Leto LXXIV HubttaiMi« sobota 4* Jasoarja Cena Din Izhaja rsaJk dan popoldne izvzemal nedelj« ta praznik«. — vrst * Din 2. do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 800 vrst A Dte a. _ vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. tnaeratnl davek posebej. — »81oven*Jd Narodi velja mesečno v Jugoslaviji Din 14«—, sa Inozemstvo Din UKEDNttTVO Of LJUBLJANA. it. i talce: MARIBOR, Grajski trs; M. T - NOVO MESTO, Ljubljanska kt_ 26 — <.!15l«JE». eeJjako uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1. telefon st. 05; podruluies uprave: Kocenovs uL 2. telefon it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVaTNJ GRADEC Slomškov trg a, — Postna hranilnica ▼ LJubljani tU 10.351. Priprauljajo se odločilni dogodki Po včerajšnjem naskoku britanskih čet na obrambne črte okoli Bardije ]avl]a]o Angleži, da se operacije uspešno razvijajo in da so zajeli pet tisoč ujetnikov - Avstralski vojni minister sodi, da bo s padcem Bardije odločena volna v Afriki KAIRO, 4. jan s. (Reuterv Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vziiodu je objavilo snoči naslednji posebni komunike: Operacije pri Bardiji se uspešno razbijajo Doslej smo zajeli nad 5000 ujetnikov Kairo, 4. jan. AA (Reuter) Angleško vrhovno poveljstvo na Bližnjem vzhodu je objavilo naslednje uradno poročilo: V prejšnji noči in včeraj ves dan so angleška letala staLno bombardirala utrdbe pri Bardijl. Ugotovili so velike požare in povzročena škoda je velika. Vse to je bilo ugotovljeno s fotografskimi posnetki. Človečkih žrtev na angleški strani ni bilo. prav tako pa ni bilo sestreljene nobeno letalo. Kairo, 4. jan. s. (Reuter). Vest o pričet-ku napada na bardijski utrjeni sistem je včeraj prvič javil uradni komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzho du, ki je poročal, da so včeraj zjutraj avstralske čete s podporo tankov vdrle v en sektor utrdbenega sistema. Iz tega poročila še ni bilo razvidno, če ima avstralski napad samo lokalen značaj ali pa gre že za začetek glavnega napada na Bardijo. Kakor pa je razvidno iz posebnega komunikeja poveljstva na Bližnjem vzhodu, so avstralske čete že pri prvem napadu včeraj zaiele nad 5000 ujetnikov, to je po angleških cenitvah četrtino ali šestino celotne italijanske ear-nizije v Bardiji. Iz tega se more sklepati, da je bil včerajšnji uspeh avstralske voi5ke večieca značaja. O včerajšnjih operacijah lavlja nekaj podrobnosti posebni poročevalec agencije Associated Press na bojišču. Avstralci so napadli včerai ziutrai bardiiski obrambni pas na njegovem južnozanadnem delu. to-rei tam, kjer sega naidalie v libijsko ozcmMe. To ie menda povzročilo, da so bili Italijan! od napada menda popolnoma presenečeni. £e dor»nMrie so av^+ra1ske Če+e prodrle dokaj globoko v utrdbeni sistem. Preden se le napad pričel, so mornarica letalstvo in težko topništvo na kopnem s si!ov't:m bombarH;raniem R^dMe priora-vili akciio. An^e^Ve vnlne ladfe so z morske strani nhcrrelievaTe bardiisko pristanišče, an^eška letala pa so ves dan v četrtek in vso noč od srede na četr*ek metala hr>mr*» na FardHn In oVn^SVe frdnia-ve Ti letački nanirii so bili po mnenju oč:\^dcev med naihu^mi. kar so jih v c3acfv-ipnipj-p potekli voine an?V5ka letaka STjToh izved'a na Bližnjem vzhodu Angleški bomb^'ki so vt«*1* na R"*TdWo več ton eksplozivnih in za^i^a^nih bomb ter so povzročili D^nre in eksplozije v skladišč'**! in zgradbah. Kakor poročajo. 1e avstralska voiska tudi sama izved'.a vse priprave za napad na Bardiio. Avstralske izvidnice so bile več tednov ra de'u Predr'e so ponovno mestoma za zunanji obroč hardiiskera ob-ramb^ofra sistema ter so nabra'e zelo važne informacije o polozabi utrdb za1e*e pa tudi mnogo itali"an^k'h u"er-»;knv. ki so na to s svovmi izpovedmi dali nove informacije. Avstralski vo"aki so na iz-vidniških pohodih mestoma osebno izmerili pasti proti tankom m druge obrambne nanrave okoli Bardne. O bardnskem obrambnem sistemu raz-po^ga anff'eška vo'^ka sedai z naslednji-mi infoTm^ei "ami: Utrdbe t^^io v polkrogu okoli p-^rd'^e «ame. utrdbeni nas se pr'čenia nekako 20 km izven Bardiie. severen/p."* "dno ob mor«ki oboli, teče nato y ^Ot^n-iosr* T>ii5č^T*e ip ^ncp*P oHo'o ZO- pet sedem kilometrov južnovzhndno od me^+a Znnan'i nas tvor" okoli 40 manjših trdnjavic, ki so m^^Vil nov^^^e z g(v-<:nii nT**=",raiam1 bodeče f*oe \7n proti Grčiji Berttn, 4 ian AA (DNB) »Der.'sche Diplomatische Politische Kore^po' denz« niše. Poročita, da bo morala Anglija računati z nem^k'rm letalskim silami 'udi na Sredozemskem morju, je vzbudilo -aznmljivc vznemrjenost Zdi se. da v L -»d nn verjeli, da bo nemško letaistvo na »topak-vključno le na severu Oč'vidno so pri tem v Angliji p- zab'lv da frcd'darnust ki veže Nemčijo Queen Elisabeth« bo is Capetowna odplula dalje 7 nuni smeri Verjetno Je na poti v Avstralijo ln bo najbrže enako kakor mnogo drugih angleških parnikov služila za prevoz vojaštva na Bližnji vzhod. Špansko živo srebro za Japonsko New York, 4. jan. A A. Japonska je pred nedavnim kupila v Španiji 8.000 steklenic živega srebra po 200 dolarjev za vsako steklenico. Narod brez otrok f* narod brez bodočnosti Francija- najpomembnejši činitelj na kontinentu Švicarska sodba o boifoB vlogi Francl|e, brss katare se v Afriki me more nič spoditi i rižka vlada Iskreno žen, a M I bilo mo- 1 fjoče pošiljati atvl!a v Francijo, zlasti pa mleko ln adravlla, Leahy Je ae rekel, da je pri odhodu ta Waahingtona prišel do prepričanja, da bo to vprašanje knaata urejeno, ker ae pogaianja a pristojnimi oblastmi odlično razvijajo. Preosnova francoske vlade? Vichy% 4. jan. p Ker je dotedanji drsev-ni podtajnik pri ministrskem predsedstvu Baudoin podal ostavko, je rnaršafl Petain sklenil izvesti popolno preosnovo svoje vlade. Da okrepi woj režim, je maršal Petain sklenil poveriti vse vladn posle odboru trojice, ki ga tvorijo admiral Darlan. general HuntzmijcT m Flandin Admira' Darlan ie tudi določen za Peta tnovega naslednika in bo O tem radan po seben zakrn Admiral Darlan bo poleg dosedanjega resoria vojne mornarice prevzel rudi rmale notranjega ministra. General Huntzinger ki ie zavzema! doslej položaj vojnega ministra, bo prevzel vse posle, nanašajoče se na državno obra m bo. Zunanji minister Flandin bo poleg zunanjega resora prevzel tudi ministrstvo za g ospod a rst vo Dosedanje posle državnega podtajnika Baudoina kot vrhovnega sefa propagande in tiska bo prevzel poseben ddelek. ki bo priključen ministrskemu predsed^Tvu. V merodainib krogib iziavljajo. da ostavka Baudoina ni v zvezi t francosko nemškimi razgovori in da Baudoin rudi ni podal ostavke na zahtevo Nemcev. Sem, 4 jan. A A (rit vas) sjoumaj de Gcnev©« piše o po'otsju Francije in pravi med drugim: Naj bo danea Francija ie tako izmučena, vendar ostaja ar naprej najpomembnejša med ostalimi čuVelji na kontinentu List predvideva francoski' posredovanje v spo padu List omenja na*o osebne delovanje marša'a Petaina irr ugotavlja, »da se ie v zadnjih mesecih mednarodni položaj Francije okrepil.« List pi*e: »Kadar brdo narodi izmučeni Tara-di bitk, tedaj se bodo raccii pogajat' in tedaj bode Franci j«- pova^Mi. da prevzame koristno vlogo, kajti po besedah pred scdn'ka K<> sevelta je to velika država, iti bi lahko bila nepristranski rh^sredovalec \ Evropi V mednarodno nolrik«- bi lahke prinesla zmernost m pravičen sporazum Računati je treba z moralno ila na ozemlju balkanskih držav ki jih ne bo zajel vojni požar temveč na drugih obalah Sredozemskega področia. Tako približno je treba razumeti prihod Fiiova v Nemčijo Včeraj so bile celo razširjene vesti da je prišlo do sestanka med Fikrvim in vodi'nimi nemškimi osebnostmi v kraju, ki je bil že mnogokrat omenjen v zvezi z zadnjimi poBričninv dogodki (najbrž Salzburg) Dasi vest dozdaj še ni bila potr i ena. vendar se zdi veTjetna. Vse te domneve se s strani merodajnih krogov ne potrjujejo in tudi ne demantira jo. Službeni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sc ne more spuščati v stvari, ki so popolnoma vojaške narave in bo, kakor kaže, spet imelo nemško orožje giavno besedo. Vsekakor to ne pomeni, da bo nemška diplomacija miroval*, ker se je pokazala kot instrument vojne skoro v isti meri kakor armada na bojiščih. Zato je poleg velikih dogodkov pričakovati, da bo nemška diplomacija priredila nova presenečenja. Dunaj, 4 jan. e. Kakor izve Transkotiti-nental Press, je dr Filov konzultiral včeraj popoldne slavnega dunajskega internista vseučiliškega profesorja dr Eppingerja Prav tako bo tudi njegova Žena na Dunaju konzultirala zdravnike. Kaj pravijo v Sofiji Sofija, 4. jan. e. V zvezi z bivanjem predsednika vlade dr FrV/va na Dunaju m o možnostih političnih razgovorov, se ▼ tukajšnjih krogih najodločnejše demantirajo vse verzije Na službenem mestu trdijo, da je Filov od pot oa a' na Dunaj samo v svrho zdravniške konzultacije, ke** je zares* resno bolan. Na istem mestu pravi io, da se politični momenti nisc tako spremenili, da bi bilo potrebno da bi bolni predsednik vlade vodil v inozemstvu razgovore zlasti k«~ je nedavno imel razgovore s Hitlerjem Neka dobro obveščena p*lirična oseba, se strinja s tem mnenjem službenega mesta in smatra, da Filcv sedai na Dunaju nima nobene politične misije. Ista oseba pa ne izključuje možnosti, da se F lov ko* pred sednik vlade pc adi razmer lahko sestane z nemškimi minis/tri m n- izJcfjnčeno da se bodo na tem sestanku raz motri vala politična vprašanja. Turki za svojo svobodo Carigrad. 4 jan. a (Reuter) List »Ulus« komentira Churchilovo poslanico turškemu narodu ter pravi: Onim. ki vprašujejo zakaj se Turčija pripravlja m zakaj ie prijateljica AngHje povemo da hočemo Turki svobodo svojega nar *da 'n vseh narodov, ki spadajo v našo varnostno corio Mir v področju Sredozemna in Bližnjega vzho da je mogoče ohraniti samo s sodelovanjem Pravdic in t nekem drugam batu baje Stalin objavil nekakšno isjavo ali novoletno poslanico, v kateri anallatra mednarodni položaj. Tam je poobiaaeena izjavio, da so ta poročila popolnoma Izmišljene, M*skva. 4. Jan a (Columbia B. 8.) Pomota v poročilih o Stalinovi novoletni poslanici v >Pravdi« je nastala zato. kar so maki Usti 1 januarja objavili Stalinovo pismo komunistični mladini. Id pa je bilo objavljeno ia Ista 1038. Ruatt Usti pa pri- našajo asdaj takratno Stalinovo izjavo, nekako kot geslo, ki naj v ivovern letu vodi Rusijo. Čeravno Stalinova Izjava torej ni nova, je vzbuc'ila znatno pozornost v mednarodnih krogih. Ta izjava namreč govori o potrebi mobilizacije vseh atl v Rusiji, da ae prepreci vsa k motnost napada na rusko državo. Seveda je bila ta tajava leta 1038 podana v po v seru drugačnem mednarodnem položaju Prav to pa vzriija pozornost, ker ae zdi da ae sedai vračajo merodajni ruski krngl zopet k podobni presoji položaja, kakor tedaj. Tretji napad na Kremen Preteklo noč ao angleiki bombniki zopet napadli Bremen — NemSka letala ao bombardirala neko mesto v zapadni Angliji, pa tudi London London, 4. jan a (Reuter) Letalsko mi-i strstvo javlja: Preteklo noč ao bombniki voinega letal stva že tretjo noč za p* redoma 'rvedli močan in koncentričen napad na Bremen Povzročenih je bilo mnogo požare v, ki so goreli še ob koncu napada. London, 4. jan. a (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da je napad na Bremen v noči od četrtka na petek trajal od 20. pa do zore. Bombardirane ao b le zlasti ladjedelnice »Atlas«, industrijske naprave v bližini kolodvora in glavni kolodvor sam Izbruhnili so zopet ogromni podari. Neko angleško letalo se je apustrio samo 15 m na nemško baterijo žarometov ter je tri žaromete razdejalo s strojniškim ognjem. Nemški bombniki nad Anglijo London, 4. jan. a (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javlja v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Glavni sovražni letalski napad preteklo noč je veljal nekemu mestu v zapadni Angliji (najbrže BristcJ op ur.). Napad je bil dolgotrajen. Eksplozivne bombe in požari so povzročili znatno škodo na zgradbah. Vsi požari pa so sedaj pod kontrolo. Več oseb je bilo pri napadu ubitih in ranjenih, toda skupno število žrtev ni preveliko. Bombe so btie v teku noč« vržene rudi na razne druge dele države, toda Skoda je povsod majhna in o človeških žrtvah ni poroČiL London, 4. jan a (Reuter). Glavni objekt nemških leta'skih napadov preteklo noč je bilo neko mesto v zapadni Angliji Nanad je trajal več ur m je povzročil znatno Škodo na imetju Nemška letala so vrgla ve* liko število zlasti zazidalnih bomb ter tudi eksplozivne bombe. Kakor javljajo, pa so novoustanovljeni oddelki požarnih čuvajev 9 takojšnjo akcijo preprečili požare v mno g'h velikih zgradbah Bombe sc bile ponoči vržene tudi na London, toda Škoda ie majhna m človeških žrtev je bilo zeflc malo. London, 4 ian s (Reuter). V smisflu nove vladne odredbe bodo pri straži proti razširjenju požarov pri sovražnih leta'«*kih napadih ^odelova'e tudi posebne izvidnice skavtov Te izvidnice bodo »ustavljene iz pet do sest dečkov starih po IS do 16 let Kdo bombardira Irsko? New York. 4. jan. s. (Ass Press) Ameriškim novinarjem je bilo snoč- aa mero dajnem mestu v Berlinu sporočeno, da nemška letala vsekakor niso metala bomb na Irsko. Po nermk*-m mnenju so bile bombe, ki so bile vržene angleške ali pa so jih Angleži ponaredili kot nemške Nobeno nemške letalo n1 bilo v času napa dov. kakor izjavi -a jo v nemških uradnih krogih, nad Irsko. Dubtin, 4 jan. a (Reuter). Vodilni irski list »lriscb independence« fcoinent;ra nedavne pou* vne letalske napade na irsko ter pravi, da tu ie ni mogoče več verjeti, da bi slo samo za pomoto. Irska "se bliža resnim časom. List ?*veruje, da naj bi bil zaradi teh letalskih napadov sklican irski parlament m da naj bi ostal zbran tdiko časa dokler ti napadi ne bi bili razčiščeni. Nova vrsta vojnih ladij London, 4. jan. AA. (Reuter). Angleška mornarica je začela uvajati novo vrsto vojnih ladij v borbi proti sovražnim podmornicam. Te nove ladje imajo neke posebne vrate točne naprave. 2e v začetku te vojne je bilo jasno, da potrebuje angleško vojno brodovje veliko število malih ladij za zaščito trgovskih pamikov in so take vrste ladje v začetku vojne že bile oborožene v ta namen, niso pa imele zadostne hitrosti Zaradi tega so začeli graditi novo vrsto ladij in ko so to novo vrsto popolnoma izdelali v načrtih, so jih poleg Anglije naročili tudi v tujini. Te ladje sedaj že prihajajo v Anglijo in nastopajo v borbah. Na teh ladjah je 50 do 60 mornarjev posadke in 3 častniki. Ladje so oborožene s topovi proti podmornica min s protiletalskimi topovi. Te ladje sedaz že pomagajo rušilcem v Atlantskem oceanu in krožijo po morjih noč in dan in so dosegle že zelo dobre rezultate. Snežne razmere Poročilo TPZ v T.fnhHanl »n Mariboru, SPD 4. januarja 1041 Rateče-Planlca 870 m: —3, sneži, 60 cm snega, prsič Planica-Slatna 950 m: —4, sneži, 70 cm snega, prsič Podkoren 800 m: —2, sneži, 60 cm snega, prSič Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —4, sneži, 52 cm snega, prsič Bled 501 m: — 1, 35 cm snega Pokljuka 1300 m: —3, sneži, 70 cm snega, pršič Bohinj-Zlatorog; 530 m: —2, sneži, 30 cm snega, prsič Dom na Kom nI 1520 m: —3, sneži, 70 cm snega pršič Valvasorjev d°m 1180 m: —2, megleno, 50 eni snega Dom na Kofcah 1500 m: —3. sneži, 60 cm snega, prsič Trtic 486 ms —1, sneži, 30 cm snega, prSič uoii. aa Krvavcu 1700 ms —2, sneži, 75 cm snega, prsič Koča aa Veliki planini 1558 ms —2. sneži, 45 cm snega prbič Kamniška Bistrica 601 m: —2, sneži, 14 cm snega, pršič jezarako 890 ms —0. aneal, 28 cm prate škofa Loka 350 m: —1. sneži. 18 cm južen Polževo 819 m: —5, sneti, 15 cm prsič Sodra*ioa 850 m: —4, sneži, 18 cm pršič Kare«rek 883 m: —7, sneži. 25 cm snega, prsič Rim« k t vrelec 580 ms —ft, tmeat, 40 cm snega, pršič Peca 1654 m: 0, sneti, 85 cm aaega, prilč Rogaška Slatina 838 m: —l, noti, 15 cm snega, pršič Maribor 874 ms —8, sneti, 13 cm snega, prsič. Santos« je bila pred letom po 73 din, zdaj je po 86 do 96 din. Kava »Rio« je zdaj po 84 do 92 din kg, pred letom je bila po 62 din Pražena kava I. vrste je po 120 do 138 din, II. vrste po 108 do 120 din. Pred letom je bila I. vrste po 123 in druge vrste po 87 din kg. — Jedilno olje je bilo pred letom po 19, zdaj pa po 25.50 din liter. — Testenine so zdaj po 10 do 20 din, pred letom so pa bile po 8 do 14.5 din. Moka, kruh Med vsemi živili se je sorazmerno najbolj podražila pecivna moka. Lani januarja je bila fina pšenična moka še po 3,80 din, med tem ko je zdaj po 8 do 9 din Podražila se je torej za nad 250%! Tudi koruzna moka je zelo draga v primeri s cenami prejšnja leta. Lani je bila zelo dobra letina, predlanskim (1939) so pa pridelali malo koruze, vendar je bila lani koruzna moka mnogo cenejša kakor zdaj: po 2 din, zdaj je pa po 4 do 5 din. Med mlevskimi izdelki sta najdražja ajdova moka in pšenični zdrob, po 9 do 10 din kg. Pred letom je bil pšenični zdrob po 4.75 din in ajdova moka I. vrste po 5 din. — Sorazmerno s podražitvijo moke se je seveda podražil tudi kruh. V povojnih letih kruh še ni bil tako drag kakor zdaj. ko prodajajo belega po 8 din. toda ne niti kg. temveč le 96 dkg. Pred letom je bil beli kruh po 4.8 din. predlanskim po 4.25 in 1. 1938 po 4.50 din. Polbeli (v kakovosti enotnega) je bil pred letom po 4.40 din. med tem ko je zdaj kruh Iz zmesi bele Razstava Dušana Petriča Prvič se je predstavil javnosti z zbirko oljnatih slik, med katerimi so posebno dobri portreti LJubljana 4. januarja V Obersnelovt galeriji na Gosposvetski cesti je bila z novim letom otvorjena razstava Dušana Petriča, ki se je prvrč predstavil ljubljanski javnosti s 50 oljL Du*rm Petrič ie študiral akademi-io v Pra- gi, jto je iZbrunnUa sedanja vojna, zaradi farednih razmer na Češkoslovaškem je bil primoran prekiniti studij in se vrniti v domovino. Doma. v Ljubljani je z vso vnemo nadaljeval pričeto slikarsko delo. Odpravil ae je medtem tudi na Jadran, od koder je prinesel nekaj olj, odpravil se tudi na slovensko deželo, kjer si je poiskal nekaj zanimivih krajinskih motivov. V dveh sobah galerije je razstavil svoja dela in s tem opozoril umetnost ljubečo javnost nase. Razstavljalec Se ni dovršil akademije, toda že v Pragi se je mnogo udejstvoval samostojno, saj je moral živeti ln zaradi tega delati tudi za .prodajo izven akademije. Tako se je Dušan Petrič nekako osamosvojil že v študijski dobi in čeprav nima diplome v žepu. ie lahko razstavil javno prvo večjo zbirko, kajti ni nobenega dvoma, da je talentiran slikar in da obeta mnogo. Sam se pa najbolj dobro zaveda, da Je pred njim še dolga pot. na kateri bodo njegove sposobnosti še močno preizkušene. Posebno pozornost vzbujajo razstavljeni portreti. Vse kaže, da bomo dobili s Petričem dobrega portretista. Portretiral je svojo mater ln svojega očeta ter sestro m samega sebe. Vsa ta olja so dobra. Poleg tega ima še nekaj dmgih portretov, ki so izredno živi, tako portret pokojnega p rim arija dr. Derganca, portret Don Iva portret lastnika galerije Obersnela in druge. V nekaterih delih se pač vidi vpliv praškega slikarskega milje-ja in njegovih umetniških struj, toda tendenca za samostojno oblikovanje je v Pet-ričevih boljših delih že prav izrazita, Kot vstopnino pobira galerija 1 din. ker je razBtavijalec hotel opraviti obenem tudi dobro delo. Denar iz vstopnine je namenil nekemu svojemu bolnemu tovarišu, ki študira medicino. Mnogo obetajoči slikar zasluži vso pozornost naše javnosti. Naši sadjarji so zborovali Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega duitva Ljubljana I Ljubljana. 4 januarja. V soboto 21. decembra je imela svoj letni občni zbor podružnica SVD Ljubljana L, ki je izmed 321 podružnic tega društva na j močne j.-a, saj šteje 406 članov. Občni zbor je otvoril in vodrl predsednik dr. Spiller- Muvs, ki je podal kratek pregled o delu in doseženih uspehih Podružnična frakcija so njena priljubljena m številno obiskana predavanja v zimski dobi, na katerih podajajo strokovnjaki udeležencem strokovni pouk in ki so vsak torek v kemijski predavalnici !. drž. realne jtmnazije v Vegovi ulici Posebno mnogo zanmanja je zbudil letos vrtnarski tečaj za las-tnke ma ih vrtov, ki se je pričel meseca novembra in nudi udeležencem podroben pouk iz ze^njadarstva, sadjarstva in cvetličarstva, cilj pa mu je. da usposobi čim več !astn:kov bodisi še tako majhnih xem!ji?č. da jih plodonosno obde'ajo, kar postaja nujno spričo vedno težjih prehra-ajcvain.h razmer. Podružnica pa tudi de- jansko pomaga svojim Slanom s tem. da jim opravlja zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja, ali pa jim vsaj posoja škropilnice in dobavlja po znižanih cenah škropiva. V to svrho si je nabavila že večje število prenosnih in prevoznih škropilnic. Ima pa v programu se mnogo načrtov kakor vzorna vrtna naselja za delavce in nameščence, drevesnico in dr. Izvršitev teh načrtov je seveda odvisna od mnogih okoliščin, predvsem od podpor, ki bi jih javni faktorji morali v večji meri nuditi njenim socialnim m gospodarsko pospeševalnim stremljenjem. Podružnica Ljubljana I se tudi trudi, da bi povezala sadjarske in vrtnarske podružnice mesta Ljubljane in okolice, ker imajo enake interese in potrebe, k skupnemu delu v vrtnarsko okrožje, Id bi se lahko lotilo uspešno zgoraj navedenih nalog. Končno se je predsednik spomnil vseh dobrotnikov in pospcševateljev ter izrekel v imenu podružnice zahvalo banaki upravi in mestnemu poglavarstvu sa pšenične ln koruzne moke po 6 din 94 dkg. tako zvani ljudski kruh pa po 5 din kg. Razen tega je zdaj naprodaj še kruh iz krušne pšenične in koruzne moke po 5 din kg Ni pa črnega, rženega kruha, ki je bil pred letom po 4.20 din. Beli kruh je bil v Ljubljani najcenejši l. 1935., po 4 din. najdražji pa, če ne upoštevamo sedanje najvišje cene, 1. 1923. ko je znašala povprečna letna cena 7.27 din kg. Mleko, maslo, mast V zadnjem letu so se občutno podražile vse vrste zabel, kar velja tudi za mleko ln mlečne izdelke, kolikor jih uporabljamo kot zabelo. Povprečna cena mleka je bila lan. januarja 2.25 din liter. Zdaj je mleko po 2.5 do 3 din. Najdražje je bilo mleko 1. 1923., ko je znašala povprečna cena 3.94 din. Najcenejše pa je bilo 1. 1937., povprečno 2 riin Maslo je bilo včasih še dražje kakor je zdaj; 1. 1923 je znašala povprečna cena surovega masla 56.53 din, čajnega pa celo 74.36 din. Najcenejše je bilo maslo 1. 1935, surovo .po 21.5 in čajno po 28 33 din. Zdaj je surovo maslo po 40 do 46, kuhano po 48 do 52 ln čajno po 48 do 56 din. Lani januarja je bilo surovo maslo po 31 din, kuhano po 34 in čajno po 37 din kg. — Svinjska mast je zdaj po 28 din, pred letom je bila po 21.5 in leta 1923, ko je bila najdražja v povojnih letih, po 41.52 din kg. Najcenejša je bila L 1935. povprečno po 16.63 din kg. Krompir, fižol V povojnih letih krompir še ni bil dražji kakor zdaj. Pred letom je bil po 1.75 din kg. zdaj je po 1.50 do 2 din. Najcenejši je bil krompir 1. 1936, ko je znašala povprečna letna cena le 59 par. Precej drag je bil tudi 1. 1923, ko je znašala povprečna cena 1.65 din kg. Predlanskim je znašala povprečna cena krompirja 75 par. — Luščeni fižol je zdaj po 6 do 8 din kg, pred letom je bil po 6.5 din, predlanskim po 4.5 in 1. 1938 po 3.5 din. Ta pregled cen nam kaže, da so se najbolj podražila prav najvažnejša živila, predvsem moka, kruh, krompir, meso in mast. naklonjene podpore, ravnateljstvu I. drž. realne gimnazije in Kmetijski družbi za prepustitev predavalnice oz. sejne sobe, posebno pa se je zahvalil vsem »g predavateljem za njih požrtvovalnost in vsem ljubljanskim dnevnikom za njihovo poročanje o podružničnem delovanju. Sledilo je tajniško in b!agajnii3co poročilo. Zanimivo je bilo poročilo predsednika vrtnarskega odseka, iz katerega so se zrcaliti njegovi uspehi, med katerimi je največji cvetlična razstava na ljubljanskem jesenskem veiesejmu, ki je bila po večini njtgovo delo in ki jo je obiskala tud; delegacija Hortikulturnega društva iz Zagreba Po soglasno odboru podeljeni razrednici sc bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Spi'l^r -Muvs Fran za podpredsednika prof. Lov še Anton, v odbor pa ing. Bajec Josip, Barle Ružka. Dren i g Teodor, Jermol Josip, Kaluža Anton. ing. Levstik Josip, Ložar Avgust, Pirnat Franc. Olup Josip, Šimenc Vinko. Šlajmer Josip in Zelenik Franc; preglednikom računov sta bila določena nadzornik Josip Štreketj in Anton SušterSič. Razpravljali so se še predlogi za občni zbor osrednjega društva in razne slučajnosti, na kar je predsednik zaključi' občni zbor, želeč udeležencem in vsemu članstvu vesel božič in srečno novo leto. Iz Trbovelf — Krsti, poroke In smrti. V Trbovljah so bili krščeni: Cestnik Silva, Skvarca Bog dan, Vivod Ivana, Puntar Jožica, fiikovec Pavla, Goljuf Janez, Suhadolčan Jožef, Erjavec Silva. Petretič Friderika, Obreza Janez. Kralj Mihaela, — Poročili so se: Draksler Vladimir, trgovski pomočnik ln Potisek Štefanija, šivilja; Doberšek Mihael rudar in Dolar Rozalija, zasebni ca; Zidan -šek Franc, rudniški kovač in Podgrajšek Terezija, zasebnica; Buneta Mile, frizer in Flere Marta, vezilja; Smidhofer Stanislav, rudar. In Smolar Marija, delavka; Merela Ivan, rudar in Glavar Ivana, zasebnica; Klančišar fitefan, rudar in Virant Amalija, zasebnica; Barovič Jožef, rudniški klepar, in Koder Angela, rudarjeva hči; Ur-banija Franc, rudar in Brleč Ivanka, rudarjeva hči; Žibert Alojz, rudar in Žibert Alojz, rudar in žibert Ana, rudarjeva hči; Peško Karel, rudniški delavec in Lokač fitefanija, šivilja; Rozin Gvidon, slušatelj tehnike in Skrinj ar Matilda, zobotehnlca; Zorko Stanislav, rudniški slikar in Kani-žar Danijela, rudarjeva hči; Kukerberg Andrej, gostilničar in Levak Maksimilijana, posestnikova hči; Cahun Maka, pekovski mojster in Premeru Frančiška, zasebnica. Bilo srečno! —Umrli so: Jankovič Rudolf, brezposelni delavec, 19 let, Bočko Marija, zasebnica, 61 let; Krulej Pavel, postni upravitelj v pokoju, 84 let; Mlinar Frančiška roj. Lipovšek, vdova po rudarju, 59 let; Bartol j Franc, upokojeni rudar, 79 let; Sčurk Ivan, rudar 45 let; Pivk Marija, roj. fipehar, vdova po ataroupokojen-cu, 76 let, Borstnar Ignac, rudar, 56 let; Hočevar Ivan. upskojenee-rudar. Nase ao-žalje! — Namesto venca na grob pok. Josipa Hancka Je darovala gospa Neža Pravdič , 100 din trboveljski podružnici dril Meto- | KINO SLOGA* tel. 27-30 DANES PREMIERA Warner Bros. kriminalnega filma VSAKO JUTRO UMIRAM.•• V gL vlogah James Cagnev in George Rnft, dva velika filmska umetnika v svojih najdovrsenejših igralskih kreacijah. Globoka socijalna drama o mladem obupancu, ki so mu propadle vse nade. pa vendar še ni obupal, da se reši iz ječe. Močna realna vsebina tega filma gane globoko slehernega gledalca! Za mladino Izpod 17 let film ni primeren! Ob 16., 19. in 21. url. MATINEJA danes ob 14.30 uri, v nedeljo in ponedeljek ob 10.30 uri CIRKUS BRATOV MARX Zabavna in vesela filmska komedija BALALAJKA NAJLEPŠI FILM SEZONE Predstave danes ob 16., 19. ln 21. uri, v nedeljo Ln na praznik ob 10.30 dop. (znižane cene), ob 15., 17., 19.. in 21. RLNO UNION — TEL. 22-21 Zaradi stalnega preogromnega navala pri blagajni se do preklica ne morejo sprejemati telefonična naročila vstopnic d ove družbe v počastitev spomina plemenitega pokojnika. Iskrena hvala! — Občina je sicer pred dnevi prepovedala sankanje in drsanje po naših cestah, vendar izgleda, da so vsi oblastveni ukrepi in stopilo sneg. na cestah pa je zamrznilo in snočnji novi sneg je pokril led. Mladina se zopet sanka in drsa po vseh cestah ki vodijo s pobočij v dolino in izgleda, da res ni pri nas prikladnejšega mesta za zimski sport kot baš tam. kjer je cestni promet najbolj živ! Posebno priljubljena je cesta od Terezije preko Petelinove vasi in ona proti Božiču. Obe sta ena sama drsardca in ob strmih delih prav neprestopni! Ljudje padajo drug za drugim in čudno, da se ni zgodila še resnejša nezgoda! Mladi smučarji in sankači drvijo z vso silo tod v dolino ln na ovinkih je z njimi lahko nevarno srečanje! Drsanice pa so nevarne zlasti v nočnih urah za vse pešce, posebno za rudarje, ki hodijo s sekirami na delo. Prebivalstvo prosi občino, da se takemu početju mladine energično napravi konec. Stražniki — sedaj trna naša občina res enega celega — in orožni št vo naj bi te ceste češče nadzorovali. Obmejnim posestnikom po naj se nujno priporoči, da ceste pred svojimi hišami potresejo s pepelom. — V Trbovljah se je v letu 1940 poročilo 215 parov, rodilo se je 295, umrla sta pa 202 farana. — Nov grob. Po daljši mučni bolezni je Izdihnila v cvetu mladosti gdč. Anica Pu-stova, hčerka ugledne Pustove rodbine v Trbovljah. Mladenka je štela Šele 22 let, vendar je že dalje časa nosila v sebi kal nevarne bolezni, ki je sedaj končala njeno nadebudno mlado življenje. Pokojnica je bila dobro in pridno dekle ter se je marljivo udejstvovala v domačem gospodinjstvu. Bila je tudi vneta članica pevskega društva »Zvon«. Staršem je rana smrt ljubljene hčerke prizadejala hudo bol. K poslednjemu počitku jo je spremilo lepo število prijateljev in znancev. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, pokojnici lahko domača zemljica. Film »žena s trojnim življenjem« V njem se odlikujeta Charles Boyer in Bette Daviš Ljubljana, 4. januarja. Odkar je znano, da je ameriška družba VVarner Bross poslala v Evropo po Char-lesa Boyerja, da bi podal dostojno partnersko vlogo slavni Daviš, je filmska publika z živim pričakovanjem ugibala, kakšen uspeh bosta imela slovita umetnika kot igralski par. Oba sta rešila to vprašanje na najboljši način. Igra, kakršno podajata v »Ženi s trojnim življenjem«, je tako dovršena in silna; lika, ki ju interpretirata, tako grandiozna, edinstvena, da bo tu njun prvi skupni film z zlatimi črkami zapisan v analih svetovne filmske produkcije. Charles Boverja poznamo iz najboljših francoskih filmov. Kader njegovih oboževalcev je tako velik, da filmi, v katerih igra on, ne rabijo nobene bučne reklame, dvorane so polne strastnih in občudujoćih src... S svojo impozantno, elegantno, visoko pojavo, z velikimi, mehkimi, toda tako čustvenimi očmi in sugestivnim, 'fino modeliranim glasom fascinira vsakogar, predvsem seveda ženski svet... Kako je priljubljen med nežnim spolom, najbolj zgovorno dokazuje hrup, ki so ga dvignile francoske oboževalke zastavnega filmskega ljubimca, ko je bil pred nekaj meseci vpoklican .. . Časopisi so takrat javili, da je letnika 1891. To so smatrale za tako žalitev, da so pričele s pravcatim bojkotom proti tem nesrečnim dnevnikom. Izzvale so s tem samega Boverja, da je povedal, da je rojen 1891, da je torej 41 let star. S tem so bile zadovoljne, ker 41 let je najlepša moška doba, so rekle. Se nekaj je treba pribiti: on je prvi Ev-ropec, ki je ameziško publiko popolnoma očaral. Najbolj znani njegovi filmi so: »Intimen svet« s Claudette Colbeit, »šanghaj« z Loretto Yongovo, »Mayerling« z Danielle Darieux, »Alahov vrt« z Marleno Dietri-chovo. »Grofico \ValewskoPetarc, »Pa/veU in »Solin« odplujejo te dni na Sušak, kjer bo nato vor j en tobak, namenjen za izvoz v Ameriko. Poleg tega bodo nekateri naai večji parniki prevažali žito za mednarodni Rds-či križ. Iz dubrovniškega pristanišča je odplul v Buenos Aires nas tovorni parnik >Serafino Topić«. — PopU zalog blaga, k! spada pod zvišano trošarino. V zvezi z zvišanjem državnih trošarin je izdalo finančno ministrstvo podrejenim ustanovam navodila. Po teh navodilih bi morale biti Že 1. januarja popisane vse zaloge trošarinskega blaga pri veletrgovcih in detajlistih. Netočno prijavljanje ln zatajitev blaga bodo kaznovali kot tihotapstvo. Vsi veletrgovci in de-tajlisti so bili dolžni, da že najpozneje 2. t. m. prijavijo pristojnemu oddelku finančne kontrole zaloge blaga, ki spada pod trošarino. V prijavi bi morali označiti vrste trošarinskih predmetov in natančno količino vsake posamezne vrste. — Tega pa ni bilo mogoče izpolniti, saj je bil 1. januarja praznik, a naslednji dan ni bilo v Ljubljani niti Se »Službenih Novine, kl so objavile te predpise. Darujte za starološki »Dam slenih« zavod za odrasle slepe! Cek. rač. 14 672, »Dom slepih«. Ljubljana. _Pravilnik o prisilnem odkupa koruze. Trgovinski minister je predpisal pravilnik o prisilnem odkupu koruze. Z njim je izpopolnjena uredba o prodaji koruze. Po predpisih pravilnika so dolžne mestne občine odnosno policijske oblasti ali okrajna na«*elstva na poziv Prizada v treh dneh pozvati lastnike koruze in koruzne moke, da prijavijo svo'e zaloge. Kakor hitro bo ta poziv objavljen, lastniki ne bodo smeli prodajati več ne moke in ne koruze, kolikor je odpade na prisilni odkup. — Posadka parn'ka »Srebreno« v smrtni nevarnosti. Včeraj amo poročali, da par-iik »Srebreno«, ki je zavozil 7. p. noža Boko Kotorsko na pečine, počasi tone. Reševanje nima noben?h izgledov na uspeh» ker je morje zelo razburkano. Reševalna dela trajajo nepretrgoma že 17 dni. Zdaj gre samo še za rešitev posadke in delavcev s parnik a, ki jih je na njem 34. Vsak čas se parnik lahko potopi, ker je morje čim dalje bolj razburkano. Člani posadke in delavci morajo a pa mi It a skakati z rešil nimi pasovi v morje, iz katerega iih potem rešijo. Reševanje ie provzela vojni mornarica z gumijastimi čolni. _ Beograjski, zagrebški ln IjuMJ-nskl Cnpan pred mikrofonom. Dre vi od 20. do 20.30 bodo govorili po radiu beograjski. sagrebSi in ljubljanski župan o zimski pomoči. _ V Zagrebn p*srriono5e ne smejo pre Jemati novoletnih napitnin. Zagrebšk* poštno ravnateljstvo je opozorilo občin stvo, da je pismonošem strogo prepoveda no, prejemati novoletna darila in prosi naj mu občinstvo vsak primer kršitve te prepovedi javi. — pri nas pa je Že tradicija, da pismonoše prejemajo ob novem letu darila in s tem računajo kakor z rednim dohodkom, nekakšno trinajsto plačo. Tudi letos so pismonoše v Ljubljani prejemali skromne napitnine ob novem letu m pri nas ni prišlo nikomur na misel, da je to prepovedano. — Zdravniška vest. V imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana zdravnica v Ljubljani dr. Frančiška Boje. — Nova grobova. Včeraj le umrla v Ljubljani ga Marija Dolenc, rojena Schnerch, soproga prof dr. Me* oda Dolenca. Pogreb bo jutri ob 1530 z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu, — Po dolgi mučni bolezni je preminula včerai ga. Ana M i k 1 a v č i č vdova no vodu mest. trošarinskega linijskega urada v ook Pokoinica ie živela samo svoiim trem hčerkam katerim ie bila nadvse skrbna mati. Pogreb bo jutri ob 14. iz hiše žalosti. Einspielerjeva ulica 24 (Bežigrad) i*a Dokopališče k sv. Križu. Pok^jnicama blag -pornin, žalujočim nase iskreno sozaje. — N°va katastrska uprava. Na temelju zakona o reorganizaciji finančne uprave je Izdal finančni minister odlok, da se ustanovi za gornjegrajski srez odnosno za področje davčne uprave v Gornjem gradu nova katastrofa uprava a sedežem v Gornjem gradu. Lepa namizna jabolka nudi po ugodnih cenah »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska 7 — Iz »Službenega Usta«. »Službeni ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 2 z dne 4. t. m objavlja uredbo o spremembi zakona o notranji upravi, naredbo o kontroli izvoza živine, naredbo o kontroli izvoza lesa, lesnih Izdelkov in gozdnih proizvodov vobče. objavo o »višanju pokojnin monopolskih delavcev, objavo o spremembah pri kartah za nakup bencinske mešanice, naredbo o spremembi člena 2. nare be o spremembi lovopuata ln zaščiti redke divjadi, odločbo o razveljavi jen ju 3. odsrt čl. 10. odločbe o cenah mesa in masti, razglas o odložitvi volitev delavskih ln namesčenskih zaupnikov, popravek v odločbi bana o maksimiranju cen usnja in razne objave iz »Službenih novin«. — Promet v sibeniSkem pristanišču «anl Promet v aibeniškem pristanišču je lani zelo nazadoval. Predlanskim (1939) je bilo izvoženo iz šibeniške luke okrog 400.000 ton blaga, lan: pa samo 180.000 ton. — V Donavi od leta do leta manj 1b. Strokovnjaki so ugotovili, da je v Dunavu od leta do leta manj rib.* kakor tudi v drugih naših rekah. To so ribiči opažah že prejšnje čase. kar pa m nikogar skrbelo. Tako je znano, da zelo izumirajo ribe tudi v Savi. Po ugotovitvah strekovnjakov je zdaj v Donavi manj rib, ker je osušenega mnogo obrežnega ozemlja, dalje so čedalje bolj onečišćeni donavski pritoki in mnogo rib uničijo divji ribiči z dinamitom. Ugotovljeno je tudi, da ae Izlivajo onesnažene vode iz vojvodinskih sladkornih tovarn v Donavo. Te vo^e vsebujejo mnogo posebno škodljivih kemičnih snovi. Da je rib v Donavi čedalje manj. opažajo tudi v drugih donavskih državah. Oblačite jutri zvečer dobrodelno predstavo SOKOLA ZG. SISKA »Pesem s ceste« igrano v korist zimske pomoči — Vreme, Vremenska napoved pravi da bo oblačno in zmerno hladno vreme, sicer brez bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včerai je snežilo v Ljub jani in Mariboru, deževalo pa v Splitu. Kumboru. Zirju in Dubrovniku. Najvišja temperatura ie znašala v Kumboru 16. v Dubrovniku 15. v Splitu in Zirju 14 v Sarajevu in Visu 10. v Beogradu 6. v Mariboru 2, v Ljubljani in Zagrebu 1.0. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 757.9. temperatura je znašala —1.2, na aerodromu —2.0. v Mariboru —3. v Zagrebu 0.0, v Beogradu 4, v Sarajevu 7. na Visu 9. v Splitu 1L, v Žirju in Dubrovniku 12. v Kumboru 13. — Nesreča. Na cesti v Skofji Loki je padel 801etni posestnik Franc Podm?nik tako nesrečno, da se ie hudo pobil na glavi in si naiomil tudi kost na desni roki — V okolici Škofje Loke ie po nesrečnem naključju zavozil šofer Jože Veber v obcestni jarek. Veber ie udaril z glavo ob volan in se hujše poškodoval. — Eno leto stara hčerka delavca Jožefa Oter iz Dobrave ie doma padla na zakuri en štedilnik in dobila hude opeki ne do životu — 32-letni monter KDE Ivan Cerer se Je peljal snoči s kolesom domov v Rafolče, na cesti pa je padel in si zlomil levo ključnico. — V bolnico so prepeliali včerai popoldne tudi 61 letnega trgovskega potnika Teodora laseckega iz Ljubljane, ki ga 1e na Tvrse- vi cesti podrl nek voznik, da se je poškodoval na glavi. — Se vedno ga nimajo. OrofnOd na deželi zlasti okrog Škofje Loke, že dolgo zasledujejo 301etnega natakarja Antona Ku-čeria. ki se klati okrog brez posla m ie tudi brez stalnega bdval šča. K u čer je znan vlomilec, ki se Je zadnie čase klatil najraje okrog Škofje Loke. Družil se je tudi z drugimi vlomilci in ie z njimi vdrl pred dvema mesecema v Homanovo trgovino v PodpulfercL kjer Je bilo ukradenega za 10.000 din blaga. Kučer ae sedaj najbrž akriva nekie v ljubljanski okolci. — Občinski redar oHrelll mesarja. V Sremski vasi Kupinci sta popivala mesar Slavko Cubrilo in občinski red^r Zivan Jovanovič. Kar sta se sprla in Cubrlo Je razlgalil prsi ter zaklical svojemu tovarišu Ustreli, če me hočeš ubiti! Gortie so bili zelo presenečeni, ko Je Jovanovič pograbil lovsko puško in ustrelil Cubrilo. Zadel ^ je tako dobro, da je bil na mestu mrtev. — Brata živa zgorela. Strašna neteči se Je pripetila v planinski vasi Rude blizu Travnika. Brata Marko ln Ivan Jurišč sta *e več let žgala oglje in ga prodajala oo Bosni. Ker Je zadnje čase povpraševanje po oglju zelo veliko, sta ra Igala kar nepretrgoma V gozdu ot« si napravila kolibo, kjer sta utenocevala. Koliba je bila zvezana s kopo po tramu. V četrtek je '-jeni iz kope zajel kolibo, v kateri sta našla brata strašno smrt Tretji brat Pavel je našel Ivana in Marka mrtva na vrhu kope. Bil sta vsa zoglenela — Zagonetna smrt skladiščnika, v Zagrebu so našli mrtvega 55letnega sklad.senika Mi jo Stipolska. Bil ie že dolgo bolan in tožil je. da ga boli srce Mučil ga ie hud kašelj Pred novim letom le oa dejal sosedom, da se počuti bolje Ko so pa prišli na novega leta dan k njemu, so ga našli mrtvega Ležal ie vznak in imel je dve rani eno ob glavi drugo pa na roki Obdukcija ie pokazala da ni podlegel bolezni srca. temveč prelomu lobanje. Ni izključeno, da gre za zločin, — Zaradi selitve se proda vila z velikim sadnim vrtom ob železniški postaji na Dolenjskem. Informacije: Blelvveisova cesta št. 16 U. desno. — Smuka na Polževem spet ugodna. Vabljeni! 4-n Plesne izpopolnjevalo« vaje »GRAFIKE« se vrse se ves mesec januar vsako nedeljo od 14. ure dalje — Planinski Ve« t ni k bodo prejeli naročniki v prihodnjih dnevih. Novembrska in decembrska številka bosta tmeli obs^g štirih rednih številk ter bosta vsebovali kazalo vseh d* seda' tziA'fh 401etniko\ pla ninske revije Prva letošnja številka Pla ninskega Vestnika bo tudi v kratkem do-tlskana ter bo priključena novembrska decembrski številki iz leta 1940. Uprava Planinskega Vestnika prosi naročnike, da potrpi jo nekaj dni. ker bodo do 10 januarja zanesljivo prejeli tri številke Planinskega Vestnika hkrati. lama Madeleine diplomirana terapeutinja za govorilne, glasovne In dihalne motnje deluje na drž. šolski polikliniki. Ordinira v hotelu >Slonu« v torek, četrtek in petek od 11. do ure Iz L!ub*iafie —lj Služba bofja v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda, Za piavoslavne božične praznike bo služba božja v pravoslavni cerkvi do naslednjem vrstnem edu. Na dan pred božičem (badniak) 6 1anu-arja se prične liturgija Sv Vasilije Velikega ob 10.. n? božični dan 7. jantarja jutranjica ob 6. liturgja sv Jovana Zlatousta ob 10. bdv?nje ob 18. Na drugi b. žični dan liturgija sv. Jovana Zlatousta ob 10. bdenje ob 18. Na Štefanovo 9. ianuarja liturgija ob 10. po nji pa zahvalnica za Nj. VeL kraliivo mater Marijo. —lj Dovoz ti vil na trg je bil danes nekoliko slabši zaradi poslabšanega vremena, vendar je bilo naprodaj dovolj zelenja-ve in sočivja, kakor tudi perutnine ln sadja, v primeri 8 povpraševanjem. Bistvenih sprememb pri cenah blaga ki ga prodajajo na odprtih prostorih, v zadnjem ca&u ni bilo. Ustalile ao se tudi cene jabolk. Jabolka prve vrste so naprodaj povprečno po 10 din kg. Po božiču je nastal zastoj v prodaji mlečnih Ijzdelkov, danes so pa gospodinje zopet nekoliko bolj kupovale maslo, smetano ln sir. Upati smemo, da se maslo ne bo več podražilo, ker je zdaj mnogo manjša poraba in blaga vedno dovolj. —lj Vsi poslodajald v Ljubljani, ki zaposlujejo hišno služinčad morajo nabaviti najpozneje do 31. januarja 1941 davčne karte za leto 1941. Kdor ne bo nabavil davčne karte ali jo ne bo nabavi] pravočasno, bo moral plačati kot kazen 5kratni znesek rednega davka Davčna karta stane 52 din, prispevek za obrambni fond 3 din, prispevek za bednostni sklad 25 din Skupaj 80 din. Davčno karto dobite pri davčni upravi Ljubljana, mesto. Vodnikov trg 5-II, soba št- 14. —lj Umrli ao v LJubljani od 26. decembra 1*H0 do 2. januarja 1941. Krainer rr, 77 let železniški vpokoienec; Malenšek Ivana. roj. Štrukelj 62 et. žena vpok drž. žel.; Pečjak Rudolf. 49 let. ravnatelj meščanske šole; Prelc Franc, 26 let. radioteh-nik; Smrekar Stanislav. 38 let. zasebnik; VVoiLng Albina, roj Košir. 69 let. žena uslužbenca piv. Union; Jermol Ivanka, roj. Zupančič. 56 let. žena pošto, zvan č-mka. Kos Terezija, roj Serša 71 let. vdova zaseb. uslužbenca; Kukovič Matilda, sestra Jelena. 40 let, usmiljenka; Novak Terezija, 80 let. poljedelka; Pire Franc 56 let. postni inšpektor; pungartmk Ana, roj. pišek. 85 let. vdova čevljarja. Ramovš Franc, 44 let. policijski uradnik; Trampuš Viktorija. 68 let. služkinja; Siaikovič Helena, roj. Velepič, 77 let, vdova žel sprevodnika; Pogačar Marija 72 let. zasebnica. Sleparija vas; Bučar Nikolaja, roj. Potočnik. 56 let. žena profesorja v p: Jamnik Marija, roj. PieSereu, 68 let, zasebn ca. Habič Marija, roj. Skerlj. 65 let. zaseb lica; Svetek Marija, roj. Beden. 87 let, zasebnica; Javornik Helena Marija, 4 mesece, hči mestnega delavca; Saiovic Marija roj Rebolj. 75 let. vdova žeL sprevodnika; Ocepek Aro. rojena Podpadec 76 let. vdova oreiemriika mest. troš. urada v p in delavka tob. tov. v p. — V ljub lian k: bolnici so umrli: Krajšek Kar-1 22 let delavec. Brezovo Pri Litij; Rus Marija, roj. Funtek, 67 let. žena okrajnega cestar-ia v p: Kolenc Amalija, 38 let, poljJca d^idnarica. Križ obe. Trebnje; Ličar Štefanija, roj. Jamnik. 36 let. žena banskoga svetnika; Hrovatiček Lado. 19 let, sn re-kovskega moistra, Unec ori Rakeku; Ko4-lakar Franc 24 let. poljski dninar. Cirkuse, obe. Tuhinj; Sturm Ivan, 52 let. žeL inspektor; Tomažič Leopold, 51 let. ob3. revež. Šmartno, srez Litija; Vvbiralik B lan dina. roj. Kuželj, 59 let. postrežnica; Hrastovec Pavla. 17 let služkinja —lj Novi sačetniški plesni tečaj za dame in gospode se bo pričel v ponedeljek 6. 1 m. ob 20. ari v Jenkovi Šoli — Kazna — Zvezda, Vpisovanje tn informacije tudi za posebne plesne ure vsak dan. Studenti-nje popust 3-n —lj Popoldanska plesna vala Jenkove šole bo na praznik »Treh kraljev« od 16. do 20. are namesto to nedeljo zaradi prireditve. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja V petek ob 20. začetni-ako-nadaljevalni tečaj. 3-n —lj Rusko siiveatrovanle. Tudi letos priredi Društvo ruskih intelektualcev ▼ Ljubljani že tradicij onalno in sol o'no priljubljeno silvestrovanje. V ponedeljek 13. t. m. zvečer se zbero v Ljubljani živeči Rusi ln njih prijatelji v kletnih prostorih Emone, da se poslove od starega m pozdravijo novo leto. Rusko silvestrovanje j je nekaj posebnega za nase razmere. Tudi j letos bo za to rusko prireditev zgn imanje I RESTAVRACIJA HOTELA »SLON« ■lovi po dobri kuhinji in pijači. Odlikuje jo vzorna poatretba. EKSPRES RESTAVRACIJA postreže vsak čas s toplimi jedili in pijačami, okusno pripravljenimi malimi prigrizki, svežimi tortami in drugim pecivom. VRLETI vsako soboto, nedeljo, praznik ln predpražnik KONCERT S PLESOM! v Ljubljani gotovo velika Vstop bo samo proti vabilom PevsKi zbor Glasbene Matice bo imel prihodnji skupni pevski vaji v nedeljo 5. t. m. ob 10. in v torek 7. t. m. ob 20. Vaji bo vodil ravnatelj Polič. (—) u— Združenje gledaliških igraJcev v LJubljani in Ljubljan*»Ka filharmonija priredita v petek 10. t. m. v operi akauemijo za zimsko pomoč. Na akademiji bodo sodelovali odlični člani drame in opere: M. Danilova. S. Jan. F Lipah, M. Saričeva, M.. Delničar L Franci. V. Heybalova. S. Ivančičeva. M Kogejeva, F. Lupsa, B. Popov E Moharjeva ln B. Pilato. Sodeluje tudd celokupna Ljubljanska, filharmo-tiija pod vodstvom D žebieta in ves operni zbor Pri klavirju gg Neffat Simoniti, Stritof dr. 6 v ar a 2 akademijo želita omenjeni organizaciji prispevati k olajšanju režkih prilik našim najrevnejšim in vabita občinstvo, da se je udeleži v čim večjem številu —I j Uprava kina L n Iona sporoča, da zaradi preogromnega navala občinstva pri filmu »Balalajka« do prek ica ne more sprejemati nobenih telefonskih naročil za vstopnice. Občinstvo se nap: oša, da si nabavi potrebne vstopnice osebno pri blagajni, po možnosti v predprodaji. Predprodaja vstopnic se vrši dnevno od 11. do 12. ure dopoldne ln popoldne od 15. ure naprej. —lj Na naslov postne uprave v Ljubljani. Revni upokojeno si dovoljujemo ponižno vprašanje zakaj postna uprava ne dovoljuje več dostavl>anja pokojnin ob nedeljah ln praznikih kakor prejšnje 'iase. Ali Lmajc uslužbenca morda poslej proste ineve ob praznikih kakor prejšnje čase? Toda, če so zaposleni, zakaj ne smejo dostavljati pokojnin, ki jih marsikdo izmed nas tako težke pričakuje? Ze.imo pa vsaj, da bi nam sporočili, kadar nam ne morejo dostaviti pokojnin v začetku meseca, da bomo lahko obvestili upnike, kdaj jim bomo plačali. —lj Mladi humoristi. Na Silve>trovo se nam ie v kinu »Slogi« predstavil humoristični kvartet »Paviiha«. V nad eno uro trajajočem sporedu s pestrimi šalami, kupleti in komičnimi nastopi je bilo toliko humorja da se ie do zadnjega kotička razprodana dvorana izvrstno zabavala Med drugim so posebno ugajali kupleti konfe-rencieria Bičiia. plesi ji popevke »gospodične« Sizi. nastop primadone Bunke in taletiranega muzika Kikija Taki večeri bi bili za res precej zaspano Ljubljano kakor nalašč, zato želimo kvartetu »Pavlini« še mnogo usoeha. —lj »Go^pa ministrica« Izvrstno zabava obiskovalce v Šentjakobskem gledališču. Ponovitev te zabavne Nušiceve veseloigre bo drevi, jutri zvečer in na praznik 6. L m. vselej ob 20.15. V naslovni vlogi bo nastopila ga. Bučarjeva v ostalih vlogah pa: Cučkova, Dragarjeva, Dimičeva, HanžiCi-va, Kram ar jeva, Battelino, Evpper, Han-žič, Lavrič, Lombar, Plevelj, Tory in drugi. Igra je imela velik uspeh Ln sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani. Občinstvo se je cd srca nasmejaio. V nedeljo 5. t_ m. popoldne ob 15 15 bo popoldanska uprizoritev Goli je ve mladinske igre > Princeska in pastirčekc s Kra-marjevo ln Dimičevo v naslovnih vlo^ah. Skrbno pripravljena igra je imela v režiji Ernesta Eyppra popoln uspeh in nudi malim gledalcem obilo veselega užitka. Zasedba vlog je premierska, le vlogo poveljnika bo igral mesto g. Hanžiča g. Kos. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji. —lj TujSkoprOmetna zveza opozarja izletnike in smučarje, da bo na praznik 6. t. m. vozil iz Gorenjskega vveekend (Izletniški) vlak s prihodom v Ljubljano ob 21.50. Za ta vlak velja izletniška karta, kupljena že v soboto ali nedeljo, —lj Vse vozne karte pri PUTNIKU! —lj Lutkovni oder Sokola I uprizori v nedeljo dne 5. I. ob pol 16 komično lutkovno igro v 5 dejanjih »Anže — junak«. Jurčkov jazz. Pridite, nasmejali ae boste. 6—n —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO! —I j Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I nadaljuje v novem letu svoj vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov. Prihodnje redavanje, ki zaključuje prvi del tečaja (načrtna gojitev zelenjave v malem vrtu) bo v torek 7. t. m. ob 19. (7. uri zvečer) v kemijski predavalnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici, in sicer bo predaval svetnik Kmetijske poskusne ln kontrolne postaje v Ljubljani g. inž. Franjo J a n e ž i č o * Rastlinskih in živalskih škodljivcih na povrtnini ln njih zatiranje«. Skioptične slike! Vstop prost. —lj V nedeljo In ponedeljek redna plesna vaja Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. 5-n —lj Staro katolika služba božja bo jutri 5. t. m. ln do nadaljnjega vedno ob pol 12. v evangeljski kapeli na Gosposvetskj. cesti št. 9. —lj Se vedno stare cene najizbranejSih vin v gostilni LOVŠIN. 2-n —lj Najdena damska boa. V poslopju glavne pošte je bila najdena v četrtek damska boa. Dobi se pri upravniku poste v sobi št, 76 v JJ. nadstropju. mali tomboli nudili igralcem ln srečnežem premog itd. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sobota, 4. januarja: Ljubim te. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 5. januarja: Ob 15. Snegulčica, Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20.: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 6. januarja: Ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. »Ljubim te« je naslov sodobne Newla-roviezeve veseloigre, ki jo bodo Igrali d revi Izven abonma na prt r.nlžanih cenah od 20 din navzdol. Zaradi obolenj v dramskem ansamblu je bila potrebna sprememba napovedanega repertoarja. »Ljubim te« so igrali kot zaključno predstavo lanske sezone z Izrednim uspehom. V delu nastopata samo dve osebi, ki ju poosebljata Vida Ju-vanova in Jan. Tehnično spretno zgrajena igra zahteva dvoje močnih, bistrih, očarljivih ln šarmantnih umetnikov, ki ponazorita ljubeznivo, pustolovno ljubezensko zgodbico med mladim Amerikancem in Nemko. Predstava je našla v lanski seroni nad vse topel sprejem ter je žela v Igralskem pogledu nedeljeno pohvalo vseh kritikov in občinstva. Delo je zrežiral dr. Kreft. OPERA Začetek ob 20 Mrl Sobota. 4. januarja: Sabska kraljica Red premierski. Gostovanje tonorista Josipa Gostiča, člana zagrebške opere. Nedelja, 5. januarja: ob 15.: Anrcl z avtom. Mladinska opereta. Predstava na korist Zimske pomoči. Cere od 30 d!n navzdol. — Ob 20.: Travlita. I~vm. Gostovanje sopranistke Zlate G;!im-gjenčeve. članice beograjske onere. Ponedeljek. 6. januarja: ob 15.: Madame Butterflv. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene. Predstava v korist Zimske pomoči bo mladinska opereta »Angel z avtom«, pri kateri bo nastopil pevski zbor otrok (40), ki bo prestavljal ansrele pred neboSViml vrati. Pel bo razne ljubke ln melrKilozrje pesmi, ki si jih bodo otroci poslušalci hitro zapomnili. 12 otrok ho predstavijo šolarje ter pelo in plesalo kolo. V igri pa bo nastopil tudi medvedar s svojim plnf^čim medvedom ln plešočo in poiočo ci ranko. Razni zabavni ln resni prizori bodo nudili mladini mnogo lepega. Gostovanje priljubljene umetnice, ■opra« nistke beograjske opere. Zlate Gjungjenčeve, Za piedališko občinstvo bo por-njeno letošnje gostovanje dogodok. ki ga ne bo nihče zamudil, kdor je Imel le enkrat priložnost uživati čar njene zrele in dognane pevske in Igralske umetnosti. Nie-na močna individualnost, ki ume ustvf riti iz ženskega lika pretresljivo usodo, dale njeni sleherni kreaciji žig svo^s* ven osti in posebnega mika. Gjungjenčeva bo pela ▼ nedeljo zvečer Travlato, v oonodeHek no-poldne pa Madame Butterflv. Pri obeh predstavah bo njen partner 2an Franci. Očeta v Traviati bo pel Janko. Iz Kranja — Prenosne takse. Davčna uprava razglaša, da pričenja s L januarjem 1941 nova taksna perioda za dopolnilno pxen~sno takso in sicer za razdobje od 1941.—1945. L Pozivajo se vsi zavezanci dopolnilne prenosne takse, da vlože prijave za odmero dopolnilne prenosne takse in sicer na predpisanem form ul ar j u najkasneje do 15. jan. t L v izogib kazenskim posledicam. Predpisane tiskovine se dobe samo pri da.čni upravi za ceno 2 din, — Kino »Narodni dom« bo imel na Tri kralje dvojni velespored s fi mi Satanov raj« in »Rdeče orhidije«. Predstave ob 16., pol 19. in 21. uri — Kegljanje na dobitke gasilske čete ob Času predpustne veselice bo letos dne 5. jan. t L ob 19. uri na kesljišču v Narodnem domu. Darila so številna in bogata Našteli jih bomo le nekaj, tako blago (moderni karo) za moško obleko, vreča 25 k« enotne moke. plašč ln zračn'ca za kolo Ud. Dobitki bodo razstavljeni na kegljišču, na plesni prireditvi pa bomo na Sleparski založnik Ljub!inna 4. jan. Oni dan je bt! aretiran v Ljubljani 26 letni Miodrag Icič. bivši visr-koV/ec, ki je tu nekaj let študiral filozofija, potem so je pa naenkrat lotil donosnejšega »de'a«. Ker ni živel v posebno dobrih razmerah m mu je manjkalo sredstev, po drugi strani pa je bil rad vesel, je pričel izdajati različne publikacije m sicer v srbohrvaščini, ki jih je sam kolport ral pa tudi razpo4-ljal. Tako je izdal »Leksike n ženske lepote«, kasneje »Leksikon humorja«, knjigo »Metamorfoza«, izraz pa mu ie tako ugajal, da je končno ustanovil založniško podjetje s tako označbo. Ramrodal je precej svojih knjig, zlasti po Srbiji, a tudi na Hrvatskem. Sprva je delal dokaj polteno, ker pa si je zahotel čim več denarja, je kmalu zašel na kriva pota. Po velikih Mstih je organiziral širokopotezno opasno reklamo, po katere je ponujal v nakup vsa prevedena de'a Dostojevskega skupno nad 50 knjig za borih 45 din. V og'asih je nagnal, da so knjige stale popre je 1350 din. nato pa jc utemeljeval, zakaj jih naenkrat lahko ponudi tako poceni. DrVočena naklada je bila namreč že razprodana in s tem izdatki kriti, preostalo pa je še veliko knjig, ki jih rrrora zak-žnik nujno razprodati zaradi odhoda v inozemstvo. Na založbo »Metamorfoza«, rta Cesti 20 oktobra 12 v Ljubiiani, za katero se je skrival podjetni Icič, so pribijala dnevno številna vprašanja, še več pa je bilo neposredni naročil, v pismih pa tudi prtfo-žeo znesek v znamkah za obljub'jcne knjige, Največ naročil je prihaialo iz Srbije, pa tudi iz Bosne, iz Južne Srbije, rz Hrvatske, nekaj pa tudi iz Slovenije. Icič ie dolgo objavljal oglase, naročn:ki. ki so odpoVali denar po nakaznici ali znamkah, pa seveda knji-g nrso dobili. Stvar se je slednjič marsikomu zazdela sum'jiva in so jdle prihajati ovadbe tudi na ljubljansko policijsko upravo. Iciča so k rim na1 ni organi aretirali na njegovem stanovanju na Cesti 29. oktobra, in zaplenili ogromno korespondenco naideno v nlegovem poslovnem loka ki. Korespondenco, povečini naročila tz raznih krajev države, zbrano v rreh aH štirih zfibojih. polici i a na*^črio pre?>-duje in se bo mo^o Me počasn*. po tcme!ji-tem pregledu ugotoviti, za ko'iko je podjetni »za-Vvžnik« os'eparfl svoje žrtve, ki so mu sproti nS9eda1e in bi mu Se, če ne bi posega vmes oblast DOMU NA OLTAR! Sardoo Adam, šolski upravitelj Po trnjevi poti do vstajenja Ob 2£le trtici tragedije junaškega srbskega naroda In njegove Golgote Ljubljana, 4. januarja Bilo je v drugI polovici oktobra 1915. Deževno, dolgočasno jesensko vreme v Nišu. Avstrijska armada, združena z nemško, je ponovno začela na severu udarjati na srbsko ozemlje ln se tako maščevati za svoj poraz. Posrečilo se ji je po hudih, težkih bojih zlomiti trd odpor branilcev' Čeravno so bili Srbi utrujeni od neprestanih bojev - že od 1912. leta dalje — so branili vsako ped svoje svobodne zemlje Sovražniku bi se gotovo ne posrečilo prebiti fronte, če bi se ne pridružil za hrbtom, na vzhodu, nov sovražnik. To pa Je bilo že preveč za preokrnjeno ln Izmučeno armado. Povrhu so jih pustili na cedilu Se zavezniki, ki jim niso poslali obljubljene pomoči. Pričakovali so jih skoraj mesec dni, a zaman. Tako nI čuda. da so morali zaradi sovražnikove Številčne premoči končno popustiti. Kljub temu se pa niso vdali ln kot pravi junaki so branili svoje. Hrabra armada s svojimi slavnimi vojskovodji se je le polagoma in v redu umikala proti Nišu. Takrat sem bil v izvesta j nem birou, čigar šef je bil pokojni Djura Paukovič krem eni t Slovan, zelo ljubezniv mož. Po osvobojen j u je bil podstarosta SKJ. Naše pLsame so bile v vojašnici 16. pp. Poveljnik je bil pokojni polkovnik šapinac. invalid, ki je šel prav tiste dni na dopust. Zamenjal ga je major Lazarevič. Od vseh strani so prihajale v Niš trume naroda, betrunci z raznih bojišč so se umikali pred prodiraj očim sovražnikom: starci, ženske matere z otroci, mladina. Imeli so naložene vozove z najpotrebnejšim. »Kam?« so vpraševali. Samo naprej do Niša! Proti Skoplju ni bilo mogoče, ker je bila pot odrezana. Tudi mi smo začeli spravljati v zaboje spise in na vozove. Vsak je spravil, kar je Imel, ln na pot v mrzlem jesenskem dežju v okrog 40 km oddaljeno Prokuplje. Beguncev je bilo na tisoče, vedno več ln več! Cesta nabito polna. Pravo preseljevanje narodov, pa na zimo! Koliko gorja — nepopisno. Krik in vik Ln klicanje svojcev, naganjanje uboge živine. Vsak pa je junaško prenašal svoje gorje, kot žrtev za domovino. Nihče ni mislil, kaj ga čaka. Vsi so upali, da se bomo kmalu vrnili zopet v Niš. V Prokuplju, kamor smo prišli vsi hlatni. mokri ln trudni, smo nekaj dni počivali. Od tu se je razločno slišalo bombardiranje. Prišle so vesti, da je sovražnik ne daleč od Niša zaustavljen, celo odbit. Vsem ao se iskrile oči. Nazaj, nazaj na .svoje domove! A tržko pričakovano upanje se ni uresnJčilo. Naprej tn le naprej smo morali! Srbi se niso klonili. Zopet smo naložili zaboje na vozove utrujenih bivolov ln se odpravili proti Kuršumliji. ki je nad 40 km oddaljena od Prokuplja. proti zahodu ob reki Toplici, ki je vsa blatna in obilna hitela proti Nišu, kamor je nesla pozdrave in pogum svojim hrabrim junakom, branilcem, Tu amo zopet nadaljevali svoje delo. Jaz sem bil na pošti, nekak cenzor in postni sluga za vse. Bil je Arandjelov dan 21. XI. 1915. Bili smo tam že najmanj 14 dni. Spoznal sem se z mnogimi meščani. Na pošti je bil pismonoša, stric žene vojvode K, Pečan ca. Slavili so slavo, kamor me je strićko pismonoša povabil. Gospo Milevo sem tudi na videz poznal. Sprejme naju ln pogosti. S kakim ponosom je govorila o svoji vojski in svojem Kosti! Niti najmanj ni izgubila upanja, da ne bi srbska vojska, njih hrabri Sokoli premagali sovražnika in ga izgnali s svoje zemlje. Tiste dni so prišle zopet novice, da so sovražnika nekje zaustavili. Kasta — neranljiv junak — je bil s svojimi četaši tudi na položaju, že dolgo ga ni videla in tudi vedela nI, kje je. Med prvimi se bori! Pokazala je na malega sinka ln nama pripovedovala, kako se je s Kosto spoznala v Dušanovem Skoplju. Se za časa turškega gospo-dovanja Rekla je: >Vidiš, ovakav je kao otac. Crne oči, kao djavao. I već danas bi 1 on ratovao. Hoče. hoče i on!« Ni bilo dolgo, ko so že nekatere čete korakaie skozi mesto. Kam? Nihče nJ vedel! Uboga mladina, cvet in up naroda, koliko si morčila takrat prestati! Ubogi starčki, sključeni, in matere z otroci, kako jim je krvavelo njih srce za male ne-bogljenčke! Zahtevali so kruha, a nikjer ga ni! šli smo le naprej in naprej! Nihče ni vedel..kam. Vse. ob in na cesti, je ležalo utrujeno, zbito. a še ne popolnoma obupano, ker še so bili na svoji zemlji. Vsak Je bežal, da uide pred sovražnikom, da mu ne pade v roke. Oj. Kosovo ravno. Kosovo slavno! Tu smo upali, da se bomo usmerili proti Skoplju. A glej! Pot odrezana! Kam? V staroslavni Prizren! je bilo povelje. Nikdar še ni imel Prizren toliko gostov. In še kakšnih! Gneča nepopisna. Vse so zasedli. Nazadnje so prenočevali na prostem. Imeli smo srečo, da smo dobili prostor v cerkvi sv. Petke, stisnjeni kakor ribe. V Prizrenu nas Je rešil naš stari znanec lz Niša Janko Stibilj-Vuka-šović. puk. komdt. srbske žandarmerije. Povabil me je v svojo pisarno ln mi zamenjal bankovec 100 din v srebro. Turki in Arnavti niso hoteli sprejeti bankovcev. Za sto din si dobil kvečemu 10 do 20 din v srebru. Pri slovesu mi je rekel: žalostno je to, da moramo zapustiti svojo svobodno zemljo. Iti moramo preko tuje, v boljšo bodočnost. Žal ne moremo sovražnika zadržiiti, premočen je! Naše čete so izmučene, zbite! Municije nI! Strašno! Pa tudi slovanska nesloga Je temu kriva! Upamo pa za trdno, da bo le pravica zmagala! Se se bomo vrnili v svojo zemljo. Človek ne sme obupati!« Njegove besede so se uresničile. V Prizrenu so vojsko ln begunce razpošiljal! po raznih poteh proti Albaniji. Mi smo šli za LJumkulo, Bičane, Vasjat, P iskupe j o, Debar, Strugo-Ohrid-sko jezero. Zdaj se je začel pravi križe v pot, strašna Golgota! NI bilo dovolj, da smo bili lačni — kar je bilo in Je najhujše, nastopilo je povrh mrzlo, zoprno zimsko vreme. Dež, sneg — sneg, dež! Nikjer hiš, zavetišč! Od časa do časa smo videli gruče vojakov, kakor okostnjake sestradane vojake in civiliste, matere ln otroke, ko so se kje greli ob ognjih, pa mrtve živali ln ljudi, žrtve lakote in mraza. Kar nas je bilo živih, smo bili sestradani do kosti. Vsak je šel svojo pot po kozjih stezah, ker cest ni bilo. Primitivne, lesene mostove reke Drina so narasle vode porušile. Morali smo broditi do pasu v mrzlo ledeni vodi. Ko smo prišli do Struge ob Ohridskem jezeru, je nastal zastoj. Albanci nas niso pustili preko Jablanice Dlanlne v Albanijo po svoji zemlji. Spali smo na prostem, potem si pa sezidali hišico ter jo pokrili z zelenjem, ki nam je dobro služilo Zapadel je visok sneg. V hišici so ml med spanjem zgoreli podplati. Po dogovoru z Esad-pašo smo smeli naprej v Elbasan. Ob poti so stali albanski orožniki in niso nikogar pustili na stranpot, da ne bi po vaseh ter osamljenih kočah kradli. Vse nam Je prišlo prav! Povsod, pred in za nami. ao ležali mrtvi vojaki brez pušk, nagi; matere z otroki v naročju, konji... Prispeli smo v Elbasan, Tirano, Stjak pred Dračem. Tam smo čakali nekaj dni. da bi se vkrcali na parnik e, ki so čakali v luki, pa so bili torpedirani. Iz Kotora so prišle vojne ladje. Nas pa so dirigirali proti Valonl. Sli smo čez tri reke: Škumbo. Semeni in Vojušo, kjer sta mesteci K a vaj a in FierL Povsod sami okostnjaki-mrliči! Od čukusa sem hodil bos, v snegu in blatu. 23 XII. 1915 smo dospeli v Valono. Pri reki Vo- juši so nas prevzeli Italijani. Na sveti večer, moj rojstni dan in god, smo ležali na pesku, ob modrem Jadranu, Po nad dvomesečnem mukapolnem maršu me je prvič nasitil Italijanski sergent don Pasquale. Opolnoči 24. XII. 1915 smo krenili a krasno ladjo >Re Vittorio« iz Valone mimo otoka Sicilije na otok Asinaro. poleg Sardinije. Izkrcali smo se 29. XII. Od vkrcanih 3400 mož se nas je izkrcalo okrog 2600. Nad 800 mož je pomrlo v 4 dneh za kolero. Ostali smo bili itak Se samo na pol živi ln še manj. Na tem otoku smo se dobro popravili. Tu je ostalo najmanj 5000 do 6000 mrtvih. Od vseh 64.000, ki smo bili v ujetništvu v Srbili, nas je ostalo v letu 1916 morda le 12.000. Koliko nas je Se zdaj? Po osvobojen ju sem prišel v LJubljano v uniformi srbskega dobrovoljca. Tn koga. sem našel tam pri diviziji v Zvezdi? J. Stibllj-Vukasoviča! Vesel je bil, da sem ga prišel pozdravit. Govorila sva ter zbujala spomine. Rekel mi je: Vidiš, žrtve niso bile zaman! Zdaj smo v naši svobodni domovini. Brez žrtev ne bi šlo!« Zdaj je tudi blagi polkovnik med mrtvimi. oreskofB za tekoči teden od 6. do 12. Januarja 1941 glede planetnih tranzitov do pozicije Sonca ob rojstvu LJubljana, 4. Januarja. Rojeni med T2. Januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Rojeni v prvi tretjini znamenja utegnejo imeti srečo v poslih, uspehe v finančnih akcijah in v poklicnem življenju. Tudi za zdravje kaže dobro. Rojeni med 20. februarjem ln 20. marcem v Ribah: Zelo ugoden ln srečen teden za vse, ki so rojeni v drugi tretjini znamenja. Obeta se uspeh tudi v neobičajnih načrtih, Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom v Ovnu: Rojeni v prvi ln drugi tretjini znamenja utegnejo srečati na svoji življenjski poti nove tovariše ln navezati nove zveze. SIcer pa naj bodo vsi previdni v sklepanju novih pogodb. Rojeni med 21. aprilom !n 21. majem v Biku: Vsi rojeni v Biku preživljajo kritično dobo. toda rojenim okoli 1. maj* se položaj nekoliko zboljša, JUojenl med 22. majem ln 21. junijem v Dvojčkih: Razne nevšečnosti bo treba premagati zlasti v ljuba vnem ln družabnem življenju. Rojeni med 22. junijem hi 21. julijem v Raku: Teden slabega razpoloženja, raz burjanja in motenj v zdravju. Rojeni med 22. JuHjem ln 23. avgustom v Levu: Počutite se kakor v oklepu nevidnih sil. toda doba najhujših pritiskov je skoraj premagana. Rojeni med 24 avgustom in 23. septembrom ▼ Devici: Teden, ki obeta uspehe v trgovskih poslih, pa tudi v umetniškem ln znanstvenem udejstvovanju. Kritični pa so aspekti za ljubezen. Rojeni med 24. septembrom In 23. oktobrom v Tehtnici: Rojeni v drugi tretjini znamenja naj čuvajo zdravje tn naj ne store neumnosti, ki bi lahko zrušila njih dosedanje prijateljske in poslovne zveze. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu. Vpliv kritičnih aspektov ki dražijo živce, popušča. Zdaj je čas za urejanje odnosov do sebe in drugih. Rojeni med 24. novembrom ln 22. decembrom v Strelcu: Zelo ugoden teden za utrjevanje že obstoječih zvez in za pričetih novih zvez. Rojeni med 23. decembrom In 21. Januarjem v Kozorogu: "Oni, ki imajo v rojstnem horoskopu Sonce v harmoničnem odnosu do drugih planetov, bodo preživeli teden v prijetnem razpoloženju. Obetajo se jim tudi manjši uspe-" hi. n^ih razmerje do nadrejenih bo najboljše. K. B. Z Jesenic — Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 3. popoldne in 8. zvečer velefilm »Hči kurtizanec. V glavni vlogi Kathe Dorsch. V oonedeHek (na Tr» kralje) predvajamo velefilm »Očetova ljubica«. Med dodatki zelo zanimiv kulturni film o Londonu, vojni tednik in domači kulturni tednik. — Sledi t Mala ljubezen velikega kneza«. — življenje ln umiranje na Jesenicah. V letu 1940 se je v jeseniški občini rodilo 109 otrok. V raznih bolnicah ln porodnišnicah pa Je prišlo na svet 50 mladih Jeseničanov, tako da se je naša občina pomnožila za 159 novorojencev. Lani je na Jesenicah umrlo 77 oseb, poročenih pa Je bilo 80 parov. Iz zgornjih Številk Je razvidno, da so Jesenice zdrav kraj in da tu biva krepko in odporno ljudstvo. Naravni prirastek znaša 82 oseb ali preko 100 %. Ce računamo, da šteje občina okoli 7700 občanov in da je v minulem letu umrlo 77 oseb potem znaša umrlilvost približno 1 % od celotnega števila občanov. — Influenca razsaja. Zaradi spremenljivega vremena se je v zadnjem času precej razširila Influenca. V nekaterih družinah ;majo po dva ali celo tri bolnike. K sreči pa v večini primerov bolezen ni težkega značaja, — Nov snejr. V noči od četrtka na petek je začelo snežiti. Sneg je zapadel na mokro podlago. Do petka zvečer je v dolini zapadlo okoli 30 cm snega, v Kranjski gori, Planici in po gorah pa znatno več. Ce ne bo spet pritisnila odjuga, bo snega dovolj za velike smuške prireditve, ki so pred durmi. Bil pa je tudi skrajni čas. da je zapadel sneg. sicer bi ušli iz gorenlskih zimskosportnih postojank številni gostje z juga, ki so že od božiča čakali na smuko. — Kolo jugoslovanskih sester na Jesenicah je priredilo 22. p. m. koncert, katerega čisti dobiček Je bil namenjen za božićnico revnim otrokom. Na koncertu so us prijaznosti sodelovali: sopranistka gdč Marija Tiranova. Id je vskočila zadnji trenutek namesto obolele ooeme pevke gdč Vere Majdičeve; sopranistka gdč. Pavla Frlanova. pianistka Ulijana Hribarjeva ln Jasna Tiringerjeva. tenorist g. Janez Li-pušček in violinist g. Juri i Gregorc. Kot spremljevalki omenjenih solistov sta sodelovali ga Boža Črnivec m gdč. Zorka Bra-dačeva. Občinstvo, ki je skoraj docela zasedlo dvorano, je z zanimanjem sledilo izvajanju nastopajočih. Ne da bi se spuščali v podrobno oceno posameznikov, moramo ugotoviti, da so se vsi nastopajoči potrudili po svojih najboljših močeh in zmožnostih ter tako vtisnili pečat lepega koncerta na dostojni umetniški višini Vsem sodelujočim se odbor iskreno sahvsijuja — Kakor vsako leto. je tudi leto« obdarilo Kolo aa božični co 150 revnih otrok v suesku 11.000 din, katero vsoto so naše neumorne kolašice nabrale pri občinstvu in u radništvu K TD. Vsem topla zahvala! — Odbor. •~*m j** mm m mm 2*^*^ PO OVINKIH — AH si praznoverecT — Ne. — Ne verjamem ti. — Kako nal te prepričam o tem? — Kaj lahko. Posodi ml trinajst din. ...zasokolskim praporom Savezni tečaj naraščafnikov se je pričel Najmočneje je zastopana seveđa ljubljanska župa Ljubljana, 4, januarja Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pričel v telovadnici Ljubljanskega Sokola sedemdnevni telovadni tečaj za naraščaj zapadnih sokolskih žup naše države. Na tečaju sodeluje 10 sokolskih žup zastopanih po svojih najboljših telovadcih- Vodijo ga priznani vrhunski telovadci Ljubljanskega Sokola, katerim je poverjeno tudi vodstvo in organizacija tečaja Tečaj ima namen pripraviti vse naše telovadce za prihodnji sokolski zlet. kateri bo letos v Beogradu za mladino na Vidov dan 28 junija. Tedaj se bodo vršile velike telovadne tekme na orodju, za katere se naši narašča iniki že sedaj temeljito pripravljajo. Tečajniki so nastanleni v akademskem kolegiju, kjer jih ob skupnem prenočišču nadzoruje prednjak Ljub!lanskega Sokola br. Javornik. Tečaj se vrši vsak dan dopoldne in popoldne (dopoldne 4, popoldne 3 ure) in je vstop prosi Ob zaključku tečaja bodo tudi ocenjevalne teVme poedln-cev. da bomo tako dobili kvalitativni pregled vseh naraščajnikov Poleg dnevne telovadbe so na sporedu še razna predavanja o higieni telovadbe, zgodovini telo- vadnih sokolskih tekem, olimpijadi in drugih mednarodnih tekem, masaži in vzgoji telovadca vodnika. Predavali bodo prednjaki Ljubljanskega Sokola V prostem času si bodo tečajniki ogledali vsa sokolske telovadnice, po možnosti pa tudi šolske telovadnice, da tudi v tem pogledu dobe točen pogled o višinskem raz* voju telovadnic pri nas ter tako lahko sami presodijo, kaj je v telovadnici koristno in kaj ne. Tečaj je otvoril starosta Ljubi janskeira Sokola br. Jazbec ter pozdravil tečajnike in njihove voditelje, razložil pomen tečaja ter pozval vse k vztrajnemu sokolskemu delu. da bo ob zaključku tečaja dosežen zaželeni uspeh. Sledile so ocenlevalne tekme posameznikov na orodju, katere so na podlagi njihove kvalitativne ocene porazdelili v posamezne skunine Naibo!!e je zastopana seveda ljubljanska župa, ki Ima zato dane vse poboje, poleg tega pa sode-hriejo še naslednie žuoer Bjelovar, Celic, Kranj. Karlovac. Vamždin Zagreb. Suš-'k Novo mesto in Maribor. Tečaj bosta r>o-setila tudi starosta SSK.T br. dr. Relalc-vič in savezni načelnik br. Ivan Kovač. Sokolska mladina na gledališkem odru Jutri in na praznik v Sokolskem domu na Viču „V kraljestvu palčkov44 Vič 4 januarja. Po lepo uspeli akademij* l decembra tn hožičnici 22. decembra ni naša sokolska mladina počivala, marveč se je mimo redne telovadbe posvetila tudi gledališki umetnosti, ter bo v nedeljo 5. m na praznik 6 t. m. vsakokrat ob 16 uri vprizorila ljubko pravljično igrico »V Kraljestvu palčkov« v režiji br. B' >gomra Kemperla Kdor priha'a v večernih urah na sokolski oder bo z veseljem gledal knko se mladina pripravlja za svoj nastop, ki hoče na njem pokazati, da se zna spretno sukati tudi na gledališkem odru n ne samo ▼ telovadnici. Igrica »V kraljestvu palčkov«, ki jo je spisal naš mladinski pisateli Josip Ribičič, bo nudila vsem početnikom prav lep užitek. Dejanja prepleta mnojfo zdravega humorja in se bodo vsi večkrat od srca nasmejali mladim igralcem. Mimo proze so v igrici tudi pevske partije, ki jih bo pela mladina sama s spremljevanjem klavirja Za svoj trud zasluži naša sokolska mfla-dina, da jo nagradimo s tem, da bomo obakrat napolnili dvorano do kraja. Zlasti bratsko vabimo ljubljanska sokolska društva, naj pripeljejo svojo deco, da oo uživala nekaj uric v veselem razpoloženju in živela skupno s palčki v njihovem kralje stvu. Ker bo začetek točno ob 16. uri, vljudno prosimo vse p. n. posetnike, naj pridejo k predstavi točno, da ne bodo s svejc zamudo motili igralce in občinstvo v dvorani. Zaradi tega vabimo vse, ki »e nameravajo udeležiti predstave, naj kupijo vstopnice že v nedeljo od 10. ure dalje v pisarni sokolskega doma in za drugo predstavo na praznik prav tako od 10. ure dalje. Blagajna popoldne bo pričela poslovati ob 15. uri. Ponovno bratsko vabimo vso visko mladino, zlasti pa starše, naj v polnem številu pohitijo jutri v sokolski dom na Vič in tako izkažejo priznanje naši sokolski mladini. Zaradi mladinske igrice bosta obe lutkovni igrici odpadli, prihodnja lutkovna predstava pa bo v nedeljo 12. t. m. ob pol 11. uri in ob 15., nakar opozarjamo vse obiskovalce lutkovnih predstav. ★ — Sokolsko društvo Ljubljana—Moste. Nas redni letni občni zbor bo v nedeljo 12. januarja ob 9.30 v dvorani kina Moste. Vabimo vse društvene pripadnike, dobrot* nlke in prijatelje, da slišijo poročila društvenih funkcionarjev o delu uprave v letu 1940 Zaradi olajšanja dela občnega zbora bo 7. januarja ob 20. pri br. Bajcu, Marenčičeva ulica 5, članski sestanek, na katerem bo razgovor o delu v društvu ln sestava predloga za novo upravo. — Dne 4. januarja ob 15. priredi uprava čajanko za deco v salonu br Lasana, Pokopališka ulica St. 14. Vstop dovoljen tudi starifiem. Dne 9. januarja vprizori br. gledališki oder Zg. Šiška v kinodvorani burko >Vaška Venera«, naš dramatski odsek pa v sokolskem domu Zgomia Šiška, dne 12. januarja veseloigro >Pri belem konjičku«. Preskrblte aH pravočasno vstopnice. Zdravo! Uprava. — Razgibano žnifenje v Sokolu Zgornfa Šiška. V decembru jc bilo društveno delo izredno razgibano, saj smo imeli niz uspelih prireditev. Po kras.ni prvodecembrski proslavi smo 5. decembra priredili prisrčen Miklavžev večer za nak> mladine, ki /o skoraj napolnil našo obširno dvorano. Dne 8. decembra smo imeli telovadno akademijo, ki sicer ni v vseh točkah uspela tako, kot smo sicer vajeni, je pa vendarle zaslužila boljši obisk, saj je načelništvo vložilo vanjo dovolj truda. Za Silvestra pripravlja dramski odsek pester večer, čigar jedro bo »VaPesem s ceste«, ki ima močno socialno noto in je že lansko sezono dosegla močan uspeh. Režira predsednik dTam. o-?se«a br. Bogo Križnar, eden izmed glavnih stebrov našega sokolskega odra. Kreiral bo tudi težavno, a nad vse simpatično vlogo muzikanta Krištofa. Brat Rohaček — naa gotovo najboljši igralec bo zaigral temperamentnega muzikanta in ljubimca Miška, dočim bo simpatični br. Miro ž^berna dopolnil tercet muzikantov s posrečenim Karlom. Kati bo naša odlična komičarka s. Ravbarjeva Sabina, gospodinjo Ano pa igra s. Vebrova Mirni, ena najanarljivej-iih članic našega Sokola, ki redno telovadi pri društvu že pomih 10 let od ustanovitve sem, pa še najde čas za sodelovanje v drugih c*_'oekih, Cunjarja bo igral naš uporabni br. Dovjak Janko, stražnika pa marljivi in prizadevni brat Mar jak Karel. — Brat režiser Je Igro povsem nanovo naštudiral ln izpopolnil, da bo mogla doseči tudi letos časten uspeh. Ker Je vea Čisti dobiček namenjen zimski pomoči, pričakujemo številnega obiska tudi iz mesta. — Prihodnjo nedeljo 12. t. m. bo pa gostoval na našem odru dram. odsek Sokola Moste z ve le zabavno burko »Prt belem konjičku«, na kar že danes opozarjamo do-mače občinstvo. Zdravo!_ V snegu in mrazu se spomnite ptic ! J. Wechsborg: Kuli Za en kitajski dolar si lahko v Pekingu najameš kulija za ves dan Človeka, ki te bo deset ali dvanajst ali štirinajst ur vozil po cestah in ulicah, skozi vrata in vrtove velikega mesta Pekinga, ki bo čepel pred hotelom ter ure m ure čakal, pa naj bo vroče ali dež. Za en sam dolar je kuli ves dan last gospoda ki ga je na\6k: ne sme voz;ti nikogar drugega, se ne sme oddaljiti, m-ra čakati in prezati na vsak migljaj ter nositi oziroma voziti svojega gospoda, kakor ta hoče Suženj, ki dobi en dolar za cel dan Seveda mu h-^čem dati več. toda znanci, k: živijo že do'go let v Pekingu mi migajo, da ne smem »Kaj si mislite? Samo cene bi si s tem pokvarili in ncmi» povzToe;li. En dolar je temu tanru premoženje. Ali mislite da mu Kitajec, ki ga naiame za ves dan, da do'ar? Komaj petdeset centov .« Mojemu kun ju je Lung ime Majhen droben fant je. o katerem bi človek ne misli!, da te lahko ce'e ure vozi po neravnem tlaku Peknga ne da bi količkaj sop hal. Ima ?teviTko 168 in je pravi »odličniak« med svoi:mi pok'icmmi tovari-"i za^aj govori tudi ang'est tc*** in Pravilno poučena o važnem poglavju ljubljanskega obimskega gospodarstva Ljubljana, 4. januarja Gospod župan dr. Juro Adlešič je objavil v »Slovenskem Narodu« z dne 18. novembra 1940 popravek pod nadpisom »Kako je zdravnik doživel Plečnikove 2ale«. Temu popravku je preludiral član mestnega sveta g. Stanko Sušnik z intervju-vom, objavljenim v »Slovencu« z dne 26. julija 1940, na katerega sem izčrpno odgovoril v »Slovenski besedi« z dne 9. avgusta 1940. V tem odgovoru sem dokazal, da so bile vse njegove trditve o pogubo-nosnem in do skrajnosti zavoženem gospodarstvu pri Mestnem pogrebnem zavodu od konca do kraja neutemeljene. Zadel sem tako v živo, da mi g. Sušnik do danes, po preteku skoraj Štirih mesecev ni odgovoril in mi prav gotovo tudi ne bo, ker zoper uradno ugotovljena, po kra jevni državni kontroli preizkušena in potrjena dejstva ni ugovora in ga tudi biti ne more. Začudil sera se tedaj močno, ko sem bral popravek g. dr. Adlešiča in ugotovil, da je on vse netočnosti g. Sušnika ponovil v skrajno razširjeni obliki. Resnici na ljubo in da bo javnost pravilno informirana, moram kljub številnim in važnejšim opravilom, zopet prijeti za pero in zapbati napram netočnostim to, kar je res. Upam. da bo prišla resnica do besede, aaj temelje vse moje navedbe, kakor sem ie poudaril, na uradno ugotovljenih dejstvih (proračunih, zaključnih računih, uradnih spisih itd.). Pri svojih izvajanjih se bom držal vrstnega reda uradnega popravka. G. dr. Adlešič pravi, da izkazuje račun pisarniških potrebščin v proračunskem lecu 1S35,1936 32.252 din, v minulem letu pa že samo 19.959 din, kar pomeni 12.000 din letnega prihranka To ni točno! Res pa je, da znaša račun pisarniških potrebščin za leto 1935/1936 39.391.66 din. Računski sklep za leto 1935. 1936 (stran 87) in za teto 1938/1939 33.963.60 din. Računski zaključek za leto 1938/1939 33.963.60 dirL Prihranka — če se more v tem primeru o prihrankih sploh govoriti — torej ni 12.000 din, ampak ravno polovica t j. 6.000 din. Poprej je imel Mestni pogrebni zavod 6 uradniških moči in je zahteval še sed- j mo, da je bilo na leto izplačanih zanje 3*2.309 din. Minulo leto je Mestni pogrebni zavod v ta namen izplačal 135.167 din in s tem spet prihranil 227.000. Tudi to ni točno! Res pa je, da je bilo v letu 1935 1936 izdanih za plače 236.549.25 din (Računski sklep za L 1935/1936, stran 87), v letu 1938/1939 pa 145.801.28 (Računski zaključek, stran 59). Tako se je g. dr. Adlešič zmotil v neprilog prejšnje občinske uprave za celih 126.259.75 din, v svoj prilog pa za 10.634.28 din. Ni torej prihranil 227.000. ampak dve tretjini manj, t J. celih 90.747.97 din. Kaj pomeni ta malenkost v primeri s številom novih nastav-ljencev. ki obremenjujejo mestni zaklad z ne mnogo manj nego 4 milijoni dinarjev. Ce pa upoštevamo navedbo g. Sušnika, da morajo delati uradniki po 12 ur in več na dan, da je treba te nadure kakor se spodobi, plačati, potem usahne za-trjevani prihranek na ničlo. Dolg Mestnega pogrebnega zavoda mestni občini ljubljanski na priznavalninah je pa znašal ob prevzemu sedanje uprave 401.000 din. a danes znaša samo še 309.000 din. Pribijam, da Mestni pogrebni 7avod mestni občini ljubljanski ni nikoli plače- * Končno še nekaj. Proračun ZaL kakor j:h je zamislila svoječasna občinska uprava, je znašal za popolnoma zadosten in praktičen načrt din 1,300.000. Po navedbah g. Sušnika so sedanje Zale stale din 4,500.000. — Zdi se mi, da je to precej velika razlika in da bo Pogrebni zavod to višjo investicijo le težko zmagal, če ne bo od Ljubljančanov zahteval novih velikih denarnih žrtev.« Tega mnenja tudi danes ne morem spremeniti Jasen nam bo pa položaj tedaj, ko bomo imeli računski zaključek za leto 1940/41 pred seboj. Veselilo me bo, če bo optimizem sedanje občinske uprave obveljal. S tem sem opravil vprašanje Mestnega pogrebnega zavoda, v kolikor je v zvezi z Žalami. Kar se tiče dobrega ali slabega gospodarstva, je to posebna stvar, v svojem bistvu pa od sile preprosta, kajti Če je kdo dobro ali slabo gospodaril, morajo pokazati uspehi ali neuspehi v izvestnem gospodarskem razdobju, ki jih vsak gospodar — torej tudi Mestna občina ljubljanska — prikaže v vsakoletnem proračunskem zaključku. Vseh računskih zaključkov Mestne občine ljubljanske od 1. 1930— 1935/36 ni samo odobril mestni svet, ampak jih je tudi računsko in stvarno pregledala državna krajevna kontrola, jih kot pravilne potrdila in razrešila odgovornosti mene kot načelnika fin. oddelka m računodajnika in naredbodavca g. dr. Dinka Puca S tem uradnim aktom so izpodbita tla vsaki, tudi subjektivni kritiki, pa naj pride le-ta od koder koli. Pnčakovati bi torej bilo. da se bo kritika ustavila pred to neizpodbitno in nepreskočijivo barijero. Napram tej in taki kritiki ne bom porabil nobene besede, ker nisem prijatelj fraz. Naj govore torej uradno preizkušena dejstva. Kaj pravijo ta giede Mestnega pogrebnega zavoda? To naj pove sledeča tabela: Us p e h i Mestnega pogrebnega zavoda po računskih zaključkih Dr. Dinko Puc Uspeh Leto 1930 1931 1932 1933 1934 1935 36 Vsota 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 Vsota Dobiček 176.615.48 53.155.60 48.931.78 41.669.18 14.462.61 334.834.65 249.969.62 Dr. Juro Adlešič 8.004.07 101.926.08 36.080.80 Zguba 84.865.03 84.865.03 145.010.95 Iz tega je razvidno suhoparno, toda do poslednje pare neovrgljivo dejstvo, da je zapustila prejšnja občinska uprava sedanji občinski upravi Mestni pogrebni zavod z lepim aktivom din 249.969.62. To je za zavod, ki je bil ustanovljen in dosledno voden kot izrazito socialna ustanova, ki ni in ne sme biti upravljana kot pridobitno podjetje (elektrarna, plinarna itd.) lep uspeh, ki ga nihče ne more spraviti s sveta. In če očita g. Sušnik in z njim g. dr. Adlešič prejšnji upravi, da bi, »če bi bili dobro gospodarili, lahko imel (Pogrebni val kake priznavalnine ln jI torej iz tega \ zavod) 500 000 do 1,000.000 din čistega do- naslova ne dolguje niti prebite pare. Ce bi tak dolg obstajal, bi moral biti brez- bička, jima to zavidanja vredno gospodarsko nalogo odkritosrčno in z veseljem pogoino prikazan v vsakoletnih računskih t prepustirno. Eno pa stoji: Mestni pogreb-zakliučkih med pasivi. Podrobno in na- » s—s- tančno sem pregledal vse računske za-HjuČke od leta 1930 do vštetega leta 1938'1939, pa te postavke nikjer nisem mogel izslediti. Sicer pa g. dr. Adlešič v eni in isti sapi, ko govori o doltfu. priznava, da je ta dolg pokrit t, naložbo pri Mestni hranflnld. torej tudi če obstojL ne obremenjuje Mestnega pogrebnega zavoda Pri reorganizaciji poslovanja Mestnega pogrebnega zavoda le bila zabeležena terjatev neplačanih računov v znesku 458 000 din, satdo per 31. marca 1941 pa ma§a 102.792 din. Poglejmo, kako to izeleda. Za primerjavo nolo2aia orej ln pedai. pa moramo tudi za preiSnjo občinsko upravo saritevatl Isto pravico, pravico namreč, da pe istotako posluži salda 31. marca, ko se proračunsko leto zakHtičl. Nn tel podstavi 1e bil zaključek po računskih sklepih sledeč: Račun upnikov Račun dolžnikov 1935/36 31^780.25 318.171.52 1938*9 1,901.317.70 94.732.70 Iz teh številk razvidimo, da sta bila računa upnikov in dolžnikov v letu 1935 36 uravnovešena česar za leto 1938/39 ne bi mogli trditi, saj gre tu za ogromno diferenco 1.800 000 din. Tu nekaj ni v redu in se na podstavi računskih zaključkov ne da ugotoviti. G. dr. Adlešič graja tudi nakup poslopja na Ambroževem trgu. Te pravice mu nihče ne more in tudi noče vzeti. Toda po tekstu popravka bo vsakdo sklepal, da je ta nakup izvedla prejšnja občinska uprava- G. dr. Adlešič je pozabil povedati, da poslooja ns Ambroževem trgu ni kupila »prejšnja uprava« pod dr. Dinko Pucem, marveč svoječasni komisariat Menanger - r»ust - Pire Izvoljeni mestni svet in Župan dr. Puc sta našla žalibog že perfektno, samo skrbeti sta morala za kritje. Toda to posojilo se je samo amortiziralo in davkoplačevalcev ni bolelo. Na izvajanja o vezanju tarife na dobo 20 let se v podrobnostih ne bom spusual. Ugotovim le eno. da deres ni pametnega in preudarnega človeka, ki bi se v ča^n, ko danes ne veš. kaj bo jutri, vezal na dobo 20 let. Tarifa se je in se bo vedno prilagodevala trenutnim, dejanskim razmeram. Kak bo finančni uspeh 2al. 'ec*a danes ne vem. Ponovim le besfeoe, ki sem i:h napisal g. Sušniku v »Slovenski besedi« in ki se glase: ni zavod je bil aktiven, torej gospodarsko I uspešno upravljan Sedanja občinska uprava ni od prejšnje prevzela niti najmanjšega bremena. V tretjem stolpcu, drugi polovici popravka je zares izrecno navedeno tudi moje ime, kajti jaz sem imel z Žalami toliko opravila, kakor n. pr. krokodil s harfa Popravek pravi: »Dne 7. septembra 1935. pa poroča namestnik finančnega referenta, da so gg. Ivan Tavčar, dr. J. Bohinjec in finančni referent dr. Rant, ko so bili v Zagrebu pri Suzorju zaradi posojila za bežigrajsko šolo in mrliško vežo, dobili negativen odgovor. Zato so morali poskusiti še pri edinem preostalem viru namreč pri Pokojninskem ravodu. In dne 13. januarja 1936. je namestnik finančnega referenta spet sporočil Mestnemu pogrebnemu zavodu, da je šef finančnega oddelka g. dr. Alojzij Rant dobil od Pokojninskega zavoda popolnoma negativen odgovor za najetje posojila ter se za to ne more zidati mrliška veža. Iz vsega tega je pač dosti nazorno razvidno, '-ako brez sistema in brez potrebne skrbnosti se ie delalo na ljublianskem magistratu in kake brez kredita je bila mestna občina ljubljanska ob času, ko jo ie morala prevzet' sedanja mestna uprava.« Gg. Tavčar in dr. Bohinjec ter jaz nismo šli v Zagreb beračit za posojilo za bežigrajsko šolo in mrtvaško vežo. marveč smo šli le zaključit pogajanja za posojilo za bežigrajsko šolo. kar nam je Sladko in brez vseh težkoč uspelo. Kmalu na to ie prejšnja občinska uprava dobila odlok Suzorja, da je oetmili-ionsko posojilo odobreno, na kar nI preostalo drugega dela, kakor posojilo dvigniti. Iz tega dejstva in iz spisov, ki se tičejo tega posojila, se razvidi, da je bilo že končnovel javno od Suzorja odobreno predno je sedanja občinska uprava nastopila svoje posle in izvršila zgolj to, da je posojilo kasirala Opozarjam glede tega posojila na izjavo podžupana g. dr. Ravniharja, ki jo je »Slovenec« objavil brez komentarja in ki v polnem obsegu potrjuje mojo trditev. Sedanja občinska uprava torej za to posojilo niti z mezincem ni genila. Vkliub tem Jasnim dejstvom je g. dr. Adlešič v decembrskem govoru L 1936. dobesedno izjavil: »A celo za nedograjeno šolo (bežigrajsko) so obrtniki zaman čakali na denar. Bivša občinska uprava Je sicer iskala posojilo, pa ga nI dobila kar prav jasno kaže, koliko zaupanja Je vlivala« Isto trdi g. dr. Adlešič v popravku. In vendar je dobila prejšnja občinska uprava t tem času din 5,000.000 za bežigrajsko šolo in din 2,500.000 za municijska skladišča. Toliko smo imeli kredita ravno mi! Se več! Pot za posojilo za mobilizacijo Mestne hranilnice je ugladila prejšnja občinska uprava. Komisija Državne hipote-kame banke se Je mudila v to svrho v Ljubljani 9 dni. Na razpolago sem ji dal jaz nad vse obsežen material o gospodarskem stanju mesta Ljubljane. Na podstavi tega materiala je dala Državna hipotekama banka načelni pristanek za odobritev posojila Ni šlo več za drugo, nego za odobritev posojila po finančnem ministrstvu, ki se je Iz meni neznanih razlogov zavlačevala Levji del te zadeve je torej opravila prejšnja in ne sedanja občinska uprava. O vseh teh zadevah sem poročal g. dr. AdleŠiču osebno jaz in ne moj namestnik, ker takega namestnika nisem imel in tudi imeti nisem mogel, saj je imel najstarejši finančno-konceptni uradnik takrat komaj 3 leta finančno-konceptne službe. S tem sem pojasnil in postavh v pravo luč položaj Mestnega pogrebnega zavoda! Zimskosportne igre KID z medmestnim tekmovanjem Prirejene bodo 11. in 12. januarja 1941 »a Jeseničan In na Rožci ln cilj na pobočju Jesenice, 3. januarja. Kakor lansko leto razpisuje KID tudi letos za svoje sodelavce in svojce zimsko- sportne tekme. Kot posebnost letošnjih zirnakosportnih prireditev bo medmestno tekmovanje tekmovalcev zastopnikov mest Ljubljane, Maribora, Celja, Tržiča in Jesenic in verjetno tudi tekmovalcev lz inozemstva Program: Sobota, 11. januarja 1941. Tekmovalni prostor: športni stadion KID - - Pod Mežakljo. 1. Ob 14. uri — vtrajnostni teli na 13 Km za verificirane tekmovalce, zastopnik« mest ln event, inozemske tekmovalce. Proga 2 visinsko razliko ca. 150 m. kraj: okolica Jesenic. 2. Ob 14.20 url — vatrajnoetni te* na 4 Jem za neverificirane tekmovalce x višinsko razliko 60 m Na tej progi junior ji De morejo tekmovati 3. Ob 14.30 uri — patrolni tek jmHorjev na progi 8 km. Patrole trojic Starostna doba juniorjev: rojeni ▼ letu 1922—1026. Mlajši ali starejši k tekmovanju ne bodo pilanšCenl. 4- Ob 19.30 uri — hokey tekma a sodelovanjem dveh moStev športnega kluba Ilirije iz Ljubljane. Nedelja 12. Januarja 19*1. Tekmovalni prostor: RoCea, »v. Rrti, cesta ar. Kiiž—Jesenice. 5. Ob 9. ari — veleslalom na 2 km I visinsko razliko 450 m za verificirane tekmovalce in tekmovalke kakor pod L Nastopno mesto Rozce. 6. Ob 9.30 uri — veleslalom na 1 km za neverificiaane tekmovalce z visinsko razliko 150 m. Na tej progi lahko tekmujejo tudi jirnlorji. toda le oni, ki so rojeni leta 1922 ćo 1929. Cilje na Konarjevem promtu 7. Ob 10. uri — slalom za skupine: a) dame; b) obratovodje ka višji uradniki; c) ostali sodelavci. Proga dolga 300 m. Visinska razlika ca 50 m. Cilj na Komar jevem prontu. 8. Ob 10.. uri — senkaaka tekma na cesti od Sv. Križa do Ouferja na Jesenicah. Tekmuje se eno- ln dvoeedezno, ocenjuje se ločeno. Nastopno mesto pri kapelici sv. Avg-užtina. 9. Ob 15. uri — skakalna tekma na skakalnici na Javom i ku aH Jesenicah za verificirane in neverificirane tekmovalce, se-niorje in juniorje. 10. Ob 19. uri — drsalna produkcija gostov ln domačih drsalcev na stadionu SK Bratstva pod Mežakljo. 11. Ob 20. uri — razglasitev rezultatov. razdelitev nagrad in zaključak zimako-spartnin Igtr po %• ravnate: u dr. tng. KU-narju. TJĐBUSSBA: Naatoptti so dolžni vsi verificirani tekmovalci, ki so zaposleni v obratih KUD. Tekmovalce ▼ ostalih skupinah vabimo k številni udeležbi. Vsak tekmovalec tekmuje m svojo odgovornost. Tekmuje se po NAVODILA: V soboto, dne 11. januarja 1941. ki v nedeljo. 12. januarja, morajo dobiti val prijavljeni tekmovalci neplačani dopust oz se jim omogoči zamenjava izmene. Ob 13. uri — zbor vseh udeležencev iger v tovarni KID na Jesenicah na prostoru pred gasilskim domom. Ta prostor bo razdeljen na posamezne obrate ter bodo ti označeni z vidnimi napisi. Vsak tekmovalec naj poišče svoj obrat oz. obrat, v katerem službujejo njegovi atarsi Vodniki obratnih skupin formirajo s pomočjo rediteljev gasilske čete svoje tekmovalce v četverorede. Smuči in palice so povezane tako. da se nahajajo krpice pri krivinah smuči. Vsi uoeleženci nosijo tako povezane smuči na levi rami. Na zborno mesto so dolžni priti vsi tekmovalci, ki so se prijavili za katero koli panogo. Sankači pridejo na zborno mesto s sankami, ki jih nosijo na ramah. Na zbornem mestu se razdelijo startne številke, ako se te niso že prej razdelile Startne številke se nosa>> na prsih. Ob 14.15 uri krene sprevod tekmovalcev iz tovarne po glavni cesti skozi Jesenice na tekmovalni prostor, t. j. na travnik na Plavžu. Sprevod se razvije po sledečem vrstnem redu: državna zastava — noajo trije tekmovalci, godba, zastava športnih iger KID. predsedstvo tn gotje. sodniški zbor, gostje— tekmovale« iz Maribora, Ljubljane. Celja in Tržiča jeknu m imi i pc«euneznih obratov KID, reševalno moštvo gasilske čete KID. Po prihodu na tekmovalni prostor se izvrši razpored tekmovalcev po doiočenem načrtu, na kar sledi svečana otvoritev iger. K tekmovanju aa Rozco naj pridejo vsi pri javljene! pravočasno in vsaj pol ure pred pričetkom svoje discipline na nastopno mesto. V nedeljo zvečer po končani produkciji na igrišču SK Bratstva sledi svečani zaključek iger z nagovorom tehn. ravnatelja g. dr. ing. KI in ar j a. Vsi sodelujoči se zberejo ob 20. uri na iirrisču. Z igranjem drl. himne, s spuščanjem zastave ae zaključi program HI. ziniskosportnih iger KID na Jesenicah. PRUAVE: Prijaviti se je treba do 27- decembra t. l. Nikakih naknadnih prijav s« po Lem terminu ne bo sprejemalo. Žrebanje nastopnih Številk se bo vrSilo dne 30. decembra v konferenčni sobi gradbenega oddelka ob 14. url K žrebanju se bo pripustilo zastopnike obratov. Prijavo, vsakdo, ki se bo prijavi!, »vojeročno podpise. Prijavijo naj se izključno samo tii*ti ki bodo v resnici tudi nastopili. DARILA; Prvi trije tekmovalci v vsaki skupini prejmejo častna darila. Alpska in klasična kombinacija se ne ocenjujeta. Zmagovalci posameznih panog prejmejo naslov prvaka KID v tisti panogi za leto 10-11. Splošne gospodarske razmere Gospodarsko življenje se je razvijajo pri nas zadnja dva meseca v splošnem v dosedanji smeri Ljubljana. 4. januarja Pri presoii sološnih eosoodarskih razmer ie treba upoštevati zanesliive Dodatke o vseh eoseodarskih oanosah V Ta namen nam naibolie služijo oodatki Narodna banke ki so obiavlien- redno vsak mesec Navaiamo neVatere naivažneiše številke, ki kažeio. da se ie »osoodareko zivlienie v naši državi zadnia dva meseca razviialo v splošnem v dosedanii .-meri. Tudi denarni obtok se ie novembra še povečal kar oa ni seveda vedno zadovoljiva stran gospodarskega razvoja: zdaj se zaradi povečanega denarnega obtoka Dodražuje blaeo Lani novembra ie bilo v obtoku 9.163 m:liionov din bankovcev, letos oktobra 12.924 in novembra 13.363 milijonov din. Povečal se ie tudi obtok kovancev; lani novembra ie bilo v obtoku 902 mili iona din kovancev, letos oktobra iih ie bilo 1.159 mil in novembra 1.175 milijonov. — Čekovni promet pri Postni hranilnici le bil novembra večji kakor oktobra, v razmerju 2.973 :3.075 milijonov din. Hranilne vloee pri Poštni hranilnici so se zmanišale od 910 milijonov oktobra na 889 mil novembra. Tudi pri Drž hirx>tekarni banki so se hranilne vloffe nekoliko zmanjšale, in sicer od 1.104 mil. na 1.090 mil. din. Skupno so znašalo hranilne vloge septembra 10.251 mlL. oktobra pa 10.240 milijonov, a za november še niso znani podatki — Gotovina 50 največjih bank, v državi je znašala septembra 1.135 milijonov in oktobra 1.033 mil. din. Nedvomno zadovoliivo oa 1e. da se ie v zadnjih mesecih še vedno povečevala industrijska produkcija. Indeks rudars'.-.e Nedelja, 5. januarja 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Veseli godci- — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. G vido Rant). — 10: A. Dvorak: Rusadka, fantazija po operi (plošče). — 10 15: Koncert Delavskega glasbenega društva, — 11: Koncert. Sodelujejo: ga. Ivanka Ribičeva, g. Ve-koalav Janko, član ljubi j. opere in radijski orkester. Dirigent D. M. 6ijan.ee. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Po željan — kar imamo to vam damo (plošče). do 14.30. — 10.30: Tlak ZFO (g- prof. Fr. Jesenovec). — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Domač spored (radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Govor ministra za soc. politiko za zimsko pomoč. Frančiškanski cerkveni zbor. — 20.30: Citraški trio iz Trbovelj. — 21.10: Grieg: Prva in druga suita iz F»eer Gynt (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22-15: ManJolina in kitara (gg. M. Antunovič, N. Novak). Ponedeljek, 6. januarja 9: Jutranji pozdrav. — 9.05 Napoved, poročila. — 9.15: Z dobro voljo v novi dan iplosce). — 9.45: Verski govor (p. dr. G vido Rant). — 10: Prene« cerkvene glas-be iz stolnice. — 11.15: Obisk pri W. A~ Mozartu (plošče). — 11.45: Flavta in klavir: g. Slavko Korošec, g. prof. M. Lipov-sek. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi.— 13.02: Piažrtični koncert- Sodeluje docent Karlo Rupel in radijski orkester do 14.30. — 17: Kmet. ura: Nova bolezen pri pra-šfcih (g. dr. fiime 2ibert). — 17.30: Radijski salonski orkester (Vinko Novsak). —18 15: Veselo rajanje (plodče). — 19: Napovedd, poiočila. — 19.30: Slovenski vokalni kvintet. — 20.15: Koncert na dveh klavirjih. Izvajata: ga, Jad vi ga Požene!-štrukljerva, g. Heribert Svetel. — 21; Ci-trasi igrajo (plofiče). — 21.15: Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročna. — 22.15: Is naSe narodne zakladnice (plodče). rrefc, 7, januarje T: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila- — 7.15: Pisan venCeK veaeHfi zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vsega malo (plofiče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Doma« trio. — 18-10: Cedi o solo koncert: g. prof. deri da ftedlbauer. pri klavirju g. prof. M. LlpovSek.. —- 18.40: Smisea znanstvene natančnosti (g. prof. M. AdleSifi). — 19: Napovedi, poročila.— 19.25: Nae. ura. — 19.50: Šolska posvetovalnica te. prof. Etbin Boje). — 20: Koncert operne glasbe. Sodelujejo gdc, Tea LaboAfPg-- Jean Franci, člana ljubi j. opere in radijski orkester. DArig-. D. M. šljanee. [ — 21.30: Veseli napevi (plošče). 22: Napovedi, poročila. produkcije (1. 1936 37 je 100) ie znašal av-ifusta in septembra 150. oktobra 00 ceio 161 9 Indeks top.lnuke produkcije ic znašal septembra 116. in oktobra 16*2.4. Ne moremo pa biti zadovoljni z bi anoo zunanie trgovine oktobra in novembra. Lani novembra ie bila nasa zunania trgovina aktivna za 155 milijonov din, letos pa pasivna za 117 miliionov Oktobra ie bila oasivna za 16 milijonov. Cone se se niso ustalile. V primeri z visino cen L 1926 ie znašal Indeks cen v prodaji na debelo oktobra 132.1 in novembra 136 6. Indeks cen v nadrobni prodaji i« znašal oktobra 121.5 in novembra 128.7. — Zadnie mesece Studi'ski oddelek Narodne banke rudi izračunava indeks življeniskih stroškov, na podla tri «rtro*kov 1. 1937. Septembra je zna5al indeks življenjskih stroSkov 135. oktobra 140.4 In n-vembra 147.5. Za gospodarsko »vljenie le značilno, da se ie izredno povečal železniški promet. Lani oktobra, ko 1e bil promet tudi rolo živahen, ie bilo 198.000 naloženih tovornih vagonov, letos pa 203 000 in septembra 186.000. Narodna banka ob Vi viJ a tudi indeks cen v nadrobni prodan* v 10 največjih mestih države, tn sicer na podlaci cen 1. 1930. Indeks cen v Ljubljani 1e znaSal leto« januarja 107.2, septembra 124.7. oktobra 128.5 in novembra 133.9. To »n cene mi-važnejSih vrst blaffa. a indt-ks cen ni istoveten z indeJcsom živUen^lh itnMfcui, 1» se pravi, da so življeniski «rtrr>Ski lahko viSji, kakor bi sodiH rx> ind ekau cen. Sreeast minut zabav*. — 20: Klavirski koncert: prof. Pančo VTadlgarov. — 20 45: Repro-auclran koncert simlaniCne glasbe. — 22: Napovedi, poročila. P«*^, 10. j^Hiuarja 7: Jutranji pozdrav. 7.05; Napwnredi, poročila- — 7.15: Pisan veoćek voaeilb zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Iz naših logov ln krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: OpoldaiLsld koncert radijskega orkeatra. — 14: Poročila. — 14.10: T^ujskoprometna poročila: Naai smuski izieti. — 17.30: Salonski kvartet. — 18.10: ženska ura (ga. Vera Adleaič;. — 18.30: Plc&Ce. — 1840: Francoščina (g. dr, Stanko Le beti). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. urtv. — 19.50: Za planince: Planinec ljubi zivan (Pavel Kuna ver). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. Sob°ta januarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.00: Napovedi, poročila. — 7.15: F*isaa venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: V pisani vrsti bodo akrbele za voljo prežorno pioSče vesele. — 12.30. Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (vodi K. Petrič). — 14: Poročita. — 17.30: Otroška ura: Trije potepini (članic« Nar. gled.). — 18: Sramel >Skrjariček«. — 18.40: Pogovori s poshjsaicd. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ixr*a» — 1040: Mandoline igrajo (plc&če). — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Radijski orkester tn pevski zbor z Jezice. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: PloSče. Kenec ob 23. url. NESREČA — Tovara n vam je pogorela ? Kaj pa ste izdelovali v nji? — Gasilne aparate, .__ Da bo žiuifenska bilanca našega naroda aktivna Č2 hočemo zajamčiti obsto] našega naroda, moramo mladino zaščititi tako, da otrok ne bo več ogrožen že v prvi uri svojega življenja — Pomen, naloge in organizacija mladinske zaščite pri nas LJubljana, 4. januarja Vst, ki kakor koli vodijo usodo našega naroda, bi se morali večkrat poglobiti v njegovo življenjsko bilanco in ae ravnati po nji. Morali bi mnogo bolj poznati vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi z našim ostojem zdaj in v prihodnosti. Redki strokovnjaki, zdravniki in socialni delavci lahko samo opozarjajo na naloge, sami jih ne morejo opraviti. Sama ugotovitev, da pri nas umira preveč otrok v primeri z rodnostjo, je brez pomena, dokler se usodnosti tega ne zavedajo tisti, ki lahko soodločajo pri nujnih ukrepih in dokler niso pripravljeni delati. Naloge so tako velike, da bi morale opozarjati že same nase. Vendar je pri nas mnogo premalo smisla za stvarnost da prav odgovorna inteligenca ne ve ali se ne zaveda dovolj resno, kaj je najvažnejše; ne pozna dovolj Življenja ljud-. stva, sploSnih socialnih razmer in ni zaskrbljena nad pojavi, ki pričajo o hudih boleznih in krizah naroda. AH se pri nas val, ki bi bili dolžni, zavedajo dovolj dobro pomena zaščite otrok v najnežnejši starosti in v letih, ko doraščajo? Ali se zanimajo, kakšna mlad'na nam dorašča ln kaj store, da bi dorasla telesno ln moralno zdrava, sposobna, za živlienlske naloge? »SAJ IMAMO MLADINSKO ZAŠČITO!« Z^odi se, da te, ko razpravljaš o najvažnejših socialnih vprašanjih, o propadanju naroda, zavrnejo: »Saj imamo vendar dobrodelna društva!c prav t?ko hI nas l^hko odpravili, ko govorimo o mladinski zašč'ti, x izgovorom: rSaj imamo vendar mTadin-sko zaščito! Kaj še hočete? Imamo dobro razpredeno organizacijo za mlsd'nsko zaščito. Številne krajevne odbore Jugoslovanske unije za zaščito otrok in imamo tudi dobre zakonske predpise!« — Prav zaradi tega je potrebno, da vas p.ek"*l:ko sezn'-n*-mo s to organizacijo in z nalogami, kl j'h pa ne more opraviti le društvo. Ne erovo-rimo le o nalcrah nekega društva, temveč o nalogah skupnosti, o dolžnostih družbe. KAJ JE Jugoeloven?ka unija za 7a5čito otrok je zveza društev. Toda zveza društev, ki imajo pkupnl namen, namreč, da se p^čaio z zaščito otrok. Razen tega so v uniji organizirana tudi društva ki posredno delujejo pri zaščiti otrok, ustanove in zasebniki. Z unijo sodelujejo prav tako ustanove, ki kakor koli podpirajo zaščito otrok. Ta velika organlTaclia je še tembolj pomembna odkar je postala po predpisih uredbe o zaščiti pred n?padi lz rraka ln ln pravilnika, o zaščiti pred letalskimi nap-di pomoSnl posvetovalni organ prstomlh oblasti. S tem je bilo ponovno potrjeno, kako pomembno vlogo Ima zasebna lnlc'ativa pri reševanju vprašanj mladinske zaščite. Ko vemo, kpkšen značaj ima ta orgarizaelia, pač ne bomo pričakovali, da bo prevzemala vlogo nekakšnega izvršilnega onj?na, torej delo. ki pra morajo opraviti ob'a^va in tisti, ki Imajo v rokah gmotna sredstva. Propaganda, ©rganizatorno cMo, raziskovanje, zbiranje gradiva, pobuda, posredovanje med zasebniki ln javnostjo — to je v glavnem okvir dela unlie. Takoj pa lahko sprevidimo. da je to delo Izredno obsežno in da z?hteva mnogo sil. Sprevideli bomo. da delovanje unHe s^ga globoko med n3rcd ter da je ortraniznciia v najtesneiMh nre-sah z ljudstvom. Zato je pa tudi poslala v sorazmerno kratkem času zelo poDUl^r-na. tu ln tam med ljudstvom na dcz>it celo bol j kakor med mestnim prebivalstvom.. SOCIALNA V pploSno zaSčtto otrok ter mladine spada socialna, pravna in zdravstvena zaščita. Otroka je treba zaščititi pred Škodljivimi posledicami slabih socialnih razmer v družini ln družbi; Ščititi sra je treba tudi pravno ko se mi. prečiščenemu samemu s"t>f. gode krivice ali ko je žrtev družinskih sporov; varovati je treba njegovo zdravje, zlesti v nežPi mladosti, ko je zelo osr^ze-no njegovo življenje posebno v revnih družinah s Številnimi otroci; zaščititi je pa treba tudi moralno ogrožene otroke, zflne- marpno, slabo vzgojeno, odnosno snrileno mladino — pred propadom. 2e iz tega sprevldlmo, da je zaščite potrebno mnoeo otrok, aaj vemo: da je umrljivost otrok pri nas 2e1o vel;ka: da 1e mnogo zanemarjene mladine: da so Številni šolarji preslabo hranieni, premalo telesno razr-lti tn bolehni; da moraio mnoei Sorski otroci opravljati težko telesno delo. ki nreseera njihove sile: da nimajo dovolj prim°rne obleke In obutve: da je oeroZeno zdravie otrok v dnrZinl. kjer imalo bomlka, bo^e- frn. za k-iižno l>olezTi«jo (Je*ilca) Itd. Skratka, dela ie toliko, da sra nI mogoče niti na kratko našteti, kaj šele oplsatL ALI STE Te2ko je reči, ali je kakšno Javno delo bolj potrebno ko to. Dovolj ga je za vae, ki bi lahko pomagali. Ali ste pripravljeni pomagati ? Morali bi biti, vsaj tisti, ki so na vodilnih mestih v uradih, javnem življenju, organizacijah, gospodarstvu, upravnih službah itd. Opozoriti pa je treba, da to delo ni istovetno z dobrodelnostjo ali z miloščinarstvom. Ne gre za to. da bi moledovali za dlnarčke in z njimi *bl?ži1i bedo« revnih otrok; a samo dobrodelnostjo, ki je v mnogih primerih le ob'tž na nevarnih ranah, skritih za niim, da se zanje resno ne zanimamo, ne moremo storiti nič odločilnega. Pač pa je potrebno, da se tudi dobrodelno udejI. iugos'ov. mlad'nsko zaščitni kongres«, drugi leta 19?8 pa »n. balkanski mladinski z^fčtni kongres« od-nesno knp^res za varstvo otrrk Na ob~h kongre^-'h -»e bilo ugotovljeno, da razmere, v kakršnih Živi prša mladina in se rode otroci, nikakor nteo zadovol^ve; zaščita otmk in mladine kHub številnim zakonskim predp'Rom. kreditom ln vsemu dosedanjemu delu čeprav upoštevamo posamezne lepe uspehe, ni popolna. Re*l je treba celo. da naš narod v m^ad'nski zaščiti še nI napredoval mnogo od prv'h poizkusov. Se vedno ni urejeno razmerje otroka v družm* in n*so do^č'me dolžnosti družine do otroka Ni še določano, kaj je do'Žmost drŽave banovine in obč'ne. Ni pa tudi še dovoli razvita in primemo pridana zasebna Inic'at'va na področju z"ščl'te otrok k^kor tudi ne urejen od^os n^ene^a prostovolmcra de*a do uradnih organov. Pogrešamo še vedno združitve vse«ra d°la za zafčito otrok ter še posebno neoghno sod^lovanle vseh aktivnih delavcev. Nai- bol* občutno je oa po-"a*™"Tkanje g^o^n'h sredstev za z&*čltnn delo. Premalo di+eio za za*čl*o otrok n?sj premo*nei*l «*tsnovi ln pri otrekih vrčireio ne le oblina In bano**lna. temveč tuđj na5a naf^JBli na- c'onama or^r** •nlracMa — drŽava k,,W -*e u»to n'ma^o nanmanjše^a znan4a o higieni; dnržme ne uživalo nr>b«*ne zdravniške nomNh* ter *'\re v si1no slabih razmerah zar-di gospodarske in splošne socialne zaostalosti. BrsorrnjE Ali bodo ostale tudi te resolucije, ki so Jih sprejeli na obeh kongTesih za zaščito otrok ln mladine, le kos papirja, pomemben samo za arhiv? Na kongTesih so sodelovali naši najboljši mladinsko zaščitni delavci. V resolucijah je že orisana rešitev vseh najbolj perečih vprašanj zaščite otrok ln mladine. Predlagani so bili ukrepi na podlagi napornega, temeljitega in resnega raziskovalnega dela. To delo g."služI vsekakor, da bi ga upoštevali, zlasti Se. ker je pri nas tako zelo potrebno. Zato bi resolucije morale biti vodilo oblastem. KOLONIJE Na prvem kongresu so v zvezi s temo o oddajanju otrok v družinsko rejo predlagali resolucijo z zahtevo po ustanavljanju kolonij za dojen ce in otroke v predšolski dobi. Te kolonije naj bi bile ustanovljene v gostejših naseljih in bi morale imeti v svojem območju zdravstveno postajo S otroškim dispanzerjem. V kolonijah bi bile zaposlene zaščitne sestre, temeljito šolane za zdravstveno socialno zaščito otrok. V te kolonije pa bi ne spadali otroci kj so se rodili prezgodaj, bolehni in bolni ter otroci a hujšimi telesnimi in duševnimi napakami; te otroke je treba pošiljati v otroške domove. Prav tako bi v kolonije ne sprejemali otrok, ki lahko uživajo s primerno gmotno ln moralno pomočjo za*- sčito v draž'nah. Občine, banovina ln drŽava bi morale posvetiti temu načinu vzreje otrok največjo pozornost, ker je učinkovit, cenen in v vsakem pogledu priporočljiv, kar velja zlasti za dojence iz revnih družin. Priporočljivo pa je tudi ustanavljanje kolonij za otroke v šolski dobi. Te kolonije bi pa morale biti seveda pod pedagoškim vodstvom. Prav tako bi bilo potrebno ustanavljati posebne kolonije za kronično bolne in zdravstveno ogrežene otroke, zlasti po jetlki ogrožene. — V kolonijah za dojence bi našle tudi zaposlitev zapuščene matere z dojencl. RASNA HIGIENA Kaj vemo o rasni higieni to zaščiti otrok? Kaj je bilo v tem pogledu storjeno pri nas? Tudi to vprašanje so delavci mladinske zaščite pri nas že dobro proučili. V posebni resoluciji so naglasili, da je neogibno potrebna vsestranska podpora drŽave zdravim roditeljem za njihovo potomstvo, kakor je prav tako potrebno preprečevati razmnoževanje dedno bolnih in anormalnih. Zato bi pn otrokih nikakor ne smeli varčevati, kajti varčevanje pri otrokih in družini je rodi v časa najhujUli finančnih kriz najdražje. Nujno potrebno bi bilo preiskati zdravniško slehernega zakonskega kandidata pred poroko. Zato naj bi zopet uveljavili predpis zakona o spolnih boleznih, o obveznem zdravniškem pregledu pred poroko. Obvezni zdravniški pregled bi morali razširiti tudi na ženske. Zdravniška spričevala bi morali izdajati brezplačno. V zvezi s tem bi morali tudi omogočiti povsem brezplačno zdravljenje veneričnih bolezni vsem. — Ker je kvaliteta potomcev odvisna od dedne podlage roditeljev, je treba ustvariti ugodne zunanje pogoje za to (telesna nega, splošna higiena dobra prehran* itd.) in preprečiti škodiilve vplive dru Tih Činlfeljev (alkoholna zastruptev, poklicna zastrupitev s svincem, jodom, arzenom. nalezHlve bolezni itd.). Da1 je bi morali ustanoviti zdravstvene posvetovalnice, ki bi širile rasno higiensko prosveto med lnjdstvom in omogočale vse potrebne preventivne ukrepe; te posvetovalnice bl s'u*ile tistim, ki se nam^ravaio poročiti k s kor tudi zakoncem. — Zahtevali so tudi ur prevzeli v!o»t> statističnih in pos^u^nh središč, kakršna so omeni*1 H na đru-rem kongresu. Imamo pa tudj druge pomembne zdravstvene uranove. Načeto je tudi že vprašanje zdravih stanovanj z as t racijo vasi po Higienskem zavodu. Seveda pa imamo še mno^o prem a1 o zdravstven h zavodov, saj pride le eden na 50.000 prebivalcev, medtem ko bl moralo imeti vsakih 5000 prebivalcev svoj zdravstveni dom. Pri nas je tudi že precej zdravnikov in za?č'tnih grster za začč*tno de'o, a seveda 3e ne dovolj Nimamo še dovolj usposobljenih b?»bic in ni §e presk-bHeno za p**e-voz porodnic v bolnice v orimeHh nato'o- ških porodov. Pred nalezljivimi bol-nimi ml s din a Se ni primemo obva rovala ln oteženo 1e zdmVPeute otr^k. ker so 5e t>o-manfkl'ivi otroški oddelki v bolnicah. Po- mantRlMvosti 1e še cela vrstT-ašne žrtve« bi zahtevala zaščita teb 7000 dojencev ? Le računajte, koliko bi morali »žrtvovati« zan^e, da bi jim nud'li vsa i po^-tel^ico plenice in kar še spi d? k temu! Po 400 din — zdij morda nekaj več zaradi dra^nje — za do-e^ca. to se pravi 7000 X 400 =» 2 800 000 din. aH rrri-bMžno tri milijone dioariev na leto. Ali ne premoremo te vsotice. ko v resnici žrtvujemo tol'ko in tol?ko za nešteto dmgih namenov znatno vede vsote? An bi ne mori a nekaj pris^vatl država, če bi že obč'ne in banovine ne zbrale niM toliko de-na-ja za neogibno pofrebno zaščito otrok? KJE Podeželske občine imajo tako skromne proračune, da ne moremo pričakovati kakšne spremembe v doglednem času. Podeželje je prerevno, gospodarska kapaci- teta nase vasi neznatna. Toda prav na deželi je zaščita otrok najpotrebnejša in takojšnja pomoč najnujnejša. Ugotovi leno je. da odpade na dežeU za namene zašč!te otrok ln mladine na posameznega otroka po 5 din denarnih sredstev, v mest h pa 105 din! Ali vam tudi te dve številki ne povesta nič? Vendar s tem ni rečeno t je v mestih za mladinsko zaščito storjeno že vse. Kaj naj torej rečemo o potrebah podeželja? Denarne vire za zašč-to otrok pa moramo najti in nihče ne more reči, da jih ne bomo našH: če je za vse dm«ro denar, pa bi ga ne Mlo prav za največje narodove življenjske potrebe! Denarne vire moramo naiti. čeprav bl to zhtevalo žrtve, kajti zavedati se moramo, da mnero večje žrtve zahtevajo sedanje neurejene razmere, da terjajo najhujši divek, tisoče življenj otrok ki bl bili v resnici nnSa bodočnost. Lahko bi se sklicevali samo na to, da je že zar?di prevel ke umrljivosti dojencev — ki navsezadnje pomeni Izumiranje naroda — neogibno potrebno zagotoviti primerna denarna sredstva za zaščito otrok. UVEDBA Delavci za mladinsko zaščito so prišH do prepričanja, da bi najboljše knznlo OVestS poseben davek za niladinskozašcitne namene, če bi odmerili ie nizek odstotek za mladlnskozaščitnl davek od pridobnine, trošarine ln davka na luksus, bi lahko zbrali na leto v Sloveniii okrog 15 mili Ionov dinarjev, kar bl bilo dovoli za največje potrebe. Ta denar bi se zelo visoko obrestoval še poznim rodovom. Zato bi se uvedbe tega davka ne smel nihče ustrašiti in ji ne nasprotovati. NARAŠČAJ Posebno pomembna naloga mladinske zaščite Je skrb za zanemarjeno mladino. Tudi v tem pogledu nss čaka Se Izredno mnogo dela, ki bi ga prav tako ne smeli odlagati. Naša javnost se ne zaveda dobro, da med številno zanemarjeno mladino doraščajo mnogi bodoči zločinci, ki bodo polnili ječe ln sejali zlo v dnižbl. Ali veste, da je v Sloveniji ck"og 1500 zanemarjenih, moralno ogroženih, odnosno že pokvarjenih otrok? Zanje ni dovolj zavodov, poboljševalnic, kjer bl dobili v^nj nekaj vzgoje in se navadili delati. Zdaj Je v zavodih le okrog 200 zanemarjenih otrok, za več pa ni prostora. Ker nimamo za zanemarjeno mladino dovolj zavodov, bomo morali imeti tem večje kazniln'ce ln drasro bomo morali plačevati kriminalni davek. Naloge zaščite otrok ln mladine smo nakazali le v glavnem in mimogrede ko smo skušali dokazati, kako sVv.o potreb«« no je zaščititi otroke socialno zdravstveno, pravno in moralno; če se nam je posrečilo zbuditi zanimanje za to naše. v pravem pomenu besede življenjsko vpm§an1^, ča smo koga prepričali, da od primerne z;- Sčlte otrok zavisi aktivnost ž/vljenlsk" bilance našega naroda — Je nam< n dns"žen. Vprašanje zaSčite otrok in mladine je pa preobsežno, da bl ga mogli izčrpati v časopisnem č 12 nku. fe^arujimo mladisto ie večjega propadanja Z občnega zbora trboveljskega odbora Jugoslo vanske unije za zaščito otrok Trbovlje, 3- Januarja. Trbove^ski odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok je pred dnevi imel svoj prvi občni zbor. Predsednik g, Robert Plavšak st. je podrobno poročal o društvenem delu v preteklem letu, ki je bilo predvsem v znaku zaščitnih priprav za primer vojne. V odboru je sodelovalo 15 tukajšnjih društev, duhovščina, Sole in zdravniki. Iniciativno je uniio v Trbovliah podpirala tud? občina. Odbor je Izvršil letos popis vseh otrok do 16. leta starosti ki jih je v trboveljski otčini nad 4000. Od teh jih je 1254 prerilo za oblastveno zaščito v primeru potrebe, ostala deca pa je po pismeni izdavi staršev bila prepuščena nj'hovi skrbi. Meseca julija sta bili izvršeni dve po-lzkueo svež ter dobro razpoložen in poln ve*»elefra delovnega odnosa. Kolikor bolj je prirođen odnos do spolnega življenja, toliko bolj se spolni nagon jav;ja tu^i kot posledica duševne harmonije dveh bitij in obratno. S tem nočemo odvojiti spolnega nagona od čutnosti ter hočemo obratno poudariti, da motiv spolnega zadovoljenja ne sme biti samo v strastno- sti ali čutnosti. Naincn spolnogra. nagona je, da prirodno združuje dve spolno različni osebi in to IZ notranje, duševne naklonjenosti, tako da najdeta pri tem obe svoje zadovoljstvo. Prava ljubezen je predpogoj. Prava ljubezen pa se lahko razvija le med dvema sorodnima bitjema ln le tam se lahko s pravilnim ravnanjem trajno obnavlja. Rjer se s spolnim nesoglasjem ustvarja V človekovi notranjosti ni-niir in nezadovoljstvo, tam ni pričakovati uspeha, zadovoljstva ln sreče na prav nobenem področju. Zato je važno ln nujno natančnejše proučavanje lastnosti in temperamenta kot pobojev za ustvaritev trajne harmonije v ljubezni. Povod za spolno združevanje mora biti resnična naklonjenost in privlačnost, ki mora biti osnovana na duševni dopolnitvi. I^e v tem slučaju se vnaša najvišja harmonija med oba ljubljenca, to je harmonija, ki ne traja samo za čas objema, temveč, ki ju stalno spremlja v borbi za obstanek. Sele tedaj lahko postane spolni nagon močni sodelavec in pomočnik pri ustvarjanju pogojev za poklicni uspeh ln družinsko srečo. Iz vsega navedenega vidimo, da so zlasti ta vprašanja izredno važna ter da je za ustvaritev vsake nove dnsžine temeljito predhodno proučevanje poedinih lastnosti značaja ter temperamenta Izredno važno. „Anita" On je neodvisen značaj z jasnimi ln točnimi idejami in z brezskrbnim in visoko stremečim smislom. Gibčnosti in častiželj- nosti mu ne manjka. Glavna gonilna sila je razum, zato se ne more trajno skladati s sentimentalnimi, preveč idealistično usmerjenimi ljudmi. On rabi v vsakem primeru zvezo s človekom, ki mu je podoben ter mu prebuja prava hotenja. V splošnem mu odgovarjajo kot harmonično dopolnilo ljudje, rojeni med 22. novembrom in 20. decembrom ali pa med 22. julijem tn 21. avgustom. ti Danica u ^Kuharica" Previdnost v govorjenju, izjavah in novih prijateljstvih. Bodite vedno veseli in dobro razpoloženi, v« tako boste premagali Dekle, ki hoče stalno vezati fanta nase, mu mora biti vedno zanimiva, privlačna in potrebna. To je velika umetnost v ženski, pasivno ljubezenski vlogi. Nekatera dekleta znajo svojo vlogo s podzavestnim čutom pravilnosti medsebojnih odnosov sijajno odigrati. Ob trmasti, zlovoljni, pusti in dolgočasni deklici ali ženi odnosno ob pismih s taksno vsebino ni prijetnih doživetij in ne razvedrila. To dvoje pa Iščejo po več ali manj naporni službeni zaposlitvi vsi mož ki najraje pri svoji »izvoljenki«. će jim ta tega ne nudi. se obrnejo drugam. Zadnje zatočišče je gostilna ln karte. Poizkusite v tej smeri uravnati svoje odnose in do- . življali boste nove lepote ljubezenske har- j monJje, Ce se pa fant več ne javlja, je pametneje, da ne silite za njim, to bi vas le poniževalo ln uspeh bi bil prej negativen, kakor pa pozitiven, „Smola" Vase kratko in jedrnato pismo zasluži priznanje in pohvalo. V vas je preveč osam Ijenostl, odvojenosti in stanja ob strani, a obenem tudi stremljenje do pravičnosti drugih do vas ln cenjenja vašega izumiteljskega dela Pravilno razločujete važno od nevažnega, a vseeno ne morete doseči pravega ravnotežja med tem. kar vi drugim nudite In med tem. kar vam drugi vračajo. Nemirna duša, včasih ste prenagljeni. Smotrno delo in vztrajnost ter vera vase vam obetajo v tem letu več sreče. „Cscillja" S tistim gospodom žal ni in ne bo preveč harmonije. Ljubezen in novi zakon bl pa vsekakor ugodno vplival na vaše notranje življenje ter prinesel zopet nova doživetja v vaš dom. „Sofija" Bolie je drži ga, nego lovi ga. Kdor brez resnične notranje potrebe izbira, lahko iz-birek dobi. Pri izbiri na i odloča razum, srce ln harmonija. Na podlagi skromnih in popolnoma pomanikliivih podatkih vam pač ne bi svetovali kakšno spremembo v dosedanjih odnosih. Ce hočete točneje, priložite za vso trojico vsaj rojstne podatke tn rokopise. neprilike, ki se vam bodo še kopičile nekaj časa. Ce vzdržite prve mesece v novem letu brez nesreč, se vam bo pozneje se nasmehnila sreča. Zato pa glavo pokonci, bodite veseU ln korajžni, mislite na lepše ča-sč, pa bo vse dobro. Ljubezen je vaša boginja, ki ji s preveliko strastjo služite. V vas je vroča sila nagonskega življenja vse preveč sproščena. Malo se poskušajte uravnovesiti in prenesti svoja živahna čustva ter srce na kakšno drugo področje. Ce boste v zadevi vašega nezakonskega otroka pravilno postopali, vam je popoln uspeh zasiguran. Skrbstveni zakoni so zelo strogi in neprijetni za nezakonske očete, zlasti za takšne, kot je vaš primer. Vaš drugi fant se bo po vsej verjetnosti povrnil. Ljubezen do vašega in njegovega nezakonskega otroka ter še razne druge činjenice kažejo na to. „Urni" Vi ste gibčen, nestalen, močno čustven Nevarnost prevladanja lenobe in udobnosti se pojavlja, zp'o se morate z vztrajno lz-drzljivostjo piv.ui temu boriti ter vztrajati v določenem smotru. Navezani ste na dom ter iščete položaj in vplivni poklic, zato je vojaška avlatiKa v skladu z vašo nemirno naravo, vendar vam prete številne prometne nesreće. Iz tega razloga vam priporočamo, dokončajte gimnazijo ln ko boste na višku svojih mladostnih vrenj, se boste laze odločili za primernejši poklic sodite bolj previdni v vsem. „Krasnice" Malo preveč star okop i tni ste ln za novotarije nimate pravega smisla. V odločitvah je treba več korajže. Letos pa predvsem v*-lili ml Ml in zaupanja v lastne sile. Neprilike, ki se pojavljajo bodo v poletju odpadle. )9Kako naj to tolmačim?14 Prečitajte odgovor pod označbo »Danica«. To velja v glavnem tudi za vas. Ce ste zaradi obljubljanja zakona utrpeli resnično Škodo, vam je možno zadevo urediti sodnim potom Drugače pa, glavo pokonci, še bo sijalo sonce. „Jožefa" Mlada si še. pa zato ne smeš takoj obupati ob prvih težavah v življenju. Z domačimi poskušaj doseči boljše odnose, saj ni mogoče, da bi te tako črtill. Iz svojih »sovražnikov« si naredi prijatelje in zaveznike, pa bo tudi tvoje življenje postajalo lepše in srečnejše. „Ra do vlficaw Važ fant je bil zelo pedanten. Veliko sebičnost ter iskanje samega sebe v vseh zadevah sta njegovi nadaljnji bistveni lastnosti. Videl je najbrž v svoji veliki kritičnosti le slabosti drugih. S poudarjanjem njihovih pomanjkljivosti je poizkušal zadostiti svojemu ljubosumju na vsakogar, ki bi se kakor koli pojavil ob vas. Tudi v bodočnosti bi se ne skladala. Vi ste zelo uravnovešeni, le preveč ooam-Ijeni in odvojeni ste od življenja, vendar črne in temne misli ne smejo prevladovati v vas. Glavo pokonci, več veselja s samo seboj, lastnimi načrti in pa tudi — resno duševno delo so vam potrebni. „Mirko" Dekle preživlja notranjo krizo ter se zapira vase. Kako jo bo preživela in kdaj se bo spet razgibala, vam na podlagi nepopolnih podatkov ne moremo povedatL Vi upoštevate predvsem sebe, drugi bl se naj vam prilagajal, a življenje to vedno ne pozna. Tudi vi se morate še temeni to prevzgojiti in globlje duševno usmeriti, »Užaljena su Glede ljubenzi je težko, če ni pri vas več smisla za uravnovesenost in premišljenost. S preveliko zaupljivostjo se ne smete spuščati v nesigurne zadeve. Ce že imate nezakonskega otroka, vas to ne sme voditi v obup. Obratno paziti morate, da z lepimi ženskimi lastnostmi in pridnostjo vzbudite resno ljubezen, ki se naj čimprej pretvori v zakon. „A. M. 38" Večje neprilike vam pretijo, zato bodite previdni v vsem. Posledice nepremišljenih dejanj bi bile lahko preveč občutne. Drugače ste zelo nestalen ter zelo občutljiv. Zelja po udobnosti vas včasih prevzame, zato se morate vztrajno boriti proti njej. Vztrajnost in uravnovesenost vas vodita k uspehu, bodite pa vedno dobro razpoloženi. »Gorenjska u Med vama iz zelo mnogih vzrokov ne bo prave harmonije. Navajanje vseh bi nam vzelo preveč prostora. Poiščite si primernejšo družico, dekle je mnogo premlado. Ne vzbujajte spominov iz neprijetne preteklosti. To ne vodi k uspehu. Več življenjskega poguma. „*t. tj« Pri vas je močna razsodnost. Ste skromni in pridni. Tudi pravičnosti vam ne manjka. Zavestno se morate boriti proti kakršnemu koli pojavljanju sebičnosti, dla-kocepstva, ostrosti in krivičnosti v kritikah ter izdvojenega stanja ob strani. Vi ste sicer sposoben ln želite ter stremite za Izboljšanjem svojega življenja, zato se Izogibajte navedenih slabosti in uspeh vam ne more izostati. „Sreča" Gospa potrudite se, da ne boste nikdar sitni, pa vam bo sreča naklonjena. Bavite se s sportom, pa tudi čitanja in razmišljanja zanemarjajte. Nevednost, domišljavost, ljubosumnosti ln maščevanje so lastnosti, ki jih ne smeti vi nikdar poznati. Vi ste popolni mislec, vaša razsodnost se bo ob vestnem študiju in poglabljanju v zaklade znanja in umetnosti še zelo povečala. Vam je treba vere v lastne sile, da boste tako povečali voljo po ustvarjanju ] iz svojih sil. Odnose doma poizkušajte po, j že pri drugih smernicah izboljšati. Ce se » boste s sam o vzgojo prav izoblikovali, boste Lahko mnogo nudili svojim sodobnikom ln poznejšim rodovom. „1. maj" Nepravilni postopek je pri vas stalno rodil nepravilne posledice, poraze. Preveč je črnoglednosti, komodnosti, počasnosti, pa tudi svojeglavosti v vas. Poizkusite to odpraviti ter se ravnajte po nasvetih, ki smo jih dali že v naših rubrikah ln uspeh boste doživeli med sorodniki ln v službi. „A« S. Kaj mi je storiti?*4 Nobena ženska ni vredna, da bi se kateri koli moški zaradi nje ubijal. Cemu? Najmanj pa bi bilo prav, če bi to storili vi zaradi tako značajno nezgrajene ženske kot je ta. Bodite veseli, da je tako. Z njo bi ne bili srečni, varala bi vas v zakonu, kot vara sedaj drugega Pismo vam bomo vrnili, vendar ga takoj uničite ln s tem odstranite vse misli na njo. Ko boste to preboleU in gledali s treznimi očmi pozneje nazaj, se boste sami sebi čudili, da ste se nekoč tako žalostili zaradi te ne preveč inteligentne, neiskrene Ln neodkrite ženske. VI sami ste človek, ki se mu obeta najlepša bodočnost, čemu bi si jo kvarili c nepremišljenimi dejanji sami T Ne mislite nanjo, bodite vedno v družbi, dobre volje in veseli. Pri delu si stalno pozvizg-ujte ter delajte vesele dovtlpe ln bolezen ljubosumja vas bo kmalu minila. Ostali Na podlagi naših bogatih izkušenj lz dolgoletne prakse proučevanja ljudi tei studija psihologije sreče in zadovoljstvu amo hoteU pomagati ln svetovati vsem, k se čutijo nesrečne. Odgovarjali smo tudi \ pismih vsem, ki so se obračali s tozadev ni mi prošnjami do nas. Sedaj pa so s«, nakupičila pisma v toliki množini, da pr najboljši volji ne moremo vsem odgovar jati. Nase delo je resno ln znanstveno. Vsa K slučaj temeljito proučimo, kar nam vzanu za poedini slučaj skoraj eno uro časa. Načeloma proučimo vse podrobnosti ter SeK na podlagi tega dajemo nasvete JCer jc prostor tukaj zelo omejen, bodo odgovori v bodoče še krajši ter se bodo nanašali le na najvažnejše. Samo v res nujnih, resnih ln odločilnih zadevah smo pripravljeni v bodoče odgovarjati v zasebnih pismih onim, ki prilože vse podatke ter 15 din v znamkah- Prisiljeni smo postavljati te pogoje, da se tako zasiguramo s svojim delom pred onimi, k: nas le lz radovednosti ln muhavosti nadlegujejo z malenkostnimi zadevami, ki pa nam jemljejo dragoceni čas, katerega želimo posvetiti predvsem le onim, ki so rea nase pomoči potrebni. Kdor ne bo upošteval točnih navodil za brezplačne psihološke nasvete v »Slov. Naroda« od 14. decembra 1940., ne bo dobil odgovora. Priložite rojstne podatke t«r pisavo za vse, Ki vas zanimajo, tudi zase, če M Želeli vedeti svoj odnos do njih. One. ki Se niso prejeli odgovora, prosimo, da potme Vsi pridejo na vrsto! i Psitaološlci nasveti Kupon št« 4 i Zanimive invalidske zadeve Sprememba invalidske uredbe kredite invalidom v Sloveniji ped'cnega zavoda v Ljubljani 2OO.O0O din za Zidanje orto- Ljubljana, 4. januarja Invalidska uredba bo zooet spremenjena. Vendar se invalidom m treba bati, da se bo b.stveno spremenila in poslabšala. V ministrstvu za socialno ©olitiko deluje posebna komisija ki pripravlja nekatere spremembe invalidske uredbe. Proučuje več predlogov za spremembo uredbe. Po zanesljivih vesteh bo spremenjen § 123 uredbe. Po tem členu imajo častniki, vojaški uradniki in podčastniki pravico do pckojiiine, če so voini invalidi prvh sedem skupin. Invalidom I. in II. skupine je bilo oriznano 35 let službe. III. skupine 30 let IV. 25 let V. 20 let VI. 15 in VII. 10 let. Poeoi ie pa bil. da so za razl'ko me\i dejansko cd-luženim in prizranm časom plačevali per st>evke za sklade po zakonskih pietlpis.h. Invalidi s tem predn-isom niso bili zadovoljni, ker so se ušodnjfti lahko poslužili predvsem le tisti inva :di, ki niso imeli še mnogo službenih let. Tisti pa. ki so stopili mladi v službo, da imaio zdaj že 20 ali celo 30 let službe, ni^o uživali nobene ugodnesti. Z^to invalidi ?ah e-vajo spremembo člena 126. tako da bo dodano vsem državnim in samo pravnim uslužbencem 00 neka i službenih let k odsluženi dobi. Število prignanih let no uredbi na na i določajo individualno glede na deiazmožr.ost posameznikov. Za nosoiila invaUMcjn ie prejel osrednji odbor invalidske oreanizacMe v Beogradu od uorave narodnega invalid kega sklada 2 mi H Ion ar din Posodo lahko oreirne vs^k priznan vojni invalid ali vojna vvlova, in sicer no predpisih posebnem pravilnika Od zneska 2 mili i ona d n odpade ha Slovenijo 200000 din. Prošnje za p^svj a prejemajo krajevni in olcrajiii odbori invalidske ea združenja. Pred moleči smo poročali o nač-tu Invalidskega doma. ki bo stal na vogalu Je-gličeve ceste m Bohor.čeve ui ce. N^avno ie uprava naroJneea invalidskega sklada. Id ie dala kredit za z?danje doma. poob a-stila bana dr. M Natlačena kot stavbnega gospodarja. Ban ie kot stavbni £os olar invalidskega doma edno-no ortopedičre^a zavoda imenoval režijski odbor. inž. Fr Rueh, načelnik tehničnega oddelka banske uprave. Lj. Hcfmanovic. načelnik miii-strstva za socialno politiko. A. K si, načelnik oddelka za roeialno po', ti k o in narodno zdrav e ban?ke ur>ra.e in M. Stefe. predsednik oblastnega rdbora Združenja invalidov v Ljubljani. Stavbno nadzorstvo je povei-jeno inž. J. Cernivcu in inž. M. Šorliju. Najboli delavno inval:d ko ?odršče ie v Novem mostu. Imelo ie nalogo da reši 3418 invalidskih zadev D ^slei i h ie rešilo že 4529. Vse delo bo končano do julija, če bo sodišče imelo tudi ooslei za invalidske zadeve toliko osebja. — Ob t*j priliki nai omon'mo. da bo viš^e Invalidsko sodišče v Beogrrdu že v tem m se^nj rešilo v davnem invalidske zadeve iz Slovenije P os 1000 k ~e ie zad-^ie čsse skrajšal ter delo nrecej hitreie naDrcduie kakor prej. »Bde gazi« — knjiga za sinuč rje V kratkem izide v obliki povesti nova smučarska knjiga Kranj, 3. januarja Izpod peresa učitelja Majnika Nandeta iz Pret" dvora, znanega smučarskega učitelja in vodje številnih smučarskih tečajev sokolskih društev in žup. bo v kratkem izšel v založbi »Triglav« v Kranju svojevrsten smučarski učbenik, ki ne bo samo nudil smučarski pouk ampak bo tudi prav zanimiv za čitanje. Naj v naslednjih vrsticah omenim nekaj svojevrstnih zanimivosti lz te knjige, ki bo prav gotovo korak naprej v naši smučarski literaturi in bo vzbudila živahno zanimanje v naših smučarskih krogih. Kot sem že v uvodu omenil Je namen knjige nuditi smučarjem začetnikom pouk v prvih korakih po snegu, kajti število onih, ki bi hoteli smučati je veliko, a le malo med njimi je talcih, ki bi mogii v tečaj in plačevati drago eskrbnino. Vsem tem bo Majnikova knjiga vzoren učitelj, saj ym ne bo v pomoč samo v prvih smukih, temveč jih bo poučila, na kakšnem terenu naj poskušajo s svojimi vajami, ki so opisane izredno izčrpno in jih bo vsakdo z lahkoto zaprpadel če mu je le količkaj znana telovadna terminologija. Toda kot rečeno je knjiga pisana v obliki povesti, ki je prav zanimiva za vsakogar, zlasti pa za onega, ki Ima količkaj ljubezni do zimske narave. Tako je pisatelj namen treh dijakov, da pesetijo v zimskem času kočico nekje v planinah vzel za snov, ki nas v prijetnem in napetem razpoloženju poučuje o smučanju, o pripravah za uspešno smučanje pa turi o nevarnostih v planinah pozimi, z^^i so izčrpno in strokov-njaško obdelani plazovi ln kar daje knjigi še poseben pečat seznani nas s planinskimi prebivalci in daje potreben nauk vsem po-setnikom planin, da spoštujemo njih lepoto, jo uživamo, ne pa krkor delajo to nekateri turisti, ki samo hite z brega v breg ne meneč se za lepe te in ljudi. Milan, Prane m Slavko ao nadebudni študentje, ki so si zaželeli v počitnicah na hribe, da se skupno s prijateljem hribovcem in vodnikom Janezom naučijo »mučati, a so v dneh bega v zimsko naravo še marsikaj slišali- se naučiti in tudi doživeli- Seveda niso odšli r-droma pobegni1! od doma povsem nepripravljeni temveč so v svoji radoznalosti posetili v mestu Se smučarsko predavanje, kler so se seznanili tudi z zgodovino omučarstva v svetu in pri nas. Tako nas nisatelj seznani z zgodovino pr?v neprisiljeno in že smo v Tihi dol'ni na snežnih prl-Janan pri vajah v koraku, vzpenjanju, obratili., smuku, r&snik drugih likah itd. Med vajami in bivairem , ▼ kočid pa nas pisatelj seznanja se z dru- gimi z« vsakega smučarja koristnimi stvaimi, vse to pa med veselim ln resnim pripovedovanjem. V zadnjem poglavju pa nas pisatelj seznani s plazovi in izčrpno kakor še nikjer nam odkriva nastanek in povzročitelje kakor tudi vrste plazov. Ni menda odveč, da je avtor »Belih gazi« nanizal nekaj najpotrebnejših nasvetov, ki naj nesrečneže, ki bi jih zadela nesreča da bi imeli opravka s plazom vsaj o najnujnejšem pouči. Moj namen ni. da bi delal reklamo za knjigo, toda čutil sem d:I2nost, da zaradi dragocenosti, ki jih obsega Majnikova knjiga že pred izidom opozorim na njo na- šo javnost zlasti pa naše smučarje. Več o njej pa bodo lahko izrekli o tem kritiki naše planinske oziroma smučarske strokovne literature. 2elel bi samo to,, kar al želi avtor in kar je prav gotovo tudi želja čitateljev, da knjiga ne bi bila preveč draga, kljub visokim stroškom za tiskanje. Kljub vsemu bomo v bridkih časih, ko se drugje rušijo visoke kulturne vrednosti, čeprav z žrtvami doživeli rojstvo knjige, ki to po svoji obdelavi vzbudila poz-roost ne samo med nami, ampak tudi izven n^s. * J. C. Iz Celfa —c Franc Stergar obsojen na 12 let robije. Včeraj smo poročali o razpravi, kije bila prei petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju proti 581etnemu preužit-karju Francu Stergarju iz Slogonskega v občini Kapeli pri Brežicah, ki je 17. oktobra popoldne na njivi v Lazah v Slogon-skem ustrelil svakinjo svojega sina, 38-letno posestnikovo ženo Rozalijo Radano-vičevo. Franc Stergar je til zaradi zločinstva umora obse j en po § 167-1 k. z. na 12 let robije, trajno izgubo častnih pravic ln plačilo povprečnine v znesku 800 din. —c Tekmovanje za drsalno prvenstvo Slovenije ^đnovedanO. V nedeljo 5. t m. bi moralo biti na drsališču v mestnem parku v Celju v izvedbi SK Celja tekmovanje za drsaTno prvenstvo Slovenije. Zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja ledu pa je tekmovanje odp:vedano. —c Idejni tečaj celjske Sokolske žup« bo v nede'jo 5. in poneeljek 6. t. m. v ru-darrki šoli v Celju. Predavali bodo priznani sokolski strrkovhjaki. Tečaj lahko poseti- jo kot izredni slušatelji tudi naraščajniki in naraJčamice. —c Table-»enišk! turnir ta prvenstvo Celja bo drevi in v nedeljo 5. t. m. vos dan v dvorari ^oslilne >JugosIcsran< « Gaber-ju. Drcv> a* prične tekmovanje co 20., tu- trt pa ob 8. zjutraj. Na sporedu so vse discipline in sicer za poaameznike »eciorje n juniorje ter za moštva ln ckruble. Raz-viaana sta dva prehodna pokala za single gospodov in za moštva Nastopili bodo vsi .ajboljši celjski tekmovalci. —c Razstava sokoiskega tiska bo v ne~ leijo 5. t m. od 13. do 17. v prostorih .eljake sokolske župe v Narodnem domu t Celju, vhod m Krekove ceste. Vstopnine iL Oglejte si to zanimivo razstavo! —c Gustovanje celjskih šabistov v lečah. Celjski šahovski klub bo igral v ledeljo 5. t- m. popoldne v Radečah šahovsko tekmo s tamkajšnjim šahovskim klu-jam. ki je prvak P osa v j a. Igrali bodo na .0 deskah. —C Nabavite si davčne karte za h*šno >lužinčad! Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu ČL 95. zakona o neposrednih davkih morajo vsi delodajalci do konca januarja odnoeno v 15 dneh po sprejemu v službo nabaviti davčne karte za hišno služinčad. DeloJajalec, ki bi davčne karte ne nabavil odnosno je ne bi nabavil pra-večaono, bo kaznovan s petkratno vrednostjo davčne karte. Da se delodajalci izognejo določeni kazni, naj si do 31. t m. nabavijo davčne karte za hišno služinčad. —c Zločin neznane matere. Na polju ob kolovozu blizu železniške proge med Mestnim zavetiščem v Me d logu in Levcem »o našli v petek zjutraj truplo novorojenčka. Očividno ga je mati pustila tam. Otročiček je ponoči zmrznil. Orozništvo poizveduje za zločinsko materjo- —c Umrl je v četrtek v Prečni ulici 2 v Gaberju pri Celju v 78. letu starosti rudarski adjunkt v p. In hiSni posetnik goep. Ivan Sadu. Pokcjni je bil odločno naroden in splošno priljubljen mož. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojcem naše isjtreno sožaJje! —C Električni t°K sr je p°drazil. Mestna elektrarna v Celju je z ncvlm letom povijala tarifo za električno energijo takole: za razsvetljavo na 4.80 din. za reklamo (stopn^evalno) na 4 do 2 dih. &a Danke in posojilnice na 6.60, za pogon mot-orjev ta. ogrevanje pa za prvih 25 mesečnih obratnih ur na 2.50 din. za naslednjih 25 mesečnih obratnih ur na 1.80 din ln za vsako nadaljnjo porabo na 1.25 din za kiiovatmo uro. Najenanina za enofazne Števce do lO A. je povišana na 6 din. za dvofazne do 10 A na 12 din in za trofazne do 30 A na 15 din. —C Huda poarazitcv eie**trienejrn t za več dni. češ, da bo obiskal ves loški okraj. Ve so uredili no nieeovi želji, mladi mož ie iedel. pil in spaL medtem Da Dridno prihajal in odhaial. Nekega noocldneva oa. ki ea 'e ni bilo na izpregled. čeravno ie trd'1. da src k počitku, ca se ie izkazalo, da ere za slepr.ria »Potnik« ie skrivaj odnesel 2;ov-če°* in al-tovko, po vi-h pa še dragoceno Dostelino ore^rinialo. Iz Trebnjega — Do konca tega meseca morajo zavezanci za pri obnino vložiti prijave dohodkov od svojih cbrtov. Prijave je vložiti pri obč'nl ali pri davčni upravi, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine. — Odbor za pn>hran°. Ban je potrdil predlagani o obor za prehrano v občini Trebnje ln sicer: predsednik Fink Franc, župan, odborniki: TomaiiČ Ivan. Kom par a Franc. Senica Franc, Ceh Jožef, namestnik Mirko in Bukovec Ignac. — Odpravite nadležnega berača. pQ Trebnjem že vso zimo berači cd hiše do hiše neki občinski ubožec. Strgan, ušiv. umazan, da se človeku gabi, ko ga le vidi, se nadležni berač oglaša po večkrat dnevno pri strankah, posebno še po javnih lokalih tako da se ljudje zgražajo in so ogorčeni. Iz Ivše ga ne odpraviš ne zlepa ne zgTda in nie^ova nasilnost presega 2e vsako po-trpcžliivost in usmiljenje. Zato obSani zahtevajo, da ga občina odda v oskrbo in radi k temu nekaj prispevajo, le da se reš'jo te nadloge, ZAMENJAVA Neki zdravnik je poslal služkinjo, da bi odnesla nekemu njegovemu bolniku praške proti vročici, nekemu njegovemu prijatelju pa Šest golobov. Služkfnja je pa pomotoma odnesla zdravnikovemu prijatelju praške, bolniku pa golobe. Bolnik je nosebno debelo pogledal, ko mu je služkinja prinesla tudi zdravnikov recept, ki se je glasil: Zaužile ?KMtc pol ure dva. Stran 10 Ali dobimo Slovenci svoj zvočni Silni Pri pionirjih slovenskega zvočnega filma — Razgovor z dr« M« Foer*tcr]c*n Ljubljana, 4. januarja Ko je pred 10 leti zvočni film zmagal fiad nem.m in si v razmeroma kratkem času osvojil ves svet je bila filmska proizvodnja postavljena pured nove naloge. Pravila in izkušnje nemega filma so bile tako rekoč čez noč postavljene na glavo Treba je bilo orati ledino v novi panogi filmske umetnosti. Z neverjetno naglico so tisoči strokovnjakov s svojim delom dvignili fi:m s pomočjo besede in glasbe, ki jo slišimo s filmskega platna, na zavidljivo višino. Mnogi gledališki umetniki, ki se v nemem filmu niso mogli uveljaviti, so se približali zvočnemu filmu, a nasprotno je tudi marsikatera zvezda nemega filma za tonil a. Montaža kopije Slovenci že v dobi nemega filma nismo mogli misliti na to, da bi razvili načrtno filmsko proizvodnjo. S prihodom zvočnega filma se nam je pa zdela lastna produkcija še bolj odmaknjena, skoroda nedosegljiva. Neglede na dejstvo, da je snemanje zvočnega filma mnogo bolj težavno in komplicirano in da so stroški mnogo višji kakor pri nemem filmu, so se pojavile še mnogo hujše težave, ki delajo še danes filmski proizvodnji hude preglavice, to so jezikovne meja Nemi film je »govoril« univerzalni, mednarodni jezik, medtem ko govori zvočni film jezik proizvajalca in nosi pečat kulturne stopnje dotičnega naroda. Medtem ko je bil nemi film več ali manj mednaroden, osnovan na čisto gospodarski podlagi, je zvočni film narodna zadeva, tako rekoč častna zadeva vsakega naroda. In vendar smo zaslišali s filmskega platna tudi slovensko besedo. V Ljubljani se je lotila skupina mladih ljudi dela z zvočnim filmom pod okriljem družbe »EMO-NAFIL.M« in sadove tega dela smo lahko že gledali in poslušali v naših kinematografih. Začetek je tu, skromen sicer, toda možnosti za nadaljnji razvoj slovenskega zvočnega filma so ustvarjene. Videli smo nekaj uspelih zvočnih filmskih reportaž in zlasti odkritje spomenika kralju Aleksandru L Zediniteiju v Ljubljani. Uspel je tudi prvi poizkus zvočnega filma z majhnim prizorom, kjer nastopa naš dramski igralec Fran Lipah in katerega gledajo kinoobiskovalci te dni v naših kinematografih. G. dr. Foerster je glede pričetkov slovenskega zvočnega filma in glede tehnič- nih vprašanj zvočnega filma odgovoril na zadevna vprašanja v razgovoru z našim urednikom takole: — Kako se je zbudilo v vas zanimanje za film in kje ste si pridobili strokovno znanje? Ne zdi se mi to tako važno niti zanimivo za č-tateoe, da bi vam o tem mnogo pripovedoval. Povem vam pa lahko, da sta temu kriva Carl Schenstrom in Ha- rald Macisen. V^ste kdo sta ta dva gospo da? Pat in Patachon. Bilo je na Dunaju. V Gumpendorferici so bili iz tovarne cigaret napravili filmski atelje in Hans Steinhoff je vrtel fi:m s Pat in Patacho-nom. Gola radovednost me je pognala čez prag ateljeja in nas.ednji hip sem si bil na jasnem s seboj. — Lia Mara. Paul Rich-ter, Harry Liedtke, Jakob Tiedtke, Con-rad Veidt, Vlad'mir Gajdarov in Ieo Sym SO mi ostali v spominu od tedaj. Na to je sledila revolucija zvočnega filma. Preko Dunaja in Prage — v Barandovu sem navezal stike s Karlom Lamačem in Jaro Benešem. kjer sem naiprei voJontiral Dr Steinhoffu in nato sem bil v Babelsber-gu asistent pri Georgu Jakobiju. — Tisoči in tisoči *led?»*o in po«lnSaJ© pri nas zvočni film in večina med njimi ni poučena o tehničnem postopku nri snemanju zvočnega filma. V čem je bistvo in kakšen je postopek pri snemanju zvočne« ga filma? — Mnogokrat slišim vprašanje: »... sedaj boste pa na ploščo posneli...« Tehnika zvočnega filma sloni danes na popolnoma drugi osnovi kot ie pa rezanje gramofonskih plošč, namreč na optično- fotokemični. Zvok, pa naj si bo že to beseda, glasba ali šum pretvori mikrofon v električne nihaje, katere ojačevalec oja- negatavu. V to svrho j« potrebna posebna delalna kopija katero se sestavi v obliki kakršno naj ima končni film. Na to delal-no kopijo se prilagodi zvočni trak, kar se izvrši na sinhronski mizi. Ko je to delo opravljeno, se reže negativ točno po delain; kopiji m nato se sele kopira definitivna kopija in sicer slika in zvok na en trak. Sedaj se zopet ponavlja fotoke-mični proces do osusitve zvočne kopije, ki gre v kinogledališče. — Kako Je urejen studio, v katerem je uspelo iag-otoviti prve slovenske zvočne filme? — Skromno, toda smotrno in toliko sodobno, da izdelki kvalitativno prav nič ne zaostajajo za onmi iz drugih delov države; tu pa tam jih mogoče celo prekašajo Zvočno aparaturo je sestavil nadarjeni tehnik operater g. Rudolf Omota, ki je prevzel rudi laboratorijsko izdelavo filmov Tudi druge priprave je deloma po lastni zamisli sestavil ali moderniziral Za večje reportaže kot je bil n. pr. film o odkritju spomenika je seveda potrebno za snemanje na terenu več osebia V ta namen je lastništvo »Emona.f^ma« napro silo gg prof. J. Ravnika, E. Planinska in F. Cerarja, da so z ročnimi kamerami lovili momente in motive, ki se nudijo le ad hoe in se jih ne more predvideti. Obiskovalci zadniih večernih predstav v kinu TJnionu gotovo ne slutijo, da se včasih nekaj minut potem ko odidejo spremeni dvorana v improvizirani ton-filraski studia Vprašali boste zakaj šele tako pozno zvečer? Ker nam mora nočna tišina nadomestiti drage zvočnotesne izolacije tonfilmskih ateljejev. Naš priznani gledališki umetnik Fran Lipah je že okusu »radosti« takega nočnega dela v im- Operater pri snemanju zvoka čfl do potrebne jakosti in te električne sunke, ki si sledijo z velikansko brzino »napiše« priprava, ki je jedro tonske kamere na mimo tekoči filmski trak in sicer v obliki prav tankih črtic ali pa v obliki zob časte Črte, recimo krivulje. Ta filmski trak se v temnici razvije kot običajni fotografski film s to razliko, da je zvočni trak par sto metrov dolg, saj steče v eni sekundi približno pol metra filma skozi kamero. Fiksiran, opran in posušen trak je treba sedaj prilagoditi sliko — Priprave za sinhrono montiranje zvočnega traku s sliko proviziranem studiu. Mesto v tople pernice, potem ko je moral Cu-Cu pol ure kle-, čari pred svitiim carjem, pa sedaj pred muhastim mikrofonom na mile viže jezik obračati, tudi ni zavidanja vredno. Toda nekaj je, kar poplača trud: več ko 50krat bi moral g. Lipah nastopiti pred razprodano hišo, da bi ga videlo približno toliko ljudi, kot ga je v teh dneh samo v dveh ljubljanskih kinematografih. V tem primeru se najbolj zrcali moč filma. — Ali obstoja možnost za nadaljnji raz-vo jd osnemanja programskega slovenskega zvočnega filma? — S tehničnega stališča je ta možnost sedaj vsekakor podana. Toda z gospodarskega stališča, žal ni. Slovenci imamo menda najmanjše filmsko tržišče na svetu. 53 kinematografov v dravski banovini oziroma 434 v celi državi je zdaTeka premalo za kritje produkcijskih stroškov zvočnega filma. Razen tega je domaČi film na silno slabem glasu pri kinopodjetnikih, tako da se nekateri naravnost branijo odigrati po zakonu določeno metražo in rajši plačajo globo. — Zakaj Je domač firm na slabem glasu? — Proizvajalci so vse premalo pazili na kvaliteto in vse preveč na inkaso. Pri filmu se je pač treba držati pravila: da je najboljše ravno prav Nekateri razbobna-jo »uspeh« že v naprej, da se gore tresejo, rodi se potem miška ali pa še ta ne drugi zopet gredo še deli in povedo več kot je pa res itd. Ni čuda, da je potemtakem domača proizvodnja popolnoma diskreditirana. — Kateri pogoji bi morali biti izoo'n.ie-nl, da bi dobili Slovenci svoj zvočni film? — Predvsem bi morala fiskalna obremenitev kinopodietii. (sedaj znpša *3 odstotkov od btto inkn^a t>lus gle^aMŠki dinar> ki bi predvaia'a domač programski frm od pasti. Dalje bi si morali domače tržišče tako organizirati, da bi bilo kritje pro- Ko bo proniklo spoznanje do slehernega Slovenca, da je nujna potreba slišato svoj jezik tudi s fiimskega platna ipa če prav samo včasih) in da je lastna filmska proizvodnja ravno tako narodna zadeva kot so n. pr naše znanstvene ustanove naše akademije in naše gledališče. taxrat bodo pa izpolnjeni glavni pogoji za Slo- veOSttU zvočni Li.ru. Končno naj še citiram geslo nekakšnega »prospekta«, katerega dobivajo te dni naši kinematografi »Kad su me stranci pitali, da-li imamo svoj film, rekao sam, da imamo? Bolje je lagati, nego priznati ku'turnu sramotu!« Podpis Prepuščam čitateljem, da si vsak sam ustvari Kcmentar. Koncsrt slovenske slisSsalene g!ast2 Priredila ga je Ljubljanska filharmonija kot tt koncert UJMA -.jublja.ua., 4. jarma., ja Tretji koncert UJl^lA v Lvcdoi Ljubljanske fikiarmonije je predstavil zelo ;^e-sier pie^leu sio^en^ke silnic nične piu-duiccije sk.aaateijev o&terca. Lajov\a. 2e-breta. Bernarda in Tomca. Osteic ie bil zas.ODan kar s tremi sk ad-bami ouveriure cla^»qut je Kraj na z dosi«ino, sistema učno tematiko ^t>ru\ na-vano duhovito ne le do varuraniu kot mo- uvičnem pojavu, ma. več tudi do dinamie-nih in agogičnih sredstvih foslednie pridobivajo z učinkovito umišljeno ms ru-mentaciio močan povdurek in tvorijo v skupnosti z zmerno in zanimivo akordi o, ki vzporedno z ritmičnimi in melol črn mi elementi docela opravičuje naziv skla be močno estetsko celoto, ki izzove od.^ovar-i a j oči efekt. Simfonija. Dlsana v Štirih rta v-kih. ie do kompozicijski arhitekton.ki orei i>men eru skladbi ostro nasprotna in kaže v uporabi eradilnih sredstev Oster ca ooslcdn ega časa. čeorav že umerjenega, oa vendar vedno brezkompromisnega iskalca novih izraznih načinov, s katerimi hoče izklesati podobo svojemu notranjemu duševnemu razpoloženju. V I stavku iMarche> interesira zlasti svojevi-stna instrumentac is'zi-tivno Bemardovo delo in d~kazvije. da se skladateli more v tei smeri uveljavljati na^boli uspešno Tomčev »N'zki re*« v treh del'h on kazuje narodne olesn° oesrni v najrazličnejših izpeljavah, Skl-*datel1 fm 'e dal kljub omeieni melodični širni razsežno akordično^t in dinrnVko. ki za-iema zlasti v prvem fNa trat ci) in tretjim n^o'kočn'ca). mani oa v drugem d^hi 'Nagaiivka) I n Grumen4 a cr j a ie zelo dobra, do obsežnosti polna in ef k na. Vse Osteičeve sk aibe. svo o Vizijo ter Laj^včevo Pesem leseni je oaiično di. g;-ral Dim:trii Zebre, ki je iz interpreta^ Jdd tcžiuh sk.adb izčrpa* potrebne vseb nske globine. j;h zajel s pravim mu/ikalrum razumevanjem .n jih pred ta vil na leoi e tet- ski visini isto moram reči o Sama Huba-ki ie dirigira, Bernard vL Raps d čno kelo in ic poleg sigum^s i p ka at zl su mnoijo smisla za na? asitev ču.-t en ga v glasbi Prav lako ie tudi D. ago Ma io Si- janec. ki ie dirigiral Tomčev Nizci rij, izk esal vse potrebne muzikalne finese* in vsebinski ter oblikovno izdelal skladbi v njeni sintezi, dodal umetnišk: viš ni koncerta kvalitativni delež Vobče ie ob ka večih dirigentov na tak'nh večerih ze.o umertna. ker daje možnost pKm^nit^mu tekmovanju -ti pr kaz raz'ičnosti individualnih interpretacij, ki so doka ale na ome-njenom koncertu vesel ie. rkrb in ooalol>i-tev noedinih dirigentov Orkester je bil v spi Snem ze-o dobro pripravljen Omenjam oa nekatere ne oc-nosti ob koncih, ritmično 1-bilnost na oo- sameznih mestih in intonatvn? nesigu -no-sti trobil kar bi se dalo z nekolik a rozo'*-nosti in truda odstraniti ali vsai mi ni-ni-rat i Vendar te maihne Domai ikl jivosti celotnemu vtisu, ki ie bil p av lep in ie izzvenel Dri občinstvu kar naiboli usrdno, niso motile in je dosegel koncert lepo umetnško stopnjo. Spet nafflašam. da so koncert1 UJMA ne le umetniško, temveč tudi V7~oj->o in nacionalno pomembni Poslednji simfon čnj je bil stvaren dokaz pozitivne rlovenke glasbene tvornosti in ie dokazal, da sm~m-> pole^r stareiš^h tndi novo izvajane skladbe smatrati za kvaiitatvne doneske riove^^kl simfonični literaturi, cd.— Križanka Pomen besed Vod°ravno: 1. svetopisemska oseba. 4. poljski pridelek, 7. kvarta, 8. zver, 10. japonska družabna igra, 11. svojimi zaimek, 13. del obraza, 14. mesto v Južni Srbiji. 16. mesto v Tunisu, 17. bolgarski poet in narodni borec za osvoboditev izpod turškega jarma, 19. mesto v Srbiji. 21. gora na Notranjskem. 23. mesto v Dalmaciji, 25. svojimi zaimek, 27- moško ime, 29. listnato drevo, 30. veznik, 31. domača zi-val (ptič), 33. kazalni zaimek, 34. cunja, 35. reka v Srbiji. Navpično; l. slovenski čebelar, 2. plevel, 3. ploskovna mera, 4. km. znak za prvino. 5. moško ime. 6. mejaš, 9. pre log. 12. dalmatinsko mesto, 13. vojvodinsko mesto, 15. krivoverec, 16. gradbeni material, 18. glas. 20. zbadljivka za me£čana, 22. hrvatsko mesto, 24. Interval, 26. kurivo. 28. kratica za povifinsko mero, 31. ve-znik, 32. osebni zaimek. Rešitev križanke obf avli ene prejšnjo soboto Vodoravn«; i. Prut. 5. vonj, 8. ortoped, 10. Agen, 11. es, 12. aj, 14. on. 15. ime, 16. lev, 18 Turin. 20. silabus (svllabus), 22. oeiiat, 23. San, 25. ono. 26. es, 28. re, 29. h. 30. vvvv, 32. kohorta, 34. prod, 35. dvor. Navpično: 1. pokal, 2. r r, 3. uta, 4. Togo. 5. ven, 6. od, 7. josen, 9 pentatevh, 11. emisar. 13. jeseni, 15. Iruo. 17. vino. 19. Ub 21. la, 22. polip, 25. Nenar, 27. svod, 30. ' vod, 31. vrv. 32. ko. 33. to. A. E. Fielding 8 Črna mačka I i prinaša srečo Roman — Ne bili bi videli mnogo, draga Aggie. — Opazila sem, kako je z eno roko zapirala predalček, z drugo pa skrivala nekaj za životek. — Kaj je pa vzela iz predale.ka ? — je vprašala Phyllis razburjeno. — Ali je sir Henry zaklepal svoje predalčke? — Vedno. — je odgovorila gospa Stokesova, — vsaj zdi se mi tako, draga Niča... in prosim te. ne imenuj me v takem trenutku Aggie, saj veš, da tega nimam rada. Mislim zares, da se utegneš motiti, ali pa sem prepričana, da re motiš v tem, kar mi-8ir ne ^a v tem, tsax si videla. Vratr. zo re reret cdr-la in vstopil je Noel Sto-KOc. P [stopil ':e k rro-teri. - To "je moral biti srate "trarrn udarec, ko si sagled K"'-o ste pa prižli na to misel, ^Tica, da ste n-- odV« "i v to sc!:o ? da bi šli tja pogledat. Je odgovorila TTica ta!:oj. — :■ pa vedeli, da je tam? — je odgo- vorila. Niča Phyllis, upirajoč v njo svoje svetlo-modre oči. — Saj je rekel, da bo tam. ko je po večerji odhajal, — je odgovorila Phvllis nestrpno. — Kje je Keith? — je vprašala Noela. — 6el je spremit gospo Evansovo in njeno sestro domov, — je odgovoril Noel in Evi se je zdelo, da je zvenel njegov odgovor preveč suho. Ta čas je pa zapel motor pred domom, kier se je najbrže ustavil avto. Vsi so mahoma vstali kakor lutke na nitkah. — Policija! — je zažepetal Noel. — Policija! — je ponovila gospa Stokesova in njena usta so ostala odnrta. — Seveda, mati, — je dejal Noel nežno, — v takem primeru |e imel Jenkins čisto prav ... — To je bila noraita... TioonreTiost. Čemu torej policijo? r- je dejala z odločnim gladom. — RekU so, da pnnelieio s seooi doktorja Mor-leya, — je odgovoril njen sin izmikajoče. — Toda ^:d!m ga. Nrjbrže se pelje za nfanl v svo'em avtu. IV. Agnes stok-rsova vztraja na tem, da ^re za ncsreCo Farrant iim je pri5el povedat, da je prispela policija. — Zdaj bomo videli, kako stvar stoji, — je pripomnil. On e^ini ni kazal nobenega Tna'ta rakurjen"?a, si ga je bil pravkar preživel z drrg^mi. Mirno je potegnil iz žena pilico in si jel piliti nohte v pričakovanju policije. Kmalu se je pojavil na pragu mož v uniformi policijskega komisarja. Nuttall je imel pravilne ostre poteze, temnorjave velike oči, raven nos, energična usta in čeljust- Držal se je po vojaško pokonci in njegove kretnje so bile lepe. — Na kolodvoru v Norwichu se je pripetila nesreča, — je ogovoril Nuttall gospo Stokesovo in se ji priklonil. Poznal jo je. — Bojim se, da zdravnik ne bo mogel priti prej kakor čez pol ure. Vsi mestni zdravniki so bili poklicani na kolodvor. Zdaj bi pa Trrda lrhko videli... sira Henrvja g^spa? Gospa Stokesova je nerazločno zamrmrala svoje soglasje in se zaničljivo ozrla na komornikov hrbet. — Sreča za nas vse, da je držal Batchelor v roki steKIeničico s strupom, — je dejal Farrant, ko so se zaprla vrata za policijskim komisarjem in Ko-mornikom, — in da je na stekleničici ta napis. Toda kaj je napotilo sira Henryia, da je pil iz stekleni-čice? Policija bo hotela vedeti to. — V d-1- -e^-i to Hnk^ G^k-llov^, l~ck"> e po-t~fm;1a nekaj iz predalčka pihalne mize- Ali niste o"!"!!'! ' -*^a. gospod Farrant ? Navadno vam ne uide nie, ve ao vidite vse. kar se dograia okrog vas, — je dejala Niča in si nataknila naočnike. — Videl sem to, — je prikimal. — nisem pa videl, kaj je vzela. Morda je bilo pismo ali pa listina. Bil je zgornji predalček na decni strani. N:ea je prilrimala. — Ah, mislila sem, da ste to opazili, — je dejala pomirjeno. — A kako to, da ste prišli tudi vi v knjižnico? — je vprašal Keith Farranta kar tako mimogrede. — Šel sem tja pit, pa sem zaslišal krik ... Ce se ne motim, je bila to gospa Evansova. Naglo sem odprl vrata v knjižnico in v naslednjem trenutku sem opazil, da ima gospodična Gaskellova v roki neko pismo ... aH papir... in videl sem tudi, da ga je skrila za životek. — Kako si je mogla drzniti! Kakšno pismo ali napir je bilo to? — Agnesin glas ie zvenel ogorčeno in razburjeno. — Tn slišali ste tt*fl gospo Evansovo, kako je kričala: Harrv, Harry!? — Ugotovili bomo, kaj je vzela, čim odide policija, — je dejala Niča. Mislim, da bi ne smeli povedati policijskemu komisarju, kaj smo videli. Skoraj bi rekla, da se je med Henrvem in to mlado Gaskel-lovo nekaj pletlo. In ce bi bila ti tu. Aggie. bi vDrieo policije niti z besedico ne omenila, da je gospa Evansova po imenu klicala bratranca Henrva. — Komisar se vrača, — jih je opozoril Farrant, ki je očividno zelo dobro slišal. — Torej molčati, kaj ne? — je vprašal in se ozrl na Nico. Policijski komisar Nuttall je vstopil slok, vzravnan in raven kakor struna. — Moram seveda počakati, da pride zdravnik, — je dejal, — ni pa treba, da bi nam pojasnjeval vzrok smrti sira Henrvja. Stekleničica strupa v njegovi roki govori še preveč jasno Nismo mu je mogli iztrgati iz rok, tako krepko jo je st'skal. Povsod okrog grla so odtisi njegovih prstov. Peveda. sledila bo sodna 1 preiskava in bojim se, da bo odrejena obdukcija. itev. 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 4. jnmrM 1*41. itnn H Iz Zagorja -— Silvestrovanje v Sokoiskem duma ie privabilo številno obc.nMvo in je biia dvorana polno zasedena Za Dlesno glasbo ie poskrbel prav izvrsten in priden Karaov jazz. dramska družina n je v režij; br Goloba Franci ta pripravila posrečen in zadosten soored ob katerem so se navzočni izvi-stno zabavali Kar se da originalen je bil nastop Štirih bratcev ki so »vdrli« v dvorano in si Dri borih' pot na oder. kjer so prepevali domače viže in iih je morala končno z vso avtoriteto napoditi hisiica Sokol skesa doma Kroniko doline v pretečem letu ie sestavil In recitiral naš dolgoletni. Dred kratkim orestavlien: oro- svotni delavec br Dinko KosmerL ki nas je obiskal z vso svoio druž nico. Prav tako smo z radoetio pozdravih 5e dva znanca, pridna člana sokolske dramske družine učiteha Dou en na z Rake in Vouka Milana, uslužbenca Bate Aleeoriia 1e predstavljala prehod v še burneiše novo l?to. Po novoletnem voščilu sokolske uprave se le razvi ia'a vedra znbava do druge ure zlu-trai in to v najlepši harmoniii n3V7/-čih. ki so bili zast -pnni iz vseh slojev doline. — Električni tok mt m bo podražil, tato je sklenila uprava Elek.nčne zadruge Zagorje, naijprotno, ie pocenil se bo in a cer za 25 par pri kil ovalni uri In bo stal tri dinarje, to oa seveda vse dotlej, dokler bo rudnik oddajal tok po dosedanji ceni. Gotovo razveseljiva vest v Času fjf l-vf porasta cen. Sicer pocenitev sama do ^ebl ne Domeni izdatnega nrihranka. kale oa, da le zadrug* v spretnih rokah ter vzbuja vprašanje, kako. da se drugod za isto stvar cene dvigajo — Odlikovanje. Red sv Save V. razreda je prejel iolski uoravitell zagorske šole SL Guna Vinko. Ces-itamo. — Električna lokomotiva, ki bo obratovala na industrijskem tiru premojfokopne družbe ie prispela preko Salzburga v petek doooldne. Je to srednie velik stroj, ki tehta 20 600 kilogramov, oa bo v svrho boljše izrabe njenih 300 konj~kih sil obtežen na 37 ton. Podobnih električnih lokomotiv 1e tvornica Siemens-Sch' ;kert preteklo leto izdelala za Švedsko 16 k sov. v Jugoslaviji oa le naša zagorska ed na. kakor bo tudi električni obrat na p~ogi prvi Dri nas V to svrho bo treba Dol'žiti v zemllo Se kablie kar bo traialo še ore- cel časa ln bo začela obratovati sele čez kakega pol leta. Na poti Iz Nemci 1e — okolica Berlina — do nas je spremi i al stroi mlad monter, doma iz lužiike pokrajine. Vožnja le trajala ves teden. Pravi da so mu zvoki naše govorice znani ln da kak drobec, primerja to* ga z govori, o lu-žiškdh Srbov razume. Na vprašanje, kake razmere vlada i o med Luiiskimi Srbi je povedal, da uživajo lezikovno svobodo ter predstavljajo za Nemce nekakšno folklo-ristično atrakcijo, posebno o Veliki noči. ki jo praznujejo do starih legah in ko lih oridelo gledat z vseh krajev Nemci ie. — Številčna zaposlitev Dri rudniku TPD znaša okroglo 1240 ter te glede na vedno večje potrebe v lahnem naraščanju Zaslužki so dobri in ie le orav. da ie prišlo v dolino nekaj zvenečega blagoslova, sai pa je bUo do zadnllh časov tovolj revščine in pomanjkanja._ MALI NESPORAZUM Pestunja, ki bi rada dobila novo službo: Trinaist ctrofc. Milostiva, te službe ne morem srrejeti Gosoa: Bežite no. oa vendar niste prazno verni SPORT Vsem kolesarskim podzvezam in klubom Upravni odbor Slovenske kolesarke zveze obvešča vse kolesarske p dzveze in klube, da se bo II. redn. občni zbor SKZ vršil v nedelio 23. II 1941 Zato se pozivajo vsi klubi, da izvrše svoje redne občne zbore najkasneje do vključno i. II 1941.. da bi mrgle še do občnega zbora Slovenske kolesarske zveze obdržati svoje redne občne zbore tudi vse tri kolesarske Dodzveze. Mariborska in Koroška kolesarska nod-zveza se naprošata, da svoj izbrani termin taka i sporočita upravnemu odboru Slovenske kolesarske zveze, da na Dodlaei tega obdrži svoi redni občni zbor še ljublianska kolesarska podzveza Zapisnike svojih rednih občnih zborov nai klubi predložilo v roku 8 dni po en izvod upraonemu odboru Slovenske k lesarske zveze in en izvod nadrejeni pod-zvezi oodzveze oa nai orav tako predlo- žijo PO en Izvod upravnemu odboru Slovenske kolesarske zveze. * Smučarska sekcija SK Ilirije objavlja: Zaradi nestalnega vremena se odgodi smučarski klubski dan, ki bi se moral izvesti v dneh 5. ln 6. t. m. v Planici. Nov termin bo objavljen kasneje. Iz Istega razloga se odpove tudi klubski tečaj, ki bi se moral vršiti od 7. do 12 t m. t Plani cl POZNA JO — Prijatelj, svarim te pred to damo pri tem oknu — pravi gospod v kavarni svojemu sosedu. — Ce se zaplete* z njo v pogovor, se je ne bos več odkrizaL — Vem, saj to je moja žena. KAJ JE LEPA ŽENSKA? — Na to vprašanje ie odgovoril Fonte-nelle: — Lepa ženska je raj za oči pekel za dušo in vice za denarnico V DROGERIJI — Želite prosim? — Sidol za zobe. — Reči hočete od od. — Ne, imam namreč žolte zobe. fena je ona, ki določa okna in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere POZOR! Velika zaloga moških ln otroških gaJoS tn gumijastih Škornjev. — Popravljam snežke ln ga lose ter vse vrste čevljev. —. Priporoča se KLAV2ER. Vo» tnJakova 4. 370 IDEAL SMUČARJA so p rima smuči. — Dobite Jih edino le pri Dolencu J., kolar ju r StraZiSču pri Kranju. Trgovci engros ceno. 274 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, parila, m onog ram o v gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. »J u H Jana«, Gosposvetska c 12 tn Frančiškanska ul 3. 8. T. ZA VSAKO PRILIKO rajboijsa ln najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K £ R Sv. Petra cesta 14 S. T. 4 ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK OPION RADIO 1 5 O RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE Miklošičeva al. 2. L. LUSICKV, MARIBOR, Koroška c 1L. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek pose De] Preklici, izjave Deseda din L— davek pose ne). Za pismene odgovore glede malih oglasov je creos priložiti znamko. — Popustov za maae oglase ae priznamo. BLAGO ZA POHIŠTVO vedno najnovejši vzorci v velikJ izberi kupite prt MAKU IN TRt* ■^BHBaBasaHHHBflBSflBHBJBSBB RAzno Beseda 50 Dar isvek posebej Najmanlfti znesek 8.— din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti Ln po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E.ZAKRAJ6EK Miklošičeva 54 OGLAŠUJ j ■ ■ ■ aa »Slov Naroda« MREŽE ZA POSTELJE lobite najceneje v Komenskega al. 34. Izdelovanje posteljnih ličnih vložkov. Rabljene sprejmemo v popravilo. 292 POSTELJNO PERJE po din 10 in 14. čehano perje lin 25. 33. 95. gosje perje od din 80. 100. 140 »Puh« 250, 300. 350 dobite pri Luks A., Osijek. Desatičina 31. Vzorci brezplačno. 296 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 3.— din ' ZOBOTEHNIKA verzlranega v kavčuku ln zlatu Iščem za takojšnji nastop. Pismeno ali osebno se zg i asi te pri B. Stoka, dentistu v Kočevju. 283 GOSPODIČNA s malo maturo in trg solo tiče službo v pisarni ali kot oia-gajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo Usta pod »Marljiva«. 2844 ■ • ■ ■ s KLIŠEJE t NO vE:ct;vNr JUGOG&AEIKA iVPbTJANA^iP^j POHIŠTVO po naročilu najceneje, vrstni stoli, poli tiram oprave, vsa popravila najceneje pri ZORMAN, Breg 14. 807 TEODOR KUNO LJubljana, Aleksandrova e. S^DL Sa pismen odgovor priložita snamko! 806 PRODAM Seseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek s.— (UD DAMSKI KROJAČ prvovrsten, z obrtnim listom, dobrim krojem ln nekaj gotovine grem kot družabnik s šiviljo takoj aH pozneje. Pismene ponudbe na >Slov. Narode pod tlfro »Damski krojač«. 302 GOSPODINJA lobra kuharica, čista, varčna n zanesljiva išče službo pri ftarejsem gospodu samcu ali vdovcu. — Ponudbe na upravo Usta pod »Varčna«. 291 BRIVSKEGA VAJENCA sprejme takoj Trtnlk Miro — frizer, Ambrožev trg 9. 293 žEnm-v TRGOVSKO HIŠO enonadstropno, s dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine takoj prodam. — Ponudbe na upravo pod 2. P. 2991 ZARADI SELITVE ugodno naprodaj lepa moderna sperana črna jedilnica in stavbna parcela pri postaji Škofljica. Polzve se pri Comlno, Škofljica. 282 ZIMSKA SORTIRANA JABOLKA tms naprodaj trg. posl KmetiJ-ke družbe. Novi trg 3. 804 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek a.— din SELIM POROČITI DEKLE redn J« starosti, Id poseduje mlin s posestvom. Sem lzučen mlinar, priden ln posten, z doto 1in 60.000. Ponudbe pod »MU-iar«, poStno ležeče, Litija. 294 POUK Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek H.— dni PRIHODNJI PVKROJEVALNI TEČAJ sa vsa damska oblačila se bo vrtu od 15. Januarja đo 5. februarja 1941. — vaa zadevna pojasnila dobite oa oblastveno dovoljeni krojni Soli liMililiilliiilllillllii'liiriliSjIti Posteljno perje po din 10.—% kemično oČHfteeo din 14. , Čehano In kemično očiščeno dh» 25.—. 85.—„ 55.—. Belo bi sivo gosje perje In puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, Glavni trs: S4-sv VZORCI BREZPLAČNO! (III ljudska samopomoč v Mariboru zavarovalna zadruga io.|. je z dovoljenjem (koncesijo) trgovskega ministrstva v Beograda s dne 16. deeemtnra 1B40 jvava domača zavarovalnica za življenjsko zavarovanje »LJUDSKA SAMOPOMOČ« zavaruje po vsej državi vse zdrave oseke: 1. za posmrtno zavarovanje v starosti od 16. do 80. leta 2* za p9S8iirt88o zavarovanje s skrajšanim plačevanjem mesečnih prispevkov od 10« do 00» leta 3. za doživetje ln smrt v starati od 16. do 60. tete 4. za doto od 1. do 16. leta AJco Se niste član »Ljudske samopomoči«, tahtevajte nase nove tarife tn zavarovalne pogoje bnapsafla* tn Za vsak kraj v Jugoslaviji se sprejmejo sanealjivl in ugledni — -p1"- KDOR SE ZAVARUJE — SHRANJUJE Kdo bi tako kupoval, nam«a*to da bi vpraSal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno H$ le kvalitetno TUNG SRAM- KR YPTON žarnico: ita da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj tekal BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM Izkaz žrebanja efektne loterije Prostovoljne gasilske žete Ljubljana mesto dne 29« decembra 1940. GLAVNI DOBITKI: avto 1710; motocikli: 4651, 19528, 20710, 22965; radio aparati: 24383 27888; moška kolesa: 3812, 4250, 14941, 18757, 20929, 23063, 32330; /ruska kolesa: 13371, 14797, 27877; šivalni stroj: 22570. OSTALI DOBITKI: 29 474 484 757 758 781 928 955 984 1064 1091 1243 1266 1344 1381 1456 1535 1574 1640 1652 1800 1809 1846 2174 2319 2466 2511 2528 2703 2715 2728 2791 3034 3111 3167 3221 3323 3382 3409 3450 3474 3549 3588 3615 3703 3707 3869 3887 3890 3930 3973 4043 4100 4117 4295 4316 4409 4562 4567 4568 4592 4622 4918 4946 4987 4993 5135 5155 5215 5225 5275 5451 5455 5560 5573 5635 5699 5801 5885 6021 6023 6197 £304 6538 6584 6604 6661 6663 6685 6697 6763 6865 6895 6954 6978 7149 7226 7231 7334 7394 7537 7650 7707 7770 7893 8057 8147 8185 8368 8389 8457 8482 8565 8581 8590 8783 8963 9093 9120 9141 9252 9256 9279 9469 9476 9719 9845 9944 9971 10001 10011 10248 10275 10371 10470 10652 10663 10688 10786 10823 10902 11176 11223 11363 11407 11557 11579 11637 11688 11749 11785 11967 12034 12140 12380 12348 12372 12437 12464 12839 12861 12894 13024 13131 13240 13384 13478 13562 13576 13621 13783 13802 14120 14142 14149 14233 14293 14316 14344 14545 14573 14613 14667 14967 15113 15118 15191 15198 15252 15277 15335 15505 15652 15658 16026 16083 16095 16350 16486 16500 16582 16675 16709 16800 16949 16975 17321 17436 17472* 17538 17738 17815 18100 18166 18175 18221 18291 18365 18423 18475 18690 18749 18893 18902 19072 19200 19263 19350 19388 19391 19393 19511 19580 19710 19733 19772 19803 19823 19938 20020 20066 20224 20266 20408 20540 20631 20648 20670 20803 20890 20901 2097S 21079 21172 21271 21778 21779 22054 22093 22393 22476 22594 22625 22684 22702 22734 22742 22760 22823 22852 23203 23219 23285 23309 23343 23462 23473 23512 23524 23573 23644 23700 23843 23844 239S8 23894 24302 24463 24517 24662 24750 24866 24970 24974 25109 25115 25137 25169 25283 25292 25314 25322 25369 25381 25420 25433 25496 25502 25582 25642 25769 25770 25886 25878 25996 26033 26183 26194 26219 26237 26460 26551 26652 26776 26810 26887 26904 26988 27070 27356 27459 27493 27528 27621 27697 27896 27915 27985 27997 28059 28071 28243 28286 28510 28590 28605 28607 28745 28758 28839 28973 29013 29051 29204 29207 29208 29258 29357 29445 29504 29522 29855 29859 29889 29947 30006 30049 30069 30080 30133 30223 30249 30272 30365 30388 30413 30448 30544 30557 30614 30659 30781 30819 30838 80912 31068 31286 31337 31435 31451 31496 31500 31507 31570 31607 31779 81860 31981 32007 32194 32244 32251 32356 32538 32585 32637 32649 32761 32896 32899 32954 33052 33057 33142 33225 33240 33280 33351 33385 33394 33404 33441 33495 33564 33618 33768 33840 34349 34481 34640 34841 34925 Gornji Izkaz je objavljen tudi v Časopisih; >Slovenski narod« , »Slovenski dom« ln »Večernik« z dne 31. XII. 1940, odnosno 1. 1. 1941. Izžrebani dobitki se dvigajo pri Prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto m zapadejo v korist čete, ako ne bodo dvignjeni v roku od treh tednov po objavi v časopisju. LJubljana, 29. decembra 1940. Loterijski odbor: ZupanClC Leopold, L r.; dr. Rus Mavrici j, 1. r.; dr. FVeUh Ivo, 1. r. Kontrolni organ; Knapfi Božidar, L r., podpregl. fin kontrole. Oblini Ljobl«»n* Mestni pogrebni zarod ▼ Ljubljani Brez posebnega obvestila. V svojem imenu in v imenu sorodstva in svastva naznanjava prežalostno vest, da nama je nadvse ljubljena, predobra soproga, odnosno mama, gospa Marila Dolenc ro'. Schnerch dne 0. Januarja 1941 zvečer, spravljena z Bogom, umrla. Pogreb se vrsi v nedeljo 5. januarja 1941. ob pol štirih popoldne x 2al — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 4. januarja 1941. Mas. pfaarm. MARIJA DOLENC hčerka prof. dr. METOD DOLENC soprog Stran 12 »SLOVENSKI NAROD«, 4. Januarja 1941. it~ 3 Najbolj aktualno svetovno čudo ]e Panamski prekop, ki ga envaja Američani bofl kakor svoje zlate zaklade V nekem ameriškem tedniku sem videl nekoč fotografije Panamskega, prekopa z naslovom >najbolj aktualno svetovno ču-doc. Primerneje se to res ne da izraziti. Angkor-Vat, nebeško svetišče Pekinga, ali pramide napravija seveda večji vtis kakor prekop, toda dandanes je njihov pomen le Se v tem, da pospešujejo tujski promet in fotografiranje. V kanalskem pasu je treba biti z aparatom previdnejši; zakaj lahko bi ujeli na filmu kako skrivno municijsko postaio ali skrite utrdbe ter si nakopali velike neprijetnosti. Teren, na katerem stojimo, je Američanom namreč bolj svet, kakor Wall-street ali Bela hiša v Washing-tonu: petdeset metrov vodne proge pomeni ameriški velesili več ko posest New Yorka. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi nekega dne zleteli dve kanalni zatvornici v zrak ? Japonci vedo, kaj bi se potem zgodilo. Američani pa tudi. In zato čuvajo prekop bolj kakor svoie zlate zaklade. Svetovno čudo se Lahko ogleda z ladjo, železnico ali letalom. Ladja opravi prekop v osmih, železnica v dveh urah in vodni monoplani »Isthmian-Air-Servicea« priletijo od Col ona v Panamo v tridesetih minutah. Polet velja sedem dolarjev, in ne ponudi se tako kmalu druga priložnost, da bi se pametneje potrosilo sedem dolarjev. Vse se vidi zelo ljubko in majhno — od-zgoraj. Ce se enokrovnik potem dvigne pet sto metrov in se zdi da še plava nad vodo Atlantskega oceana, vzplava na zahodu v daljavi ozka srebrna proga: skrivnostno morje, Id ga je Kolumb vse življenje iskal in nikoli našel: Pacifik. Naj kdo še tako dobro pozna Pacifik, Je vendar oose-bno in redko doživetje, videti ga od tod gori. kako se svetlika, medtem ko spodai Se loži Atlantik... Nisem euini, ki ga je ta pogled zgrabil, ko sem letel tu erorl nad ozkim zemeljskim sedlom med obema največjima morjema sveta: pilot je potrdil, da na tem mestu prenehalo tudi stoodstotni Yankeeji žvečiti gumi in da utihnejo celo vsi ženski turisti. Kako je moralo vse to vplivati na Vasca Niineza de Balboa, na prvega človeka, ki je od vzhoda videl Tihi ocean! Zgodovina pripoveduje, da so Balboa in njegovi zvesta zapeli Te Deum, in ko so potem čez nekaj ur prišli na obalo Pacifika, so pokleknili in zajemali vodo v roke. a Kdor ne pozna zgodovine Panamskega prekopa, bi mu še na misel ne prišlo, koliko človcšldh življenj in denarja je stal. Gladina Pacifika leži za nekaj deci-metrov više, kakor Atlantik, in razen tega se dviga zemska ožina za 27 metrov nad morjem. Ladje je torej treba s sistemom zatvurnic dvigniti, peljati skozi kanal in jih potem spet s pomočjo zatvornic spustiti v morje. To se kafpak lahko reče. Toda za dosego tega je bilo treba 35 let, Američane je to veljalo 500 milijonov dolarjev, Francoze pa tri rnilijarde frankov. Bil je eden izmed največjih korupcijskih škandalov novega veka ta več ko 40.000 ljudi je pri tem poginilo! 40.000! Ameriški statistiki, ki vsa števila zavijajo v besede, so izračunali, da bi lahko vso zarezo prekopa v gore ožine (Culebra - Cut) napolnili s trupli ljudi, ki so poginili za njegovo ustvaritev. Ko je Lesseps zgradil Sueški prekop, je bil najslavnejši inženir na svetu. Panamski polom ga je pripravil ob vse: ob denar, ime, čast. Nekje v Panama City stoji Les- sepsov spomenik. Panamci se odpljujejo pred njim, Američani se ironično smehljajo, če ga vidijo, samo maloštevilni Francozi, ki pridejo kdaj pa kdaj ininio, sna-mejo Uho klobuk z glave. a Ko je bila 12. maja 1879. ustanovljena v Parizu Kanalska družba, si ni nihče belil glave zaradi težkega projekta. Denarja je bilo dovolj — in tako so poslali vse dol, kar se je zdelo potrebno. Ampak, da so dospele tja lokomotive brez kotlov, žerjavi brez verig, tračnice zarjavele In konserve gnile, tega ni vedel niti Leeseps, niti ljudje v Parizu. Tudi niso vedeli, da ae je zbrala med Colonom in Panamo največja pustolovska sodrga, ki jo je mogel svet dati; da je bilo le malo takega, da je hitro in dobro prišlo v Panamo: šampanjec, rum gin in ženske. In da je bilo tam nekaj, proti čemur je bil tudi najboljši Inženir sveta brez moči: moški ti. Panamskega prekopa niso zgradili inženirji, nego medicincL Američani so investirali sto miUjonov dolarjev za boj proti moški tom. Potem šele, Čez eno leto, so začeli delati. Po polomu francoske družbe so kuplU Američani miliionske vrednosti strojev za smešno ceno. Takrat, leta 1902., je bila Francija stara 1400 let, Amerika pa 130 let. Lesseps je bil onemogel starec devetdesetih let, Teodor Roosevelt pa petinštiri-desetletnik. Okrog prekopa se daruje mi- j lastno »neodvisnost« mladi republiki Panami (toda VVashington kontrolira budžete j za Panamo); ljudi v Kolumbiji je treba odvračati in inscenira se majhna revolucija. Toda 3. avgusta 1914. plove vendar prva ladja skozi novi prekop. a Odtlej je sled'-lo prvi ladji že več" ko sto tisoč drugih. Prevoz stane en dolar za tono, tako da mora količkaj večji 200.000-tonski parnik plačati za svoj prehod celo premoženje. Prekopno ravnateljstvo zaposluje majhno armado nameščencev, ima kar celo mornarico, ki popravlja prekop. Vzlic tem velikanskim Izdatkom presega Osti dobiček danes že sto dolarskih milijonov, m računa se, da bodo v nekaj malo letih amortizirani vsi stroški. Ce bo prekop tako dolgo živel. Zakaj to je slaba stran oslepujoče afere: dela skrbi. Angleški kapitan, ki je »slučajno« neprevidno manevriral v za tvorni cah, španski trgovec, ki se mora »slučajno« vsak drugi dan peljati od Paname v Coton in vselej »slučajno« z ladjo, čeprav izgubi pn tem šest ur časa, japonski vrtnar, ki je zvečer v Panamskem pasu zalival svoje cvetlice in je bil tri ure pozneje najden s prestreljeno glavo___ Sami slučaji. Po sijajno asfaltiranih cestah Kanalskega pasu se vozijo podnevi elegantni vozovi elegantnih gospa; na te-niščih, sredi zelenih palm, igrajo mladi ljudje tenis. Kako miroljubno je vse to na pogled! Kdo bi slutil, da se v tej mirni pokrajini registrira in i>prikrije-r več umorov, kakor marsikje v milijonskih ameriških mestih? Ne, lastnikom prekopa res ni lahko čuvati svojo dragoceno Imovino. Nad ožino letijo Navy-stroji. Toliko jih je, da so med prekopom v zraku uvedli enotirni sistem. Spodaj, na vodi, ležijo križarke in torpe-dovke v nepregledni množini. Id na kopnem kar mrgoli ameriških vojakov, ki imajo svoje kasarne, radijske postaje, sv* je družine, svojo domovino v »pasu'. USA se lahko smejejo: v 47 urah ]e preplula kanal vsa mornarica Zedinjenth držav. Nič ne pomaga, če so sta.i vojaški atašeji vseh držav »slučajno« na bregu in računali: bila je vsa mornarica največje pomorske sile na svetu, m * ilo je sa no j7 ur. San Francisko in New York sta zdnj tudi združena po mor ». V ueh tuth lat ko operira mornari 2a Paeifilca skupno z mornarico Atlantika. Pogoj p* Je, rta ,e v kanalu vse »allright« in da funkcionirajo zatvornice. Te za tvornice so višek vodojrrairse tehnike. Dolge 300 metrov in globo*** 21 metrov lahko sprejmejo danes največje ladje. Ladja zdrči v zatvornico, vrata se zapro. Nekaj sekund nato se dvigne voda v zatvornici, privzdigne parnik, in v petih minutah zaplava tam, kjer je bilo prej videti samo dimnike, ladjin trup. 'Naslednja za-tv omiška vrata se odpro, parnik se porine V drugo zatvornico. manever se ponavlja, in v četrt ure vidijo potniki vodno progo, po kateri so se pred nekaj minutami vozili, ležati 27 metrov globoko pod seboj. Zatvornice Panamskega prekopa (na at-iantiškl strani se imenujejo Gatun, na pacifiški Miraflores in Pedro Miguel) so edini del vode na svetu, kjer preneha biti komandant »prvi gospod za bogom« na krovu svoje ladje. Strogi pilot kanalskega ravnateljstva zadrži stroje, ladja se priveze s težkimi železnimi kabli zadaj za štiri majhne lokomotive, in ti majhni, toda izredno močni stroji jih vlečejo od zatvornice do zatvornice. Vsepovsod vojaki, puške in neopazno orožie. 13.000 mož čuva kanalski pas. Čuva 38 km dolgo Gatunsko jezero, iz katerega še moliio drevesna debla in spominjajo, da je bilo to jezero nekoč pragozd, čuvajo Culebra-Cut, zarezo v goro, grob 40.000 mrličev; čuvajo celo krokodile, ki se zabavajo v prekopu. Ameriški admirali prav dobro vedo, da so včasih krokodili lahko zelo koristne živali. Krokodili spadajo k obrambnim četam Panamskega prekopa. Materino razočaranja Podičila v Cleve andu ie več me ecev iskala nevarnega vlomilca, ki ie s pobeglim kazrioncem Edvardom Bu a om ?a- gresil več vlomov. Nek^č sta hote a vlomiti v neko drasruliaino oa iu ie policija zasačila in Borian ie bil obsoei Ob.-tre-licn ie bil tudi niegrv D3:d S k s3 m i je oa Dccrečilo kliub temu otne^ti r te Sele pozneje ca ie policiia izsledila in prijela. Hotel ie vlomiti v neko mesa.i o. Da ie bil na besru ob~trelien. Se isteaa večera ie telefonirala policiji neka ženska in ovadila neznane toiov le češ da so streljal na njego ega sina Detektivi so tako i Drini teli v njeno hišo. k j ar so našli težko ranjenega Edvarda S. 1 ov-skesra. v katerem so tako i scoznali iskanega zločinca. Med zaslLaniem ie -""is.o na dan. da nesrečna mati n ti slutila ni. s Čim se oeča nien sin. Ko se ie orivl kel ran;en domov, ie nviter na'aeaL da ie bil ranjen med kartanjem. Dona se le onesvestil. Prestrašena m~ti ie t "le "o ir ls noliciii in šele do prihodu d~t?kt vov le j zvedela, da ie nien sin t:>l vai Tak > 1e mati nehote izročila lastnega sina ro'.:i pravice. čebelji strup zdravilo proti revmatizmu V Nemčiji imajo največjo čebeljo farmo na svetu Po Moskvi potujejo velika poslopja Z5»coo ton teži a poslopja premaknejo za So — metrov, ne da bi se morali stanovale! izseliti Med in vosek čebel sta spadala pri vseh narodih med najdragocenejše prv>izvode domačega gospodarstva Clovtk ie znat že v pradavnih cas»ib aavtuti čebele na w->j dom. Med mu je služil za poslastico m zdravje, vosek ie pa uporabi jal za sveče Tretja snov, ki mu pa ni bila prijetna, ;e bil čebelji s'rup. In tako je še dandanes. Ćebehn pik človeku nikakor ni prijeten in vendar ie postal čebelji strup za človeštvo važna snov. Uporabila se namreč kot zdravilo pn revmatičnih obolenjih. 2e v pradavnih časih je človek >m>zna! zvezo med zdravilno močjo čebeljega strupa in revmatizmom Ne samo da se je ohranilo prastaro izročilo o zdravilnosti čebeljega strupa ljudie po kmetih «o namreč to zdravilo pogOtttO tudi praktično preizkusili. Praktično življenje je po-kazalo. da je ozdravilo 58°/« vseh revmatičnih čebelarjev, ki so jih opikale čebele v 29°/« primerov je pa bolezen znatn« popustila In to dognanje izkorišča zda: medici, »a Zdaj vtirajo revmaričmm Hudem čebe*r strup v mazilu. V niem so neznatn« krstalčki. ki ranijo kožo in strup pndt pod njo. Povpraševanje po tem zdravilu pr*.ti revma- tizmu je vedno večje Čebelji strup s* ne ds izdelovati sintetično, ker niso znan« n*egov se&r*vni deli. Znan je samo njego učine* ir mano je, da vpliva na žile. Trt oa je S k> torej pojiti čebele v velikih rr.n«.ž nah V Nemčiji imajc med Ulmom m lllertisnom največjo čebeljo farmo na svetu Tu je v uljih hrtizu 3000 čebeljih družin Vsak< leto potrebujejo na tej čebelji tarmi 800 kraljic Kako se pridobiva čebelji *trup? Prvotno so čebele usmrtili in jim vzeli strup Ta strup pa ni bil čist in tud tako močan ne, kakor je sicer. Na čebeiji farmi v Nemčiji pridobivajo strup tako. da nastavljajo čebelam impregnirano snov, ki strup absorbira. Potem izločijo strup in ga pripravijo, da gre v prodajo Poskus^ na čebelji farmi so pokazab zanimive lastnosti čebel. Tako so ugotovili, da vplivajo na količino strupa starost hrana m letni čas. Mlade čebele so brez strupa. Vi se pojavi šele prvi in drugi dan Petnajstega dne začne strupena žleza degenerirati Količina vtrupa se giblje med 0.15 do 0 3 miligrama. Čebelji strup gre z nemške farme po vsem svetu. človek podvržen vplivom vremešna Velik vpliv vremena in letnih časov na človeško zdravje Lani so v okviru rekonstrukcije Moskve p.emcs.ili 18 zadanih hiš brez konstrukcije s prosiornino okrce 203 tisoč m1. Pozimi 1938 so za 50 m premaknili hišo Še v. 24 v ulico Gorkega. težko 23.r00 ton. To ie omogočilo razširti ulico na tem mestu od 16 na 50 m. Glede velkosti in teže hiše ie bilo to premikanje svetovni rekord. Potem so premaknili poslopje rnosikovskeGa sovjeta za 13.65 m. To poslopje tehta 20.000 ton. Pripravljalna dela so morali opraviti pod zemljo. Uslužbenci moskovskega sovieta so na dela1 i ta čas nemoteno v svojih pisarnah, kakor da ie vse v najlepšem redu. Oni dan so v Moskvi premikali 25.000 ton težko hiša V ulici Gorkesa so premaknili poslopje za 19.2 m. Premaknili so doslej najtežjo poslo