NASLOV—ADDRESS: "Glasilo K. S. K. Jednote** 61*17 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson 3912 ŠE ŠTIRI MESECE traja sedanja nafta podpredsedniška kampanja Krajevna društva, podvizajte se, da doseiete določeno kvoto! OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION f 1 —- Srd, Entrred as Serond Class Matter December l«h, IMS at the Post Office at Clereiat*. Ohio, Under the Act of Aagvst Mth. 1P1S. far Mailing at Spadal Bate of Pottage far In 11«. Act af CLEVELAND, 0, 24. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1935 LETO (VOLUME) XXI. Slavnostni dnevi v Clevelandu pri odkritju Baragovega kipa Cleveland, Ohio. — Dnevi od 19. do 22. septembra 1935 bo-cio ostali zapisani z zlatimi črkami v analih naše znane ameriške slovenske metropole, kater j je dosegla izjemna čast, d» je postavila krasen spomenik najbolj zaslužnemu ameriškemu Slovencu in vnetemu de'avcu v j vinogradu Gospodovem, pokoj-' nemu misijonarju in škofj Frideriku Baragi in to jia tako veličasten način in s takimi odličnimi gosti. Seveda, najbolj privlačna sila pri vsej tej slavnosti je bil izredni in srečni slučaj, da snu imeli te dni v svoji sredini pre-\zvišenega ljubljanskega nadškofa Dr. Gregorij Roimana, katerega je dovedel seboj naš znani newburski župnik Re\. Oman, vrnivši se z zopetnega obiska v stari domovini. 2 njima vred je došel tudi Rev. Jakob Ponikvar, brat župnika fare sv. Vida Rev. B. J. Ponikvar- Prihod in sprejem nadškofa Prihod prevzv. nadškofa ljulf-Ijanskega, dr. Gregorij Rožmar na, je bil napovedan za v Cleveland v četrtek ob 8:23 na glavni železniški postaji, že ob osmih se je pričela zbirati v obširnih kolodvorskih prostorih množica naroda, ki je hotela pozdraviti našega vladiko ob njegovem prihodu v našo "metropolo. Iz New-burga so se pripeljali ljudje v 30 avtomobilih. Mnogo jih je prišlo tudi iz St. Clairja in Co -Lnwooda. Vlak je imel deset mirut zamude. Vse nekako mrzlično in napeto zre proti kraju, kjer ima nadškof s svojim spremstvom stopiti iz vlaka. Končno je prišel težko pričakovani trenotek. Narod se postavi v polkrogu od izhoda in prikaže se dobrodušen obraz dr. Rožmana. Preko 300 glav broječa množica našega naroda ga pozdravi z burnim ploskanjem in veselimi klici dobro došli. V spremstvu prevz. nadškofa so bili sledeči čč. gg. duhovniki: Rev. B. J. Ponikvar,1 Rev. J. J. Oman, Rev. J. S'.ap-' šak, Rev. John Plevnik, župnik slovenske fare v Jolielu in Rev. J. Ponikvar, brat našega g. župnika, ki je prišel s svojim nadškofom v Ameriko kot spremljevalec. Prevzvišeni nadškof se prijazno smehlja in odzdravlja na desno in levo in se ustavi pred vrsto govornikov, ki so imeli častno nalogo pozdraviti g. nadškofa v Clevelandu. Prvi ga pozdravi v iskrenih in znešenih besedah Mr. Anton Grdina v imenu Jugoslovanskega kluba. Potem ga pozdravi Mr. John Gornik v imenu slovenski]? cleve-landskih župnij, v sledečih prisrčnih besedah: "V imenu vseh slovenskih fa-ra v Clevelandu Vam izročam naše tople in udane pozdrave. Naj bi Vaš visoki obisk blagoslovil ves naš trud in prizadevanje, da bi mi vsi ostali zvesti verskim in narodnim svetinjam. Naj bi Vaš visoki obisk nam dal novega življenja, nove pobude, da bi zamogli vzpostaviti še tesnejše stike med našo staro in novo domovino. Zato sprejmite, prevzvišeni nadpastir, našo prisrčno in udano dobrodošlico. Ljubi Bog naj blagoslavlja vsa Vaša pota med brati in sestrami.. Ne-popisljivo se štejemo srečnim imeti Vas, prevzvišeni, med nami. Iz vsega srca Vam kličem: dobrodošli!" Nato je prevzvišenega našega vladiko pozdravil v imenu župana mesta Clevelanda Mr. Martin Lavelle, varnostni direktor ter mu izroči krasno izdelan ključ mesta Clevelanda, rekoč, da je prevzviš?nemu škofu odprto vse mesto. Zatem je pozdravil g. nad škofa še Mr. Michael Cerrezin kot častni konzul kraljevine Jugoslavije. S tem je bil oficielni spreien končan. Gospod nadškof se jc nato s toplimi besedami zahvalil za prisrčni sprejem. Bi!o mi je videti na obrazu, da je globo ko ginjen nad udanostnimi po zdravi. Zatem ga je zagrnlk množica in kdor je le mogel blizu, mu je stisnil roko. Vsakemr se je vladika ljubeznivo nasmeh ljal in stisnil roko. Potem so ga pa Newburžani vzeli v svojo sredo in ga odpeljali v Newburg. Ve3 program je vodil Mr. Louis Ferfolia. Newburška naselb.na je bi!i okrašena, kot še nikdar poprej Iz vsake hiše je plapolala slo venska, ameriška in papeška za stava. Ceste vse čiste, pločnik, pometeni. Množica je pričako vala prevzvišenega gosta na 80 cesti in Union Ave. z mladinske godbo sv. Lovrenca na čelu. Ko se je pripeljal g. nadškoi v prvem avtomobilu v spremstvi Rev. J. Omara, ga je množici burno pozdravljala, godba je zaigrala in zastave, 15 po številu so se dvignile in slavnostni spre vod se je začel pomikati prot župnišču. Ob cesti so napravi! društveniki in ženske v krasni! narodnih nošah špalir prav dc župnijskih vrat. Pred župniščem, kjer so bili postavljeni štirje okrašeni mlaji, so pozdravili prevzvišenega gosta mladi naši junaki: William Žagar, Marion Mauer, Evelyn Slak in Lawrence Petelin, ki so izročili dr. Rožmanu krasen šopek. Gospod nadpastir je bil globoko ginjen nad prisrčnimi besedami ljubke mladine. Nato ga je pozdravil v imenu new-burških faranov še Mr. Anton Miklavčič, ki mu je v izrazitih besedah zaklical udanostne pozdrave. Potem se je podal g. nadškof z duhovščino in vsem prisotnim narodom v cerkev, kjer je daroval sv. mašo. Po sv. maši pa je imel g. nadškof kratek nagovor navzočim, zahvalivši se' Cleve-landčanom za iskren sprejem ter je obenem izročil iskrene po-zdraVe v imenu naše stare domo. .vine Slovenije in v imenu prevzv. mariborskega škofa To-mažiča. V petek so naši Newbur-čani pripravili svojemu visokemu gostu, prevzv. nadškofu dr. Rožmanu prisrčen in obenem domač večer, da se je naš vladika počutil res kot doma. Obenem je newburška fara pozdravila tudi svojega priljubljenega g. župnika, Rev. Omana, ki se je zopet vrnil med svoje drage fa-rane po daljšem obisku v Sloveniji. Po večernih pobožnostih v cerkvi, sta priredila pevska zbora Zvon in Slovenija pod vodstvom g. Ivana Zormana g. nadškofu prav lepo podoknico, ko sta zapela pred župniščem tri pesmi: Pozdrav, Spet ptice poj o in Gor jez jezero. Zadnji dve sta koroški narodni pe?mi, zato je bii iaš vladika toliko bolj prijetno presenečen nad lepim pozdravom z njegovo narodno pesmijo daleč proč od rojstne domovine. Potem se je vsa naselbina po-lala v dvorano SND na 80. četi. Newburske žene in dekleta, ibletene v svojih krasnih narod-lih nošah, so visok3mu gostu nabavile špalir pred Domom. V dvorani je vodil program Rev. Ju ius Slapšak, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa je pozdravil v prisrčnih besedah prevz. gosta, dr. Rožmana in lato tudi svojega domačega iup-lika, Rev. Omana. Dvorana je )ila nabito polno in niti v dvorano niso mogli Vfi. IwoEKje ha-iravil iskreno ovacijd g. nadškofu in istotako svojemu gospodu župniku. . Rev. Slapšak je povdarjal, da ne prihaja visoki nadškof Rozman samo na obisk, ampak prihaja kot romar na Baragov ?rob, da počasti spomin tega velikega misijonarja-rojaka. Nato se je začel program. \Tajprej je zapel mladinski pev-;ki zbor Kanarčki iz Jutrovega, ood vodstvom g. L. Semeta tri lesmi: Bog živi, Popotnik pri-lem čez goro in V hribih se d?-la dan. Lepo so zapeli in narod ih je pohvalil. Vodja programa je nato predstavil Rev. John Plevnika, slovenskega župnika iz Jolieta, Rev. A. Gnidovca, župnika iz Rock Springs, Wyo. in Rev. J. Ponikvarja, ki je prispel obenem i dr. Rožmanom iz Ljubljane. Nato je zapel "Cvet" dve pesmi pod vodstvom g. L. Semeta in sicer Pri gozdnem viru, odlomek iz opere in Cvetovo himno. Občinstvo jih je nagradilo z velikim aplavzom in zlasti je vsem ugajala Cvetova himna. Nato je pozdravila g. nadškofa Mrs. Mary Miklavčič, predsednica društva sv. Reš. Telesa in za njo Mr. Tomaž Mervar, kot predsednik društva Najsv. Imena. } Potem so pa nastopili new-burški črički, mladinski zbor fare sv. Lovrenca, ki so tako ljubko prepevali, da jih je bilo veselje poslušati. Zapeli so: Mladi Ame-rikanci in himno Čričkov. Obe pesmi je zložil in uglasbil g. Ivan Zorman. Nato je v znešenih besedah deklamiral pozdrav g. nadškofu mladi Jožek Ozimek, ki so mu tekle besede prav gladko. Zatem sta dve ljubki deklici poklonili dva krasna šopka in sicer enega prevzv. nadškofu, drugega pa g. župniku Omanu. Potem so pa črički še zapeli: V dolinci prijetni, Zlata mamica, O j zato, Tam kjer teče bistra Žila. Zlasti je ugajala pesem "Oj p O H S BI I868 1797 Prevzvisenemu ljubljanskemu nadškofu dr. G. Rožmanu v pozdrav Na pot si dolgo se podal, k ovčicam. v tujino, prevzvišeni Ti nadpastir. zapustil domovino, prinašaš da nam nje pozdrav, da nas tu blagosloviš, da vero v srcih nam užgeš, utrdiš in obnoviš. S ponosom lahko stopaš tu v deželi naši mili, za vero vneti kjer možje so naši že hodili ; pogane spreobračali, učili jih omike, krstili jih na tisoče, — napore pač velike prestajati so morali pri njih težavnem delu, trpeli mraz in glad so tu, jim tekel pot po čelu; saj blagovestnik Lavtižar za svojo je ovčico življenje svoje žrtvoval, da utrdi Resnico. — V vinogradu Gospodovem — poglejmo zgodovino! — so naši blagi ti možje orali tu ledino. Škofovsko mitro, palico že pet rojakov naših nosilo je v Ameriki v nedavnih prošlih časih. Med temi bil je pa prvak mož sveti, duša blaga; nikdar pozabljeni naš škof, misijonar — Baraga. Ameriška Slovenija zato ga zdaj proslavlja, v priznanje, čast v državi tej mu spomenik pbstavlja. Da, čast velika pač za nas, predragi gost nam mili, ker Baragov naš spomenik Vi boste tu odkrili! Pozdravljeni! Bog spre j rili Vas Vam kličemo vsi vdani; ko vrnete se pa nazaj, recite tam v Ljubljani, da domovino našo vsi pozdravljamo goreče,, želimo jim napredek, mir, edinost, mnogo sreče! Ivan Zupan. zato," delo g. Ivana Zormana. Zatem je Miss Josephine Ur-bančič deklamirala v imenu dekliške Marijine družbe krasno deklamacijo v pozdrav g. nadškofu. Nato je sledil jako ganljiv prizor, ko je mladi Louis Ferfolia, igral na saxophon "Molitev." Na vsaki strani sta klečali po dve nežni deklici, globoko zatopljeni v molitev. Nato pa je pozdravil v res izbranih besedah prevzv. gosta naš pesnik, g. Ivan Zorman, kateremu vrejo besede iz srca in duše in ki ne rabi fraz, ampak pove le to, kar mu je na jeziku. Kako lepo je rekel, da še nismo pozabili naše rodne matere domovine, kjer je hiši hišica in okno okence: Zatem sta zapela v skupnem nastopu Slovenija in Zvon: V gorenjsko oziram se skalnato stran in Oj večer je že. Oh, kako so peli! . Fatner Slapšak je nato izro-č.l faro sv. Lovrenca zopet v roke župniku Omanu, ki je stopil, burno pozdravljen, na oder in se zahvalil svojim zvestim Newburčanom za lep sprejem. Izjavil je, da je zelo vesei, da je zopet med njimi, kajti boljših I ljudi da ni nikjer drugje. Zatrdil je, da lepših dni št ni imel v svojem življenju, kot jih je sedaj preživel v naši lepi Sloveniji. Father Oman je nato predstavil prevzv. nadškofa dr. Rožmana, ki je stopil na oder in v prisrčnih besedah povedal mnogo lepega. Rekel je, da naj se ga smatra za romarja, ki je prišel na Baragov grob, katerega visoko časti in o katerem upa, da bo enkrat proglašen za svetnika. Prevzvišeni vladika je povdarjal, da je Bog posebno obdaroval Slovence s tremi rečmi: Dal nam je našo lepo zemljo, kakršne ni nikjer drugje na svetu, dal nam je našo živo vero, katero nam niso vzeli ne ljuti Turki, ne druge sile in dal nam je — lepo slovensko pesem in veselje do petja, česar nima v taki meri noben drtr£ narod na svetu. "Nimate tukaj lepe alovenske zemlje," je rekel vladika, "ker je niste megli vzeti seboj, ko ste š i v tujino. Imate pa vero, isto globoko vero, kot so jo imeli vaši predniki, katero čuvajte in jo zapustite tudi svojim otrokom. I Seboj iz domovine ste tudi pri-j ne3li našo pesem, katera naj do-! ni v Ameriki še tedaj, ko že več ! ne bo našega rodu tukaj. Pesem ram da mehko dušo in ohrani nas trdne v trdem svetu. Gojite slovensko pesem, ohranite jo rodovom še stoletja v Ameriki !" Tak je bil večer, ko je gostoval naš vladika. dr. Rožman med NewburČani. In lep večer je bil. Nadškof Rožman gast fare sv. Vida Fara sv. Vida na našem St. Clairju, ki je kakor 'znano največja slovenska župnija v Ameriki je nestrpno pričakovala prihod visokega gosta v svojo sredino. V viden pozdrav našemu ljubljanskemu nadškofu so v soboto zjutraj obesili veliko slovensko narodno trobojni-co ali zastavo med visoko štrleča zvonika naše domače župne cerkve. Nadškof Rožman, po našem mnenju naše dragocene slovenske zastave dandanes ne more več gledati v beM Ljubljani, ker je na nam neumljiv način prepovedana. Moral je torej priti v Ameriko, da jo je pri nas videl. Ob tretji uri popoldne, minulo soboto se je okrog cerkve sv. Vida nabralo na stotine ljudstva, šolske mladine in društev, ki so naredili dolgi špalir po Norwood Rd. do Superior Ave. v svrho sprejema težko pričakovanega visokega gosta iz Ljubljane. Vse to nestrpno pričakovanje in vsesplošno razpoloženje je poveličevalo naj-krasnejše vreme. Ob prihodu visokega gosta v našo faro, se je čulo ubrano potrkovanje iz zvonika. V posebni deputaciji, ki je šla z avti v Newburg naproti pričakovanemu nadškofu (bilo jih je okrog 30) so bili tudi štirje gl. uradniki naše KSKJ., br. Opeka, Germ, Z afar in Go-spodarich; Rev. John P*evr.ik, Jednotin duhovni vodja je bil pa že itak določen kot oficijelni spremljevalec nadškofa v imenu naše organizacije. Glass Avenue je bila od radovednih gledalcev natrpana na obeh straneh. Vsa šolska mladina z malimi ameriškimi zastavicami je stala na eni strani v špalirju pred cerkvijo, na drugi strani je bilo pa okrog 100 naših žena in deklet v pestrih narodnih nošah. Ko se je nadškof pripeljal do cerkve, so mu otroci zapeli primerno slovensko pozdravno pesem. Nadškof Dr. Rožman je* bil pozdravljen v imenu fare pred župniščem po treh belo oblečenih deklicah, ki so mu izročile lepo košarico rož v pozdrav. Zatem je vsa ogromna množica ljudstva krenila v cerkev, kjer so se vršile pete litanije Matere Božje. Po dovršenem • cerkvenem obredu je prevzvišeni ljubljanski vladika v kratkih besedah pozdravil navzoče vernike, izrazil svojo zahvalo za tako lep sprejem in pri tem še posebno povdarjal, da nam prinaša pozdrave iz naše lepe slovenske domovine iz sleherne vasice, trga in mesta, ki spadajo v njegovo škofijo. Zaeno je vernikom podelil svoj nad pastirski blagoslov. Zvečer se je priredilo nadškofu v počast v Slovenskem Narcdnem Domu znano Finž-garjevo. narodno igro "Divji lovec," katere se je udeležilo nad 1000 gledalcev. Igro je režirai Rev. M. Jager. Uspela je iz>-borno. Med častnimi gosti je bil ta večer tudi namestnik jugoslovanskega poslaništva v Wa-shingtonu B. Stojanovič, naš častni konzul iz Clevelanda M. Cerezin, Mrs. Marie Prisland, gl. predsednica S2Z., Mrs. Helena Kušar, tajnica Jugoslov. žene v Chicagu, in že omenjeni glavni uradniki naše Jednote. Ob koncu tretjega dejanja je nadškof dr. Rožman na prošnjo predsednika Jugoslovanskega kulturnega vrta Mr. A. Gr-dine, stopil na oder, pozdravil navzoče s tako iskrenimi besedami, da je vsa navzoča množica vstala s sedežev in burno več minut aplavdirala vladiki. Dr. Rožman je prav po domače izvrstno orisal igro "Divji lovec." "Tu vidite kos našega resničnega življenja v stari domovini," je dejal vladika. "Mnogo slabega, mnogo dobrega vam predstavlja "Divji lovec." Sinovi in hčere slovenskega rodu, posnemite iz igre, kar je dobrega, značaj nega, zavrnite opis pijančevanja v igri in drugo." Najbolj veličastni dan v zgodovini amerišk:h Slovencev V nedeljo dopoldne ob 10:30 je prevzvišeni ljubljanski nadškof daroval pontifikalno sv. mašo v naši farni cerkvi, pri kateri je bilo pred altarjem navzočih 20 slovenskih duhovnikov in pomožni elevelandski škof McFadden. Cerkev je bila do cela zasedena. Prevzvišeni nadškof je imel skoro eno uro dolg trajajoč govor v katerem je nam na obširno orisal življenje in delovanje pokojnega škofa Barage. Zaeno je o-menil, da se namerava v Ljubljani Baragu v spomin zgraditi (Dalje na 6. strani) Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednote je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki % Posluje že 42. leto GESLO K. 8. K. J. JE: •"Vse za vero, dom in narod!" ltlT. Aathortsed an Mar Kad. ltlS \ GLASILO K. S. K. NOVOMAŠNIK BOD' POZDRAVLJEN! to, d* bo pri tej slovesni ponovitvi nove maše, glavni govornih prevzvišeni nadškof ljubljanski, dr. Gregbrij Ro#-man. Collinwoodski Slovenci, katerim se pridružujem tudi jas, pisateljica tega dopisa, iskreno čestitamo č. g. novomašniku p. Marcelu Marinšeku na doseženem cilju novomašništva. Obenem pa tudi častitamo njegovim staršem, bratu in sestram. Naj mu ljubi Bog da dolgo življenje in prilike veliko storiti za zveličanje duš slovenskih rojakov, kar bo sedaj njegov poklic. Naj njegov novomašniški pri naši članici sestri Rose Klobučar |n ji podarila čvrstega sinčka. Naše čestitke; upamo, da bo sinček postal člkn našega mladinskega oddelka. Bolna je teatra Mary Setina, bolj slabega zdravja je sestra Frances Bučar; vsaka se nahaja n* svojem domu; kateri članici bi čas dopuščal, naj te članice obiščejo. Dne IS. septembra je umrl naš vrli faran Josip Sček, vrl mož in katoličan, zvest soprog in skrben oče svoje družine. Pokojnik zapušča Žalujočo soprogo, dva sina in 5 hčera; tri hčere so članice našega društva, Mary, Anna in Helena. V i-menu naših članic izrekam njegovi soprogi in otrokom iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Pozdrav vsem našim članicam, Anna KJaptlš, tajnica. Društvo »v. Mikal je, kr#j 1*3, PittelMirtb, P*. Bračo i sestre! Več sam više puta opomenil i skoro svaki tjedan prosi), da bi se držali reda sa uplatima svi jednakc). Kako imamo dcbri članova, dobre družine, koje zanima društvo, jer znade, kaj mu valja ka-ua bi se ogledali i premislili na one, koji su več mnoge j mjio-ge podpore primili, on4a bi kazali, da društva i organizacije \aljaju za sve; i tako bi svoja društva vplačevali bolj točno; ne bi se bali suspendati; maker bi same jedan put na dan jedli Iieni je žal, da se zgodi, da moram kojega suspendirali; ja v a* prosim uvijek, da se prijavite eruštvu; aH vam ide moja pr> tnja na eno uho nutar, na druge van. . . Kad« se nesreča zgodi, r nda je prekasno govoriti. Imate lepe prilike koji ne morete platiti, da s* javite i promeni-te certifikate, iz raweda A, B v razrede C D ili druge, pak dobite rezerv«; ili vas društvo čeka, ako društvo poprosite. Bralo i sestre! „JJ nedeljo "9. septembra je dan sv. Mihaela, patrons našega društva. — Jaz prosim sv. Mihaija, neka nam on pripomore, da bi naše društvo doseglo do konca leta makar 100 novi članova za oba oddelka. Ako svaki član dobi po jednega novega člana, biti če 300 novih. Ovo bila bi najlepša čestitka našemu patronu i najlepši dar naši podporni majki KSKJ. Sada čestitam svim našim Mihaljcim godovnjakem, a isto i samem predsjedniku društva, da kad bi ona j dan kojega člana vidil, da bi ga malo "po-trital." Živili Mihalci, da bi na društvenom polju delali još mnoga leta. Bog vas živi! Sa bratskim pozdravom, , Matt Brozeflič, tajnik. Cleveland (Collinwood), O.— Novomašnik, bodi pozdravljen! Tako kličemo že sedaj prihajajočemu novomašniku v pozdrav. Ta naš novomašnik je namreč Rev. Marcel Marinšek, OFM., ki je bil rojen v Collinwoodu dne 15. januarja 1904. Ravno tam je tudi obiskoval osnovno šolo. Oče mu je umrl, ko je bil on star šele par let. Po tej nesreči ,ki je zadela njegovo plater, se je vnovič poročila in sicer z Mr. Knezom, s katerim še Ofteatv* našega društva želim a tem opozoriti na sklep zadnje mesečne seje, da se U* deležimo korporativno velike slavnosti, ponovitve nove svete maše našega člana in sobrata Rev. Leonarda Bogolina, prihodnjo nedeljo 29. septembra ob poldvanajstih dopoldne. Članstvo je prošeno, da prinese seboj svoje društvene regal i je, da se tako izkažemo svojemu sobratu novomašniku. S pozdravom, John Prah, tajnik. REV. MARCEL MARINSHEK, OFM. ki bo v nedeljo. 29. septembra ponovil slovesno sv. mašo v slov. cerkvi Marije Vnebovztte, Collinwood, O. i blagoslov, ki ga nam bo podelil kot namestnik boiji, resi tudi na nas božje milosti. Pozdravljen bodi novomašnik! Margaret Kogovšek. NOVOMAŠNIKU REV. M. MA RINŠKU V POZDRAV V slovenski Collinwood prihiti le vrni se po času let, kot novomašnik prečastiti* le pridi k svojim dragim spet! Pozdravljen, dragi sin, pozdravljen! hiti zdaj klic tja prek morja. Maziljenec Gospoda, slavljen! Ti vzklika narod iz srca. Kdo stehta srečo zlate mame, vse srčne prošnje, trud solze? Presrečni dan v plačilo same, ko sina pred oltarjem zre . . Cuj, dan najlepši mater čaka le vrni se, moj dragi sin! Trpljenje, delo, uro vsako, poplačal zdaj bo Bog z višin. Le pridi, pridi, blagoslovi, vse svoje brate^uj sestre, in k večni sreči lnarod vodi, Ti kaži pot mu nad zvezde! Marija Kurnik, Cleveland, O Chuholm, Minn. "Dober je domek, četudi ga je le za en bobek," tako se glasi neka naša narodna prislovica. To so za nas v Chisholmu prave besede ob pravem času. Slovanski javnosti v naši naselbini je o tem že znano in upam, da besede postanejo dejstvo, namreč, da v doglednem času pridemo do svojega Narodnega doma. To se bo zgodilo, če se rojaki odzovejo in pokupijo delnice, ki bodo v kratkem v pred prodaj i. Upam, da rojaki in rojakinje ne bodo nastavljali gluhih ušes, ko jih obiščejo možje z omenjeno misijo. Znano je, da imamo priliko kupiti finsko dvorano za zelo malenkostno ceno, ako upoštevamo stavbo in prostor. Prilika je tako# ugodna, kakor se nam morda nikdar več ne^bo nudila. Ali potrebujemo Narodni dom? Naj vam nekoliko pojasnim, kako zelo ga potrebujemo. V naši naselbini je okrog 600 slovenskih družin, poleg tega pa okrog 100 srbskih in hrvatskih družin. Vsi ti se morajo zatekati v privatne dvorane, kadar imajo kakšne predstave, seje, a jih še ni večino na razpolago. V Chisholmu ni dvorane, kjer bi se mogla zbrati večja množica ljudstva. Poset raznih priredi tev je torej zaradi prostora o-mejen in bi*bil nedvomno večji, če bi imeli večje prostore na razpolago. Resnica je, da imamo Community Building dvorano, toda naši ljudje tja ne zaha^ jajo radi, kar nam dokazujejo izkušnje. Ako si nabavimo sedanjo finsko dvorano za svoj hram, bi imeli lahko kar dve prireditvi na isti večer, eno v zgornji, eno v spodnji dvorani. Saj lahko čitamo, kako so v narodnih domovih drugih naselbin v sezoni dvorane vedno oddane in se marsikje vrši več prireditev istočasno. Velikega pomena bi bilo, če bi imeli pod lastnim krovom) prostore za slovensko šolo, telovadbo, dramatiko, petje itd. Kaj boljšega morejo starši ob zatonu svojega življenja izročiti, o-trokom, kakor lastno streho! Nekaj sličnega je z Narodnim domom. Isti bo spomin našega dela in naše kulture, ko nas več ne bo. . Iz tega lastnega doma bomo črpali duševno hrano mi in naša mladina. Ne verjemite krivim prerokom, ki pravijo, češ, da po tolikih in tolikih letih bomo itak vsi Američani, vsi e-naki! Da se naša tu rojena mladina najrajši zbira v domačih narodnih domovih, to nam dokazujejo izkušnje v drugih slovenskih naselbinah. Mladina se tam počuti najbolj domačo. Pa tudi tiste enakosti ni med mladino različne narodnosti. Naj navedem vzgled. Nedavno je slovenski fant izvršil višje šole tu in v St: Paulu in je sigurno računal, da dobi službo, ko bo napravil izpite. Toda pošiljali so ga od Pilata do Kajfe-ža. sedaj k enemu, sedaj k drugemu, toda brez uspeha, še njegovi šolski tovariši švedskih in finskih staršev ga niso hoteli poznati. Ko je to videl, se je o-brnil za priporočila k domačim ljudem in na podlagi tega je dobil službo. Naša narodna skupina mu je pomagala do uspeha. Pa naj reče kdo, da nam ni treba skupnega delovanja in skupnega nastopa! Javnosti je potreba pokazati, da ta skupina nekaj šteje in da se medsebojno podpira, pa se marsikaj doseže, kar posameznikom ni mogoče. Vse to in še marsikaj drugega dokazuje, da v Chisholmu na vsak način potrebujemo svoj Narodni dom. Kako se bo vzdrževal? Ako bomo skupno delovali zanj in ga podpirali z veselicami, igrami in bazarji in seveda, če bodo tudi naša društva zborovala tam, ne bo to vzdrževanje niti malo težko, in lahko se bodo odplačevale delnice in obresti od istih. Manjše slovenske in slovanske naselbine, kakor je naša, brez težav vzdržujejo svoje domove, pa bi ga mi ne? Ali smo manj močni, manj zavedni in manj družabni? Torej, rojaki v Chisholmu, na noge, in preskrbimo si Dom, ki bo v korist ter ponos nam in naši mladini! Pozdrav vsem dobro mislečim rojakom! Frank L. Tekautz. LJUDSKO ŠTETJE V AVSTRIJI Končni pregled ljudskega štetja od 2. marca 1934 nam poroda j a sledečo sliko o prebivalstvu Avstrije: Od 6,760,233 prebivalcev države je 6,468,014 avstrijskih državljanov, 270,543 i-nozemcev, ter 18,762 brez državljanstva. Po narodnosti se razdelijo sledeče: 6,584. 547 Nemcev, 48,251 Cehov, 3,615 Slovakov, 31, 703 Slovencev, 42. 342 Hrvatov, torej skupno 125 923 Slovanov razen tega 18, 076 Madžarjov, 7,027 ciganov, 16. 290 je druge narodnosti in pri 8,370 osebah se narodnosti ni ni moglo dognati. Skupno s tem: zadnjimi je v Avstriji 175,686 Nemcev. Od teh je 126,478 domačinov, 45,947 inozemcev in 1609 brez državljanstva. Slo- vencev je torej 31,703, med temi 26,298 domačinov, 5290 inozemcev in 88 brez državljanstva. Največ Slovencev živi na Koroškem, namreč 26, 7?6, od teh 24,857 domačinov, 1,885 i-nczemcev ter 89 brez državljanstva. Štajerska ima 2839 Slovencev (1002 domačina, 2393 inozemcev in 35 brez državljanstva), sledi Dunaj s 525 Slovenci (277 domačinov, 292 inozemcev in 5 brez državljanstva) potem Nižja Avstrijska z 214 Slovenci #(94 domačinov, 113 i-nozemcev in 7 brez državljanki inozemcever9j3st.Yk R A H stva), slednjič Gradiščanska s 102 Slovencema, cd teh 38 domačinov in 64 inozemcev. Ker je še Slovencev v Avstriji, živijo v ostalih zveznih deželah. Seveda so to "uradni" podatki, dobi je voj HT R ADO O O OO dobljeni na podlagi zloglasnega ljudskega štetja, ki je de-settisoč koroških Slovencev zapisalo za Nemce. -o-- KAKO ČLOVEK UČAKA 150 LET 75 letni George Knap iz Pariza je tako srečen, da nosi na svojih plečih pezo 75 let, nazu-raj pa izgleda kakor 35 letni mož.. Knap trdi, da bo živel najmanj 150 let Stanuje v četrtem nadstropju in kadar gre po stopnicah, prehodi s korakom 3 stopnice naenkrat. Skrivnost svojega pomlajevanja hrani zase in je ne izda nikomur. Pomladil pa se je ne le v obraz in postavo, ampak tudi v pijačah in posrečilo se mu je, da je spremenil glas, ki je imel bari-t«»nsko barvo, v tenor. Ne le da doseže v petju najvišje tone, tudi dihalna tehnika mu je tako prožna, kakor da je poklicni pevec v mladih letih. In vendar poje samo sebi v zabavo. Zanimivo je primerjati Knapovi roki. Desnica je brez gub in polno mladosti, levica pa zdelana in mlahava kakor roka starca. To roko Knap nalašč "stara," kakor se nam izraža, in sicer zategadelj, da lahko dokaže ljudem, da ni tako mlad kakor ga sodijo po videzu. Največ ljudi pobereta po Knapovem na-ziranju alkohol in tobak. Nikotin je med najhujših strupov za človeški organizem. Sreča ljudi je samo ta, pravi Knap, da uživajo poleg tobaka "tudi mleko, ki predstavlja največji proti-srup nikotinu. Če ne bi kadilci pili mleka v čisti obliki ali pomešanega s kavo, bi jih smrt pokosila mnogo prej kakor se to dogaja. -o- ZAKLADI V DONAVI Ogrski zgodovinarji se bavijo v najnovejšem času z načrtom, da bi dvignili iz Donave dve ladji, natovorjeni z velikimi zakladi, ki so jih potopili pred 400 leti v Donavi. Ko je namreč po nesrečni bitki pri Mohaču kralj Ludvik II. nenadoma umrl, je pobegnila njegova soproga, sestra avstrijskega cesarja Ferdinanda I., pred Turki in je ukazala vse premoženje kraljevske rodbine natovoriti na 72 ladij in odpeljati v Bratislavo (Press-burg). Od 72 ladij pa 2 nista dospeli z Bratislavo, ker jih je dal potopiti veliki nasprotnik Kabsburžanov na Grškem knez Zapolja. Zanimivo je, da so celo v mirovnih pogodbah (za Madžarsko podpisanih v- Triananu) zavezniki priznali Ogrom pravica do teh zakladov. Ne vedo pa še, kakšno vrednost imajo potopljeni zakladi, ali le zgodo-. vinsko ali pa tudi denarno. -o- V prodajalni Odjemalec: "Pred 10 leti sem plačal za funt takih suhih češ-I elj samo I2c, danes pa ^stanejo 18c Trgovec: "Motite se, te češ-plje so stare šele 7 let." o- Priletna devica: "Moj mož mora biti močan kakor lev, toda ne nervozen, lep in prikupen, kakor grški bog, toda ne brez-miseln, moder kakor Salomon, toda ponižen kot jagnje." PRVO NAZNANILO Chicago, 111.—Mladinski' in odrasli oddelek našega cerkvenega zbora "Adrije" bosta priredila v korist cerkve sv. Štefana obširen jesenski koncert v nedeljo 6. oktobra oh treh popoldne v šolski dvorani. Povabljenih je tudi pet drugih slovenskih zborov iz okolice. Do dane3 sta nam že odgovorila "Prešeren" in "Lira," da prideta. — Nastopil bo tudi koncertni basist Dr. Ray Olečh. Tudi naša šolska godba bo nastopila sama in skupno s petjem. — Razne Zanimivosti. — Koncert bo podan v poljudnem in zabavnem tonu. — Zvečer slovenski ples. — Vstopnina za koncert 35c, za ples ^a še dodatnih 15c, kdor bo imel s seboj koncertno vstopnico ; brez nje pa 25c. Ivan Račič. -o Novi prostori hranilnice PISMO IZ STARE DOMOVINE (Slovo in povratek v novo domovino) Chicago, 111.—Slovensko stav-binsko in posojilno društvo "Slovenski Dom" v Chicagu je zadnji teden sporočilo javnosti potom objavljenega oglasa v časopisju, da je dne 7. sept. o-tvorilo svoj urad v novih prostorih. Ncvi prostori tega posojilnega in stavbinskega društva se nahajajo na 1904 W. Cermak Rd., katere so za urad prav o-kusno preuredili in prenovili, tako da je res veselje za vsakega človeka si ogledati ta novi urad. Prostori so obširni, kakor res tak urad take prostore potrebuje. Prostore pa krasi tudi lepo pisarniško pohištvo, s katerim je urad opremljen, tako da zgleda kakor pravi bančni urad. Stavbinsko društvo, ki je pristopilo pod federalno tozadevno jurisdikcijo, sedaj pesluje na strogi federalni podlagi, nadzirano od federalnih oblasti in so torej tudi vse vloge zavarovane do gotove svote. To vse daje poroštvo, da je društvo na solidni podlagi, ker drugače bi ne moglo stopiti, v federalno tozadevno zvezo. Zadnje dni je na sto in sto naših ljudi obiskalo novi urad stavbinskega in posojilnega društva "Slovenski Dom" in vsi se pohvalno izražajo o njem. Torej v novih prostorih, na! novi podlagi bo to slovensko gospodarsko društvo jadralo naprej. Za najboljši razmah in uspeh ima vse ugodnosti. Treba bo le, če bo hotelo s hitrejšim korakom k še večjemu in širšemu razmahu, zanimati za to društvo posebno našo mlajšo generacijo, ki prihaja na površje in si že utira več ali manj svoja lastna pota. To je treba prepričati, da tudi za nje velja isto pravilo, kakor je za starejše v njih mladih letih, namreč, če hočeš imeti, moraš hraniti. S sistematičnim delom in živahno reklamo se gotovo da u-tisniti tudi mladini pojm o vrednosti lastnega doma za vsako družino. Treba je utisniti tudi mladim, ki zadnja leta v velikem številu stopajo v zakonsko iivi j en je, da je naj prijetnejša in tudi najbolj svetla točka za vsako družino — lastni krov, lastni dom. In kako do njega? Za delavske družine je ta pot težavna, ali z vztrajnostjo in z varčnostjo pridejo tudi skromne delavske družine do lastnega doma. In baš taka gospodarska društva, kakor je stavbinsko društvo "Slovenski Dom," vodijo svoje člane s svojim sistematičnim načrtom varčevanja do kastnih hiš in domov. In ako bodo naše ustanove znale ohraniti pod svojim upli-vom naše prihajajoče generacije, tedaj imajo pred seboj še lepo srečno bodočnost. Odbor. -o- Klepetulja. Mož ženi: "Čemu si s sosedo kar pol ure pred vrati govorila?" 2ena: "Rekla je, da nima časa priti v hišo." Ratjs pri Hinjah. — V zadnjem pismu sem poročal o veliki suš« in griži, ki je vladala v Suhi Krajini; danes moram pa omeniti veliko veselje med ljudstvom, ko je 14. avgusta padal ves dan dež. Možje so bili tako zaposleni okrog žlebov, da so bili vsi mokri. Seveda, molili so tudi toliko časa, da so izprosili tako zaželje-ni dež. Zdaj so ljudje zadovoljni, ker imajo zopet pitno vodo. Kakor sem že zadnjič omenil, sem obhajal na Veliki Šmaren svojo 50 letnico rojstva. Ne morem opisati veselja in gostoljubnosti omenjeni dan v navzočnosti moje drage matere, sestra in drugih sorodnikov. Torej lepa hvala vsem skupaj za prijaznost in gostoljubnost, posebno pa še moji dragi materi. Dne 17. avgusta sva se s soprogo Še enkrat podala v Belo-krajino, treba je bilo že jemati slovo od najunih prijateljev in sorodnikov. Težko je opisati vesele čase pri bratrancu moje iene in sestričinah. Prav iskrena hvala torej Jožetu Iva-netiču, Antonu Starihi iz Omote, posebno pa sestričinam: Katarini Sever, Nežiki Kump in Francki Kaplan. Posebna hvala tudi Martinu, Plut iz Vinji-vrha, ki naju je vozil od začetka do konca. Res je bilo prijetno v njih družbi, toda težka je bila ločitev, ko sva jim segala v roke ob slovesu in v zadnji pozdrav: Z Bogom sorodniki in nepozabna mi Bela Krajina! Zatem sva se podala zopet domov za nekaj dni k moji materi, kajti bližal se je že 3. september, dan ločitve in vrnitve v Ameriko. Ob 8. zjutraj sva se vsedla na voz, okrog katerega se je zbrala ve!ika množica ljudstva, da voznik skero ni mogel naprej. Ko sem dal moji materi zadnji poljub, se je reva zgrudila v omedlevico, da so jo morali nezavestno nesti nazai v hišo; hudo ji je bilo pri srcu, pa tudi meni. ... Ko sem baš pred odhodom zaklical vsem navzočim: Z Bogom! Bodite I»ozdravljeni v imenu vseh S'o-vcncev v Ameriki, saj ste jim vedno v spominu, — tedaj sem opazil marsikatero solzno oko mi Suhokrajnčanje svoj'mu mo, da je slepa, ampak tista1 Zdrava prehrana šolske* Bogu. prava ljubezen ki ostri pogled,! „ -r, . tako da vidimo v najmanjših Z Bogom moja nepozabna stvareh veliiino in v najbolj rojstna vas Ratje Upam; da zavrženemu človeku & najdemo se še katenkrat vidimo !božjo ]skrc p jdifc ted . j Zadnji pozdrav iz stare do- naučite ^ smeha!„ movme vsem mojim znancem v ga otroka ljudstva zape!a neko pesem v slovo. Ko sem se mudil v Suhikraji-ni sem slišal nastopno pesem večkrat peti. Dasiravno ni zlo-žena v pravi obliki pesmi ali rime, isto navajam tukaj, da jo bodo tudi naši ameriški rojaki iz Suhekrajine lahko čitali: Trinajst je vasi, po fari stoje, najlepša izmed njih je Ratijska vas; saj so tud' Zverče, če glih večje. Saj je tud' velik Visejc; Lopata in Prevole so zauber vasi, v vsaki pa cerkvica mična stoji. Lep je Vrh, Sela, sta pa vesela, kakor Hrib, Lažno in Pleš. V Hinjah tud' nimamo vinske gore, pa vendar se trtice tudi dobe; v Gradcu, v Hinjah in Žlinjah znajdejo trtice se. Nimamo tudi tekoče vode; pa vendar se v Hinjah studenci dobe; če je pa suša, se pa poskuša kakšna je Krka za pit'. Nimamo mlina, tudi ne mošta; Čast, hvala Bogu, to nas nič ne košta. V Žužemberk se teče, hitro pri- nese, dobra je moka za kruh. Živinco redimo, da ta nas živi; sicer pa denarce se težko dobi, živinco prodamo, da dnarce imamo in ž njimi si kup'mo soli. V Hinjah imamo duhovnika dva, učita nas lepo oba, zato pa pojemo, čast, hvalo dajemo Ameriki. Na zopetne svidenje v deželi strica Sam-a! Filip Jaklich, član dr. št. 55 KSKJ. -o- Zakaj se človek smeje? Kaj pravi zdravnik . . . Vprašajmo najprej zdravnika, zakaj se človek smeje? Odgovoril nam bo po vsej priliki: Iz fizioloških — životoslovnih vzrokov. Smeh, to je izdiho-valno gibanje, ki ga spremljata glas in nehotni zgibi obraznih mišic, ni nič drugega kakor telesno delo. Nastalo ob refleksnem — odsevnem gibanju sme-hove mišice, ki ga sprožijo določeni vtisi. Pogosto se poudarja, da deluje smeh blagodejno na naše obču,tje, kar je ob primeroma zmernem smehu nepo-bitno dejstvo. Ta blagodejni učinek si moramo tolmačiti na ;a način, da se pri smehu draži prepona — prečna mrena in se stresa. S tem se pa pospešuje ielovanje za' življenje važnih besnih organov, kakor jeter, edvic itd. Sicer se pa more smeh pri dražljivih ljudeh iz-prevreči v krčni sm2h, ki ne le ni blagodejen, marveč je celo nevaren. ... in kaj dušeslovec Zdravnikov odgovor nas ne zadovolji posebno. Obrnimo se na dušeslovca. Ta pravi, da je smeh duševni pojav. Smeh je namreč — tako r.am pojasnjuje — človeku lastni izraz veselja. človek, ki se smeje, ne more storiti ničesar hudega. V človeški duši se borita med seboj dobro in zlo in življenje človeške duše ni nič drugega, kakor neprestano stremljenje k dobremu ob premagovanju ovir ki jih stavi zlo. V tem svojem stremljenju iz nepopolnosti v popolnost si duša tako rada oddiha v veselju, da se na zunaj izraža v smehu. Modrec pa . . . * To pojasnilo nam že dokaj bolje ugaja, vendar potrkajmo za pojasnilo še pri filozofu. Ta nas pouči, da je smeh funkcija, delo duha. Vsi pravi šaljivci, Tobak in njegov čar Slovenska narodna pesem poje, da sta lisica in lisjak tobak Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Kar šteje za dobro zdravje šc.lskega otroka, ni količina hrane, marveč vrsta hrane, ki jo on uživa. • Seveda v primeri s svojo težo rastoči otrok dejanski potrebuje več hrane kot odrasla pila, ne pa kadila in tako so umeli in označevali to strast oseba, ali sreča in rast otroka tako nam pravi, so bili trpini, Potem nama je velika množicaJ tragiki, ki so stradali in sled- njič prišii do spoznanja. "Trpljenja in razočaranja ostri pogled," pravi modrec, "kdor je veliko doživel, vidi globoko in ne zdi se mu razveseljivo vse, kar vidi. Tak je včasih pripravljen, da vrednost življenja podcenjuje, in človek se mu zdi le kakor kupček želja, upanja in nezmožnosti s potrebnimi te lesnimi pripadki. Tako rad zaide iz raja narave preko hladnega jezera domov v puščavo večnega ledu, v zanikanje življenja. Iz teh ledenih prede-ov vodi potem samo ena reš-na pot: sonce humorja šale. — In blagor mu," nadaljuje modrec, "blagor mu, kdor najde to žarno okno! Pogled skozenj, in svet je namah drugačen. Zdaj vidimo zlokobno dvoličje človeka nenadoma v čisto drugi — komični, smešni obliki, tako, da se mu moramo smejati. In ta smeh ne pomen j a zasmeha, marveč izvira iz težko opredeljivega mešanja sočutja, nagne-nja in brezupnosti. Te prej tako sovražene stvore nepojmljive narave (a mednje ne smemo pozabiti všteti tudi sebe!) moramo sedaj ljubiti, ker spoznamo njih neskladni ustroj, ki smo ga preje tako grenko občutili, kot dano podlago značaja, kot neizgibnost, kot človeško usodo. Zdaj se moremo vedro smejati in ta smeh pomen j a sproščen je. Da humor, šegavost človeka dviga. Ne sicer tako, da bi vzbujal strah, marveč s tem, da strah ozdrav-Ija, Humor je ljuWen. Ne tista ljubezen, o kateri pravi- tudi razni srednjeveški zakono-dajci in poboljševalci sveta. Sicer pa spravimo najbolj podkovane strokovnjake in izobražence v zadrego, če jih vprašamo, kdo je prav za prav iznašel kajenje. Negotovo se bodo sklicevali na Kolumba, Ameriko, stare Maje — pa na Arabce in Turke in še na Grčijo in Ma:e-dinijo. Točnega odgovora ne dobimo, dasi ne manjka obsežnih kulturno - zgodovinskih del o tobaku in kajenju (najnovejše in najboljše je pač conte di Cortijeva "Suha pijanost"). — Vse kadi in puha, a za zgodp-vino tega vražjega zelišča, se malokdo zmeni. Prvotna domovina tobaka so je v glavnem odvisna od izbire hrane. Nikakih kapric v dijeti!—Izogibajte se čudnim idejam glede prehrane otrok, kajti mnogi taki "fads" so dejanski nevarni za otroka. Imamo na pr. matere, ki bi najrajše napitale svoje otroke s samo šp.naco. Pa se potem čudijo, zakaj se otroci branijo špinači z vsemi štirimi. \ saka listnata zelenjava je ravno tako dobra za otroka kot špinače. Zelje, solata, radič itd. vsebuje ravno toliko mineralov in vitaminov in prispevajo k raznovrstnosti hrane — kar je eden izmed bistvenih činiteljev. Mleko je velevažno hranilo v dijeti rastočih otrok in vsak otrok bi moral dobivati po en Antille in Srednja Amerika,!kvart vsak dan. Imamo seveda kjer je v divjini izvrstno uspeval in so ga v sivi davnini zažigali bogovom na čast. Polagoma so po vsej priliki duhovniki opazili blagodejne učinke tobakovega dima in ga začeli uporabljati tudi za duševni u-žitek. Na vsak način so kadili na Antillah, v Mehiki in Braziliji, torej na vsem ozemlju stare majske kulture že v časih, ko se Evropi še sanjalo ni o nekoliko otrok, ki ne morejo piti mleka brez drugf primesi in radi tega ne dobivajo pravilne {.(•rcije mleka vsak dan. Za take otroke naj se prideva mleku sok sadja ali čokalade, ali pa naj pijejo kakao ali čekolodo s polno mleka. Mlečne juhe, kakor tudi sladoled doda vaj o potrebno dnevno pcrcijo mleka. Obilo mleka!—Razumne matere pazijo na to, da ima otrok tem omamilu. Dejansko nas je hrano v primernem ravnotežju, ž njim seznanil Krištof Ko-;in to pomenja, ako se običajni lumb, ki je, kakor znano, na; hrani prida po dvoje svežih ze-svoji vožnji najprej pristal na lenjav, zeleno solato in kozarec Antillah. In kakor ima vsaka j mleka za vsako jed. Ostali del slaba reč hitre noge, tako se je obsda naJ fco mesc>. kok°š' riba tudi "pitje tobaka" ali "žveple- itd., s kruhom in maslom. Ako ne megle, kakor so se izražali j mogoče, naj obstoji desert iz ) pušenju ogorčeni oblastniki' sadja, najboljše svežega, ne pa ;n pridigarji, zelo hitro razširi-jiz Med enim obedom in lo in globoko ukoreninilo, po drugim malo sadja ali kruha z vsej Evropi in ostalih delih ta- j maslom marmelado zadostuje krat znanega sveta. Zaman so apetit otroku in prispeva k zdra-bili vsi opomini in grožnje — j V1 rasti. možakarji so s tobakom dobili! Treba v glavnem zapomniti nekaj, kar jim je postalo neka- da želcdec otroka, kakor oni ko dopolnilo njih samih in brez; Zraslega človeka, potrebuje ra- česar si sami sebe ne morejo niti več predstavljati. Francoski -pisatelj Moliere imenuje v, svoji komediji "Don Juan," (1. j 1G65) kajenje "strast dostojnih! judi." še več, Moliere je zagrešil celo %drzno primero: — "Naj pravita Aristotel in mo-iroslovje, kar hočeta -»- nič na, svetu se ne da primerjati s to-jakom. . . Kdor živi brez tobaka, ni vreden, da živi." — Tudi slavni skladatelj J. S. Bach je bil hud tobakar in je na čast tej dišeči rastlini spesnil rn tu-Ji uglasbil slavospev. V njem izpoveduje, da se mu pri toba-cu vsikdar porajajo lepe misli, :ato zadovoljno in pobožno pu-ši svojo čedro na kopnem in na /odi in doma. . . . Dočim pa sta bili pipa in ci-jara že davno vdomačeni, je cigareta znatno mlajšega izvora. Marsikje se je razširila šele v zadnji dobi — da, celo v Nemčiji je prišla v splošno uporabo /.novrstnost v hrani. o- flis: OGRCMNI DOHODKI SUEŠKEGA KANALA £ueiki kanal, izročen prometu 1. 1869, je dolg 87 morskih milj (164 kilometrov) in veže Sredozemsko morje z Rdečim. Parnik ne more voziti po tem Kanalu v\.č kanor 6 milj na uro. Lastnica tega kanala Sueška družba dobro zasluži, toda svet se prej ni tako zanimal za njen zaslužek, kakor zdaj, ko so njeni dohodki v zvezi s prevozom italijanskih čet v Afriko močno povečani. Po že znižani tarifi iz leta 1930 mora namreč plačati vsaka ladja, ki vozi skozi Sueški prekop, za vsako tono tovora čistih 5.75 zlatih frankov in za vsakega potnika na ladji 10 zlatih frankov. Pri sedanjih i-talijanskih prevozih vojske, topov in strojnih pušk je zaslužila Sueška družba že milijone. Ko se bo pa italijanska vojska vračala, bodo zopet zaslužili milijo- šele za časa svetovne vojne. Po ne. Poslovna poročila Sueške vsej priliki je bila cigareta v družbe za drugo polletje 1935 Evropi najprej v rabi pri špan- so ze\0 optimistična. Delničar-cih — tako vsaj bi bilo soditi j j dobivajo povprečno dividen- po neki opazki v^spominih Ca-sanove. A ugotovljeno je, da so jo poznali že tudi ameriški Indijanci. S cigareto se je "tobačna pijanost" šele prav začela in se izprevrgla v splošno zlo, saj je znano, kako nenasitna je kadilska strast cigaretnih kadilcev in kako je ravno cigareta najbolj škodljiva. Strasten kadilec živi v nepretrgani verigi, prižiga cigareto na cigareti. O Napoleonu I. pripovedujejo, da je na dan bitke pri Solferinu pokadil 50 cigaret, s čimer bi ne vsekakor postavil tudi med današnjimi tobakarii, prvi bi pa prav gotovo ne bil. do 70 odstotkov. Vzdrževanje in uprava prekopa pa rabita 30 od-totko kosmatih dohodkov. Vsi dohodki v prvem polletju letošnjega leta so znašali 436 milijonov zlatih frankov. —:-o Oltar iz stekla Cerkev sv. Jakoba v Brodu na češkem je dobila v dar posebne vrste oltar. V delavnicah ondotne državne steklarske o-brtne šole^ so naredili oltar, ki je ves iz stekla in velike umetniške vrednosti. S tem oltarjem je cerkev postala privlačna tudi za tujce, ki hodijo vanjo gledat zanimivo stekleno umetnino. If an 0UVKAMD, OHIO MM Za Za TM&M -.$1.60 ..$3.00 OFFICIAL ORGAN AMD PUBLISHED BY TBI GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. 8. A Id tbe in tenet of the Order Issued every Tueeday OFFICE: «117 SL Olair Avenue Phone: CLEVELAND} OHIO HEnderaon 3012 Terms of Subscription: For members Yearly.— For nonmembers---------- Foreign Countries............ .................$ W ...............$1.60 ................$3.00 ZGODOVINA EVHARISTIČNIH KONGRESOV Baš v tednu, ko se vrši v našem mestu (Cleveland, O.) VII. narodni evharistični kongres, se nam zdi umestno, navesti nekaj zgidovinskih podatkov o evharističnih kongresih v obče. Evharistične kongrese se deli v dvoje vrst, v narodne in mednarodne. Tako se je letošnje poletje vršil narodni evharistični kongres za Jugoslavijo, te dnfcse pa vrši evharistični kongres za Združene države ameriške. Da je ta čast doseglo naše mesto- je pripisovati dejstvu, ker je naš clevelandski škof Dr. Schrembs predsednik Narodnega evharističnega kongresnega odbora v Združenih državah ameriških. Mednarodni evharistični kongresi se vršijo od 1. 1922 vsako ,irugo leto in sicer vedno v kakem velikem mestu in v kak: drugi državi, ali svetovnem delu. Zadnji (XXXIII.) mednarodni evrtaristični kongres se je vršil letos v Buenos Aires, Argentina. Južna Amerika. V prijetnem in lepem spominu imamo Američani pač XXVII. mednarodni evharistični kongres vršoč se v Chicagu, katerega je obiskalo nad en milijon vernikov. Idejo za obdržavanje mednarodnih evharističnih kongresov je sprožila pobožna in verna Francozinja Martha Tamisier, rojena leta 1834 v mestu Tours. Navedenka je bila posebna čestilka Presv. Rešnjega Telesa. Nekoč se je udeležila v neki cerkvi v Parizu sv. maše, ki je bila darovana za poslance francoskega parlamenta; okrog 200 teh poslancev se je udeležilo sv. daritve in je zaobljubilo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom častiti Presv. Srce Jezusovo in sv. Rešnje Telo. Pri tem je ta pobožna žena iskreno želela, da bi se češčenje sv. Evharistije vršilo redno in v večjih obsegih. Ravno istočasno se je začelo na Francoskem posebno važno gibanje za prireditev romanj na razne božje poti, posvečeni Materi Božji. Mme. Tamisier je začela premišljevati važnost teh velikih romanj; pred vsem pa to, da bi privabila čim več moških na taka romanja, kjer naj bi le-ti v prvi vrsti častili in prejeli Jezusa v presv. zakramentu. Svojo idejo in načrte je razložila pobožnemu škofu Louis Gastonu de Segur v mestu Lille, kar je vnet častilec sv. Rešnjega Telesa z velikim veseljem odobraval. Na prizadevanje tega škofa se je leta 1874 vršilo prvo evhari-stično romanje na božji poti v Avignon, kjer se je pred 600 leti zgodil neki zgodovinski čudež. Temu evharističnemu romanju ali recimo kongresu so kmalu zatem sledili drugi: v Douay, Parizu in v Angers. Vsakega izmed teh romanj se je udeležilo na tisoče vernikov. Na teh romanjih se je izbralo posebno dobre pridigarje, ki so razlagali ljudstvu veliko vrednost češčenja sv. Evharistije. Prvi mednarodni evharistični kongres se je na prizadevanje že omenjenega škofa Gastona de Segur vršil leta 1881 v mestu Lille na Francoskem. V ta namen je navedeni škof izdal pastirsko pismo in sicer dne 25. aprila 1881., katero je podpisal sam in dva pobožna lajika: grof de Nicholai in M. G. Champeaux. Škofov oklic za navedeni kongres je imel velikanski vpliv Istega se je udeležilo na tisoče in tisoče častilcev Presv. Rešnjega Telesa. - Glede teh evharističnih kongresov ima pa tudi eden izmed naših ameriških škofov zaslugo, ker se je posebno zanje fcani mal; to je bil pokojni škof C. M. Dubuis v Galveston, Texas, ki je tedanjega papeža Leo XIII. opozoril na slične kongrese. Sv. oče Leo XIII. mu je na to odgovoril: "Dobro in lepo! Jaz h srca odobravam to zadeva in bom skušal storiti vse v moji moči v večje češčenje sv. Evharistije." Kmalu zatem je papež Lee XIII. poslal svoje pismo škofu Gastonu de Segur in izdal enciklikt na ves krščanski svet dž^naj se pridruži češčenju sv. Rešnjega Telesa. Qd tedaj pa do današnjega časa so se vsi papeži posebno zanimali za evharistične kongrese; dajali so v ta namen posebne odpustke in blagoslove in pošiljali svoje namestnike na kongrese. Od leta, 1881 so se vršili že v različnih državah Evrope Med narodni evharistični kongresi; leta 1883 v Liege, Belgija; 188£ v Friebourg, Švica; 1893 v Jeruzalemu; 1905 v Rimu; 1908 \ Londonu; 1909 v Cologne; 1910 v Montreal, Kanada; 1911 v Ma dridu; 1912 na Dunaju; 1913 v Malti; 1913 v Lurdu; 1924 \ Amsterdamu. Leta 1928 se je vršil kongres v Sidney, Avstralija. Ko se je leta 1907 vršil kongres v Metzu (Lorraine), je do-šlo nanj toliko vernikov, da je nemška vlada preklicala svojo postavo nositi Presv. Rešnje Telo javno in je veliko procesijo dovolila. Do posebnega slučaja je prišlo na Mednarodnem evharistiČ-nem kongresu leta 1908 ^ Londonu, katerega se je udeležilo na tisoče in tisoče katoličanov. Kakor znano, je v Londonu največ protestantov, ki ne pripoznavajo tega zakramenta. Da ne bi prišlo do kakih nemirov tekom procesije, je ministrski predsednik naprosil kardinala Bourneja naj ne nosi javno monštrance z Najsvetejšim sv. Zakramentom. Temu se je ugodilo; in to j« bil menda prvi sličen slučaj; vendar je ob- zaključku procesije papežev legat malo obstal, da je podelil papežev blagoslov vsem prisotnim vernikom, kar bi menda tudi ne smel storiti, kajti angleški protestant je ne priznavajo papeža. Zanimivo je bilo tudi na Mednarodnem evharističnem kongresu leta 1910 v Montrealu, Kanada. Tedaj je kongresna zbornica določila oddelek vojaštva za častno stražo pri procesiji, katere se je udeležilo 750,000 vernikov. Med poslanci je bilo pa nekaj protestantov, ki so temu nasprotovali, namreč častno straže Presv. Rešnjemu Telesu. Končno se je zbornica zedinila in dovolila, da sme častna straža kanadskih vojakov korakati v procesiji in sicer v počast papeževemu legatu. Naj bi bil VII. narodni evharistični kongres v Clevelandu v dušno korist vsem udeležencem, med katerimi bo tudi številno naših vernih rojakov in rojakinj. KAMPANJSKI ODMEVI IZ UBADA IL PODPREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE Cenjeni mi sobratje in sestre: V sedanji kampanji zavzema naše drugo okrožje 6 držav, v katerih, posluje 55 društev; toliko društev je bilo namreč mojemu okrožju dodeljenih. Od teh jih je do konca julija doseglo kvoto že troje, in sicer: št. 185 v Burgettstownu, Pa., št. 187 v Johstownu, Pa., in št. 246 v Etna, Pa. Z veseljem čestitam vsem tem društvom, ki ste) med prvimi v našem okrožju, oziroma ker ste že svojo kvoto dosegli. Apeliram pa na vas, naj ne bo pri vaših društvih s tem že kampanja zaključena, ampak delujte z vso sedanjo marljivostjo še naprej, da vam bomo mogli tudi ob zaključku kampanje čestitati, da ste baš vi največ preko kvote naredili ter pripomogli našemu II. okrožju, da je preko kvote zmagalo. Bratje in sestre! Dne 1. septembra smo proslavili Jednotin dan, prirejen po Penna. Booster klubih. Razvidel sem, da so bila v lepem številu zastopana vsa društva pittsburškega okrožja. Še večje priznanje pa moramo dati bolj oddaljenim društvom, ki so se v tako velikem številu udeležila, kakor: — Canonsburg, Beaverfalls, Am-bridge, Aliquippa in Rankin; -ako tudi bolj oddaljeni "boos-terji" iz države Illinois, Ohio 5n New York in 8 gl. uradnikov KSKJ. Najbolj od daleč je prišel sob rat George Brince; predsednik nadzornega odbora KSKJ, namreč iz Eveleth, Minnesota. Zatorej, dragi mi "booster j i," uvideli ste in prejeli naklonjenost od strani društev in Jed-note; vse to pa najbolj lahko poplačate s tem, da postanete igilni pri svojih društvih in to le v sedanji kampanji. Kakor hitro naše okrožje doseže svojo kvoto, boste s tem kronali prvo Droslavo Jednotinega dneva v Penna. Na tej proslavi sem govoril tudi z bratom Antonom Hoche-varjem in z bratom Mike Cher-netom iz Loraina. Hotela sta vedeti, čemur so njih postojanke pod II. okrožjem in n% pod III. Razložil sem jima, da je prišlo tako povelje iz generalnega štaba v Jolietu, in če kvoto naredijo, imajo popolno avtonomijo. S tem sta bila o-ba zadovoljna. Apeliram tudi na ostale države mojega okrožja, New York, Conecticut, West Virginia in Indiana. Tudi na vaa stavimo zaupanje, da boste z vsemi močmi delovali, da bo naša II. ali infanterijska brigada vedno napredovala do — končne zmage. Urednik Glasila br. Iv. Zupan je tudi za naše okrožje zložil primerno koračnico, katero lahko čitate na tem mestu. Želim in upam, da bi ta pesem vse zbudila in napotila do zaželje-nega cilja. Z bratskim pozdravom, I Math Pavlakovich, poveljnik II. kampanjskega okrožja. Pittsburgh, Pa., dne 17. septembra 1935. -o- Z zavestjo in korajio polnimo vrste vsi, zastavi vsi sledimo, ko tromba zadoni. Pennsy Ivani je čast veleva, srca nam ponos razgreva, živi naj naš general! Pittsburgh močna postojanka drugim prava je uganka, kdo bi se napada bal! Saj Canonsburg je blizu, kjer krogle vlivajo, n v Steeltonu pa meče z jekla, kujejo. Forest City# ves je z nami, *. Etno delamo ob rami; naj vam nekaj še povem: Nankin, Braddock se pripravlja ;i šotore že postavlja ;udi bližnji Bethlehem. Tam v Beaverfallsu čete *e vedno večajo, 'a z Aliquippo skupaj oomoč nam tvorijo; Broughton, Ambridge, Homer City znajo dobro se boriti, i vrste ski'4>aj, hajd naprej! Burgettstown, McKees Ročks tudi, kvote svoje ne zamudi, Universal, — dobro glej! Iz Johnstowna novica prihaja v glavni stan, oddelek da novincev je ondi že izbran. Kaj pa Haser znani pravi se z novinci kaj poBtavi, koliko jih. šteje že? In pa naselbina jekla — Bessemer, — kaj ti boš rekla, ali tam vse v redu gre? In v našo tu armado naselbine še te na skupno delo hitro v pomoč naj nam hite: Stopaj z nami čvrsto, zvesto oj Hostetter in ti Presto, West Bridgewater, — kar naprej ! In newyorške vse stotnije, ura že 11. nam bije. — Bridgeport vstani, z nami glej! Lekšanove brigade se mi ne strašimo, ker mejo Indijanci nam dobro stražijo. Njih poveljnika saj znana vsi poznate — Velikana, drugi je pa Deželan. Ko država ta se zgane moč pokaže Indiane — zmage častne — naš bo dan! SLOVEČA DELA KATOLIŠKIH MOŽ V AMERIKI KORAČNICA II. KAMPANJSKE BRIGADE (Po napevu "Naprej Slave!") zastava John N. Montgomery, jezuit, profesor na kolegiju v Santa Barbara, Calif., je prvi naredil obris za zgradbo aeroplana, težjega od zraka. Rev. White je v državi Maryland ustanovil prvo tiskarno v Združenih državah ameriških. General Kosciusko, rodom Poljak, je bil ustanovnik vojaške akademije v West Point. John J. Randall je spesnil in uglasbil znano patriotično pesem "Maryland, My Maryland." Neki katoličan je podaril vladi zemljišče, na katerem stoji danes državni kapitol v Wash-ingtonu, D. C. Naprej sobratje, sestre, stopimo vsi na plan, držimo složno skupaj, da zmage naš bo dan! Nič ne bojte se zapada, naša, druga saj brigada, močno je zastražena. Kaj nam sploh sovražnik more, moral ,iti bo čez gore, Ohio bo poražena. Arhitekt John Hoban je na redil obris ali načrt za Belo hišo v Washingtonu. Major L'Enfanf je naredil obris in načrt za mesto Washington, D. C. Prvi župan mesta Washington, D. C. je bil katoličan, Robert Brent. Thomas Lloyd, katoličan, je bil prvi uradni poročevalec v kongresu. K temi še lahko prištejemo Krištofa Kolumba, odkritelja A-merike, Amerigo Vespucija, po katerem je nastalo ime Amerike in Cabota, ki je odkril severni kontinent. Vsi ti so bili tudi katoličani. Zakon o socialni varnosti Omenili smo že v prejšnjem članku, da se novi zakon o socialni varnosti (Social Security Act) deli y dvoje delov: prvi del določa takojšnje podpore državam za oskrbo postarnih ljudi, zapuščene mladine, pohabljencev, slepcev, itd. dočim se drugi del bavi z dalekosež-nim programom za ustanovitev sistema zavarovanja proti nezaposlenosti in sistema pokojnin za postarne ljudi. Zato je zlasti »ta del programa velike važnosti, kajti predstavlja zgodovinski korak na polju socialne zakonodaje v Ameriki. Ta del programa je odvisen od sodelovanja med federalno vlado in poedinimi državami. Federalni zakon postavlja nekatere minimalne pogoje, pod Okateri-mi bo prispeval državam, ako te sprejmejo zavarovanje proti nezaposlenosti oziroma sistem pokojnin za postarne ljudi. Ker nora vsa dežela prispevati za federalni sklad, je umevno, da oodo vse države pospešile uvedbo sličnin zakonov, ako hočejo iž'vati federalni prispevek. Starostne pokojnine: Zakon ustanavlja sistem starostnih pokojnin, ki se bo financiral potom dohodninskega davka za zaposlence in mezdne takse na delodajalce. Delodajalec bo začenši od leta 1937 moral plačevati davelv na toliko denarja, iolikor on izplačuje z ; plače in mezde nameščencev (pay roll Lax). Prvo leto bo ta davek znašal en odstotek, drugo leto .lekoliko več, aokler bo davek vnašal leta 1949 cele tri odstotke. Po tem sistemu bo vsak nameščenec, ki doseie starost 65 let (ali ne pred 1. januarjem 1. 1912) dobival dosmrtno pokojnino. Pokojnina bo od $10 do $85 na mesec in je znesek odvisen od skupnega zaslužka u-pokojenca po 31. dec. 1936 preden doseže starost 65 let. Ako kdo umre, predno -doseže starost 65 let, dobe dediči gotovo primerno svott> naenkrat. To vpokojevanje približno e-nega milijona delavcev v starosti čez 65 let, se bo uresničilo potom prispevanja s strani federalnega sklada, ki bo izplačeval en dolar za vsak dolar iz državnega sklada. Ta čas povprečna pokojnina v onih državah, ki so uvedle starostne pokojnine, znaša $15 na mesec. Ceni se, da bo po tem sistemu povprečna pokojnina znašala pri bližno $50 do $65 na mesec. Zavarovanje proti nezaposlenosti: Zakon ni uvedel federalnega sistema zavarovanja proti nezaposlenosti. Kar stori, je, da omogoči državam ustanoviti tako zavarovanje. Vsak delodajalec, ki kna več kot osem delavcev, bo moral plačevati federalno takso enega oelstotka za leto 1936, 2 odstotka za 1. 1937 in 3 za leto 1936 in naprej na toliko, kolikor znaša letna mezda, ki jo izplačuje. Koliko naj vsak nezaposleni delavec dobiva, bodo določili po-edini državni zakoni. Federalna vlada bo prispevala državam $4,000,000 leta 1936 in potem vsako leto po $49,000,000. Ta denar se bo izplačeval državam, da se jim pomaga upravljati .njihov zavarovalninski sistem proti nezaposlenosti. Državni zakon mora odgovarjati nekaterim minimalnim zahtevam, če hoče biti država deležna federalne podpore. Po velikem dnevu Da, nebo nam je bilo milostno. Razpršilo je megle za toliko časa, da so naši malčki po. kazali narodu nekaj, kar pa še narod ni hotel doumeti . . . Ko sem gledal pred sabo žareče obraze, obdane s toliko radostjo, se je dogajalo v moji duši nekaj čudnega, da sam nisem vedel kaj se dogaja v me- ni. Pozneje so se mi čustva razvozi j ala in bilo je v meni: fie ste naši. Zdeli so se mi ob misli, da vsaka teh glavic drži v spominu dvhnajst teških pesmi tako veliki in modri, da bi najraje vsakega prijel in ga dvignil preko vseh narodnih mogotcev celega sveta. Pričeli Lomo I Vsi so tiho ko grob. Vsi strmijo name, kdaj pride povelje za salve. Kot najbolj izvežbana armada. Kmalu bo zagrmelo, a ne iz pušk in ne iz grl, kjer je skrita zloba, zavist in zavijanje, pač pa iz ^rl naše slovenske nedolžnosti. Iz grl, skozi katere še ni prišla beseda ,žala, ki bi škodovala b.Mžnjemu ali narodu. Kmalu boste čutili, vi poslušalci, božajoče poljube v obliki pesmi, ki bodo šli preko rožnato lepih in zdravih ustec, dc vas, preko vas, preko sten ir» bodo krožili še dolgo v vsemir ju. Vse to je šlo kakor film preko mojih možganov, kar se eden oglasi izmed malčkov: Mr. Seme, ali je dosti ljudi? Vsi so napeto čakali na odgovor Seveda, čisto polna dvorana je Le pogum malčki in dobro za-pojte. Vsi name glejte, nobe den naj ne gleda v dvorano! Zaplakalo je v meni. Laga' sem, vedoma lagal, a mi opro stite malčki, moral sem. Po znam vaše občutljive dušice ir sem hotel ohraniti vas pred bo lestjo, da ste lažje peli. Saj bo lesti je bilo v meni dovolj. Ri zen par malenkosti, ste mi za-peli\ da sem ponosen na vas Ponosen sem na starše da so vzgojili take sinove in hčere narodu. Da, ponosen sem na vas starši in čast vam ne veke! štejem si v sveto dolžnost, vi malčki, da vas bom vodil skozi vihar, take kot ste. čiste, kot ste sedaj in ne bom dopustil, da vas bi kaka sila pobarvala. Vaši dobri in previdni starši me bodo pa podpirali v tem- Dokler boste pod mojim vodstvom, želim, da ste samo pevci in bo vaše petje blagodejno vplivalo na vsakega. V nadi sem, da ko dorastete, boste istotako složno stali eden poleg drugega kot ste peli v nedeljo: "Eden za vsakega, vsi pa za enega, stojmo zvesto." Spomnili se boste, da je bila pesem tisti činitelj, ki vas je utrdila v narodnosti, vas tesno združila in upoznala, ter bo, v vaši hvaležnosti do staršev, zaorila slovenska pesem, nam bo pa tako prijetno pod rušo. Malčki, še boste triumfirali s slovensko pesmijo, staršem v ponos in narodu v čast. Ako se pa zgodi, da zloba ubije še vas. potem bodimo prepričani, da bomo v doglednem času bolj žejni slovenske pesmi, po krivdi zlobe, kar bo še bolj peklo, kot pa boli naše primorske Slovence, ki si niso sami krivi. Ob tej priliki si štejem v prijetno dolžnost, da se zahvalim prav iskreno v imenu vseh, našemu sodniku Mr. F; Lausche za simpatije do malih pevcev, za \clepomemben govor in za po-nadeno nam pomoč, ako bpmo v kaki stiski. Vesel sem dragi Frank, da toliko čutiš z nami. Vesel sem, da si ostal tako kre-menit slovenski značaj. Vesel sem, da si ves le Slovenec in čutiš z nami. Iskrena hvala Mr. Vehovcu. Bil si nam desna roka. Veseli me, da te je narod izbral za svojega zastopnika, kajti videl sem kako te upoštevajo tudi mestni očetje. Hvala vsem, ki so pripomogli do praznika, kakršnega niti stara domovina ni še doživela. Pozdrav! Louis Šeme. v večja krdela. Zelo spretni in pretkani lovci so. Ko se vsi skupaj približajo čredi divjih živali, se ustavijo. Njihov voditelj se oprezno splazi v velikem loku na nasprotno stran črede in tam dvigne svoj jnogočni glas. Živali spoznajo rjovenje, se prestrašijo in trepetaje se začno umikati in bežati, da bi se rešile. Toda gorje! Nenadoma piane nanje cela tolpa levov. Preden se živali zavedo nevarnosti, že leže najlepše med njimi pobite na tleh. Lov je dobro uspel; plen je bogat. Domačini poznajo to levjo zvijačo in jo sami uporabljajo, kadar gredo nad leve. Toda leva ni tako lahko prestrašiti kot kako drugo žival. Za pok iz pu-rfke se še ne zmeni ne. Občutljiv je samo za krogljo, če zadene; če pa frči in žvižga mimo njegove glave, se meni zanjo rnvno toliko kot za nadležno muho ali mušico. Prej se umakne, če sliši lajati psa. Psa nam-eč ne mere videti, bolj je zoprn kot mački. Najbolj nerad pa ima osle in mezge. To se nam zeli morda malo čudno. Toda os-i in mezgi so jako spretni, pogumni in nevarni bojevniki in icgcsto se zgc-di, da v takem Ivcbcju udari esel s kopitom leva v glava in ga ubije. Levi ficdo na lov šele po sončnem ahcdu. Ker se lazkrope po obrežnih in prostranih pokrajinah, se kličejo med sabo z rjovenjem. Izkušeni lovci na leve Morejo iz tega večernega koncerta spoznati koliko je levov in v katero smer gredo. Lev kot nočni lovec seveda p-jdnevi nima apetita. Zato je včasih opaziti, da se čez dan antilope popolnoma mirno pasejo v bližini leva, čeprav so ravno antilope levu najbolj priljubljen in zaželjen plen. Zdi se torej, da antilope dobro vedo, kdaj jim levi niso nevarni, a tudi kdaj so jim nevarni; tedaj že pazijo, da jim ne pridejo blizu. Levi na lovu Levi navadno ne žive v čredah, ampak se v parih potikajo po obsežnih pokrajinah. Le kadar jim nudi kak kraj, kjer je izredno veliko divjačine, priliko za velik skupen lev, se združijo MUHASTE ŠTEVILKE Francoski statistik Alfred Lannes je zbral v knjigi "Muhaste številke" različne malo znane podatke iz vsakdanjega življenja. Povprečen celodneven dež v Parizu bi zadostoval za žejo vsega prebivalstva zemlje v teku enega leta. Desnica uradnika, ki piše po osem ur dnevno v službi, naredi v teku desetih let pot, ki je dalja od ravnika. Na svetu ni nobene količine, ki bi zahtevala več kakor 50 številk. Lahko označimo ž njimi tudi oddaljenost poljubne zvezde od zemlje. * Pisemski poštni promet v Evropi stalno narašča v teku prvih šest mesecev vsakega leta in nazaduje v drugi polovici leta. Od januarja do junija pošiljajo v Evropi za 50 odstotkov več pisem kakor v času od julija do januarja. Ista, dasi manj občutna razlika obstoji tudi v Ameriki. Mesec marec izkazuje v vseh kulturnih deželah največje število zločinov, dočim sta november in december najbolj varna meseca. Izjeme so zelo redke, vsaj v teku zadnjih 25 let. Parižan porabi letno dvakrat več čevljev, kakor prebivalec katerekoli druge svetovne pre-stolice. Vzroki niso znani, ker niso pariški čevljarji, oziroma tlak slabši od drugih. -o- Poseben vzrok Mati: "Henry, ne hodi predaleč v jezero, da ne utoneš." Henry: "Čemu pa tega še očetu ne rečete?" Mati: "Tvoj oče je zavarovan za $10,000, ti pa nisi." -o-- Med mladimi zakonci. Nellie: "Cemu je tvoj mož danes zjutraj tako veselo žvižgal ko je šel na delo?" Molly: "Pomotoma sem mu na mleku skuhala nekaj seme-ma, katerega daj am kanarčku." mumimmm Ustanovljena v Jolletu, HL, dna 1. aprila, 18M. Inkorporfrana ? Jolletu, - drtari dne IX januarja, MM. GLAVNI URAD: 10M M. CHICAOO ST.. JOLIET, ILL. TMcb t glavnem uradu: JoUat 210tt; stanovanja gl. tajnika Solveatnoet: aktivnega oddelka 101»%; oddelka »1% Od ustanovitve do 31. avgusta 1935 snafta skupna izplačana podpora $600,991 GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA. M—10th St. North Chicago, DL Prvi podpredsednik: JOHN QBIIC, 317 Kast O at, Pueblo. Oolo. Dragi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47» Hatfiaki at, Fttfctfgh. Pa. -petji podpredsednik: JOSEPH LEKAAN, 1M 7tn>1 8L. N.W, Barberton. C Četrti podpredsednik: GEORGE NEMANICH. SB, Box 741, Soudan. Minn Glavni tajnik: JOSIP Z ALAR, 1004 N. Chicago St. JoUet 111. Pomoinl tajnik: STEVE O. VERTIN, 1004 N. Chicago, St, Joliet HI. Glavni blagajnik: LOUIS ŽELEZ NIKAR, 1004 N. Chicago St, JoUet 111. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK, 810 N. Chicago St, Joliet 111. Vrhovni sdravnik: DR. M P. OMAN. <411 St Clair Ave.. Cleveland. O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jones St, Eveleth. L nadsornlca: LOUISE UKOVIOH, 9537 Ewlng Ave., 8o Chicago. 111. n. nadsornik: FRANK LOKAR, 4517 Coleridge St, Pittsburgh. Pa. DL nadsornik: FRANK PRANCICH. 8911 W. National Ave^ Milwaukee. Wis IV. nadsornlca: MARY HOCHEVAR. 31341 Miller Ave. Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK GOSPODARICH, 313 Scott St, Joliet HI. MARTIN 8HUKLK 811 Avenue A. Eveleth. »inn RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd, Wllkinsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DEČMAN, Boa 530. Forest City, Pa. AGNES GORIŠEK 5336 Butler St. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 K 8th St, Pueblo. Colo . GEORGE PANCHUR, 839 K 143d St. Cleveland. O. WILLIAM F. KOMPARE. 9306 Commercial Ave.. So. Chicago, 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jedoote. naj ae pošiljajo nit Slavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N: Chicago St.. Joliet. Dl. dopise društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE. 6117 St Clair Ave., Cleveland. Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRI-S TOPILIH V MLADINSKI ODDELEK MESECA AVGUSTA 1935 Razred 'A" K dr. sv. Jožefa it. 3. Joliet. 111-27881 Daniel Krame rich, 27882 Norman F. Korelc. 27883 Nicholas £. Gregor ash, 27884 Anna Mae Zbachnik 27885 William R. Terlep. K dr. sv. Alcjdja St. 43. Steeltoa Pa,—27886 Jchn Matjasic. K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth. Minn.—27887 J Um R Erjavec. K dr. sv. Janeza Krstnika št. 65. Milwaukee. Wis.—2788* Nancy Ann Selan. K dr. sv. Antona Padov. št. 72. Ely Minn.—37889 Josephine Ravnikar K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81. Pittsburgh. Pa,—27890 Justine M. Su-detich. K dr. sv Genovefe št. 108. Jottet 111.—27891 Geraldine Avsec, 27892 Mary Louise Hartney. K dr. sv. Roka št. 113. Denvar. Colo.—27893 James Broacvich. K dr. sv. Ane št. 123. Bridgeport, Ohio—27921 Charles A. Timko, 27922 Eleanor Alburn. K dr. sv. Družine št. 136. Willard Wis—27894 Darwin Ed. Kokalj. . K dr. Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.—27895 Robert Kova-cic, 27896 Elsie Marie Norris, 27897 Mary Ann Boyanoe. K dr. sv. Marije Magdalene št. 162. Cleveland, Ohio—27898 Daniela Marie Baraga. K dr. sv. Mihaela št. 163. Pittsburgh. Pa.—27899 Charles Mrzljak. K dr. sv. Jožefa št. 168, Bethlehem. Pa.—27900 John Paul Mankos. K dr. sv. Jožefa št. 169, Cleveland. Ohio—27901 Frank Bencina. 27902 Ronald Tekavec. 27903 Dolores Jevni-kar. 27904 John Corcoran. 27905 Josephine Tomazic, 27906 Virginia Zupančič. K dr. Marije Pomagaj št. 176, Detroit. Mich.—27907 Duane Leonard Plutt. K dr. Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa:—27908 Shirley Butala. K dr. Jezus Dobri Pastir št. 183, Ambridge, Pa—27909 Rita S. Cvitko K dr. sv. Helene št 193. Cleveland, Ohio—27910 Lillian Korošec. K dr. Marije Vnebovzete št. 203. Ely, Minn—27911 Angela Vene. K dr. Marije Čistega Spočetja št.; 211. Chicago, 111.—27912 Elizabeth J. Garbais. K dr. sv Martina št 213 Colorado Springs. Colo.—27913 James F. Elliott. K dr. Kristusa Kralja št. 226. Cleveland. Ohio—27914 Jennie Urankar, 27915 Frances Urankar, 27916 Frank lirankar. K dr. sv. Jožefa št. 241. Steel ton. Pa.—27917 Anna Cernugel. Razred "B" K dr. sv. Alojzija št. 52. Indianapolis, Ind—27918 Lawrence E. Boll-man, 27919 Joseph Richard Turk K dr sv. Jožefa št. 56. Leadville. Colo.—27930 Joseph D. Kerzan. K dr. sv. Mihaela št. 152. So. Chicago, 111.—27923 Mary Budeselic. K dr. sv. Jcžefa št. 168. Bethlehem Pa—27924 Eleanor An to lic. K dr. sv. Antona Padov. št. 180. Canon City, Colo.—27925 George Kim-mick. K dr. Vnebovzetje Marije Device št. 181. Steelton, Pa—27926 Joseph Pavelic. _ „ Prestopili iz razreda "B" v razred A Pri dr. Marije Device št 50. Pittsburgh. Pa—26708 Raymond duhovnega kruha, kako so ver- — rama t> gimi sedel v vozu. Rimo-kato-liški duhovnik, kateremu se je na prvi pogled poznalo, da mu zibelka ni tekla v tej deželi. Bil je sicer pravi gentleman, kar so ostali sopotniki takoj lahko ^poanali, a ne amerisk'ega, ampak evrepskega oz. bolje krščanskega tipa. Tiho, zamišljen je sedel na svojem mestu. Le tu pa tam se je zvedavo ozrl naokoli, pa se znova poglobil v svoje misli. Očividno mu je duh plaval v njegovo še tako skrivnostno bodočnost, ki jo je prišel v to deželo gradit. Tu potnik ni bil nihče drugi kot naš — Rev. Friderik Baraga. Morda je hitel v Cleveland, svojim rojakom oznanjat blago-vest Gospodovo.- O, kje je bil takrat še Cleveland, sedanja metropola izseljenske Slovenije tostran oceana. Ko je Bil Baraga na potu v to solzno dolino, 1. 1796, je Mojzes Cleaveland v imenu Connecticut Land Co. delal šele prve načrte za bodočo naselbino, iz katere je zrastel današnji Cleveland. Ko se je Baraga na ljubljanskem lice ju pripravljal za dunajsko vseučilišče, je bil Cleveland 1. 1815 šele ket vas inkorporiran. In ko je bil on že cel Indijanec med Indijanci v Lapointu, je Cleveland 1. 1836 šele dobii charter mesta, morda malo večjega kot je naša starokrajska Višnjagora, kjer kegljaška krogla skozi celo mesto leti in šele na kmetih podira kar doseže. Da bi i. 1831 kak Slovenec bival v vasi Cleveland, zgodovina ničesar ne ve. Le to vemo, da ko je Baraga isto leto nekje v India ni naletel na prvega Slovenca Poheka iz Metlike, je bila to zanj prijetna senzacija. V čisto drugo smer in v drugi cilj je bil obrnjen njegov pogled, ko se je bližal uradni pre-stclici Ohio. Čim prej bi bil rad v njeni! dejanski prestolici Cincinnati, da se tam pripravi za ndijanskega misijonarja. To ie bil cilj, ki ga je dvignil iz domovine in privedel v to deželo. A nekaj lahko rečemo. Ko bi bila takrat v Clevelandu že slovenska naselbina, četudi ne tako velika kot danes, bi bil Baraga najbrž nadaljeval pot proti njej in tam obvisel. Videč, kako njegovi rojaki stradajo P?5ad?. V'aSaTtV^"crezteHj sk0 zapuščeni, bi mu šlo preveč Butte. Čolo.—15681 Dorothy E. Ko-j^ grcu, da bi mogel "dalje. Saj chevar. Ščeni, pa bi zopet dalje odrinil. Koliko do* bi utegnil Bogu pridobiti" Ko bi bili med temi upničenimi v večjem Številu njagovi lastni rojaki, bi jih b0 težko zapustil in odšel med Indijance. Tako pa jt na nasvet generalnega vikarja cindnnat-tke škofije Msgr. Reseja ostal pri svojem prvotnem sklepu« Postal je apostol Indijancev, ne Ohio. A Ohio, ki mu zdaj v bronzu in marmorju ovekočeva spomin, bi mu ga bila kmalu ovekove-čila z nagrobnikom. Bilo je v prvi popolnočni uri med 12. in 13. januarjem. 1831. Potniška karavana je dve uri pred Co-lumbusom izstopila, da se v obcestni gostilni nekoliko odpočije, okrepča in ogreje, ker je bila občutno hladna noč. Rešilna misel je bila to. Kajti komaj so potniki izstopili, so se konji splašili in v divjem galopu zdir-jali dalje. Voznik je stekel za njimi, jih miril, a zastonj. Kmalu so mu sginili /v temno noč. Peš so morali precej dolgo pot za njimi, hvaležni Bogu, da so brez njih zdivjali. Zadnji del -foza so spotoma zagledali v obcestnem prepadu. Sprednji del s prvimi kolesi so konji odtrgali in drveli dalje. Pri prvi hiši po tem prizoru so dobili sani, s katerimi so se potegnili do Cclumbusa. Tu so se prese-dli v drugi brzi potniški vez, ki jih je 18. januarja 1831 ob 4. popoldne srečno izložil v Cincinnati. Božja previdnost, ki je imela z Barago velike načrte, je cula nad njim. Spomenik, ki mu ga zdaj dviga slovenska Ohio, nt na pokopališču, ampak v narku milijonskega mesta Cle-velanda, priča in bo pričal še ;x)znim rodovom, da je on te načrte sijajno izvršil. Ko bi mu bila Ohio takrat skopala grob, bi danes komaj vedeli zanj. Še tako vzvišenim vzerom, ki so ostali v dušah, svet ne stavi spomenikov. Njih spomin je ovekovečen le v rajskih vrtovih po Njem, ki jekleno, voljo do vzora smatra za njega dejansko dosego. Baraga je svoj rzer tudi pred našimi očmi z redko sintezo duševnega in duhovnega velikana vresničil. Kot duševni velikan naše krvi je zdaj dobil svoj spomenik v "Jugoslovanskem kulturnem vrtu." Kot duhovni velikan svetniške vzvišenosti na bojnem polju, bojujoče se Cerkve ga še nima. In dokler tega ne dobi, njegov spomin med nami ne bo dostojno ovekovečen. Kajti v tem je bila njegova največja veličina. Zato, rojaki, ob njegovem spomeniku v "Jugoslovanskem kulturnem vrtu" ne smemo položiti rok križem, češ, naš cilj je dosežen. Ta spomenik mora biti samo naše ognjišče, ob katerem se bomo ogrevali za drugega, lepšega, njemu pred vsem pristojnega, za njegov altar. Naš zadnji cilj mora biti, v kolikor jej^o v naši meči, da bo zadnja slovenska cerkev v A-meriki, v kateri se bodo poiz-gubili poslednji odmevi slovenske pesmi — cerkev sv. Friderika' Baraga. V dosego tega zadnjega cilja ne na pridobljene lavorike, ampak na delo in k molitvi! Dobri Bog pa nam daj, da ta edinstveni dan v naši zgodovini še.dočakamo! -o- loma v washingtonskih arhivih "Vojnega odseka," odnosno "U-rada za indijanske zadeve," deloma pa v misijonskih poročilih takratnih protestantskih misijonarjev, ki so skupaj z Barago delovali v indijanskih misi-jonih. Izvirniki teh poročil so pa raztreseni po raznih arhivih. Ker ne vem, če mi bodo vsi ti viri kdaj v celoti na razpolago, dasi mi počasi kapljajo skupaj, hočem porabiti te, ki jih imam že pri rokah. Tudi na podlagi teh mi bo mogoče vam Barago predstaviti kot indijanskega advokata. Da je on kot apostol z živo besedo deloval med dvema indijanskima plemenoma, Otawani in Čipevci, je znano. Da je s svojo pisano besedo misijonarji še med ve$ drugimi indijanskimi plemeni prav tako že vemo. Tu ga hočemo imeti pred očmi kot advokata Otawanov in čipevcev. ♦ Baraga advokat Otawanov Med Otawani je Baraga kot navadni misijonar deloval na dveh osrednjih misijonskih postajah, Arbre eroehe in Grand River. V Arbre eroehe še ni imel dosti povoda nastopati kot njih advokat. Kajti tu ni imel proti sebi opozicije protestantskih misijonarjev, ki so mu navadno naprtili to vlogo. Tam je bil od nekdaj katoliški misi- VESELA NOVICA IZ CHICAGA Chicago, III—Veliko novic se bere po časopisih od* vseh strani, to je tudi meni potisnilo pero v roko in nameravam tukaj izraziti svoje misli. Zamislil sem se v dolga leta nazaj, kako je bilo, ko sem bil še mlad fantiček tam na Dolenjskem, v cerkljanski fari, kako je bilo tam, ko je g. Fr. Zorko iz Velikega Mraševega pel novo mašo. — Ker je bil naš najbližji sosed, zato se tega še najbolj spominjam. Zlasti mi to prihaja v spomin ravno sedaj, ker se nam bliža prilika, da bomo tudi tukaj videli svojega rojaka in soseda obžarje-nega z novomašniško krono. Ta reči, da mu srce ne da ustreliti j samo z debelimi rokavicami na ptiča. Storili go vse, kar je bilo1 rokah. Pozneje sem sam povedal možno, da bi omilili poskusnim živalim trpljenje. Celo paznika pesjakov v Villeneuve de 1' E-tang je izbral sam Pasteur, ker je vedel, da je ljubitelj psov. V | naklonjen, teh oborih je bilo do šestdeset s serumom cepljenih psov, ki so jih redno dostavljali v stari li- profesorju in bil je po pravici zelo hud name, vendar mi je odpustil, kakor že pri prejšnjih prestopih, ker mi je bil posebno "Presneti Šved," je mrmral, 'ti si tako a tekel, kakor mužikL" Zvečer so prenesli Rusa, pH- cej Rolain, kjer so delali posku-j vezanega na posteljo za roke in se z ugrizi. Tu je bilo štirideset noge, v poseben, od drugih ličen steklih psov. Ravnanje s temi od prostor. Prišel sem naslednje besnosti penečimi še živalmi je jutro s sestro Marto, da ga obi-bilo silno nevarno in marsikdaj ščem. Soba je bila mračna. Ves sem občudoval pogum, ki so ga obraz je imel pokrit z obvezami, prizadeti razodevali. Pasteur videl sem le oči. Nikoli ne bom cam ni poznal strahu. Videl sem pozabil izraza teh oči; leta me je ga, ko se je nekoč trudil, da bi vzel slino naravnost iz čeljusti steklega psa. S stekleno cevko je zasledoval pogled nanje. Dih mu je bil kratek in nereden, pretr-trgan od napadov cheyne-stok- rojak je tukaj rojen in tukaj iusrka, nekaj kapljic morilne cvega dihanja, gotovega znaka umiranja. Govoril je neznansko vzgojen m je takorekoč naš so- slille iz gohc& besneče buldoge. sed z 22. ceste, č. g. Father Leo- živaI je ležala na 'mizi držaU gta nard Bogohn, kateri je nam jo dva pomožna zdravnika z ro-Chikazanom v ponos in v po-|kami zavarovanimi z močnimi usnjatimi rokavicami. Skoro vsi ti poskusni psi so bili klateži brez gospodarja, po-lovljeni po stražnikih na pariških cestah, vendar se je marsikateremu poznalo, da je doživel m nos zlasti še Članom našega dru štva sv. Štefana št. 1 KSKJ., katerega član je tudi on, ki je v ponos zlasti našim športnikom. Spominjam se, ko sem se pred 20 leti vpregel v zakonski . , ... J . . T „ . . ,. . ze boljše dni. Tu so skrito tr- jarem m smo imeli prvo stanovanje pri Bogolinovih. Oče Bo-gclin je takrat delal ponoči in peli in umirali, neznani vojaki v borbi človeštva s smrtjo. V mati je bila sama doma z otro-!bUŽI™ Je "f pokopališču ci. Poletni večeri so bili takrat -ustanovni ga je s,r R. Wal- _____________„ _______________ jako topli, zato smo tako ob ~ ?ezal° Pipanih na sto-. jon. Protestanti niso niti sku- večerih sedeli na vrtu, kjer smo tine ,razvaJenih Pslčkov- LJube" tali se ondi vgnezditi. Drugače! imeli veliko smeha, ko smo opa- ce rcke so n£Plsale "a bele mar- j __ je bilo v Grand River. Tu jejzovali otroke pri raznih igrah. m«™ate spomemke podatke o ,kemu poročevalcu. «Le že našel protestantske misija zlasti je bil živ mali Ernest, ki! teh ^ razkuzenih in nepotrebnih čajte> da c<)st=ja sklivn08t na_ naglo s hripavim glasom, prekinjenim s kriki obupa in rjoveče bolečine, ki me je pretresala. Nekaj t časa sem prisluškoval njegovemu brbljanju, nerazumljivim glasom, napol zaglušenim od sline, in kmalu se mi je zdelo, da čujem iz njega besedo, ki se je venomer ponavljala, obupno se glaseča: "Hristcsa! Hristosa! Hrislosa!" (Dalje prihodnjič.) -o- Skrivnost načina dolgega življenja 90 letnik mlademu časnikar- naeje na delu. Njega so smatra- je večkrat zbežal na alej in je li za volka, ki je vdrl v njih zlasti rad nagajal zajčkom, 'fo bitjih. Takrat se je pripetila zgodba čina moje visoke starosti samo v rednem uživanju česna." ovčjo stajo in ga skušali pre- so spomini, kako je bilo takrat, šestih ruskih kmetov, ki jih je Poročevalec: "To je nemogo-gnati. Ker se je pa Baraga za- Sedaj ko to premišljujemo, pa napadio krdelo steklih volkov in če! Česna ne morete na neve-vedal, da je on pravi pastir In- vidimo, kako se na svetu vse 30 pripeljali na carjeve stro- ^ tajen način uživati." no, da je volčja steklina hujša od pasje in da je pri vgrizih v o- Človeški stroj En sam ženski las nese 180 gramov, ne da bi se raztrgal. Nad deset milijonov dinarjev znaša po vesteh dunajskih li- BARAGA ADVOKAT INDIJANCEV P. Hugo (v koledarju "A. M." 1935) Josip Zalar, gl. tajnik. -O- 9 Predgovor Barago kot skrbnega, Ijube-se je njegov poklic med Indijan- čega očeta njegovih Indijancev dijanccv, protestantski misijo- j spremeni. Mali Ernest je zra- *ke v Pasteurjev zavod. Bili so narji pa najemniki, se jim je *tel šel za klicem Gospodo- po obrazu in rokah strahovito odločno postavil po robu in pre- vem, ter tako dosegel čast no- razgrizeni in možnost ozdravije- vzel zagoverništvo indijanske vemašnika. Hvaležni moramo nja je bila že iz početka izklju- pravice do čiste evangeljske biti za to Bogu, ki tako skrbi čena. Tedaj je bilo tudi že zna- resnice. za naše duhovne potrebe. Fa- . „ ... ' ra 6V. Štefana je ponosna, a ae Za stalno je Baraga prišel v Grand River 23. sept. 1833. U- _ ________ stanovil se je na zahodni, indi- ~iiejgoVih <5anJv, ki mu|kdorkoii, in'ko bi ne bU~ klr je janski, ne na vzhodni strani re-| ^ nj altarju. Ml, gotovo ne bi prevzel oskrbe. T ke. Tako mu je bilo od škofa]„ .. .. . . • p t Japonci pridelujejo okrog 4,- ukazano. Precej je sklical In-! T™ udeSijo Te rtlke Namili so kmete y različnih vrst riža. Ho C« iim koi! ' uueiezijo te reuivc mu oddelku bolnice Hotel Dieu —-— aijance skupaj, da « J^W»ti, ki « bo vršila v na.,i ^ nadzorstvom profesorJa TilJ-i- predstavi f . Pr:npsit_ . društ- ,„•- - . - ■. .. . , , , , . . . stov čisti dobiček Trboveljske : bolj je ponosno društvo sv. Šte- uraz skoro vselej smrten izid. , . , , jfana, da si je Bog izbral enega Pasteur je to vedel bolje ko;^0gokopne druzbe » leto najsti uri dopoldne. Pozdrav do vseh članov naše-sra društva in nase matere K. 5. K. J. Anton Raiiich, predsednik, dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ. -o- Azel Munthe: Steklina Prihajal je vsak dan s profesorjem cepit bolnike in dan za dnem strahoma opazoval njihovo sta-j nje. Nihče ni razumel besedice' tega, kar so govorili.. Devet dni j pozneje sem poskušal enemu j mužikov vliti skozi razgrizonoi grlo mak) mleka. Bil je cel velikan. Obraz je imel od volčjih' zob ves zmaličen. Nenadoma se | Usojeno je, da so psi, ki so je v njegovih očeh zabliskal div-1 med živalimi ljubezni najbolj ji Cgenj, čeljustne mišice so; vredni, hkrati nosilci najstraš-ige napenjale in popuščale e po-nejše vseh bolezni — stekline. V kajočim šklepetom in grozovit Pasteurjevem zavodu sem doži- krik, kakor ga še nisem bil čul vel začetek dogotrajnega boja ne od človeka ne od živali, se je znanosti s tem strašnim sovraž- izvil iz penečih se ust. Besno je| ni komi doživel pa tudi njeno skušal skočiti iz postelje in bi | končno zmago. Drago je bila me bil skoro pobil na tla, ko sem plačana. Treba je bilo žrtvova- ga skušal obdržati na nji. Njego- M P. Hugo: K ODKRITJU BARAGOVEGA SPOMENIKA ce zmajal, ko je isto leto mak) pomisijonaril med drugorodni-mi naseljenci. To zvemo iz nje- Bilo je 12. januarja 1831. Ob 3. zjutraj je oddrdral iz ameriškega Rima, Baltimora, brzi potniški voz v smeri proti uradni prestolici Ohio, Columbusu. Nenavaden potnik je med dru- že dobro poznamo. A kot advokat Indijancev, ki je pogumno in neustrašeno branil njih £Ovega pisma sestri Amaliji 10. j pravdo proti drugovercem in ovgusta 1831. "Misel me je' proti vladi sami, nam je domala obhajala," tako piše, "da bi mi- j še nepoznan. Kot takega ga1 B njih staini misijonar preu^v,,^ Prinesite g društ- [aux_a najodličnejšejra ^ naj in začrta z njimi svoj delovni rezali ie ki Uko bomo spre- f', na-|0al cne->seSa ™ naj nmOTam ^n™,;™ ni ,. *ene regaiije mi u.ko Domo spre- človekoljubnejšega pariškega program. Sicer mnogim ni bil sVojega častitega «obrata , -L, J .7 * Ri, več. popolni tujec. Že Prej*- ^ altarja (^^ega v nede- ^T J * J njo jesen je iz Arbre eroehe ® J Jbra ^ ^ obenem prepričan pristaš ir začasno pohitel med nje in jih | | najboljši prijatelj Pasteurjev na tem apostolskem potui 82 spreobrnil. Ti in še nekaj drugih katoličanov, ki so že bili tam, so ga z veseljem pozdravili. Njih še paganski rojaki zaenkrat niso bili ne za, ne proti ustanovitvi katoliškega misi-jena. Kar so jih že protestanti na svojo stran dobili, so bili pa očitno proti njemu in proti katoliškemu misijonu. A Baraga ni bil mož, ,ki bi radi par nasprotnikov vrgel puško v koruzo in šel, odkoder je prišel. Takoj je prijel za delo, da čimprej postavi skromno cerkvico s stanovanjem in šolo. Obcjiem je pridno snubil indijanske duše za katoliško resnico. Kmalu pa je uvidel, da ima pred seboj trd oreh. Kar ni mogel dobiti ne zadosti delavcev, ne zadostnega materijala za svoje podvzetje. Protestantski misijonarji so Indijance na-šuntali k bojkotu, da ga na ta način kar najprej izrinejo n Grand Riverja. Ko jej začel sekati l€3, so ga prišli podit, češ, da na indijanski strani nima te pravice, naj se spravi na ameriško stran, če hoče kaj graditi. Ker se pa on za to ni brigal, ampak je mirno, dasi počasi dalje gradil, so protestantski misijonarji Indijancem, ki so jih imeli pod svojim vplivom, pokazali drugo pot se ga znebiti. Nasvetovali so jim, naj skliče-jo shod vseh svojih veljakov, da skupno pošljejo na guverner- - -- d ]jeval" -0 t kah ne na obrazu. S sestro Mar-1 £ i ja michiganskega teritorija G. |straseno na ^ ^ ^ Hni _ hilo nrHafpH» n^b i, 15- i- Porter j a v ŽELITE POŠTAH AMERIŠKI DRŽAVLJAN? Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri Ameriška Domovina 6117 St. Clair Are. Cleveland. O. Cena *6c Poizvedba Iščem svojega sina Mike ti stotine psov in pač tudi nekaj ve roke, močne kakor medvsdje i;hernik. Pred 13 leti je živel človeških življenj. Včasih sem šape, so me držale liki klešče, j je v Kaliforniji, zdaj pa ne obiskal nesrečne žrtve v pes ja- čutil sem smrdljivo sapo iz spe- vem kje da je. Ako kdo ve kih Pasteurjevega zavoda in sku- njenega žrela, njegova strupena zanjf naj mu pove, da ga išče šal nekoliko olajšati njihovo u- 8ijna je polzela na moj obraz. • njegova mati, ker ima za dobiti sodo. Bilo pa mi je samemu ta- i Zagrabil sem ga za vrat. obveze nekaj denarja po svojem očetu, ko hudo, da nekaj časa sploh ni- so spolzele s strašnih ran in ko sem mogel stopiti v zavod. Ven-, sem umaknil roke od njegovih dar nisem niti za hip dvomil, da hlastajočih čeljusti, so bile rde-se je to, kar se je godilo, mora- j če od krvi. Krčevit drget mu je Videl sem marsikate- stresel telo, roke so popustile in - Mary Uhernik 1117 School St. Pueblo, Colo. (Adv.38.39.40) lo goditi. rega bolnika umirati, predno so brez moči padle ob njemu nav-ga cepili in po cepljenju z no- zdol. Opotekel sem se k vratom, VAŽNO ZA VSAKOGA vim sredstvom. Pasteurja so o- da poiščem po možnosti najmoč- stro napadali, ne samo dobrosrčni in nevedni pasji prijatelji, nego tudi njegovi tovariši. Oči- &ADAH potiljau daaai v ateii kr*j. KAL)AH «i« ManijMii * iun Vt*J. KADAR Ulit« k Ufa is starava kraj«; KADAR rabita kako povfciaatiio ali kaka taja t o s« stari kraj w afcralta aa aas. KARTIC prodajam« sa vsa bolj*« parni k • po CijaiAjJ aaaj ia aa*a4a tudi aa vaa lata. PaCaiki m • aaiim »oar«4a»aajaas >«4m sadov olj al. Denarne pu^UjKc InrtaiuN late« k canesijivo po docro«« kar*« v Jor^silAvijo ; v ita*_uo . j . . „ , , Za t rwyioo Din) Za t »35 10« Ur navzlic vsem neuspehom neu- hvala Bogu, nobene, ne na ro- z, so« Dtn z« t».2* «o« Lir nejše razkužilo. Sestra Marta je sedela na hodniku in pila svojo popoldansko kavo. Osupla je str- tali so mu celo, da je s svojim mela vame, jaz pa sem zlil vase novim cepivom povzročil smrt njeno kavo, ker sem bil na tem, nekaterih bolnikov. On. pa je da omedlim. Rane nisem imel, Detroit Mich. Toda kdor ga je videl tiste dni, to sva bila prijatelja. Držala je £ 4i.n «'.o k« , ... , . , * i ^ • i i »u i to 70-1 ie spoznal, kako sam trpi radi besedo: nikoli se ni razvedla na- ost jivega škofa prosil, naj me, vam hočem v naslednjem pred- pritožbo, ker se je ta beli zga- j* ; , .• Trnol Hnvnii .n —■ V. , a j v ,. I j ■ a. • s . ... u i- j a. -a- . - . u; niimi muk ki jih mora prizadevati ji na skrivnost. Imel sem dovolj v ism.«!« j*. »it>u m«. pusti vedny po deželi hoditi in staviti. Da, bolj predstaviti ga gar meni nič tebi me med njimi mun, j t- u u ^ ve •• - u : , ,.. .. ,____ , v . . , . . i® ... . • nrAf;nnetflVno Dsom. Saj je bil velik prijatelj vzroka ohraniti stvar tajno. \ e- pajaaaiia. >ake zgubljene ovcice obiskova- vam hočem, kot podrobno on- naselil, kar je protipostavno. pt>um. j — i - ■ S«« Din Za «4.4« («0 Ur 600 Din Za M.t« 1.000 Ur 000 Din Za 17 6.00 2.000 Ur Za *l«t.»« 1.000 Ur psivriM. »naisiki. kafcac Paiiliam« tudi daaar brsaj.vaa 1« it.riujcato i^ia^iU « dalariak. ti. Pomudil bi se med njimi sati. Kajti za njegovo popolno Res so se ti veljaki 29. okt. 1833 ' clikc -asa, da bi bili v veri za- slike v tej vlogi mi še manjka zbraii in sestavili to pritožbo, dostno poučeni, vtrjeni in kr- potrebne snovi. Ona še leži de- ' (Dalje prihodnjič.) teh živali in tudi sicer naj dob ro-srčnejši človek, kar si jih je mogoče misliti. Slišal sem ga nekoč ljala je stroga prepoved, približati se tem bolnikom, če ni bilo! Slovenic Publishing Co. (Ola* Naroda—Travel Bureau i neobhodno potrebno, in še tedaj ni Wert u 8t New Iirlk N> *'Za to se nisem menil, koliko vreč sem položil tja; šele ko me je uradnik opozoril na to, da je samo pet vreč tukaj in da manjka tista z denarjem, sem osupnil.". ' "Ali ni mogoče, da bi jo bil kdo na železnici izmaknil ali pa potisnli kam na stran?" "Ne, kajti stal sem zraven, ko je uradnik prešteval vreče." Ti odgovori niso malo osupnili sodnika. Izpraševal je pismo-nošo nalašč tako, da bi videl, se li ne poprime enega ali drugega izgovora. Lahko bi bil trdil, da je vrečo med potoma izgubil, in lahko tudi, da mu jo je kdo na pošti ali na kolodvoru vzel, toda pismonoša je odgovarjal čisto priprosto, brez zvijač in brez o-vinkov, kakor kdo, ki ima mirno vest. In vendar ni mogel biti po sodnikovem prepričanju nihče drugi tat kot pismonoša sam. To namreč, da se je dobila vreča pri Marijani, s katero je bil pismonoša znan, je kazalo vse na to, da je bil on dogovorjen ž njo. Če bi mu bil kdo na pošti ali železnici vrečo ukradel ali če bi jo bil ponoči izgubil na cesti, ne bila bi vreča mogla priti ravno na svinjak te Marijane, s katero se je po županovem pričevanju pečal pismonoša.« To je govorilo tako zoper njega, da je bil sodnik popolnoma uverjen o njegovi krivdi, in da je naposled mislil, da se kaže ravno v njegovih nedolžnih odgovorih le zvijača in prekanjenost. Po kratkem premolku mu reče iopet: "To veste, da se je vreča našla? In tudi to vam je znano, kje se je našla?" "To vse mi je znano." « "Sedaj pa povejfe, kako je prišla vreča na tisti svinjak?" "Ko bi jaz to vedel, gospod sodnik." "Ono Marijano poznate, ali ne?' i , "Poznam jo!" "Pravijo, da ste se celo ženili pri njej." "No, to ravno ne! Mati so mi jo nekdaj priporočili, zato sem govoril nekolikokrat ž njo. Dekle pa mi ni ugajalo, zato pa sem kmalu razdrl svoje znanie ž njo. "In zakaj vam ni ugajala?" "Ne vem ravno, zakaj. Opazil nisem pri njej tistih lastnosti, kakor sem si jih želel, da bi jih imela moja žena." "Pa prijatelje sta vendar š* ostala r "O prijateljstvu se tu pač ne more govoriti, kajti videl sem jc po tistem le redkokrat. Če pa sva se ravno katerikrat srečala, pozdravila sva se vselej precej hladno, nikdar pa se ni zgodilo, da bi se bila podala v pomenek.' "Drugi pa v tem oziru pripovedujejo drugače. Od neke strani se je celo trdilo, da sta bila z Marijano tudi pozneje, ko stt bili že z drugo poročeni, jakc prijatelja." V "To je laž!" vzroji pismonoša Ves čas je odgovarjal mirno, f ko je Čul to očitanje, si ni mogel kaj, da bi ne bil pokazal svoje nevolje. Sodniku pa se jc zdela ravno ta njegova razbur jenost pomenljiva, zato sklene: "Sami torej pravite, da denarja najbrž niste izgubili; sami ste tega prepričanja, da vam ga je težko kdo ukradel; kako pa je prišlo vendar to, da je denar izginil in da se je vreča, v kateri je bil denar, našla pri vaši znanki Marijani? Razložite mi to, ako **este in znate! Ako vam pa to ni mogoče, potem pa vam ni pomagati. Vsakdo mora biti prepričan, da ste tatvino izvršili vi s pomočjo tiste ženske, ki so jo pripeljali obne-ner> 7. vami sem." Pismonoša je molče poslušal sodnika, še vedno se mu je zdelo, kakor bi sanjal. Nedoumno mu je bilo, kako je vreča izginila, zato tudi pravega odgovora ni mogel dati. Z mokrim očesom se ozre v sodnika in reče: "Vem, da govori vse zoper mene, in vendar sem nedolžen. Zastonj si ubijam glavo, da bi dognal, kako se je vse to pripetilo. Nekdo je moral z veliko ročnostjo in prekanjenostjo poseči vmes, a kdo je to storil in kako, to mi je popolnoma nejasno." Sodnik je zgibaval z ramami in ukazal jetničarju, da pismo-nošo zopet odvede v njegovo celico. Sedaj je prišla Marijana na vrsto. Danes je bila dosti bolj resna kakor takrat, ko so jo odgnali orožniki skupaj s pismo-ncšo. Bila je bleda in prepadla: Ko je tudi ona odgovorila na nekoliko slošnih vprašanj, vpraša jo sodnik: "Ali poznate pismonošo, katerega so bili prepiljali z vami sem 9„ "Kaj bi ga ne poznala?" odgovori Marijana, nekako začudena, da se ji stavi tako vprašanje. "S tem sem hotel reči," nadaljuje sodnik, "ali ste kaj natančneje znani ž njim?" "Nič manj in nič bolj kakor z mnogimi drugimi ljudmi." "Ali ni bilo nekdaj nekoliko prijateljstva med vama?" "Tisto prijateljstvo je trajalo 'e malo časa." "Pa pravijo, da se je ženil pri vas. Al je to res?" "Nekolikokrat se je zglasil pri nas in jaz sem res mislila, da me zasnubi, ker so ravno takrat govorili, da si išče neveste. Vendar se to ni zgodilo." "Pa bi ga bili vzeli, če bi vas snubil T' To vprašanje je posililo Marijano nekoliko na smeh. "Rada!" je odgovorila. "Vzela se torej nista, ker on ni hotel. No, in kaj je bilo pozneje? Ali sta se še kaj vide la?" "Videla sva se že včasih, čeravno ne pogosto." "Kaj pa, ali govorila sta tud ie kaj pozneje?" "Tega se res ne vem spomniti. Jaz mislim, da ne. Kvečjemu če sva se srečaje se pozdravila." "To vse se je natančno uje malo s tem, kar je bil izpovedal pismonoša. Sodnik se ni mogel dovolj prečuditi, da sta odgovarjala oba tako brez vse zadrege, naravnost in brez vseh o-vinkov, pa vendar soglasno. Dokler je slišal odgovarjati samo pismonošo, razlagal si je te njegove mirne odgovore druga če, zdaj pa je bilo njegovo pre pričanje, da sta tatvino izvršila pismonoša in Marijana, nekoliko omajano. Da bi se bila tako daleč porazumela, bilo bi nemogoče, ker za to časa nista imela. Toda kdo naj bi bil potem ukradel denar? "Kako pa je prišla vendar sta vreča na vaš svinjak "To tako malo vem, kakor kdaj bom umrla," odgovori Marijana. "Jaz bi vam svetoval, da ne tajite," ji prigovarja sodnik. — "Kazen bo mnogo milejša, če to skesano priznate, kakor če trdovratno tajite." ""če me obsodite na smrt, ae morem govoriti drugače." "Na smrt vas ne obsodi nihče, ali nekaj let sedeti tudi ni prijetno." 'Sedaj posili Marijano jok. — "Domu me pustite!" reče. "Kaj poreko ljudje, da me imate zaprto?" (Dalje prihodnjič) ndar Jtl T j (Nadaljevanje i 1. strani) novo semenišče na mestu sedanjega m. se pričakuje v to svrho tudi pomoči od strani naših ameriških Slovencev. O veličastni paradi zadnjo nedeljo povodom odkritja Baragovega spomenika bomo bolj podrobno poročali v prihodnji izdaji in priobčili tudi nekaj zanimivih slik. Za danes nam prostor ne dovoljuje. Te slav-nosti se je udeležilo 12 glavnih uradnikov naše Jednote in se je tudi položilo pred spomenik krasen venec v imenu vsega Jednotinega članstva. -o- SVOJI ZA SVOJEGA! Prihodnji torek, dne 1. oktobra se vršijo v Clevelandu primarne volitve za mestno zbornico ali councilmane. V 23. vardi kandidira naš sobrat Wm. Vidmar, večletni član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Jako lepo, in priporočljivo bi bilo, da bi zanj glasovali vsi člani in članice naše Jednote v označeni vardi, kar bo v pni vrsti delalo čast društvu sv. Vida, tako pa tudi naši Jednoti, da dobimo našega člana v zbornico milijonskega mesta Cleveland. Slike Baragove proslave V izložbenem oknu fotografa Berosa, 62. cesta in St. Clair Ave. je okrog 100 različnih slik veličastne nedeljske parade povodom odkritja Baragovega spomenika; vredno je, da si jih ogledate. Mr. Beros jih prodaja po 25c kakoršnokoli si izoerete. Sobrat Vidmar je naš vnet Jednotar, osobito se je rad zanimal za šport med mladimi :lani društva sv. Vida. Oddajte torej zanj svoj glas in držite se lepega gesla: Svoji za svojega! -o—— Volilcem v 23. vardi, Cleveland, Ohio Vsem volilcem 23. varde v Clevelandu toplo priporočam, da oddaste svoj glas za Mr. John M. Novaka za councilmana pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile dne 1. oktobra. ' Mr. John M. Novak je sin našega pionirja Mr. Štefan Novaka, ki je bil eden prvih slovenskih gostilničarjev in pri kateremu smo mnogi izmed nas dobile prvo zavetišče. Njegov sin John, ki je služil štiri leta v ameriški mornarici in se nahaja v političnem življenju že veliko let, povsod priljubljen in spoštovan, je kandidat na demokratičnem tiketu. Da je zmožen biti mestni zastopnik je že to jasen dokaz, ker je bil odobren po demokratski stranki. Cenjeni volilci, priliko imamo, da si izvolimo moža, ki je pošten, zmožen, vljuden in ki ma že mnogo skušenj v javnem življenju in ki bo narodu v ponos in nam volilcem v korist. Zato pojdimo skupno na delo ter si izvolimo mestnega zastopnika, kateri bo deloval v naš dobrobit in kateri bo nam na raz polago v vseh slučajih. Dne 1. oktobra pojdimo vsi na volišče, da bo naša 23. var-da zopet na ugledu in zastopana v mestni zbornici po osebi katera bo delovala za nas in to je naš Mr. John M. Novak, ki je naš slovenski sin komur je za čast naroda pri srcu. Clan K. S. K. J. . -i-o- Vse za vero, dom in narodi Sloga, bratstvo, pomoči To j# geslo naie Jednote. Dolga in kratka zasedanja kongresa Ravnokar zaključeno zasedanje kongresa je bilo izredno dolgotrajno. Kdo določa kako dolgo naj traja zadesanje? — V Evropi, kjer vlada sklicuje parlament, ga more odložiti in celo razpustiti. Ne tako v Združenih državah. Po ameriški u-stavi je kongres neodvisna panoga ajneriške vlade. Predsednik ga ne more razpustiti. Sestaja se vsaj po enkrat na leto in potem je stvar obeh zbornic kongresa določjti, kdaj naj se zasedanje zaključi. Le ako se obe zbornici (House in Senate) ne moreta sporazumeti, ima potem predsednik pravico odložiti zasedanje. Izmed vseh zasedanj kongresa jih je bilo le 30 od 171 od 1. 1789 do danes, ki so bila dalja kot zadnje zasedanje kongresa. Najdalje zasedanje je bilo tekom svetovne vojne pod predsednikom Wilsonom, ko je trajalo neprenehoma 1677 dni. Srce in dudevno stanje Vsakdanja govorica nudi dovolj dokazov za to, da smatra ljudstvo srce kot organ, ki izraža duševno stanje. Pripove-| dujejo na primer o "skrbeh, k* težijo človeku srce," o "p?i-' srčnem veselju" itd. V novejšem času so znanstveniki to zvezo med dušo in srcem natančneje proučili. Pri tem so pa ugotovili, da se z različnimi duševnimi stanji ne spreminja samo razdelba krvi, temveč tudi množina krvi, ki jo utrip požene v žilje. Poizkusi so važni zlasti z ozirom na ljudi, ki bo-lujejo ona srcu. • Ti so najbolj potrebni, da se očuvajo vsakega razburjenja. . Po drugi strani pa se dado baš takšni bolniki s pravim postopanjem lažje vplivati in ozdravljati nego bolniki, ki, so duševnim vplivom težje dostopni. ' -o- Kje rak najbolj žanje Uradno britsko statistično-de-mografsko letno poročilo navaja podatke o razširjenosti ustnega, jezičnega, goltnega, čreves r.ega in želodčnega raka (druge oblike so bolj redke). Med žrtvami bolezni je najmanj duhovnikov rimsko - katoliške veroizpovedi. Na drugem mestu je domača anglikanska duhovščina. Nato sledijo v naraščajočem yrstnem redu ostali poklici, in sicer: bančni uradniki, godci, čevljarji, zidarji, železničarji, fotografi, mlinarji, kmetje ,livarji, kurjači v plinarnah, klobučarji, tkalci in natakarji, usnjarji in brusači. Zadnji poklic izkazuje največ smrti radi raka. Ob reki Amazon živeči Agua-j runa Indijanci nočejo uživati zmečkanega krompirja kot naravno pripravljenega, tako tudi | ne nobene jestvine belkaste bar-1 ve; vse take jedi pomešajo z j močno rudečim barvilom. PRAGUEO % • * . * j • * VIENNA* m • ' BeRNE•, TRIESTE * "t'VDApe.s^ ' GENOA _ BELGRADE DUBROVNIK HITRA DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO PO LEPI IN PRIJETNI JUŽNI PROGI na slovesih parnikih Italijanske parobrodne druibe Poskusit«* ne enkrat peljati po tej »animivi proti. Morje je r obče mirno: »otnja privlačna tekom eeleira leta. tako tudi ekonomika. Vpraiajte za pojasnila vaieira rotr.ttkeya are nt a In »e prepričajte. Iiboma kuhinja, kjer »e vam ■crvira donti vina. Potujte na teh modernih parnikih. ki »padajo v vr«to najhitrejših in najlepših na telem »vetu. Lahko dospele z brzovlakom iz Genove ali Trstu naravnost v Vai roj^tgi kraj. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO ROMA. 7. decembra — VULCANIA, 11. Januarja PREKO GENOVE — 15 UK V JUGOSLAVIJO NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znanccm. žalostno vest. da je nas za vedno zapustil tnaš dragi soprog in ljubi Jeni oče Stefan Smrekar Po težki, blizu dveletni bolezni je mirno v Gospodu zaspal dne 1. septembra 1935 zjutraj ob pol štirih, v našo neizmerno žalost, kajti izgubili smo ž nJim ljubljenega soproga in skrbnega očeta. Pokojni Je bil rojen pred 43 leti v Zatični na Dolenjskem, odkoder Je prišel v Ameriko p:ed 27 leti. Spadal je k društvu sv. Antona Padov. št. 87 KSKJ.. društvu sv. Petra in Pavla fit-66 JSKJ. in samostojnemu druUvu Triglav. Pogreb se Je vršil dne 3. septembra iz cerkve sv. Jožefa s peto sv. mašo zadušnico cb številni udeležbi sorodnikov in prijateljev, ki so ga sprenuli na zadnji poti na pokopališče tv. Jožefa, kjer smo ga položili k večnemu počitku v prerani g ob. Bridka je bila ločitev od našega blagera soproga in očeta, edina tolažba je bila za na^>, ko smo videli toliko ljubezni in sočutja do nas in spoštovanje ao dragega umrlega od naših sorodnikov in prijateljev, ki so nam nudili vsestransko pomoč in tolažbo. V dolžnctt si štejemo, da se iskreno zahvalimo č. g. Rev. M. Hi iti. ki so pokojnega večkrat obiskovali v njegovi bolezni in ga pre videli s sv zakramenti, ter za opravljeno sv. mašo za-di šnico in pogrebne obrede v oerkvi in na »»kopališču. Prav lepa hvala društvenim članom, sosedom in vsem, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi dolgotrajni bolezni. Iskreno zahvalo Izrekamo vsem. ki so nam stali na strani v teh najbrid-kejših urah našega življenja, ko je smrt vzela naše najdražje bitje. Prav prisrčno hvalo .smo dolžni Mrs. Prances Gasparich, ki Je nudila vso pomoč s svojim avtomobUom in nam mnos° pomagala v raznih potrebah. Ravno tako iskrena zahvala družinam Louis in Mihael Smrekar, bratom pokojnega in njih ženam, mojim sestričnami in Mrs. Johana Mustar. ki so nam bili v veliko pomoč in tolažbo. Prav lepo se zahvalimo č. g. Rev. Tomaž Hcge, Rev. Jos. Cagram in Rev. Pij Pttric, ki so prišli pokojnika obiskat na mrtvaškem odru in molili za njegovo dušo. Tolažilne besede pater Tomaža so nam bile v veliko dušno tolažbo. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ki so čuli in molili pri krsti. Ravno tako najlepša hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in ga spremili do groba. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. in sicer: družina Louis Smrekar, družina Mihael Smrekar, društvo sv. Antona Padov. št. 87 KSKJ.. družina Mary Molek, Mrs. Mar-gareth Smrekar, družina John Grimšič. Mrs. Prances Gaspar-šich, družina Joseph Gregorich, Mr. in Mrs. Mihael Hočevar, Mrs. Johanna Mustar, družina John Papesh, družina John Ster-le. družina Prank Mahkovec, Mrs. Anna Kolenc, Mrs. Fred Jur-man, družina James Sestal^ društvo Triglav, družina John Ko-revc, Mr. in Mrs. Ed Carpgntar in Mrs. Mary Hoge, Bridgeport. O. Prav lepa hvala vsem darovalcem krasnih vencev: Mrs. Jean M. Težak, družina Martin Korevc, društvo sv. Antona Pad., društvo sv. Petra in Pavla in društvo Triglav. Prav lepa hvala društvom za lepo udeležbo pri pogrebu in sobratom, ki so' nosili krsto. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Mrs. Jean Težak in sinovi za vso prijazno postrežbo in lepo urejeno vodstvo pri pogrebu. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala K. S. K. J. in J. S. K. J. ter društvu Triglav za hitro Izplačano posmrtnino. Končno še enkrat iskrena zahvala Vsem, ki ste nam na en ali drugi način pomagali in izkazali sočutje v teh naših tužnih dnevih in vas ohranimo v hvaležnem spominu. Prosimo vas le še, da se spominjate v vaših molitvah našega drageopular dance orchestras and an announcement will be made soon. Tickets have been placed on sale at Kaki Kern's confectionery or maybe secured from any member of the alumnae. All members are urged to secure their tickets as soon as possible as the supply is limited. Scribe. Editor's Note For this week's issue the Our Page received an unsigned article from Eveleth, Minn., dealing with the baseball condition in Minnesota in the form of an appeal relative to the awarding of the championship in the Minnesota league this year. The editor regrets that no unsigned article is considered for publication. Since the Athletic Board is the sponsor of KSKJ baseball series, and the article deals with baseball, it has been forwarded to the Athletic Commissioner. Waukegan, 111.—A new dramatic club was formed by the young people of the Mother of God Church Wednesday, Sept. 11 when a group of 25 interested members of the parish met at the school club room. The next meeting will be held Sept. 30 at which time the ex ecutive staff will be completed and a yearly program organized. The temporary name of the c'ub is to be "Mother of God Dramatic Club," but a more ap-Dropriate name is to be selected later. John Miks was elected president; Mary Cepon, vice president; Miss* Mamie Grimsic, secretary. Three counselors were appointed: John Gerchar, Frances Lesnak and Helen Kolens, and mpre will be appointed at the next session Rev. Fr. M. J. Butala will be the club adviser and Miss Frances J. Pozes, scribe. It is expected that about 30 more members will join at the next meeting. However, only those with previous dramatic experience will be eligible for membership. The first play will be given early in November. The regular meeting night will be the third Monday of each month. Frances J. Pozes, Scribe. MM nAAfrTFAii PITT BOOSTERS TRIP AMBRIDGE FOR LAURELS Ambridge, Pa.—Pittsburgh Boosters became champs of western Pennsylvania in taking three out of four games in the Pittsburgh-Ambridge series. Pittsburgh invaded Ambridge with a two-game advantage to battle Ambridge in the double bill to close the season, but Ambridge failed to stem the on-rushing Pirates and split the day's spoils. In the day's opener J. Rosenberger of the Bridgers staged a mound duel with Sutey of the Bucs. After the dust clouds passed Ambridge bunched 13 hits toPittsburgh's 9, to bag the game, 9 to 7. Sneler of the Bucs wielded the toothpick for four bingles, while L. Kosela and J. Rosenberger of Ambridge featured with extra base socks. The nightcap was a nip and tuck affair throughout, Pittsburgh finally emerging the vie tor and undisputed champion*-of western Pennsylvania, trim mlng Ambridge 4 to 3. Snelei performed effectively for the Pirates; opposing Ambridge's ilab artist, "Porkey" Obed. Flajnik, Adlesic and Sutey starred in the hitting for the Bucs as Ambridge's R. Rosen berger, J. Gorman and Hoche-var, a later comer, produced bingles also. Rudolph Kosela, manager, ind the managing staff wish to thank Pittsburgh and Canons-burg Boosters for the happy association and hospitality accorded Ambridge mushballers in competing at various times with these two clubs. Reporter. PERSONALS A Winter's Tale Detroit, Mich.—Joseph Ba-hor, president of the local St. Joseph's Society, No. 249, has just returned from Calumet, Mich., where he had spent the last three weeks. "Just renewing old acquaintances and looking Up my old friends," he stated." Charles I. Prazen, who has been confined in bed with ar. acute attack of rheumatism, is now at a Mt. Clemens sanita rium, where he is taking a mineral water and rest treatment. His condition, though not serious, is very painful. All members wish him a speedy recovery as they miss his pep and enthusiasm at the meetings. Glowing reports of the carnival at Rival's Park and accounts of the wonderful group singing of the boys in Joliet convinces us that Alice Verbic had a very pleasant vacation. Four boys and a car have returned recently from a tour which carried them from De-trot to Buffalo to the National | Exposition at Toronto, Canada, and then back home. The boys: A1 Kawachek, A1 Drazen, George Scott and Joe Snyder; the car, a Ford '29 vintage, j. The wind was rough And cold and blough; She kept her hands within her mough. It chilled-her through, Her nose grew blough, And still the squall the faster flough. And yet* although There was no snough, The weather was a cruel fough, It made her cough. Pray do not scough— She coughed until her hat blough ough. -o- There is a murder committed in the United States every 40 minutes. KSKJ ATHLETIC BOABD Athletic CoMJaaiasMM Commissioner of Athletics: Prank Banich, 2015 W. 22d PL, Chicago, 111. ' Zone 1: John Starcevlc, 10820 Tor* rence Ave., Chicago, III. Zon« 2: Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, III. Zon« 3: Pauline Treven, 1229 Lin^ coin St., Waukegan, 111. Zone 4: Rose Chapic, 845 E. 146th St., Cleveland O.; Leo C. Svete, 1780 E. 28th St., Lorain, O. Zone 5: Rudolph Maierle, 1220 W. Walker St., Milwaukee, Wia. Zone 8: John J. Kordish, 325 How- srd St., Chisholm, Minn. Zone 7: Frances Lokar, 4008 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.; Francis J. Sumic, 222 57th St., Pittsburgh, Pa. Zone 8: J. P. Staudohar, 1707 Madison St., Ridgewood, Long Island, N. Y. Zone 0: Nick Mikstich Jr., 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. KSKJ DAY SUCCESS TO AID ORGANIZATION OF FEDERATION Pittsburgh, Pa.—The Penn- ture entailed to the success of sylvania KSKJ Day celebration the KSKJ Day celebration. The turned out to be a greater sue- affair has brought about a gen-cess than it was ever dreamed eral response that was latent in of being by the general com- the booster clubs, that of their mittee in charge. It was truly j loser association or federa-a day froth with KSKJ spirit tion. The first stage of such an augmented by Jays appearing enterprise is set in that the from every quarter of our funds for such a federation Joliet Boosters to Neet, Plan for Fall Events Joliet, 111.—All members of the Booster Club will meet in the clubroom on Monday, Sept. 30. As usual, meeting will be called at 7:45 p. m. Doors will be open early. This meet is expected to be a top-notcher due to the fact we have slowed up considerably this summer. A full fall program is to be set, and the new KSKJ light shall keep burning all season. C. L. P. HOLY NAME SOCIETTY Reporters I If your news story or article is important enough to be sent to Our Page, it is important enough to be sent in on time. We can't give you an Our Page without following order. The deadline Friday, 8 a. m., will be strictly enforced. Extension of time will be granted for special events only when arrangement is made by the reporter. The aboVe ruling applies to all. There will be no exceptions. Every member of the Holy Name Society, while he is faithful to his obligations, shares in all the good works, the Masses, the preaching, the teaching, the manual labor of the Dominican Order. This includes a share in 33 Masses which each Dominican is bound to say every year for the souls of the departed brethren. Plenary Indulgences 1. On the day of enrollment, for those who, with true contrition for their sins, have confessed and communicated. For members, who being truly contrite, confess, communicate and pray for the Pope's intentions, a plenary indulgence as follows: 2. On the Feast of the Circumcision if they assist at all or part of the divine service in a church, chapel, or oratory of the society. 3. On the second Sunday of each month, for taking part in the procession in honor of the Holy Name, which indulgence may be gained on any other Sunday if the procession be transferred to it. 4. Once a month, on any day at will, for those who spend half or quarter of an hour daily in mental prayer. 5. On the four anniversaries of the dead, for assisting at the services in Dominican churches. 6. Once a year, for those who, in commemoration of our Lord's withdrawal into the desert, observe the laws and spirit of Lent. 7. At the moment of death, for those who; having confessed with true sorrow, and received the blessed Eucharist, or who, being at least contrite, call on the Holy Name of Jesus, in their hearts, if they cannot with thei'r lips, and commend their souls to God. John A. Mutz, Pres., Young Men's Holy Name Society, St. Joseph's Branch, Joliet, 111. ---o- PERSONAL KSKJ realm. Each and every visitor emphasized by his presence the true value our KSKJ holds in every sector of the land. • It was a venture of the youth in western Pennsylvania, an enterprise destined to bring about a more co-ordinate factor of the KSKJ being enthroned in this district into the position it deserves. It was also in every aspect a great reunion of all the members in this vicinity. There is no doubt left in anyone's mind that this manifestation of KSKJ spirit and enthusiasm will bring in its wake a more interested following of KSKJ members in Pennsylvania. It is the aim of the five booster clubs —* Canonsburg, Ambridge, Alliquippa, Beaver Falls and Pittsburgh—to have a continuance of such general ind widespread affairs, which >olster and make a steadier response from Slovenian Catholics to become KSKJ members. There is even a greater fea- Prominent La Salle Man Expires La Salle, 111.—Mr. Joseph Scheck, prominent La Salle Slovenian business man, passed away on Friday, September 13, at St. Mary's Hospital in La Salle. Death was attributed to double pneumonia following a tonsil operation. Mr. Scheck was very well known in La Salle and vicinity, having conducted a lumber business in Jonesville, midway have materialized as a result of the picnic. Soon plans will be made to set into motion a federated booster club. Follow-ng the proposed organization >f such group, it is assured that five more booster clubs will fall n line in'western Pennsylvania. F. J. Sumic. Large Turnout at Beaver Falls Confab Beaver Falls, Pa.—The local KSKJ boosters held their meeting Friday, Sept. 13. A large number of our boosters were present. At this meeting it was decided to hold a wiener roast Thursday evening, Sept. 2G, at Brady's Run. Admission will be 25 cents. Tickets may be obtained from any of the officers. Everyone is cordially invited. Come on, all you boosters, and show some of your booster spirit. Let's make this a gala affair. Our next meeting is to be held on Fiyday, Sept. 27, at the home of Mr. and Mrs. J. Shutey in West Bridgewater, at 8 p. m. We urge all members to be present, as plans for our first dance will be discussed. So don't forget, boosters, make a date for next Thursday night. We hope to see each and every one of you there. Thomas Pavlinich, Sec'y. -o- Parade Preparation Leads to Discovery of between La Salle and Oglesby. . n . n He a!so operated the Lake dlOVenian Betsy KOSS View, a tourist colony, facing - the Illinois River. . Cleveland, O.—Every coun- A prominent church mem- try has its Betsy Ross to sew ber, his death came as a dis- the drape that gracefully tinct shock to the members of, waves in the breeze. Not only St. Roch's Parish, as well as to has every country a Miss Ross, his friends in the business but even cities are now falling world. j in line. He is survived by h's wife A week before the Baraga and seven children, Joseph, Day celebration it was' said Mary, Ann, Helen, Dorothy, there were no Slovenian flags Josephine and Donald, all at in Cleveland. It was nearly the home. • | truth. In Newburg, however, The funeral was held on the residents found them or Monday morning, September made them to drape their 16, with a Requiem High Mass homes in honor of Archbishop at St. Roch's Catholic Church Rožman. in La Salle. Burial was made In the St. Clair neighborhood in St. Vincent's Cemetery. it was a problem. The day was Deceased was a membef' of saved, for Slovenian flags were the Holy Family Society, No. 5, originating somewhere. Th^ KSKJ, and of Sokol Lodge Betsy Ross in this case was Mrs. SNPJ, as also an active member, Skully-Grdina, who worked of the Holy Name Society of overtime spinning a sewing La Salle, 111.—Mrs. Frank Bruder Sr., Mrs. Frank Balan-tich and Louis Ahcin motored to Youngstown, Ohio, where they attended the funeral of Mrs. Bruder's nephew, John Cigolle. Mrs. Bruder is a member of St. Ann's Society, No. 1139. St. Roch's Church. Frances Jancer. -o- LAUGH! Build for yourself a strong box, Fashion each part with care; •When it's strong as your heart can make it Put all your troubles there. Hide therein all your failures, And each bitter cup that you quaff, Lock all your heartaches within it, Then sit on the lid and laugh. Tell no one else its contents, Never its secret share, Drop in your cares and all worry, Keep them forever there; Hide them from sight so completely * That the world will never dream half; Fasten the strong box securely. Then sit on the lid and laugh. Selected. .machine and matching the white, blue and red, perhaps at a slight advantage over Miss Ross. The sewing machine is a recent invention. As history records, Miss Ross was alone in her task. Mrs. Skully, tfho will be remembered as a congenial committee-worker at the KSKJ tourney staged in Cleveland, had as her aid Anthony J. Grdina, the general chairman of the K^KJ pin meet, and Joseph Grdina, her husband. All three are American-born of Slovenian parentage. Tony^' was a member of the arrangement committee staging the Baraga Day and the chief contact man for the publicity committee. MORE NEWS Next week's Our Page will Carry more news on the Bishop Baraga Day program held in Cleveland last Sunday.