali izprva po 8*3 vin. za kilogram franko Celovec. Pozneje je kupna cena poskočila menda na dvojno in danes so postali celi vagoni krompirja nerabni, ker je segnil. Škoda, ki je nastala vsled površnega spravljanja in ker se ni pravočasno izbiralo in ker se Je nakupovalo v velikih masah že v poznem £asiu Je geto velika. ,Ce»a klel
,skorodane pokvarjenega krompirja je bila prodana gospodu KoŠicu za ^pavšalni znesek le 2000 K. Pri tem A izjavlja gospod Košic, da je imel s to kupčijo precej škode, ker je moral skoro ves krompir vreči v vodo. Mestni urad za živila vodi neki-Fuchs. Prideljenih mu je lepo število oseb. tako en poslovodja in več drugih. Fuchs dobi baje za prepustitev svoje pisarne in za trud 1000 kron na mesec, poslovodja 300 do 400 K na mesec. Natančno pojasnilo o razmerju g. Fuchsa do občine je nujno potrebno. Zupan dr. Metnitz je govornikovo očitanje ostro zavračal. Fuchs, pravi župan, da ne dobiva zneska, kakor je omenjal Mayr. Neresnično je, kar se govori po mestu, da govornik deli z Fuchsom dobiček in da je občina na stotine me-»terskih stotov moke morala zmetati v Glino, ker je bila pokvarjena. Niti ena kila se ni vrgla v stran, pač pa so morali vreči moko v vodo v Sol-nogradu. Župan je zatrjeval, da je storilo mesto kar se je pač dalo storiti.
— Prodaja jaic po mestnih vojnih prodajalnah. Mestna aprovizacija je uvedla prodajo jajc po mestnih vojnih prodajalnah. Jajca lahko kupi vsakdo za svojo lastno porabo. Kupujoče občinstvo pa se v lastnem interesu opozarja, da nemudoma naznani mestnemu tržnemu uradu vsakogar, ki bi hotel z jajci, kupljenimi v mestni aprovizaciji, na kakršenkoli način naprej trgovati in tako zlorabljati ljubljanski mestni aprovizaciji namenjeno napravo.
— Slaščičarji, gostilničarji in drugi obrtniki se opozarjajo, da dobe pri mestni aprovizaciji poljubno množino jajc za potrebe svojega obr-ta* V večjih množinah se oddajajo jajca v skladišču mestnega magistrata (mestna hiša, giavni vhod, skladišče na dvorišču).
— Vodmatčanom, ki so nam poslali pritožbo glede bele moke, naznanjamo, da se take stvari danes, žal, ne smejo priobčevati. Cenzura bi nam od prve do zadnje besede črtala. Porabili pa bomo njihov dopis na drugem mestu.
— Nov trik so iznašli prodajalci drv. Za seženj sicer zahtevajo Ie po maksimalni tarifi 28 K, a poleg tega hočejo imeti plačano posebej še vožnjo. Pa to ne drži. Kdor bi to storil, se ravnotako pregreši, kakor, da bi zahteval samo za drva več, kakor je dovoljeno. Takega kar naznaniti. Ako se bi pa upirali, dovažati drva, jih oblast lahko rekvirira, kar bi prodajalcem gotovo ne bilo ljubo. Sicer je pa cena 28 K dovolj visoka.
— Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da se začne rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila danes, poteče pa v torek. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi pošiljati.
— Dobava bencina. Ker potrebujejo kmetovalci veliko bencina za mlatev s kmetijskimi stroji, je c. in kr. vojno ministrstvo na vprašanje c. in kr. armadnega etapnega poveljstva v tej zadevi naročilo s telegrafskim razpisom z dne * 27. julija t. 1. št. 5/M 88/89. naj se prebivalstvo pouči, da se je takoj obrniti zaradi potrebnega bencina za mlatev do c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju, ki bo potrebne množine bencina prejelo od c. in kr. vojnega ministrstva.
— »Narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.« Zaradi nevarnosti kolere, legarja in drugih nalezljivih bolezni, katere so se pojavile v nekaterih krajih Primorskega in Notranjskega in v kraju Zalog pri Ljubljani se ni mogla dovoliti udeležba romarjev iz Primorskega in okrajnega glavarstva Postojna in iz Zaloga pri Ljubljani. Na to se udeleženci opozarjajo, da ne bi imeli nepotrebnih neprilik.
— Kdo kaj ve? Štefan Grbec 36. domobranskega polka, ki je bil ranjen v Galiciji, sedaj je pa v bolnici na Dunaju, išče svoje starše, družino Jožef Gerbec iz vasi Bovlan hišna št. 8., pošta Ročinj. Če kdo kaj ve, naj bo tako prijazen in naj to sporoči na naslov: Štefan Grbec L. I. R. 36. Kaiserin Elisabet Feldspital, Wien XIV., Selzergasse25, 3. Stock, Zimmer 14.
— Umri je sinček gosp. Frana Mlakarja, mestnega učitelja v Ljubljani, Frane k, nenadne, tragične smrti. Naše sožalje!
Velika železniška nesreča v Zagreba. Ko je prišel v četrtek vlak iz Gvekenveza v Zagreb, skoči na državnem kolodvoru zadnji voz s tira, a predzadnji se odtrga in se prevrne proti tovarni svinčnikov »Penkalac. Dva potnika sta hotela skočiti z voza, namreč neki kmet in neki kadet-aspirant, ali voz se je prevrnil ravno na ono stran ter je oba popolnoma stlačil in sta bila na mestu mrtva. Deset oseb pa je bilo več ali manj l#Iko4ov^jb, _& ^dra^rnjk dr. gimić
si Je pri reševanju žrtev zlomil desno roko.
Nepravi list je naslov izvrstni detektivski senzaciji, katera se uprizarja v Kino - Ideal v novem sporedu. Predvaja nam človeka, ki je na skrivnem koval denar in v svoji slepi ljubezni opustil vsakojako opreznost in zašel tako v past. Prizor in izvajanje je mojstrsko. Tri dni srednji zapor je divna veseloigra, ki spada med najlepše vojaške humoreske. Ta trodejanjski filmski izdelek prinaša celo vrsto izvrstno izmišljenih prizorov, ki so vsi jako zabavni. Znamenita igralka Miiller - Lincke se odlikuje v svoji vlogi. Ta spored, poln privlačnosti, se bo predvajal do vštevšr ponedeljka.
V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred trančo, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Razne stvari.
* Esa.d - paša v Albaniji. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je Esad-paša izgnal iz Albanije avstrijskega zastopnika, češ, da je hujskal proti sedanjemu režimu.
* V Kanadi na smrt obsojen. Graški listi poročajo, da je bil pri železnici v Torontu v Kanadi nastavljeni strojni inženir Ernest Sackl na smrt obsojen, ker je ustanovil društvo za mirovna prizadevanja in podpiranje avstrijskega »Rdečega križa«. Sacklova mati živi v Mariboru.
* Soča in Varšava. R. Nardini v »Gazzetta del popolo« priobčuje to primero: Kar je Rusija sedaj na Visli pretrpela, to je zares nesreča, ki je povsm različna od one, katera je zadela Avstrijo v rurlaniji in na drugih mestih. Rusija se pripravlja na stra-tegični umik, da začasno zapusti pozicije, ki se ne nahajajo v nevarnosti — tega bi Avstrija ne mogla storiti pa če bi Gorica jutri padla. Velika negotovost leži v bodoči akciji zmagovalca pri Varšavi in Lublinu, ali obstoji neizprosna težnja za cilji v težkem ali vstrajnem napredovanju zmagovalca ob Soči. Naša zmaga pri Štiflerskem prelazu do morja odjem-Ije važnost ruskemu porazu. Pritisk proti centralnine državama, ki je popustil na eni strani, se ojačuje na drugi. V kolikor Italija vstavllja centralni državi, da privedejo svoj vda-rec na vzhodu do konca, zmaguje ona v toliko v korist svojih zaveznikov in zadaje strahovit udarec ne samo nadvojvodi Josipu, nego isto-tako Hindenburgu.
* V treh urah priplaval iz Pulja v Gradež. Italijanska bajka. Iz voj-noporočevalskega stana se poroča 12. t. m.: »Corriere d' Italia« opisuje »junaški  čin« nekega avstrijskega dezerter ja: V Gradež je dospel neki avstrijski vojak italijanske narodnosti Stabile po imenu. Priplaval je iz Pulja do nove italijanske zemlje. Več oficirjem je na to pripovedoval, da on, rojen v Zadru, je bil vedno goreč Italijan, ko je moral v vojno, je vedno stremil po tem, kako bi ušel ali posrečilo se mu to ni  nikoli. Pred dvema dnevoma pa je zapustil ponoči Pulj in se vrgel v morje, posrečilo se mu je uiti stražam na morju in na kopnem, skušal je  dospeti v Gradež. Več nego tri ure je rabil za to strašno turo. Končno so ga zapustile moči in izročil se je usodi. Ali naletel je na kos lesa, se ga oprijel in tako se je držal nad vodo, dokler ni dospel v Gradež. Kralju se je poročalo o tem   činu irredentista. V resnici pa je iz Pulja v Gradež najmanj  120 kilometrov.  Parnik rabi pet ur, ali poročevalec lista »Corriere d' Italia« je človek, ki se ne peča s takimi . . . pedanterijami.
* »Gradove zidajo v oblake«. O. Reclus, brat znamenitega francoskega geografa, je sam odličen znanstvenik in že mož zrelih let. Toda brošura, ki jo je izdal letošnjo pomlad in ki je sedaj izšlla s privoljenjem cenzure tudi v nemškem jeziku, ga kaže v luči uprav divjega fantasta. Nemška cenzura je ta prevod pustila obelodaniti, da spozna tudi javnost obeh centralnih držav, kako je mišljenje na Francoskem in kako potrebno je, nadaljevati vojno z vso eneržijo. Iz izvodov, ki jih pripravljajo nemški listi, naj posnamemo le odstavek o razdelitvi Nemčije, ki jo predlaga Reclus, ker je že ta odstavek zadosti priča za duševno razpoloženje, ki vlada na Francoskem. Reclus pravi: Nemčija razpada na dva dela, tisti del, ki leži od konca Rene, ob Labi, ob severnem in Baltiškem morju je mrzel, meglen, dostikrat peščen in neplodovit, večinoma protestantski. Drugi del, ki leži ob Donavi, je bolj veselejši, bolj izobražen in bolj simpatičen; ker Je skoraj ves katoliški, ne vpraša dosti
J&. brate aa. gfiagfe^Sgdigčs lassdbtoflj
ga dela je Berolin, središče drugega pa Dunaj.« — Reclus se seveda ni zadovoljil s tako razdelitev nem« štva na dve polovici, nego predlaga, da mora izginiti nemška zvezna država, Prusija in tudi Avstrija. Rusiji ponuja vzhodno in zapadno Prusijo, poljski del Poznanja in prusko ter avstrijsko Šlezijo, da reši za Poljake, kar se še da rešiti. Angleški daruje Reclus Helgoland in protektorat nad Hanovrom, nad Hamburgom in Bremenom. Za Francijo zahteva Al-zicijo in Lotaringijo ter Luksemburg. Nadvojvodinja luksemburška naj de bi za odškodnino kako nemško veliko vojvodstvo ali celo kraljestvi. Sploh mora vse nemško ozemlje o!) Moslu in na levem bregu Rene priti v druge roke. Kar. bi še ostalo, se naj razdeli na mala kraljestva in vojvodstva, ki bi smela imeti le policijske čete, a nič armade in nič bro-dovja. — Če pa bi kdo mislil, da je Reclus zadovoljen s tem razmesar-jenjem Nemčije, se zelo moti. Tudi vojno odškodnino zahteva Reclus in sicer 101 milijardo frankov, ki bi jo morali Nemci plačati v 101 letih in ki bi se morala intabulirati na vse državno imetje, na železnice, na rudokope in premogokope, na železarne in na Kruppovo velepodjetje. — Čisto gotovo je, da takih izbruhov tudi Francozi sami ne smatrajo zares-ne, ali če eden reprezentantov francoskega umstvenega sveta javno nastopi s takimi blaznimi predlogi, potem je to gotovo značilno za mišljenje in čustvovanje na Francoskem.
* Življenje v Italiji. Prebivalstvo v Italiji se menda še vedno ni navdušilo za vojno in posebno ne ka.:c volje, pomagati  pri vojnih troških. Samo  poldrugo  milijardo zahteva vlada, pa je ne more dobiti, Če tudi časopisje na vse načine na javnost pritiska. Nekateri časopisi celo groze, da bodo imenoma  postavili na sramotni oder tiste bogataše, ki ne-čejo podpirati vojnega posojila. »Sc-colo« je  prijel občinstvo od dru£s strani.  Pisal je, da bo vse inozemstvo Italijane   zasmehovalo, če ne spravijo  vojnega   posojila skupaj. Naj pa so sicer Italijani tudi nečimer-ni, denarja le nečejo   odriniti. List »Adriatico«  je res  priobčil imena raznih bogatašev, ki niso hoteli ničesar žrtvovati in se je pohvalil, da je njegov nastop veliko pomagal. — Tistim, ki se ne morejo ogreti za vojno, se ne godi posebno dobro. Socijalni demokrat Arturo Rella v Rimu je nekaj dni na ulici  ustavljal hujskače na   vojno in   jih ogovarjal: »Kaj, ti si še doma, ti še nisi na fronti?« Posledica je bila, da so Rello zaprli.  — Nič bolje  se ni zgodilo grofu Lovatelliju v Rimu. Tudi tega so aretirali, ker je bil obdolžen, da je v neki gostilni rekel, da je prijatelj Nemčije.   Izpustili so ga sicer, toda čutil se je primoranega, objaviti v »Messaggeru«,  da je hvalil le nemške klobase.  V Benetkah je bil na deset mesecev obsojen mož, ki je rekel, da je avstrijska vlada boljša, kakor  italijanska.   Zupan mesteca Pieve di Tees je bil odstavljen, ker je rekel, da vojne ne odobrava.V San Martinu so hujskači in njih pristaši vplenili kapucinski samostan, ker se Je reklo, da so patri  prijatelji Avstrije. V Benetkah je bil obsojen na 30 dni nevtralist   Ludovik Busson, ker je rekel: če bi bil jaz vojak bi na bajonet najprej nabodel poslanca Mussolinija in druge vojne hujskače. Ta poslanec Mussolini, eden največjih hujskačev za vojno, je  14. decembra 1914. izjavil: »Čim bodo za-grmeli   topovi, bom zahteval prvo mesto v strelskem jarku«. No. topovi grme že od 24. maja, torej skoro tri mesece, a Mussolini sedi še vedno v Milanu. Vsakega, kdor je na sumu, da ni Avstriji sovražen,   pošljejo v pregnanstvo. Tako so poslali v notranjost Italije vseh 25.000 prebivalcev doline Posma. Vsi ti so Italijani, a so bili na sumu, da so prijazni Avstriji. Za živila je trda, kruh je po 58 "do 60 centisimov kilogram. V Rimu je policija kaznovala mesarje, ker so zaprli mesnice, ko so jih ljudje dol-žili, da zahtevajo   oderuške cene. Rimski trgovci in gostilničarji, ki so jim dajali tujci  največ zaslužka, so v največjih stiskah in ne moreio več plačevati svojih obveznosti. Posebno na Jadranski obali je slabo. Tam Je že skoro vsaka občina morala prositi za drž. podporo, da dobe ljudje živila. V Milanu je 1480 trgovskih sotrudnikov brez zaslužka, posebno je pa mnogo delavcev brez posla. Končno pa poroča »Avanti« zelo na drobno o vsakovrstnih goljufijah in poneverjenih pri armadi.   Izginil je ilenar iz poltfovnih blagajn, v Genovi so se pri prevzemanju žita izkazale velike goljufije, liferanti so dali armadi čevlje s papirnatimi podplati in med kavo pomešali pobarvan pesek, v turinski glavni bolnici je bil celo ukrade r adiunv vreden l5-QQfl
Darila.
Upravništvu naših listov Je poslal:
Za »Rdeči križ«: Alojzij Zupan-, čič F. H B. 7/13. — Vojna pošta 318 izžrebano srečko 8 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. avgusta: Ivan Gliha, paznik zaklepnega društva, 31 let, Celovška cesta 22. — Anton Sfiligoj, mizar - begunec, 44 let, Pokopališka cesta 19.
Dne 12. avgusta: Alojzij Žitnik, delavec, 18 let, Hradeckega vas 39. -— Mijo Alar, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Fran Nemec in Sijeno Lazar, pešca, Pokopališka cesta 19 — Fran Mlakar, sin mestnega učitelja, 8 let, utonil v ba-ierju za Rakovnikom. — Ivan Stein-bauer in Ulrih Šefcu, pešca, v deželni bolnici kot podružnici garnizijske bolnice.
Dne 13. avgusta: Karel Reit-meier, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
V  deželni bolnici.
Dne 10. avgusta: Ivan Dvor-schak, nadsodar, 51 let.
Današnji list obsega 8 strani.
3
zlati nauki
za zdravje želodca I
Kdor s ,FLORIAN-ora, se krepca,
Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja,
Pij „FLORIANA-a* pa neki!
Ni otožen, ni bolan. Ta, ki vživa
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
//egro vanje las S
Pixavonom
na znanstveni podlagi
Resnično najboljši način za ja-cen je fajre na glavi in krepitev las*
Steklenica K 2'50. Zadosti za več mesecev.
Postavno varovano.
Sred« i zračni tlak 73» mi
Meteorologa poroko.
Visina nad morjem 396-2
-I čas I Slanje I A t, g    L" I baro-   « >
|» °Pa!°- metra B2 « i vanj a L mm o«
Veti o vi
Nebo
13. i»
14.
2. pop. 9.zv.
7. zj.
de2
7321 19 0 sr.jvzh. 731 0 j   17-8 ! si. jvzh.
7315    16 6  si. jzah I oblačno^
eo
Pri Hi
infekcijski
m vseh
Ig PreisknŠeno od-*   vračalno sredstvo
v.
slatino
Srednja včerajšna  temperatura 17 6°, norm. 19 0°. Padavina v 24 urah mm 7'2.
Kuverte s firmo
priporoča
»Narodna tiskarna".
liiSaaa prodajalka
špecerijske stroke, za takojšnji vstop se sprejme pri
A. Šarabon v Ljubljani.
00
t
JI
Globoko potrtim srcem naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k Sebi med krilatce našega dobrega, edinega sinčka in bratca
Francka
učenca n. ras. lfud. iole.
Umrl je nenadne, tragične smrti v starosti 8 let.
Pogreb nepozabnega našega miljenca bo danes v soboto, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 50, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 14./8. 1915.
Fran in Frani« Mlakar, mestni
učitelj roditelja. Olf a, Vida sestrici.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno, ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
Edvard Krže
dne 26. junija 1915 umrl junaške smrti na severnem bojišču pri Jannezinu v Bukovini in daroval svoje mlado življenje za do epov ino.
Prerano umrlemu bodi blag spomin. V LJUBLJANI, meseca avgusta 1915. 1986 Žaluje« rodbini Krie-Gre*erle.
uwT 4..'     *4sr_5
SANATORIUM-EMONA
^F-^.ww^^i^pflderganc
O*
manufakturne stroke, vojaščine prost, dobra moč, ki more kmalu nastopiti,
se sprejme takol pod ugodnimi
pOgOji- Kje, pove upr. »SI. Naroda«.
z odličnim spričevalom želi primernega mesto« Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1984
3
1983
Škotski ovčar, eno leto star, dresiran,
gggT se proda
v Marmontovi ulici št. 14.
Sprejme se takoj priprosta in zanesljiva, nad 20 let stara 1951
gospodična
s trgovskim tečajem v glavno zalogo tobaka v manjšem mestu na Kranjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je poslati do 25. 8. na upr. ,SL Nar*.
Učenca
za Špecerijsko trgovino
sprejme takoj
]. IH Lili
1985
ti
Odda se 10 voz
olDlsun-jSL
od strojev, uporabnega za kurjavo ali steljo. Vpraša se pri
Anton Rojina«
mizarstvo, Kolodvorska ulica 8. Istatam se sprejmeta
dva vajenca
za mizarsko obrt Nastop lahko takoj ali pozneje. 1980
G. FImx
sw Gosposka ulica 4, -n
I. nadstropje, levo. 1836
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša IjnMjanska
posredovalnica stanovanj h složob
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v središču mesta.
t   Priporoča in namešča le boljše a
kakor
privatno trgovsko In gostilniško otok?e izbira različnih slušen, slasti sa ženska Vestna in kolikor zaozae kitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
-— •    — i
Proti
zMi in gnjili zob
Izborao delalo dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrei dli
naprlf etae sapo is
1 gtehlesies s navodilom 1 krono. DeZelna lekarna Milana Lensteka
v L«vbliaoai. nealfeva OMta stev. 1 poleg Franc JoŽefove*a Jnbilejnefa mostu. V tej lekarni febivajo zdravila tndi člani talaiških llajaji Joi.f eleriice, ckr.talačne tovarne Is okr. kol* blaf ajne v LJubljani
sjaaasaas astnsia zobna vena.
Sonja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri stekienice Vase izborno delujoče aartasofpflaao aaolazlas asais sobas voda, katera je neprekosljlvo sredstvo sopar zoboboL utrja dlesao in oa-stranja neprijetno sapo Iz ust Za ohranjen je zob in osvežen je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
HLAPEC
so sprejme v trgovino s usnjem
Ivan Seunig, Stari trg. 7.
1972
Psica
resasta, srebrno siva z rjavimi lisam)
sliši na klic »mira« se Je zatekla«
'Odda naj se proti nagradi v Linhartovi ulici pri sadjerejskem nadzorniku Humekti. 1971
Več  dobro ohranjenih vinskih
500 Kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obt!*čaucl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Eia balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 E, 3 lončki S 2a50. Keraenv, Sošice (Sassa) I Fostfacb 12/22, Ogrsko. 1842
Restavracija
najboljša in največja v mestu Zagrebu
se proda radi bolezni.
Letni promet piva in vina 2000 - 2500 hI. Več na naslov
KrepKesii dečka
s prim.. šolsko izobrazbo, ter pridnega
trfovsk. pomočnika
sprejme 1863
Joi IM v Mokronogu, ioleiift Franc Furlan
naslednik Fasciriogon vdofB
Ključavničarstvo
la
zaloga štedilnikov
se nahaja: 10
Ambrožev trg štev. 9.
od 200—600 1 se takoj proda. Več pove JOŽEF KRAJEC, Novi Vodmat §t. 95, iganjarna Čaks.
_1977_
Suhe gobe, fižol, vinski kamen
sploh vse deželne pridelke kakor tud*
prazne dobro ohrani ene vreče kupi ANTON EOLENG v Celju Graika eesta 22. ltst
prve vrste se sprejme pri tvrdkl
A. KUNC, Ljubljana.
1958
1' Wl-m'
Puchovo
1944
motorno kolo
z 3 HP, ki brezhibno deluje in ima pnevmatike v najboljšem stanju
se proda tudi na obroke«
Ogleda se ga lahko pri
A. GOREČ, Marije Terezije cesta.
Sprejme so takol
197J
vešč manufakt in špecerijske stroke tej
pod ugodnimi pogoji pri
Andrej Kroielj,
trgovina z meš. blagom in dež. pridelki^ Dobava pri Brežicah, Spodnje Štajersko,
Srebra prstan % osoi*r onii lopo
emajliran ..... K 2*—
Srebrn prsten, lapo enta]liran „Viribna unitta"   .  . K 2 —
SmS— prsten, lep« eaaaJUra«, »Svetovna volna" e rdeiim krliam . . . . . . K 2*30
Srebrn prsten „Schfttaangra-banM ....... K 5*—
Srasra aUko
£eleten prsteni s srebrom pre-sMsisn, lepe teaelan K 3 —
Jelene« prsten s M kar. zlatom preobleoen In stettnal roMsn
IaU telesni krsten s štetom preoblefien vflke m
I InT  Največja izbira
: pieliti piskili VAn. :
Najboljše ure . ,
najfinejše svetovne znamke.
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava«
Cene nizke« Cene niz|^ea
Za obilni obisk se vljudno priporoča
Prešernova ulioa št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Šviol.
Cenik fenoli po po&tl gratJe«
I Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
Jfajboljša in najcenejša nedeljska zabava!
Ili vseb Rit iiitopliMli att velikanski uspetL
Prekrasna čarobna ljntoezenska bajka ¥ treb dejanjih in predigro
poleg kinematografičnih  vojnih poročil, dveh iz-vrsU|lh veseloiger ter kinematografičnih posnetkoi lz Lagaaa os lnsanskoai Jezeru 198
Danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek \
SLF
L44
.1
136
80
12
Službe za vsa blisa dela, tudi k otrokom liče 1964
starejša žena
▼ bližini Ljubljane. Ponudbe se prosi na Evgenijo Berajman, Polfanska cesta fttev. 52, LJubljana.
Spreten risar
(abituriicnt)
želi   primerne   pisarniške službe.
Ponudbe na uprav. »SIoven. Naroda«
pod „risar 1927".
osvežujoče, slastne in itjo gaseče
si lahko vsakdo sam napravi s majhnimi stroSfci. V zalogi so ananas, jabolčnik, grenadinec, nrcali-novec, muSkatni hruševec, poprovi metovec, pomarančevec prvence-vec, višnjevce. Neusp*h izklinčcn
Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi
tudi vroča namesto ruma in žganja- Sestavine x natančnim navodilom stanejo K 4*50 4ranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveli in ne opijani in njegova delazrnoinost ne trpi.
Jan Grolitk, Engel-Ilrogcrie Brao, it. 639. Moravsko.
Oda* se v aajaai vaijl ia aua]*i
1 okal
v Vegovi ulici št 12, pni g L novembrom, tfrafl take]. Več se po-
izve na licu mesta. 1968
Deklica
stara 16 let sirota, ki je dovršila trgovski tečaj Jos. Chrištofa z odličnim uspehom, slovenskega in nemškega jezika, strojepisja, slovenske in nemške stenografije popolnoma zmožna, prosi za kaka primerno mesto. Ponudbe pod »Vestna 68/1950" na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 1950
^^^^ graver ia izdelovatelj
^^*saa»*^    kivčiiotib štanpilij
LJubljana. Selonbnrfjova ulica l.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
.Anton Čeme,
Trgovsko tiobraiena, zanesljiva droilna sprejela bi vodstvo event. kupila dobro ldočo 1926
trgovino
najrajŠe v večjem trgu na Kranjskem ali Štajerskem. Naslov: Begunci Ravne št. I, pošta Nova vas pri Rakeku.
Automobil
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 1833
3^^^ odstranjevalec Kocin.
Zaj. neškodljive, gotov uspeh.   Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. I. Rix, Ishoraicrij, Dunaj IX, Berggasse 17/L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adriia".
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana 839
Kolezijska ulica št. 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo   ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
Izposoj evanje ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoraoilske cvetlice za dvorane in balkone«
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naroČila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno tfflEjh in solidno.
«2 Srzofavke: I. Bizovičar, ^wJbkpW vrtnar L?ubiinn».
: TONI:
JAGER
Ljubljana,
Židovska ulica ti. 5.
Predtlskarija
najnovejših vzorcev
za vezene illcle
in biuze.
v  dobrem stanju
rdečina na obrazu in rdeč nos, ogrci, pri-?.či, gube in ohlapna koža vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
**TP dr. A. Rsxa pasta Pompadour.
Popolnoma neškodljivo. Poizkušnja K 1*—, veliki lonček K 3—. Dr. A. Uza biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 3*—. Diskretno razpošilja Dr. A. Rfz. keszn. laboratorij Dunaj IX, Berggasse 17 E. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Ziati jelen    drog. A. Kane, drog. »Adrija«.
100 - 120 hektov dobrega
rizlinga iz i. 1913 in 1914,
se proda po nojnfžii dnevni ceni.
Oddaja samo v večjih količinah
Josip Verbič,
Zagreb. Trg. Lad. Pejačevića br. 3.
7%\%thf0tl llCnoh ali na denar nazaj. Zdravniški Izkaz o izvrst-im [^lULUil UdjJtU nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled.
Bujne,   lepe prsi
dobite ob rabi med.
tir M Biva Vratno v% nrei oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za Ul. JU nlAd IVI UH* L& pidl vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled Čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd.  Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--    Razpošiljanje strogo diskretno. 1827 Bos. iir. A. Riz, laboratorij, Đnnaf IX., Berggasse 17 E.
Zaloga t LJubljani: Lekarna pri „Batom felana", drogeriU Kama ta '.Atrija".
r.-A.-l . • —± ' M«
Teodor Korn
(poprej Henrik Korn)
aeknvaiBc M is Kisnar. vpeljalet tffeis?, ter instalater vodDiodov
LlBHlaaa. Polfanska cesta it. 8.
Priporoča se si občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
ashest-amtniin Skrlljem fftemit) patent KafsrM
z izbočno in ploščnalo opeko, iesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kotiiniska npnva. Pasicfcijena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poŠt. prosto.
Nad SO let obstoječa
parna barvanja in kemično snaženje oblek
tem« 610
apretura sukna
IntonBoc
Lfttblfana,
Selenkurgova al. 6. Postrežba vestna in točna.
Gllnce,
Baroka ulica 40.
»OBROČU
Najnižje eene.
modni otelile
: za gospode :
LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
V
Vojaške in uradniške s uniforme;
po meri
v najkrajšem času.
hlbat sutone. Umlate, v ognju intiitaie strojne M pletenine
—^——  s 13 — 120 mm širokimi petljami različnih debelosti ——
1215—III
pripravne za ograditve paritev za divjačino, vin zajcem, za pas Jaka. varstvo proti toči, fa
lišća lawn-tenillia (do 3 m iirokosu v saiogi., xa R« T* pletenin- se Sele po spletenja v apnju Dooiaki
iz pocinV.-.- - lice napravljene pletenine, dali* Stirioglata
vrst, okenske mreže in mreže za peaek m ara bodeča žiaa za plotove, f ičaete « litoZelezf ns, orobniaice, pročelne in balkonske opraj
-......- --'Prot
in Motko, za ipi
-jdov, drevoanie, *<* __narije, voliere in kit,.. . _ bitzeve stene, monireke prednje itd.
"o »n zatorej ne nave iti so tudi trdnejše nego vse
lene strojne pletenino *» ogradit« vseh •pradili
llo in zatorej »e nave in
lične strojne oM«...--- -m - -itnoz. vea opradilni materijal. Jeklena no oprojo. stopniike. okenske, pro
lO ter vse sadevne izdelke dobavljajo po nizkih cet
cenah
1 VL, Wln«1an«Ug. M/42
Hnttor Sc Sckrantz d. d.,
tvornico aitorakepa In
===== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. Dobiva 00 pri vseh večjih
LMIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
se takoj proda
zaradi   bolezni.   Naslov   pove uprav.
»Slovenskega Naroda«. 1947
Lasne kite
v veliki zalogi, najfinejše kakovosti po 7, 9f 12 in 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice - barva za lase In brado ..Meril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Dobra kuharica
vešča Šivanja perila in oblek« išče kako primerno službo. Ponudbe
na upravništvo  »Slovenskega Naroda«
pod „pridna gospodinja 1954',
Iščem v najem
1915
gostilno
za mesec december letos ali pa za januar 1916.  Ponudbe na upravništvo
»Slov. Naroda« pod „v najem 1915".
od rogaške kisle vode z zaboji vred
kupi v vsaki množini
Rastlinska  destilacija „JELEN"
Anton Jelenec, Logatec,
1956
Sijajna naložitev kapitala.
(Srizfšce Mestnega in Starega trga).
Postrežba tdčna in vestna«
i a
V
v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta s kosmatim doneskom 12.000 K, Čistim doneskom 10.000 K, se pod ugodnimi pogoji proda« 1886 Glavnica se obrestuje čisto po 57j°/o. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
PreseBitev.
Vljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom ter si. občinstvu sploh, da sem se
is Starega trga št 9" pPBSClllO  v Kolodvorsko nI. 22"
in. nadstropje (hotel Ilirija).
se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in prosim cenjene naklonjenosti tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem
Antonija Strnad,
šivilja.
Kneza Anersperga   f ■•
radioaktivno      lOSIlllO lin
termalno kopališče  lUPHlu lili
Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mshovne kopeli,
elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: revmatizem,  protin, nenralgije (ischias), neurastenija, histerija, tonske bolezni itd« Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1090
5000 hekto belega tat rdečega hrvatskega
s) letnikov 1912,1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina 2 vinom
AIex* Breysr i sinovi, Križevci, Hrvatsko.
Odliko? an na razstavi v Radovljici 1.1004 s c as no diplomo in kolajno I. vrste.
BR1NJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
gabrijelu erženu
I- Zapuže, posta Begunje pri Lescah. Kranjsko. Za pristnost so Jamči. 1277 Cene zmerne.
pflTlllMlltlMTY^MIIlf1TTTTTTTlTTnM!lIinnillllTTTrrr
Najbolj pri
IIVOI
751
j najnovejše konstrukcije,  za vsako ^ obit   najbolj   pripravni.    10letna garancija. Pouk v vezenju brezplačen 1
Pi vozna Mm
lahka in trpežna, priznano  naj- ^
boljša v monarhiji.
2 letno Jamstvo I
Ziloga vseh zraven spadajočih delov, popravila točno is po ceni g
Ugodna cene event. nizki mesečni obroki.
: IGN. V0K, specialna trgovina šival, strojev in koles Ljubljana! Sodna ulica 7, zraven sodišča.
H
H H
j Zahtevajte cenik,
Zastopniki se sprejemajo. -
H
AY
36
3.
WVF
UE
Elegantne stanovanje
obstoječe iz 4 sobj kopalnice, poselske sobe in z vsemi pritiklinarai, z električno  razsvetljavo,   na   solnčai legi
se na takof ali pozneje v najem.
Naslov pove upr. »Slov. Naroda«.
1801
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manj Saj očimi st 11 vplačili.
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. fondi K 71,S4S.3ea-2S. — Izplačane aaavaaatnt In kapitalije n 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
- Vu pojasnila daJai----
Generali, zanepstn f Lje-liani
čigar pisarne so v lasrni ban-=   čni W5i .
f Mi Dljti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
■•  Delniška glavnica 8,000.000 kron- u
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
_ Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu« Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižico in na tekočI račun in jih obrestuje po
O
Priporoča nakup srečk za 4. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loterije.
dkn»e*1»anj*3 faa IO. ej«3B»**3npntPB*sa 1B15.
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
»/i srećka K 40-—, Vs srečko K 20*-, V* srećke K 10-—, Hi srečko K 5-.
Cene za novo vstopi v&e Igralce i
Vi srečka K 100-—, hi srečke X 80-—, h'i srečke X 40*—, V« srečke 2 20-—. - naročila so vrše najugodneje po postni nakaznici.---—
4'/z0/O listih,
2%
rentnine od vlog na knjižice plača banka sama«
■RHBnSPBmpVBSan
Kupi se
1921
kratek klavir
ali pianino dobro ohranjen« Ponudbe pod .klavir* na upr. ,S1. Nar1.
Odvetniški
oncipijent
z večletno prakso išče službe.
Ponudbe na upravništfo »Slovenskega Naroda« pod številko „100071942
TZL
krasne Eovosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domačega izdelka IPSP  po izredno nizkih cenah.
Brez konkurence! Solidna postrežba! Najnižje cene !
i i
a
i
i
TA srečke
se kapljo.
Ponudbe pod „Turki" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1696
Prodajalka
izvežbana v trgovini za steklo išče primerno alnibe, eventuelno gre kot praktikantinja v drugo trgovino z oskrbo v hiši ter malo plačo ; poŠt. ležeče
GEOBeESABEDENIČIČ, Radovljica:
Mnoga denarja prihranilo kolesaril!
g 05-— namesto S 145-—, razpošiljam sa reklamo,
500 novih „Torpedo" prostotečnih koles, modeli 1915; elegantno grajeni, lahkotekoči, s Ia pnevmatikami, kompletno in s 3 letno garancijo. Sveži močni plašči po K. 6*—, 7*—, 8'—.
5—, 6*—. Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potrebščine po cenah na debelo.
AWAKchpr(r  tvofalška zaloga koles in šivalnlk strojev, a   VI CI jMJCl ga Dunaj II., Untere Donaustrasse 23/111.
Katalogi gratis. Slov. dopisovanje. Na obroke izključeno. Firma ustanovljena leta 1598.
zračne  cevi po K
4-50.
1228
Edna posebnost] likerja je
te
CA
a
V w
Je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega ▼ nobeni družini ne bi  smol manjkati.
nčrtelj Glas. Matice ia edini zapriseženi strokovnjak c, kr. det. sodišča.
ALFONZ BREZNIK
Lmblfana, Kongresni trg 19.
(Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevafc^a
kla¥ir]ev In harmonijev
na jugn Avstrije. — Velikanska zaloga vsoga glasbenega orodja* strna in munkali).
Edini Založnik dvornih in komornih tvornic: BOsen-dorfer, Holzl & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gesrfider Stingl, Rud. Stelzhamraer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji).
Obroki Od K 15-— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. SO letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. U glase vanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno le fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom ialsl-ilkatov in navideznega „polelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o ,-dobrem blagu",  dasi nimajo ni
jednega pomembnega fabrikata v zalogi, i -»»»^^M»Mi^».»M^»^».w»»«»»»»CM^M,M,MaaPa»rth-^^
M. Schubert
preje Bilina & Kasch, LJubljana, Židovska nL 5.
priporoča veliko zalogo tkanin in glace-rokavic, modno blago za
gospode  in   dame,  raznovrstne fine
parinme, rosna dola in materijal, klrnrgiine predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenih gumbov.
• dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo sa prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3,5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. ff iiki dobe ,epe> P°me telesne oblike z mojo redllno moko
VIIni »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalni* kfUlll Pisem- Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar-
tonov naprej poŠt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Katne MenzeL Dunaj VL, Stomptnjane 49 K, 2. Steck.
4>
o. «
f* O
2 9 Q e>
o cr
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernov« ulica 4.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske prentogokopne dražbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne in podorne trdote daleč nadkriljujocl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala H08
raznih  nradov  in naj siovitej ših  tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlf
za gospode is gospe so najbolj priletel, lični te najboljše kakovosti«   Naprodaj samo prt
i JULIJI STOR, Ljubljana
* Prešernova ulica St L
^    OovsserskJ čevlji za tnriste, higOonlCnl čevlji za otroke Jn Laip-teanisr£o?iJL
V.
J^C3C JiL-^c. j»c     )c je )c iSl
m
m
5fl
posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
It
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklao nad X 800.000.
brez odbitka rentnega Pavka. Ustanovljena leta 1881.
g************   UWWWWWWgW*WXY
Stran 8.
»smvriiM^Kf nakou* anc n. avgusta i^id.
Vojne in platnene uniforme
zgototovljenih : in po meri :
J os. Hojina
Ljubljana, — Franca Jožefa cesta štev. 3. s
i   Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1914:
s:     K 202,841.494-—. ss
O* kar.
Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. julija 1915:
K 85,944.552-—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunajn. — Ustanovljena «6*. - 29 podražile   Vogal MU Wl Petra Kita (l Hili MOBM ClDMalil
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje. 4 15
NajkulantnejŠe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravillsce c, kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila tn nakazila v Ameriko in Iz Amerike. Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. MTFrzoJavke: Prometna banka LJubljana. - Telelon stev. 41
Ijnbljana, Sodna ulica.
Podpirajte donrafo industrija!
Staro ne ga vlce so coao podpletnjeio I
Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cone veliko nižje.
f    Sprejmem 2 dobro izurjena
proti dobri plkči. Nastop lahko takoj.
Emerik Štricel,
dimnikarski mojster,
Ljubltana, Sv. Petra cesta št. 33.
naassai
Zaloga pohištva in tapetniškega
i
blaga.
Mizarstvo.
i
Popolna spalna oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 nočni i omarici  in 1 umivalnik s marm. ploščo in ogledalom K 350—,
Jamči se za solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modemih slik.
Zahtevajte
zsstonj in noštninč prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, ur, zlatnine in srebrnine. glasbil,
orožja i. t d.   i. t d. ■t  Prva tvornica ur n
JIH KOMO, t. kr. dvsr. dobavitelj. Most 884. (Češko).
Nikljasta ankerica K 3 80, boljše kakovosti K 4 20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 480, s Švicar, kolesjem m sidro K 5 — Vojne spominske ure K 5*50, 6—, radijeve žepne ure K 8*50, nikljasta budiika K 2*90. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
^=g=>- Otroški vozički. —
J. Pogačnik, JLjubljana, }/[arije Jeremije cesta št. 13-m*f8.
iBBnanVBnSBBBBSBSSBVBBBBS^
Priporočamo *pecliaJx3.o
dfiinslio m otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
Krištof ic-Bucar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejše    BaT  KOSTUME Najnovejša
i  Plašče, jope Žalne — domaće obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete.
KRILA
UnuiRE UUlKMie II UUIKAE 21II
Eigienično perilo In drage potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo, "na
vseh dežela izposluje inženir 362
HJJSr oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., nlarlahllferstrasse št. 37.
1 T m^^i.rtttM^i1.ni^^fnr^^^^trSfTii.iTi
Usta-novljeno L1841
Tni sijiifi tov.
333sssssss5^
Telefon Številki 154,
črlcosllkaria, lakirana, slav&oa
Prodajalnica:
Miklošičeva ulica št. 6,
nasproti hotela „Union".
imni
BERL!
ii pilishen pleskarja:. I
41 M
Delavnica i S
Igriška ulica štev. 6. j§
Električna sila.
Viktor Bajt
Seleoburgova uL i mm slame poste.
Šopki, venci j> trakov;  :n napisi r*;* izdelujejo po na|aii?Ut cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suniti vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt. cvetlični salon, Ljubljana.
ORCEVA
ADLERmES-KI
so pa res
NAJBOLJŠA!
trgovina s kolesi in deli
LJUBLJANA
nARije Terezije CktaS^
SV£T"T)asproliK0UZ£J>i
Mestna hranilnica
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000'—
Vlog...................m 44,500.000-—
Rezervnega zaklada............ .   „    1,330.000*—
/      / brez odbitka. Hranilnilnica je pnpilarno varna in
2/0
stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlede.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«*/, obrestim in najmanj *I*"U amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
134
09
49
8718