Preverjali bodo (ne)varnost novega štandreškega krožišča iki. j^jiohMj Primorski Obama ima smolo kot Carter Dušan Udovič Alarmantna naglica, s katero se je te dni po državah Bližnjega vzhoda razširil protiameriški gnev muslimanskih fundamentalističnih skupin, daje misliti, da je do Mohameda in islama žaljivi film samo povod, spretno izrabljena priložnost. Vzroke je treba iskati globlje, verjetno v tisti »arabski pomladi«, ki je kot nedorečena zgodba obvisela napol, ali sploh poniknila v marsikateri od arabskih držav. Domnevna »laičnost« lanskoletnih protestov, za katere je kazalo (zlasti v Egiptu), da potekajo v znamenju želje po modernizaciji in demokratičnih spremembah se je kmalu izčrpala. Danes so spet na površju bojeviti islamski skrajneži in protizahodna gesla, Združene države Amerike pa zopet glavni vir zla. Kako se bo razvila ta zgodba, je težko predvidevati, že sedaj pa lahko rečemo, da utegne njene posledice težko občutiti ameriški predsednik Barack Obama. Njegov tekmec Mitt Romney je nemudoma izkoristil priložnost, predsedniku očital popustljivost in volivce spomnil na »dobre stare čase«, ko je Amerika še kaj dala nase in bila sposobna nastopati kot svetovni policaj. Obama ima podobno smolo kot nekdanji demokratski predsednik Jimmy Carter, ki ga je med predsedniško kampanjo za drugi mandat pred dobrimi tremi desetletji presenetila ugrabitev ameriških talcev na ambasadi v Teheranu. Končalo se je tako, da je na volitvah zmagal republikanec Ronald Reagan, Carter pa je šel v zgodovino kot menda edini demokratski predsednik, ki ni bil izvoljen še v drugo. No, še je čas in upanje, da se za Obamo tokrat stvari iztečejo bolje kot za Carterja. dnevnik Pri Sovodnjah odkrili temelje rimskega mostu SOBOTA, 15. SEPTEMBRA 2012 št. 2 1 8(20.541) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € SPORNI FILM - V Kartumu ob ameriškem napadli tudi nemško in britansko veleposlaništvo Ob petkovi molitvi v protestih več mrtvih V Libanonu, kjer je včeraj začel obisk papež Benedikt XVI., ubit protestnik TRST - Predstavitev raziskave Slorija o 8. členu zaščitnega zakona Kako je z rabo slovenščine v odnosih z javnimi upravami in ustanovami? TRST - V dvorani Tessitori deželnega sveta Furlanije Julijske krajine v Trstu so včeraj popoldne predstavili javnosti rezultate raziskave, ki jo je po naročilu Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine med septembrom 2010 in marcem 2011 izvedel Slovenski raziskovalni inštitut, pod drobnogled pa je postavila izvajanje 8. člena zaščitnega zakona o pravici do rabe slovenskega jezika v odnosu z javnimi upravami in ustanovami. Raziska- va je pokazala, da je kar lepo število uprav in ustanov poskrbelo za poslovanje v slovenščini, k čemur je gotovo pripomoglo pozitivno ozračje, ostaja pa vprašanje, koliko se pravic poslužujemo sami. Na 3. strani KARTUM, BEJRUT, TUNIS - Ob petkovi molitvi so se protesti v muslimanskem svetu proti ZDA še zaostrili, bilo pa je tudi več mrtvih. Več tisoč protestnikov, jeznih zaradi do muslimanov žaljivega ameriškega filma, je včeraj v sudanski prestolnici Kartum napadlo ameriško, britansko in nemško veleposlaništvo. Dva protestnika sta bila ubita. O nasilnih protestih poročajo tudi iz Tunizije, kjer so umrle tri osebe. V Libanonu, kjer je včeraj tridnevni obisk začel papež Benedikt XVI., pa je bil v spopadih med policijo in islami-sti ubit protestnik. Na 11. strani Danes v Kopru proslava ob vrnitvi Primorske k matici Na 2. strani V Sežani oropali banko Na 2. strani Jindal Italia ne namerava prodati tovarne Sertubi Na 5. strani Iz Trsta poziv SKP za uporabo matičnih celic Na 5. strani V Škocjanu avto podrl bivšega župana Na 13. strani V Gorici bodo ostranili kolesarsko »stezico« Na 13. strani TRST - Začetek pouka v novem šolskem letu Na Tržaškem 2518 mladih v slovenskih vrtcih in šolah kakšna usoda nas čaka 2 Četrtek, 13. septembra 2012 ALPE-JADRAN / KOPER - Osrednja slovesnost ob 65. obletnici danes ob 11. uri na Ukmarjev trgu Praznik vrnitve Primorske k matici v znamenju spomina in solidarnosti Organizatorja MO Koper in ZZB NOB - Slavnostni govornik Danilo Türk - Brez državne proslave KOPER - Letošnji praznik vrnitve Primorske k matični domovini 15. septembra v Kopru bodo Primorci obeležili v znamenju spomina in solidarnosti. Tako bodo na športnih prireditvah zbirali sredstva za nakup defibrilatorjev in za pomoč starejšim osebam na domu. Slavnosti govornik na današnji osrednji proslavi v Kopru bo predsednik republike Danilo Türk. Praznovanje ob priključitvi Primorske k matici, s katerim letos obeležujemo 65. obletnico od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, organizirata Mestna občina Koper in vsa primorska združenja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zaradi vladnih varčevalnih ukrepov državne proslave kljub letošnji okrogli obletnici ne bo. Osnovna ideja praznovanja je, da naredimo nekaj zase in se spomnimo, od kod prihajamo, je ob predstavitvi programa pojasnila režiserka Katja Pegan. Praznovanje po njenih besedah tako črpa iz korenin, se dotika današnjega časa in seže do sen-zibilnosti in multikulturnosti, ki jo živi Primorska v tem trenutku. Na osrednji proslavi ob 11. uri na Ukmarjevem trgu v Kopru, poimenovani Spomin, bo nastopilo prek 150 pevcev ob spremljavi Pihalnega orkestra Koper. Slavnosti govornik bo predsednik republike Danilo Türk, goste pa bodo nagovorili še koprski župan Boris Popo-vič, predsednik pokrajinskega sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB za Južno Primorsko Jerko Če-hovin, predsednik koprske zveze borcev Boris Kralj in nekdanji župan sosednje Doline ter pobudnik odprte meje Edvin Švab. Ob 12. uri bodo z Ukmarjevega trga krenili tekači, ki se bodo pomerili na 2.400 metrov dolgem dobrodelnem teku, poimenovanem Moč. Luka Koper bo organizatorjem za vsakega udeleženega podarila 10 evrov. Zbrani denar bodo namenili za nakup defibrilatorjev, ki jih bodo porazdelili med občine, od koder prihajajo tekači. Sledila bo nogometna tekma Tovarištvo ob 17. uri na Stadionu Bo-nifika, na kateri se bodo pomerili primorski župani, poslanci, gospodarstveniki in kulturniki. Zbrana sredstva bodo namenili desetim primorskim centrom za socialno delo za pomoč na domu starejšim občanom. Praznovanje se bo sklenilo s koncertom Ljubezen ob 20. uri na Titovem trgu, na katerem bo med drugimi mogoče prisluhniti obalnemu komornemu orkestru, Tinkari Kovač, Eroici in Otu Pestnerju. Zmago val-cem športnih prireditev bodo primorski olimpijci izročili priznanja. Praznik priključitve Primorske matici skriva v sebi po besedah Če-hovina tudi nekaj grenkobe, saj je ob uveljavitvi pariške mirovne pogodbe na drugi strani meje ostalo precej Slovencev. Ker gre letos za 65. obletnico dogodka, želijo praznik še bolj poudariti. Vlada je marca letos sklenila, da državne proslave kljub okrogli obletnici ne bo, zato je bilo po njegovem jasno, da morajo borčevske organizacije proslavo organizirati same. Po mnenju predsednika koprskih borcev Borisa Kralja gre pri vladni odpovedi državne proslave ob vrnitvi Primorske matici sicer bolj za prispevek k protiborčevskim kot varčevalnim ukrepom. Vrnitev Primorske k matični domovini se v Sloveniji praznuje v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Praznik vrnitve Primorske je državni praznik od leta 2006. (STA) Koper bo danes prizorišče osrednje proslave ob 65. obletnici vrnitve Primorske k matici Priprli 29-letnega požigalca iz Kopra IZOLA - Policija je v torek zvečer odvzela prostost 29-letnemu Koprčanu, ki so ga gasilci pred tem zasačili pri podtikanju požarov v izolskem zaledju in ga zadržali do prihoda policije. Požigalca so policisti pridržali in ga po zaslišanju v četrtek privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Koprčan naj bi avgusta podtaknil še en požar. V torek zvečer je v zaselku Medljan pri Cetorah gorel večji leseni objekt, ob cesti za Korte pa je bilo še več manjših požarov. Pri njihovem gašenju so domačini prostovoljna gasilca iz Izole obvestili, da je na kolovozni cesti mlajši moški, ki podtika požare. Gasilca sta takoj odšla po kolovozni poti proti Med-ljanu in na tleh opazila ležečega moškega, ki je z vžigalnikom zažigal travo oziroma grmičevje. Eden od gasilcev ga je prijel za roko in mu preprečil nadaljnje kurjenje, ostale gasilce pa prosil, da obvestijo policijo. Požigalec se je zato poskušal iztrgati iz prijema gasilca in ga je z rokami večkrat udaril v obraz, ga trgal za obleko in davil. Kljub temu ga je gasilec zadržal do prihoda policista. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je 29-letnik že 7. avgusta podtaknil požar na vinski kleti v neposredni bližini stanovanjske hiše v Cetorah. SEŽANA - Včeraj zjutraj je prišlo do ropa v Banki Koper Bliskovit naskok na banko Trije zamaskirani moški so ob 8.43 vdrli v banko - Zbežali so z belim twingom, ki so ga policisti nekaj ur pozneje našli - Storilci še na begu SEŽANA - Sežano so včeraj preplavili policisti. Ob 8.43 je namreč v Banki Koper (na trgu ob pošti) prišlo do ropa. Trije zamaskirani moški so planili v bančne prostore in od zaposlenih za okenci zahtevali denar. Ko so slednjega dobili, so v naglici zapustili banko in zbežali z belim twingom z ljubljansko registrsko tablico. Po prvih informacijah ni bil nihče - ne uslužbenci ne stranke, ki so se ob tisti uri mudile v banki - poškodovan. Policisti koprske policijske enote so po celotnem teritoriju nemudoma postavili policijske blokade in celo s helikopterjem preletavali širše območje, da bi zasledili avtomobil. Ker so informacije o avtomobilu in storilcih policisti sporočili tudi prek medijev, se je nekaj ur pozneje javil občan, ki je zagledal dotični avtomobil parkiran pred nekim blokom v okolici Sežane. Na ogled avtomobila so se pripeljali tudi kriminalisti, medtem ko so se policisti lotili ka-pilarnega iskanja storilcev po okolici. Po spletni skupnosti facebo-ok so se včeraj oglasili številni »zamejski« prebivalci bloka, ki so se spraševali čemu ves ta neobičajen naval policistov. V Sežani so bili včeraj vsi presenečeni nad bliskovitim dogodkom. Nekateri mimoidoči se sploh niso zavedli, da je do njega prišlo. V drogeriji so nam povedali, da je neka starejša ženska ravno v banki polagala ček, ko je za pultom videla po glavi pokritega moškega. Takoj je pomislila, da pretirava, saj še ni takega mraza, potem pa je ugotovila, da drži v rokah pištolo. Stranke so morale leči na tla, vse pa je bilo zelo hitro in skorajda filmsko nerealno. Iz koprske policijske enote so nam potrdili, da so roparji s seboj imeli orožje, sicer pa ne vedo, ali je bilo to pravo ali ne. (sas) Območje pred banko je bilo včeraj pod policijskim nadzorom kroma SLOVENIJA - Kolegij predsednika DZ zavrnil predlog SLS Pukšičeva komisija ne bo smela neomejeno potovati v tujino LJUBLJANA - Kolegij predsednika DZ Gregorja Viranta je včeraj zavrnil predlog sprememb pravilnika o mednarodni dejavnosti, s katerimi bi komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter njenemu predsedniku Francu Pukšiču dovolili neomejeno število potovanj v tujino. Komisiji pa so odobrili obisk slovenske skupnosti v Južni Ameriki. Predlog sprememb so vložili v poslanski skupini SLS, kjer so komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi njihov poslanec Franc Pukšič, želeli omogočiti več obiskov v tujini. V DZ so namreč z namenom varčevanja močno omejili poslanska potovanja. V SLS so tako predlagali, da bi omenjeni komisiji, ki sedaj v skladu s pravilnikom lahko največ dvakrat na leto obišče slovensko skupnost v sosednjih državah, dovolili neomejeno število takšnih obiskov. V druge evropske države pa bi komisija lahko potovala štirikrat na leto. Poleg tega so predlagali, da omejitev največ dveh udeležb letno na dogodku v tujini, ki ne velja za predsednika in podpredsednika komisije za narodnosti, ne bi veljala tudi za predsednika in podpredsednika komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. S sedanjimi omejitvami naj bi bilo namreč okrnjeno izvajanje ustavnih in zakonskih nalog komisije. Kot je po- jasnil Pukšič, je imela komisija v programu obisk manjšin v vseh štirih sosednjih državah, a so lahko obiskali le dve. Predsednik DZ Virant se je strinjal, da ima omenjena komisija drugačen status od drugih in bi zanjo morale veljati specifike, a se ne strinja, da bi bili ti obiski neomejeni in bi komisija dobila "bianco menico". Zato je predlagal, naj v SLS pripravijo nov, kompromisni predlog, ki bi vseboval določene omejitve. S tem so se strinjali tudi v poslanskih skupinah PS, SD, DL in DeSUS. Kot je dejal Jani Mo-derndorfer (PS), ne morejo pristati, da bi Pukšič lahko neomejeno potoval "kamor koli kadar koli", saj morajo za vse veljati enaka pravila. Po mnenju Janka Vebra pa bi bilo nujno, da komisija pripravi letni program obiskov. Tudi Franc Jurša (DeSUS) pravi, da bi spremembe pravilnika podprl, a bi moralo biti število obiskov v tujini omejeno. Po drugi strani pa je poleg poslanske skupine SLS, ki je spremembe predlagala, tak predlog podprl tudi vodja poslancev SDS Jože Tanko, kot je dejal, je predlog razumen in ni pretiran, poleg tega pa bi bilo modro, da na primerni ravni ohranjajo stik s Slovenci zunaj meja države. (STA) SLOVENIJA V DSN zaskrbljeni zaradi ■ vv •• I I v • odpuščanja in slabšanja delovnih pogojev novinarjev LJUBLJANA - V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) poudarjajo, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo zadnje dogodke v slovenskih medijih. Po odpuščanjih v Žurnalu in zamenjavi predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija društvo poziva uprave medijskih podjetij, naj krize medijske industrije ne izkoriščajo za odpuščanja in slabšanja delovnih pogojev novinarjev. Poudarjajo, da niso zaskrbljeni le zaradi potencialne izgube delovnih mest, ampak tudi zato, ker jih je ob dejstvu, da je prezaposlovanje k drugim medijem skrajno oteženo, strah, da bo takšen razvoj dogodkov v medijih škodil predvsem pravici državljanov do obveščenosti. Ob tem so v DNS spomnili na zamenjavo predsednika uprave Dela. "Ker lastniki niso bili sposobni verodostojno pojasniti razlogov menjav v največjem mediju in ker lastniške in dolžniške razmere v Pivovarni Laško dopuščajo potencialni državni vpliv, so se pojavila ugibanja o morebitnih političnih ozadjih," navajajo v društvu in dodajajo, da bodo z veliko pozornostjo spremljali razvoj dogodkov. V podjetju Žurnal Media se je že pred tem odvil drugi val odpuščanj redno zaposlenih in honorarnih novinarjev, izpostavljajo v DNS. Podobni "črni scenariji" se lahko od-vijejo tudi v nekaterih drugih medijih, so še zapisali v društvu. "Če se bodo procesi z nezmanjšanim tempom odvijali naprej, bomo v Sloveniji že kmalu lahko gledali pravo malo medijsko pogorišče," opozarjajo v DNS. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 15. septembra 2012 3 TRST - Predstavitev raziskave Slorija o izvajanju 8. člena zaščitnega zakona Lepo število javnih uprav in ustanov skrbi za poslovanje tudi v slovenščini Vprašanje je, koliko se pravice do rabe jezika tudi sami poslužujemo - Pomen spremenjenega ozračja TRST - Lepo število javnih uprav in ustanov v Furlaniji Julijski krajini je poskrbelo za poslovanje tudi v slovenskem jeziku, k temu je gotovo pripomoglo pozitivno ozračje, čeprav ostaja še naprej vprašanje, koliko se Slovenci v Italiji pravice do rabe maternega jezika v odnosu z omenjenimi upravami in ustanovami poslužujemo, ravno tako se postavlja vprašanje osebja z znanjem slovenskega jezika, ki je zaposleno le za določen čas oz., če je stalno zaposleno, ni pa formalno zadolženo za rabo slovenščine v stikih z uporabniki. Pomembno pa je, da sta zaščitna zakona št. 482/1999 in 38/2001 uvedla slovenščino v poslovanje javnih uprav tudi v videmski pokrajini, čeprav med osebjem z znanjem slovenščine prevladuje predvsem raba krajevnih narečij. Ravno tako bi bila potrebna večja strogost pri selekciji prevajalcev. To in še marsikaj je izšlo z včerajšnje popoldanske predstavitve raziskave o izvajanju 8. člena zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001, ki jo je Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine predlanskim naročil Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Predstavitev je potekala v dvorani Tessitori deželnega sveta FJK ob prisotnosti predsednice paritetnega odbora Jole Namor in njenega predhodnika Bojana Brezigarja, ki je vodil srečanje, ter predstavnikov Slorija Emidija Susiča in Zaire Vidali, ki so prisotnim članom odbora, politikom, upraviteljem in predstavnikom krovnih organizacij ter drugim občanom orisali izsledke raziskave, ki je potekala od septembra 2010 do marca leta 2011. Junija lani so rezultate predstavili članom odbora, do javne predstavitve pa je prišlo včeraj, spodbudila pa je tudi razpravo, o kateri bomo poročali posebej. Podatki, ki jih nudi raziskava, se torej nanašajo na obdobje september 2010-marec 2011, kar pomeni, da se je v nekaterih primerih položaj mogoče medtem že spremenil, kar posebej velja za tiste primere, ko gredo storitve v slovenskem jeziku prek osebja, ki je zaposleno za določen čas, je bilo rečeno. Raziskovalci Slo- rija so najprej določili upravne organe na ravni dežele, pokrajin in občin, krajevne pravne organe in decentralizirane državne uprave, ki morajo zagotavljati rabo slovenskega jezika: to je vrsta izbranih služb in uradov deželne uprave FJK, potem so tu tri pokrajinske uprave, 32 občinskih uprav, trinajst pravnih organov, 41 državnih uprav, dve gorski skupnosti, štiri podjetja za zdravstvene storitve ter osem podjetij oz. družb za upravljanje javnih storitev. Sledile so faza intervjujev s predstavniki omenjenih ustanov, dalje analiza njihovih spletnih strani ter pilotno preverjanje izvajanja 8. člena pri nekaterih ustanovah. Raziskovalce je zanimalo predvsem, kakšen je položaj glede ustnega in pisnega sporazumevanja na relaciji pripadnik narodne skupnosti - javna uprava oz. ustanova, dalje položaj na področju prevajanja aktov, obrazcev, javnih obvestil in komunikacije ter v zvezi z dvojezičnim osebjem in uradi za slovenski jezik. Glede ustnega in pisnega sporazumevanja v službah Dežele FJK, slednje v glavnem nudijo ustni odgovor razen deželnega sveta, možnost prejetja pisnega odgovora pa obstaja pri vseh izbranih službah in organih. Ob Deželi pa vse tri pokrajine - tržaška, goriška in videmska - nudijo pravico do ustnega in pisnega odgovora v slovenskem jeziku, glede občin pa to pravico nudijo vse občine na Tržaškem in Goriškem, medtem ko so na Videm-skem močno prisotna krajevna narečja. Od državnih ustanov jih 21 nudi možnost ustnega, 20 pa pisnega odgovora v slovenščini. Podobna slika se opazovalcu kaže na področju prevajanja aktov in obrazcev oz. javnih obvestil in komunikacije v slovenskem jeziku, medtem ko je oseb v deželnih, pokrajinskih, občinskih in državnih uradih z znanjem slovenskega jezika kar nekaj (razpoložljivi podatki, če se nismo ušteli, presegajo število dvesto), le del te množice pa se izrecno ukvarja s poslovanjem v slovenščini. Urade za slovenski jezik ima večina pokrajin (razen tržaške in Dežele), v obdobju poteka raziskave pa so taki uradi delovali v osmih občinah, zdaj pa naj bi jih bilo petnajst. (iž) Raziskava je vzela v poštev obdobje med septembrom 2010 in marcem 2011 kroma Poletni fotoutrip '12 SOLIDARNOST - Iz Mirandole, ki jo je močno prizadel potres Na enotedenskem obisku sedem dijakov iz Emilije-Romagne prav predstavniki deželne civilne zaščite, ki so potresencem pomagali v kam-pih za brezdomce. Kasneje pa se je porodila zamisel, da bi skupini mladih s tega območja ponudili možnost, da pred začetkom šolskega leta preživijo brezskrbni teden in spoznajo nove kraje, kot je povedal direktor Naravnega parka Julijskih Predalp Stefano Santi. Skupina dijakov se je tako iz Mirandole odpravila s spremljevalko, občinsko sodelavko Margherito Giannico, prejšnjo nedeljo. Gostje so spali na sedežu parka v Reziji, v tem tednu pa so si ogledali znamenitosti in naravne lepote na celotnem ozemlju, ki ga zaobjema Naravni park Julijskih Predalp. V četrtek so bili tako dijaki iz Emilije, za katere je bil izlet v naše kraje zelo lepa izkušnja, na primer v Zavrhu v Terski dolini, kjer so si ogledali tamkajšnjo jamo. Bili pa so tudi na Montažu in v Pušji vesi. V Mirandoli bo pouk stekel v ponedeljek, popotresna obnova pa poteka zelo počasi, so povedali gostje iz Emilije. Nekaj družin na žalost še vedno živi v zasilnih bivališčih, brez svojega sedeža pa je na primer še vedno tudi občinska uprava, ki si začasne prostore deli s šolo. (NM) Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Marko, Cristina in mala Matilda v Savudriji REZIJA - Sedem dijakov nižje srednje šole Francesco Montanari iz Mirandole, kraja pri Modeni v Emiliji - Ro-magni, ki ga je spomladi letos prizadel močan potres, je ta teden gostil Naravni park Julijskih Predalp v okviru projekta, pri katerem sta sodelovali še Dežela Fur-lanija-Julijska krajina in deželna civilna zaščita (na posnetku NM). Stike s prebivalci Mirandole so že maja navezali FILM - V izboru med devetimi filmi Gazvodov filmski prvenec Izlet slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja LJUBLJANA - Celovečerni filmski prvenec Izlet režiserja in scenarista Nejca Gazvode, ki je nastal v produkciji Perfo Production, je izbran za slovenskega kandidata za nagrado oskar za tujejezični film. Na izbor za tujejezi-čnega oskarja so se prijavili filmi, ki so bili po pravilih ameriške akademije v zadnjem letu prikazani v domačih kinematografih. Poleg Gazvodovega filma Izlet so bili v izbor za slovenskega kandidata uvrščeni še filmi Stanje šoka režiserja Andreja Košaka, Lahko noč, gospodična Metoda Pevca, Arheo Jana Cvitkoviča, Kruha in iger Klemna Dvornika, Traktor, ljubezen & rock'n roll Branka Djuriča, Dolge počitnice Damjana Kozoleta, Aleksandrinke Metoda Pevca in Sfinga Vojka Anzeljca. Kandidata je izbrala strokovna komisija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev v sestavi Dunja Klemenc (producentka), Ingrid Kovač Brus (pu-blicistka), Igor Samobor (igralec), Martin Turk (režiser), Ven Jemeršič (direk- tor fotografije), Branislav Srdič (produ-cent) in Miran Zupanič (režiser), so sporočili iz Slovenskega filmskega centra. Izlet je svetovno premiero doživel leta 2011 na festivalu v Sarajevu. Na 14. festivalu slovenskega filma je bil nagrajen s petimi vesnami. Žirija slovenskih kritikov in publicistov ga je razglasila za najboljši film, prejel pa je tudi posebno nagrado revije Stop za igralske dosežke. Leta 2011 je bil nagrajen na filmskem festivalu v Arrasu in festivalu Cinedays v Skopju s posebno omembo žirije, leta 2012 pa je prejel štiri nagrade na filmskem festivalu v Nashvillu. Film Izlet pripoveduje o treh prijateljih, starih nekaj čez 20 let, ki se odpravijo na morje na nekajdnevni izlet, kot so to počeli že v srednji šoli. Kar je videti kot eden izmed mnogih izletov, postavi na kocko njihovo prijateljstvo. Hkrati film skozi življenjske dialoge in situacije pove zgodbo o iščoči se generaciji, ki ne najde svojega mesta v današnjem razdrobljenem svetu. 4 Sobota, 15. septembra 2012 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Namesto javne državna televizija Darja Kocbek / Vodstvo slovenske javne radio-televizijske mreže je ta teden napovedalo, da bo treba v primeru, če bo vlada vztrajala pri znižanju prispevka za javno RTV za 10 odstotkov (za 1,2 evra na mesec) v letu 2013, ukiniti tudi nekatere priljubljene radijske in televizijske oddaje ter opustiti nekatere programe, ki ne spadajo v osnovno poslanstvo javnega zavoda. Z omenjenim znižanjem in ob predvidenem zmanjšanju prihodkov od oglaševanja bo imela RTV Slovenija po izračunih njenega vodstva naslednje leto na razpolago 13 milijonov evrov manj kot letos. Oddaje bodo morali ukinjati, ker je velika večina stroškov zavoda fiksnih, kar pomeni, da so tako ali drugače določeni z zakonom. Da bodo prihodnje leto stroškovno zvozili, bodo morali na radiu in televiziji, sporoča vladi in javnosti vodstvo RTV, ukiniti tretjino oddaj, med njimi ne le nekaj najbolj priljubljenih, temveč tudi najbolj kakovostnih, kakršnih komercialne radijske in televizijske mreže sploh nimajo na programu. Na prvem programu Radia Slovenija je tako med drugim predvidena ukinitev Festivala otroške glasbe Veseli tobogan, pa razvedrilno-glasbene oddaje Prizma optimizma, Radijske delavnice v okviru Programa za mlade ter zaustavitev produkcije novih pravljic za rubriko Lahko noč, otroci. Na Valu 202 v primeru znižanja naročnine med drugim ne bo več oddaj Telstar, Zapisi iz močvirja, V soju žarometov, Gost izbira glasbo, Športnik izbira glasbo in Noetova banda. Prekiniti nameravajo projekte Izštekani, Generator, Klub klubov, Interaktivni radio in mladi poslušalci. Na Televiziji Slovenija med drugim grozi ukinitev jutranjih poročil, oddaj Globus, Točka preloma, Mednarodna obzorja, Dosje, Slovenija v letu, Svet v letu. Zgolj minimalna finančna sredstva pa bodo na voljo za oddaje Tednik, Studio city, Pogledi Slovenije, Odkrito, Utrip, Zrcalo tedna, Polnočni klub, Intervju, Družinske zgodbe in Pogovor s predsednikom. Generalni direktor RTVS Marko Filli je napovedal tudi racionalizacijo stroškov za dopisni-ško mrežo doma in v tujini, omejili bodo licenčne pogodbe za športne prenose, poskušali bodo odprodati ali pa prekiniti pogodbo za prenos dirk formule ena ... Programski svet RTV Slovenija v tem tednu predloga za ukinjanje oddaj ni podprl, ampak je vodstvu naložil, da mora izdelati nova program-sko-produkcijska izhodišča, poslance državnega zbora pa pozval, naj premislijo o smiselnosti znižanja RTV prispevka. Mitja Štular je ocenil da gre za pretirano reakcijo vodstva in manipulacijo, saj se bodo z 10-odstotnim znižanjem prispevka celotni prihodki zavoda znižali za 7,6 odstotka, medtem ko vodstvo predlaga ukinitev 36,8 odstotka progama. Andrej Aplenc pravi, da je znižanje za zavod dobro, saj bo »nežno prisiljen v prestrukturiranje in racionalizacijo«. Maurizio Tremul je ugotovil, da 1,2 evra mesečno ne bo olajšalo življenja državljanom, Mojca Kovač Še-bart pa, da ima RTV Slovenija še možnosti za racionalizacijo, a kljub temu z znižanjem prispevka zavod ne more preživeti brez resnih posledic. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost in kulturo, je znižanje obveznega prispevka, ki ga morajo za javno radiotelevizijo plačati vsi odjemalci električne energije, avgusta naznanil kar po twitterju: »Vlada znižuje RTV prispevek za 10 odstotkov in s tem zategovanje pasu v javnem sektorju širi tudi na RTV Slovenija. Prihranek ostane gospodinjstvom.« »Gre za politično ubijanje RTVS,« se je na to odzvala njegova predhodnica, ministrica za kulturo v prejšnji le-vosredinski vladi Majda Širca. Hkrati, ko je vlada znižala naročnino javni RTV, pretežno državna družba Telekom Slovenije, ustanavlja na videz zasebno, v bistvu pa paradržavno televizijo Planet Siol TV, s katero bo upravljala hčerinska družba TSmedia, ki je v 100-odstotni lasti Telekoma. Uradno bo to komercialna televizija, ki namerava začeti oddajati kmalu, po zadnjih dostopnih informacijah že prihodnji teden. Zanjo je na voljo 14 milijonov evrov. Vlada pravi, da za razliko od javne RTV nova televizija slovenskih davkoplačevalcev ne bo stala niti evra. Minister Turk je v tem tednu v eni izmed oddaj javne RTV dejal, da bodo davkoplačevalci z njo dejansko dobili, če bo prodana nekemu grškemu podjetju, menda zainteresiranemu za prevzem. Kako namerava vlada ta denar porabiti, da bodo davkoplačevalci res imeli korist, minister ni povedal. Je pa dejal, da si na javni RTV želi več dokumentarnih oddaj domače produkcije, spet pa ne, kako oziroma kje naj vzame, da bi jih financirala. Marko Milosavljevič, profesor na Fakulteti za družbene vede, opozarja, da za novo državno televizijo drugače kot za javni zavod v zakonu ni varovalk, ki bi preprečevale neposredno vpletanje politike in drugih posamičnih interesov v uredniško politiko. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor na pismo g. Marka Bidovca Spoštovani g. Marko Bidovec iz Kranja, prebral sem Vaše pismo, na podlagi katerega sicer izražate upanje, da bom svoja prejšnja navajanja dopolnil z Vašimi navedbami, tako da Vam ne bo potrebno iti na medije. Prebral pa sem ga prav na časopisu, zato mi ni jasno, kako ste si to predstavljali. Vsebinsko gledano pa, prav na podlagi Vašega pisma in objavljenih navedb predsednika SKGZ Pavšiča, predsednika Odbora za proslavo Bazoviških junakov pri NŠK Milana Pahorja ter pozvedb, ki sem jih medtem še opravil, ugotavljam: 1. O namenu, da se na proslavi Bazoviških junakov izvede organizirana protestna akcija, s kričanjem, žvižganjem in podobnim nedostojnim obnašanjem ter celo obmetavanjem s paradižniki (ne da bi se ob tem pomislilo na združevalno moč Bazovice za - sicer razdeljene - Slovence v Italiji), so bili obveščeni pristojni državni organi R. Slovenije in italijanska policija, v zamejstvu pa na pobudo Generalnega konzulata RS v Trstu in drugih pa le Rudi Pavšič in Milan Pahor. Predsednik SSO dr. Drago Štoka je bežen namig o nekih kontestacijah, kot mi je povedal, slišal prav od Pavšiča na petkovem sestanku pred proslavo z Ministrico Novakovo v Ljubljani, ni pa mu bilo pojasnjeno nič drugega, niti da gre za resno zadevo in da informacija prihaja iz Generalnega Konzulata RS v Trstu. Slovenske skupnosti o tem ni obvestil nihče, ne vem če so kaj vedeli ostali člani skupnega predstavništva. 2. Neumnosti, da ni šlo za organizirano akcijo, pač pa za spontani protest skupine naključnih udeležencev lahko trdi le g. Primož Možina, s kate- rim - glede na nivo njegovih razmišljanj - ocenjujem, da je nesmisleno zgubljati besede. 3. Kateri »strici« stojijo za organizirano akcijo je razvidno iz članka na portalu Siol.net, kjer so ob njihovi fotografiji z imeni in priimki navedeni najglasnejši kričači, ki so nam pokvarili spominsko proslavo in onečastili kraj, kjer so izkrvaveli naši junaki. 4. Vprašanja in zahteve, ki sem jih postavil v tiskovnem sporočilu - ki ga je sicer v celoti objavila le Slomedia, par koščkov po uvidevnosti urednika pa Primorski dnevnik - pa so zato povsem na mestu in v celoti upravičena. Od ZZB Slovenije še vedno pričakujem, da se od obnašanja njenih vidnih zastopnikov na Bazoviški gmajni ogradi in jih obsodi, saj spominjajo na organizirane škva-dristične pohode, ki se jih Slovenci v Italiji dobro spominjamo, ko so tržaški pre-napeteži večkrat v preteklosti motili in preprečevali naše javne shode in manifestacije zaradi prisotnosti slovenske besede, kot se spominja tudi g. Edvin Švab. 5. Ugotavljam končno, da Milan Pahor, kot predsednik organizatorja proslave, o nevarni organizirani akciji ni obvestil članov odbora, niti drugih manjšinskih dejavnikov. Še najhuje pa je, da potem ko se je nedostojno kričanje že začelo, ni tega početja obsodil v svojem pozdravnem nagovoru in povedal, da Slovenci v Italiji ne dopuščamo, da se proslava, ki je res skupna vsem, izrabi za tako nedostojna izražanja notranjepolitičnih razprtij v Sloveniji. Poziv k spoštovanju gostov je podal šele PO koncu svojega govora, z novo vrnitvijo na oder, a le zato, ker sta ga Pavšič in dr. Štoka opozorila o nevzdrž-nosti situacije, ki je g. Milan Pahor očitno ni opazil. 5. Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, je dobro vedel kaj se pripravlja, kot sam priznava. Tega pa ni zaupal ne predsedniku druge krovne organizacije, ni- ti ni obvestil skupnega predstavništva, ki je po njegovem mnenju očitno pristojno le za to, kar se njemu zdi in celo pridiga o tem, kdo v njem sploh lahko zastopa posamezne organizacije in stranke, kot da bi imel on celo pravico izbirati sogovornike. Če bi svojo dolžnost obveščanja opravil, bi lahko vse skupaj preprečili že s tem, da bi v medijih pred proslavo objavili skupno izjavo vseh manjšinskih komponent, s katero bi vnaprej obsodili nameravano akcijo, do katere tako ne bi prišlo, saj bi bila vnaprej obsojena na propad. Obsodili so jo že na kraju samem vsi dobronamerni udeleženci proslave po njenem zaključku, tudi tisti ki aktualne vlade v Sloveniji ne podpirajo, kot je Milanu Pahorju pred menoj izjavila udeleženka, ki je podčrtala, da ni pristaš Janševe vlade. 6. Bralci naj torej ocenijo, kakšni interesi so se v tej zadevi prepletali in kdo je odgovoren za vse to. 7. Namigovanja Rudija Pavšiča o začetku volilne kampanjie pa jemljem kot ugotovitev njega samega, saj je pravkar izrabil tiskovno konferenco krovne organizacije civilne družbe za samo-promocijo za nadaljevanje njegove domnevne »politične kariere«. Osebno mislim, da je slabo začel. K sreči pa to ni problem Slovencev v Italiji, pač pa le njegov problem. Damijan Terpin, deželni tajnik SSk PRIPIS UREDNIŠTVA: Tako kot Slomedia je tudi Primorski dnevnik tiskovno sporočilo gospoda Terpina v celoti objavil na svoji spletni strani. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Skrajna stiska Dan, ko so se ponovno odprla šolska vrata, 10. september, je pred leti Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za svetovni dan preprečevanja samomora. Vsak dan si na svetu 3000 ljudi vzame življenje, 60000 ljudi pa to poskusi. Ta težnja narašča tudi v EU: vsako leto naredi samomor nad 52000 ljudi, od tega je dvajset oseb med 15. in 29. letom starosti. Na svetu je samomor med tremi vodilnimi vzroki smrti pri osebah med 15. in 44. letom starosti, delež samomorov med mladostniki pa se naglo dviga. Po dokončnosti njihove odločitve ostaja le grenko vprašanje preživelih: zakaj? Leta 2006 je vrsta samomorov najstnikov pretresla hrvaško javnost. Uradni podatki so navajali 26 izvedenih samomorov najstnikov in stokrat več poskusov samomora. Nekateri strokovnjaki so bili mnenja, da sta prezaposlenost staršev in čedalje hujši pritisk na najstnike v zvezi s šolskim uspehom glavna krivca za tolikšno število samomorov. Drugi pa so opozarjali na dejstvo, da po šolah šolske psiho pedagoške službe ni in se zato mladostniki nimajo komu zaupati; ko jim breme postane neznosno, se odločijo za usodni korak. V Rusiji se je zgodilo nenavadno veliko samomorov najstnikov leta 2008. Po tem ko so o teh dogodkih podrobno poročali mediji, se je zgodilo še več samomorov na podoben način. Število samomorov v Rusiji je trikrat večje kot v svetovnem povprečju; strokovnjaki menijo, da zaradi alkoholizma, družine, posledic razpada Sovjetske zveze in pomanjkanja skrbstvenih institucij za duševno zdravje ljudi. Rusija je po številu najstniških samomorov za Beloru-sijo in Kazahstanom na tretjem mestu. Tudi Ameriško javnost je leta 2010 pretresla vrsta samomorov, ki so jih storili najstniki zaradi svoje dejanske ali domnevne istospol-ne usmerjenosti. Če se zazremo bliže, je v Italiji samomor tretji vzrok smrti med mladimi od 15. do 24. leta po prometnih nesrečah in raku. Med manj kot 25 let starimi moškimi se je odstotek samomorov od leta 1952 do leta 1995 potrojil. Slovenija pa je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja peta država na svetu po številu samomorov! Vsak dan se zgodi samomor vsakih sedemnajst ur, kar v povprečju pomeni okoli 600 ljudi vsako leto. Od tega naredi samomor od 30 do 50 mladih od 18 do 24 let. Strokovnjak za vprašanje samomorov dr. Andrej Marušič (1965-2008) je trdil, da je za najstnike, ki naredijo ali poskušajo narediti samomor, značilna kombinacija nizke samopodobe, depresije in splošnega negativnega odnosa do življenja. Dejansko je po mnenju izvedencev otroška oziroma mladostniška depresija stanje, ki ima lahko za posledico to tragično izbiro. Te depresije ni lahko opaziti. Navidezno otroku nič ne manjka, saj se zabava, čeprav se tudi jezi, včasih je zdolgočasen in se od časa do časa odmakne od dogajanja. Tako se odraslim zdi, da otrok ne more biti v depresiji, če se zabava. Izvedenci pa razlagajo, da najstnik, ko je v stanju pobitosti, skuša početi reči, ki mu bodo dale boljše počutje. Zagotovo je druženje s prijatelji ena izmed teh, saj prijatelji navadno ne postavljajo zahtev in ne delajo pritiskov, kot to počnejo starši in šola. Prijatelji znajo najstnika potolažiti. Starši naj bi skušali spoznavati, ali njihov najstniški otrok tone v depresijo. Strokovnjaki svetujejo, naj bodo pozorni zlasti na nekatere znake. Vsakdo izmed nas ima dobre in slabe dneve, če pa pri svojem otroku opažajo daljša slaba obdobja, naj bodo bolj pozorni in raziščejo vzroke zanje. Nobenega govorjenja o samomoru ali o namerah samo poškodovanja ne smejo starši spregledati, češ da otrok s tem samo iš- če pozornost. Vse tako dogajanje naj starši jemljejo resno in naj takoj poiščejo strokovno mnenje. Če se otrok zapira v svojo sobo in opušča svoje popoldanske dejavnosti, je to lahko opozorilni zvonec. Do takega obnašanja ne pride nenadoma; prav v tem je težava, saj je zaradi svoje postopnosti težko opazno. Tudi veliko manj ali veliko več otrokovega spanja kot prej je lahko znak za depresivnost in kaže na upadanje energičnosti. Če so ti znaki dolgotrajni, kličejo po zdravniškem pregledu. Čeprav v našem okolju še vztrajno gojimo težnjo, da bi zanikali razsežnost zasvojenosti vse mlajših otrok z alkoholom in drugimi snovmi, morajo starši pri svojem opazovanju otroka upoštevati tudi možnost popivanja in rabe mamil. Če se zaradi odstopanja od normalnega obnašanja sum ponavlja vsak teden, je nujno, da starši dogajanje raziščejo, kajti raba snovi, ki dajejo odvisnost, je tesno povezana z depresijo. Med opozorilne znake izvedenci prištevajo: depresijo, jezo ali sovražnost, brezupnost, izolacijo, nespečnost, izgubo apeti-ta, ukvarjanje s smrtjo, oddajanje stvari, ki jih je nekoč oseba cenila, končevanje razmerij, nenadne spremembe volje, nenadni izpadi, zloraba snovi, odsotnost iz šole, nesposobnost za vsakdanje naloge in nesposobnost smeha. Izvedenci opredeljujejo tudi različne tipe samomorilskega obnašanja. Včasih oseba samomor načrtuje vnaprej, največkrat pa gre za impulzivno dejanje, ko sta vznemirjenost in raz-draženost na višku in sama ne vidi izhoda. Navajajo tudi dejavnike, ki povečajo tveganje pri tistih najstnikih, ki so lahko potencialne žrtve samomora. Mednje prištevajo prejšnje poskuse, nedoseganje visoko postavljenih standardov samih najstnikov ali staršev, nedavne izgube drage osebe, dostopnost do orožja v hiši, zloraba substanc in pomanjkanje komunikacije - to je nezmožnost pogovora znotraj družine o svoji jezi in nelagodju - ter nasilje v družini, ki najstnika uči, da konflikte rešuješ z nasiljem. Iz tega izvajajo strokovnjaki nasvet, naj starši nikoli ne prezrejo groženj s samomorom, češ da niso resne, pač pa naj prepustijo to oceno strokovnjakom. Vsaka zloraba drog, od alkohola dalje, poveča pri otroku tveganje, da izvrši samomor. Pomembno je tudi, da starši preverjajo, ali šo se otrokove navade korenito spremenile in s tem tudi njegov način govora. Svetujejo tudi naj z otrokom spregovorijo, če so sami zaskrbljeni, saj menijo, da v otroku ne bodo z omenjanjem samomora vzbudili samomorilnih misli, pač pa se bo kvečjemu ta nevarnost zmanjšala, če o svojih skrbeh odkrito spregovorijo. Samomor je dokončno dejanje. Najstniki pa so v svoji „vsemogočni" fazi prepričani, da so nesmrtni. Psihologi so mnenja, da je treba posvečati večjo pozornost vsem poskusom samomora, čeprav je zanje jasno, da so želeli storilci le nekaj dokazati, ne pa da bi hoteli dejansko storiti samomor. (Maščevlni krik v stiski: „Bodo že videli!") Navadno se samomor odigra v zelo kratkem času, zaradi nenadnega dejavnika, ki je največkrat na videz banalen, vendar pomeni storilcu veliko travmo. Večina izvedencev meni, da je mladostnik, ki skuša narediti samomor, v tistem trenutku nesposoben primerno oceniti realnost in, čeprav načrtuje in izvaja dejanja, s katerimi se bo umoril, nima pravilne percepcije o tem, da bo dejanje, ki ga izvaja, povzročilo njegovo smrt - dokončno prenehanje njegovega bivanja. (jec) Sobota, 15. septembra 2012 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZKB - Opustitev projekta o prevzemu lastništva Hranilnice in posojilnice Vipava d.d. Strupeno ozračje botrovalo umiku iz Vipavske doline Vodstvo banke preučuje tudi možnost prodaje svojega deleža - Zamisel o čezmejni banki propadla Kot strela z jasnega je včeraj v javnost prišla vest, da je upravni svet Zadružne kraške banke sprejel sklep o opustitvi projekta za prevzem lastništva Hranilnice in posojilnice Vipava d.d. Včeraj nam žal ni uspelo priti v stik s predsednikom uprave ZKB Sergijem Stancichem, da bi izvedeli kaj več od prejetega krajšega sporočila za medije, v katerem je upravni svet naznanil konec prizadevanj za uresničitev neke čezmejne, primorske banke. Naj bralce spomnimo, da se je lani novembra izvedelo, da se slovenska banka z Opčin - Zadružna kraška banka poteguje za pridobitev večinskega, 56-odstotnega deleža v Hranilnici in posojilnici (HjP) Vipava. Tega je prodajala Kmetijska zadruga Vipava. ZKB je namreč tako kot Zadružna banka Doberdob in Sovodnje lastnica 9,9-od-stotnega lastniškega deleža vipavske hranilnice, nekaj čez 5 odstotkov pa ima v lasti družba KB 1909. Skupno imajo Slovenci iz Italije 25 odstotkov lastništva in jim je torej kot lastnikom pripadala predkupna pravica v primeru prodaje lastniških deležev. Načrti pa se niso iztekli, saj se je skupina malih delničarjev, ki ima 19-odsto-tni lastniški delež, takrat uprla, češ da bi tako hranilnica prišla v tuje roke in da bi jo banka poslala celo v likvidacijo. Namigovali so tudi na dejstvo, da naj bi »novi lastniki« poslali sedanje uslužbence domov in na njihova mesta postavili svoje. Po začetnem presenečenju so pri ZKB zagotovili, da so njihovi načrti povsem različni in da se zavzemajo za konstruktivne in realno izvedljive rešitve, ki bodo zadovoljevale interese vseh delničarjev HiP. Zamisel o čezmejni banki, ki bi ljudem omogočala, da nemoteno poslujejo po širšem italijanskem in slovenskem prostoru in torej spodbudila skupen primorski gospodarski prostor, ni prodrla. V svojem tiskovnem sporočilu navaja upravni svet več razlogov za tako odločitev. »K najpomembnejšim prav gotovo prištevamo strupeno ozračje, ki trenutno prevladuje na Vipavskem. Obenem pa vodstvo banke konkretno preučuje možnost prodaje svojega deleža in posledične popolne opustitve poslovnih interesov v Vipavski dolini,« lahko z grenkobo ugotavljamo. V sporočilu sicer opozarjajo, da pa ostaja projekt o odprtju poslovalnic in prodoru na slovensko tržišče še vedno med strateškimi prioritetami. (sas) ZKB si ne bo več prizadevala za odkup vipavske HiP kroma APrimorski ~ dnevnik IMU: Ater bo Občini izplačal enako vsoto kot leta 2008 Davek IMU še dalje buri duhove tudi na Tržaškem. Tržaška občinska uprava je včeraj izdala tiskovno sporočilo in s tem v zvezi pojasnila oziroma demantirala nekatere govorice, ki so se pojavljale v javnosti. Novi občinski davek na nepremičnine ne bo oškodoval ustanove Ater, ki kot znano skrbi za ljudska stanovanja, v katerih živijo predvsem manj premožni občani. Kot so pojasnili v občinskem računovodstvu, bo Ater letos plačal isto vsoto, ki jo je plačal leta 2008, ko je bil še v veljavi davek ICI. Da bi ji prišla na roko, je namreč Občina Trst za tovrstne gradnje določila količnik v višini 7,6 tisočink. Problem predstavlja odločitev ustanove ATER, da bo od predvidenega količnika odštela tisti del (3,8 tisočinke), ki jih Občina Trst mora izplačati državi. Kot so še zapisali v tiskovnem sporočilu, je občinski davek na nepremičnine po mnenju marsikoga vreden kritike in med večino prebivalstva nepriljubljen: ne gre pa pozabiti, da lahko občina ravno s prilivom teh sredstev zagotovi prebivalstvu nekatere pomembne usluge. Brez tega denarja bi težko poskrbela za svoje otroške jasli in vrtce, domove za starejše občane, vzdrževanje občinskih stavb. ZDRAVSTVO - Zdravnik Marino Andolina o svoji bitki za matične celice »Vsak dan prejemam nešteto pozivov, a se nisem nikoli počutil tako osamljenega« Z leve Andolina, Ferrero in Saulle kroma V italijanski javnosti ponovno burijo duhove matične celice in njihova uporaba v zdravljenju nekaterih hudih, predvsem genetskih, bolezni. Zaslugo ali krivdo (odvisno pač od zornega kota) nosi tržaški zdravnik Marino Andolina. »V tem času prejemam nešteto telefonskih pozivov in elektronskih sporočil, a se nisem nikoli počutil tako osamljenega,« pravi tržaški zdravnik in v isti sapi zaprosi, naj mu navzoči oprostijo nekoliko patetični uvod. Andolina se je tokrat znašel v vrtincu polemik zaradi svojega delovanja v bolnici v Brescii, kjer je 27-mesečno deklico Celeste, ki boleha za spinalno mišično atrofijo (SMA 1), zdravil z matičnimi celicami. Terapijo je bil začel že v tržaški bolnišnici Burlo Garofolo, a so jo prekinili »varuhi inkvizicije«, zato jo je nadaljeval v Brescii, kjer pa so posegli inšpektorji zdravstvenega mini- SERTUBI - Pooblaščeni upravitelj na včerajšnjem srečanju s sindikati Fiom, Fim in Uilm Montesi: Družba Jindal Italia ne namerava prodati tržaške tovarne Vodstvo družbe Sertubi Jindal je zanikalo, da bi družba razmišljala o prodaji tržaške tovarne, ki proizvaja železne cevi, izkoriščajoč plavže škedenjske železarne. Tako sta povedala pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Italia Leonardo Montesi in direktor tržaške tovarne Mas-similiano Iuvara, ko sta se včeraj dopoldne na sedežu združenja tržaških indu-strialcev srečala s predstavniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm. Srečanje je trajalo kar 4 ure. Kot so povedali udeleženci, je šlo za zelo napeto in naporno soočenje, na katerem so voditelji tržaškega obrata v bistvu deman-tirali novico, ki je krožila v zadnjih dneh, po kateri naj bi se indijska multinacio-nalka nameravala umakniti iz tovarne Sertubi. Zadeva ni od muh, saj je v tovarni zaposlenih 208 ljudi, od katerih je sicer kar 180 že dalj časa v dopolnilni blagajni. Montesi in Iuvara pa sta potrdila, da družba Jindal razmišlja o temeljitem preustroju svoje prisotnosti v Trstu. Kaj to v resnici pomeni, nista jasneje obrazložila. Spomnimo naj, da se je svoj čas go- vorilo celo o možnosti, da bi indijska mul-tinacionalka prevzela škedenjsko železarno. Montesi in Iuvara sta povedala, da bo o zadevi odločal upravni svet družbe Jindal Italia na svoji seji v torek, 18. t. m., v Milanu. Sicer pa sta pristavila, da družba razmišlja o možnosti, kako bi dopolnila skromne dohodke vpisanih v dopolnilno blagajno. Sindikati so nove informacije sprejeli z olajšanjem, a tudi z veliko previdnostjo. »Brez dlak na jeziku naj povem, da Montesiju ne moremo popolnoma zaupati, saj je že večkrat brez jasnejših utemeljitev spremenil svoja stališča,« nam je povedal pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini na koncu sindikalne skupščine, na kateri so se delavci Sertu-bi zbrali včeraj popoldne v menzi tovarne. Na skupščini so delavci sklenili, da prekinejo stavko, ki se je vlekla ves ta teden. To v znak dobre volje pred torkovo sejo upravnega sveta družbe Jindal Italia. V torek zvečer pa se bodo delavci znova zbrali skupščini, da bi ocenili odločitve indijske multinacionalke. Delavci pred glavnim vhodom tovarne Sertubi kroma strstva in italijanske agencije za zdravila (AI-FA) ter jo ponovno prekinili. Zakaj? Andolina pravi, da predstavlja izvirni greh evropska direktiva, ki je matične celice izenačila z zdravili: to pomeni, da morajo celice skozi desetletno eksperimentiranje. Direktivo naj bi »navdihnile« farmacevtske multinacionalke, ki so se zbale, da bi večja uporaba matičnih celic zmanjšala njihove prihodke. »Po mojem mnenju bomo v bodoče tri četrt bolezni zdravili s temi celicami. Te pa bodo postale doping nove generacije: to lahko povem iz osebne izkušnje, saj sem celico preizkusil tudi na sebi ... in od takrat je ena moja mišica večja od druge.« Dekret nekdanje ministrice za zdravstvo Turco, veljavo katerega je leta 2008 podaljšal njen kolega Fazio, pa v specifičnih primerih dovoljuje uporabo celic tudi mimo določil evropske direktive: bolnika z neozdravljivo boleznijo, za katere ni drugih preverjenih metod zdravljenja, lahko ob soglasju etičnega odbora bolnice in spoštovanju posebnega pravilnika zdravimo tudi z matičnimi celicami. Andolina se je pri Celestini terapiji skliceval na ta dekret, za katerega pa se pri agenciji AIFA delajo, da ne obstaja. Beneško sodišče, na katerega so se po prekinitvi terapije obrnili njeni starši, je zdravljenje odobrilo: čeprav ni še znanstvene dokumentacije, ki bi potrdila njeno učinkovitost, je iz priložene zdravniške dokumentacije očitno, da so matične celice izboljšale zdravstveno stanje male Celeste oziroma zaustavile napredovanje bolezni. Enako je v podobnem primeru določilo tudi sodišče v Catanii, deželno upravno sodišče (TAR) v Lombardiji pa je odredilo, da morajo o ustreznosti uporabe matičnih celic odločati posamezna sodišča. Vsak pacient, ki želi tovrstno terapijo, se mora torej obrniti na pristojno sodišče, kar ustvarja razlike med bolniki, saj si vsi tega ne morejo privoščiti, opozarja Andolina. Zaradi tega in drugih nedorečenosti se je Stranka komunistične prenove (Andolina jo zastopa v tržaškem občinskem svetu) odločila za državno akcijo. Njen tajnik Paolo Ferrero je na včerajšnjem srečanju dejal, da od predsednika senatne komisije za zdravje Ignazia Marina pričakuje, da prisluhne tudi kolegu Marinu Andolini. A tudi, da vsi spoštujejo vladne dekrete; če obstajajo kake nedorečenosti, pa jih je treba rešiti. (pd) 6 Četrtek, 13. septembra 2012 TRST / ŠOLSTVO - Po podatkih Urada za slovenske šole, Občine Trst in šol V vrtcih in šolah na Tržaškem letos 2518 otrok, učencev in dijakov V državnih šolah 2404, v občinskih vrtcih 114 - Porast v vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah, padec na višjih šolah Tako državne kot občinske otroške vrtce in šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom v pravkar začetem šolskem letu 2012/2013 obiskuje 2518 otrok, učencev in dijakov. To je letošnja »bera« glede slovenskih šol v Italiji, kjer se beleži napredovanje. Državne vrtce in šole namreč obiskuje 2404 otrok, učencev in dijakov, kar je 72 več kot lani, ko jih je bilo 2332, tem pa je treba dodati še 114 otrok, ki obiskujejo slovenske oddelke občinskih vrtcev v občinah Trst in Devin-Nabrežina. Podatke o državnih vrtcih in šolah smo pridobili v Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, kjer je treba opozoriti, da zaradi nekaterih prepisov oz. prestopov iz ene šole v drugo, do katerih je prišlo v teku poletja oz. utegne priti tudi v teku jeseni, se številke za posamezne šole morda ne ujemajo popolnoma. Podatke o občinskih vrtcih pa smo prejeli v pristojnem uradu Občine Trst in v šempolajskem vrtcu. Pričnimo z vrtci. Vseh otrok v slovenskih državnih vrtcih je 571 (lani 536), h katerim je treba prišteti še 114 otrok iz občinskih vrtcev, s katerimi to število naraste na 685. Največ - 180 - jih obiskuje šest vrtcev, ki delujejo v okviru nove Večstopenjske šole na Opčinah. Po številu otrok v vrtcih pa je druga najbolj številčna Večstopenjska šola v Dolini s 125 malčki, sledijo trije vrtci v okviru nabrežinske večstopenjske šole, ki jih obiskuje 81 otrok. 79 otrok šteje populacija treh vrtcev šentjakobske večstopenjske šole, medtem ko vrtca, ki delujeta v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu, obiskuje letos 45 otrok. Kot že rečeno, je treba tem številkam prišteti še 114 otrok, ki obiskujejo tri slovenske občinske vrtce v Občini Trst in en vrtec v Občini Devin-Nabreži-na. V Trstu je, kot znano, prišlo do odprtja novega slovenskega oddelka vrtca Oblak Niko v Dijaškem domu, tako da je zdaj tam kar petdeset otrok: drugih 25 jih obiskuje vrtec pri Sv. Ivanu, 16 pa slovenski oddelek vrtca Modri delfin na Greti. K tem je treba prišteti še 23 malčkov, ki letos obiskujejo občinski otroški vrtec v Šempola-ju v Občini Devin-Nabrežina. Osnovnošolcev je letos 893 (lani 866), primat pa ima tudi v tem primeru openska večstopenjska šola z 249 učenci. Na drugem mestu je prav tako dolinski večstopenjski zavod s 193 osnovnošolci, sledi pa mu šola Bartol s 187 učenci. Osnovne šole nabrežinskega večstopenjskega zavoda obiskuje letos 174 učencev, pri Sv. Jakobu pa imajo 90 osnovnošolcev. Nižje srednje šole obiskuje letos 442 dijakov (lani 405), tu pa prav tako prednja- či NSŠ Srečka Kosovela z Opčin in Prose-ka s 181 dijaki, za njo pa je NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare s 114 dijaki. Na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini imajo letos 77 dijakov, na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini 46, na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu pa 24 dijakov. Med večstopenjskimi šolami je zopet najštevilčnejša novoustanovljena openska šola s 610 učenci in dijaki, prav tako novoustanovljena dolinska večstopenjska šola jih ima 364, šola Bartol 346, nova nabre-žinska večstopenjska šola 332, šentjakobska pa 193 učencev in dijakov. Kaj pa višje srednje šole? Dijakov, ki jih letos obiskujejo, je 498, medtem ko jih je bilo lani 525. Občuten padec so zabeležili predvsem na Humanističnem in druž-beno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, ki je lani štel sto dijakov, letos pa jih je 82, medtem ko jih Tehniški zavod Žige Zoisa šteje 84 (lani 90). Število dijakov na Liceju Franceta Prešerna in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana se v bistvu ni spremenilo: prvega obiskuje 228 dijakov (lani 229), drugega pa 104 dijaki (lani 106). (iž) Začetek pouka na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu kroma TRIESTE NEXT - Priprave na salon inovativnosti in znanosti, ki bo od 28. do 30. t. m. v Trstu Ambiciozni načrt se postopoma uresničuje ob sodelovanju vseh zainteresiranih dejavnikov Udeleženci včerajšnje tiskovne konference v muzeju Revoltella kroma Potem ko je tržaški dogodek leta, znanstveni festival Trieste Next, pred dnevi tržaški župan Roberto Cosolini predstavil v Milanu in Ljubljani, je več o tem dogodku včeraj dopoldne spregovoril še pred tržaškim občinstvom. V nabito polnem avditoriju muzeja Revoltella smo lahko še enkrat slišali, da si Trst prizadeva doseči še dejavnejše udejstvovanje tržaške znanstvene sfere v mednarodnem znanstvenem kontekstu. S projektom Trieste Next, ki bo letos doživel prvo izvedbo, se bo naše mesto za tri dni prelevilo v stičišče znanosti, podjetništva in ljudi, je dejal župan Cosolini in dodal, da se bo letos vse vrtelo okrog varne hrane in novih meja v prehranjevanju. Pri realizaciji ambicioznega projekta, ki so ga lansirale tržaška Občina, Univerza v Trstu in založba Nordesteuropa, sodelujejo še številne druge institucije: Dežela FJK, Pokrajina Trst, tržaška Trgovinska zbornica, Znanstveni park v Padričah, Sissa in odbor za kandidaturo Benetk (in severovzhodnih krajev) za evropsko prestolnico kulture BAZOVICA - Še o nedeljski proslavi Slovenci pri DS obsojajo politično zlorabo incidenta Slovenski izvoljeni predstavniki Demokratske stranke so na četrtkovi skupščini na Opčinah med drugim obravnavali tudi neljube dogodke, ki so se pripetili ob nedeljski osrednji proslavi v spomin na Bazoviške junake. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak nastopala v Bazovici kot predstavnica slovenske vlade in torej same Republike Slovenije in ravno zaradi tega je obžalovanja in obsodbe vredno, da je do žvižganja sploh prišlo. Pričakovali bi, da bi se udeleženci proslave, tudi tisti, ki prihajajo iz Republike Slovenije, zavedali simbolnega pomena, ki ga ima ta proslava za celotno slovensko narodno skupnost v Italiji. »Slovenski izvoljeni predstavniki DS hkrati obžalujemo,« piše še v sporočilu, »da se je nedeljski dogodek spremenil v priložnost za nizke politične polemike in udarce znotraj same manjšine. Bazovica je bila v teku let priložnost, ko so se vse komponente manjšine, ne glede na razlike med njimi, zbrale ob spomeniku štirim junakom, ki so dali življenje, da lahko danes tu mi sploh obstajamo in imamo možnost, da se opredeljujemo v politično plu- ralni in svobodni družbi. Odboru za proslavo Bazoviških junakov gre vsa zahvala in podpora za vestno delo, ki ga je v vseh teh letih opravil, da bi Bazovica bila združevalni moment. Odboru gre kvečjemu dati vso pomoč, da bi Bazovica ostala tudi v prihodnosti svetel moment množične in občutene udeležbe, upoštevajoč sorazmerno manjšo prisotnost ljudi na letošnji proslavi. Gre za znak, ki ga vsekakor ne gre zanemariti in ki naj bo v razmislek vsem nam. Vse komponente slovenske manjšine svarimo, naj ne bi uporabljale bazoviške proslave v polemične in predvolilne namene; v tem smislu se nam zdijo nesprejemljiva in žaljiva predvsem namigovanja deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina, ki posredno zvrača odgovornost na organizatorje, na SKGZ in na njenega predsednika. Slovenski izvoljeni predstavniki DS upamo in se bomo trudili, da se bo lahko, ob odgovornem ravnanju vseh manjšinskih komponent, ohranilo tisti bazoviški duh, na katerega je lahko vsako leto ob začetku septembra naša skupnost računala in ki je še kako potreben, upoštevajoč nelahke čase, v katerih živimo,« se zaključuje nota za tisk. VREME - Včeraj opoldne na Trgu Liberta Burja podrla stoletni kostanj Po nalivih v noči n četrtek je včeraj v Trstu zapihala močna burja. Kot so ugotovili na tržaški meteorološki postaji, so posamezni sunki dosegli 99 kilometrov na uro. Burja je tako včeraj opoldne podrla enega od stoletnih dreves na Trgu Liberta pri glavni tržaški želežniški postaji. Ni manjkalo dosti, da bi prišlo do prave tragedije, saj je 10 metrov visok kostanj »obležal« na drugem drevesu tik nad klopco, na kateri je sedelo nekaj ljudi. Med padcem je poškodoval tudi steber javne razsvetljave. 2019. Prav uspešno sodelovanje med različnimi institucijami je na včerajšnji predstavitvi pohvalil rektor tržaške Univerze Francesco Peroni, ki je priznal, da se mu je sprva ta projekt zdel preveč ambiciozen, s časom pa je začel verjeti vanj. Še več. Po začetnem oklevanju je rektor zdaj prepričan, da bo izvedba dogodka pokazala, kako je sodelovanje med različnimi institucijami mogoče in ne zgolj utopija. O znanstveni duši našega mesta ter o potrebi po povezovanju z drugimi kraji in mesti pa je včeraj govoril Filiber-to Zovico, ki je mnenja, da je v teh kriznih časih še kako pomemben interaktivni segment številnih subjektov. Sicer se govorniki na včerajšnji uradni predstavitvi niso ustavljali pri programu prireditve, ki je zares raznolik in pester, pa vendar bomo na tem mestu na kratko pregledali vsebine. Dogajalo se bo med 28. in 30. septembrom, v treh dneh pa bo na sporedu več kot 150 dogodkov, ki jih bo oblikovalo 200 uglednih strokovnjakov različnih poklicnih profilov. Ti bodo govorili o hrani nasploh, prehrambeni varnosti, uporabi GMO (gensko sprememnjenih organizmov), inovacijah v kmetijsko-živilski industriji, ne-vroznanosti, vplivu prehrane na zdravje in prehrambenih motnjah. Za celoten dogodek bo značilen multidisciplinarni pristop, ki bo tudi laikom omogočil, da bodo bolje razumeli znanstveno kulturo. Zanimivo bo soočenje med italijanskim in slovenskim ministrom za šolstvo, univerzo in raziskovanje Francescom Pro-fumom in Žigo Turkom, o ženskah in znanosti bo spregovorila svetovno znana virologinja Ilaria Capua, prisluhniti bo mogoče predavanjem o zdravem prehranjevanju in hrani, ki prepotuje ogromno kilometrov, preden pride do nas. Cel kup zanimivih pobud pa bo namenjenih tudi otrokom. Ti se bodo v treh dneh lahko udeležili številnih dejavnosti, na katerih bodo spoznali, kaj pravzaprav znanost je in kakšna je njena vloga danes. Trieste Next bo odličen promotor veselja do raziskovanja in znanosti, je včeraj še dejal župan Cosolini, ki je napovedal tudi osrednjo temo druge izvedbe znanstvenega festivala Trieste Next. Prihodnje leto naj bi znanstveniki z različnih koncev sveta razpravljali o vodi. Za vse tiste, ki bi jih zanimal znanstveni dogodek, ki je že dodobra zapolnil tržaške hotelske zmogljivosti, naj povemo, da je vse podrobne informacije o programu mogoče dobiti na spletni strani www.triestenext.it. Skoraj vsi dogodki bodo brezplačni. (sč) / ŠPORT Sobota, 15. septembra 2012 7 VZS MITJA ČUK - Poletni obisk središča za dnevno varstvo Na Kontovelu prebiva velika družina enkratnih ljudi Z vzgojitelji se 14 gojencev posveča športu, gledališki dejavnosti, umetnosti, tkanju, ustvarjanju z lesom... Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk ima že sedem let sedež na Kontovelu, na cesti, ki pelje v staro vas. V središču za dnevno varstvo oseb s posebnimi potrebami oz. oseb z motnjo v duševnem razvoju se vsak dan, od 8. do 17. ure, nekaj dogaja. Da ne bo dolgčas namreč poskrbijo Andrej, Patrik, Roberto, Francesca, Patri-zia, Maura, Tanja, Lorenzo, Fabio, Sandro, Giuliano, Adriano in Gabriella (septembra pa se jim je pridružil še Roberto). »To so gojenci našega središča, ki so stari od 18 do 60 let,« nam jih ob našem avgustovskem obisku predstavi koordinator centra Marko Švab. Kljub poletni vročini - Robi nam hiti povedati, da je temperatura segla že preko 30 stopinj - je v centru kar prijetno. Središče na Kontovelu Sredi radovednih pogledov gojencev se z Markom pogovarjava o delovanju VZS Mitja Čuk. Središče, ki ga vodi ravnateljica Stanislava Sosič, je dejavno že 25 let, na nov sedež na Kontovelu pa so se preselili pred sedmimi leti, potem ko so bili prej že na Opčinah, na Colu in v Dolini, »kakor nomadi.« Dnevni center je odprt skozi vse leto razen ob sobotah in nedeljah, ko so gojenci doma z družino, in pa ob velikem šmarnu ter za božič. Enkrat na leto pa sameva kar teden dni, saj se vzgojitelji in gojenci podajo na letovanje - tudi letos se bodo prihodnji teden odpeljali na hlad v Kranjsko goro. Na Kontovelu imajo gojenci in njihovi vzgojitelji na razpolago kuhinjo (»in tudi kuharico, ki skrbi, da nismo lačni«) in jedilnico, v spodnjih prostorih pa je celo manjša telovadnica, »kjer pilimo kondici-jo na tapis roulantu, saj predstavlja prekomerna telesna teža precej težav za naše goste.«. V sosednji stavbi pa so v glavnem prostori, ki so namenjeni delavnicam - se pravi gledališki, mizarski, likovni in tisti za tkanje. Tu stranišč ne manjka, saj je stavba nekoč gostila javno kopališče. Gojenci pa se lahko izživljajo tudi na dvorišču in vrtu, kjer so tudi letos poleti posadili dišavnice in cvetje, nato pa sledili njihovi rasti. Kdo pa so gojenci? Center vsakodnevno obiskujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki potrebujejo pomoč za svoj razvoj. Te težave se kažejo v različnih pojavnostih in stopnjah, tako da zahtevajo terapije za spodbujanje razvoja, izobraževanje ter podporo, ki je prilagojena seveda njihovim potrebam za vključevanje v družbo. »Naši gojenci so povečini moškega spola. Slovencev je le pet, kljub temu pa potekajo dejavnosti v slovenskem jeziku oziroma vzgojitelji poskrbimo še za italijanski prevod,« pravi Marko, ki je s Sandijem, Danijelom, Danijelom, Eriko in Melito član dobro uigrane in energične ekipe vzgojiteljev. »Enkrat mesečno se sestanemo in se pogovorimo o delu, o tem, kako poteka, kje se zatika, analiziramo težave in sproti določamo smernice za delo in snujemo programe.« Vzgo- Košarkarska ekipa gojencev na košarkarskem turnirju Zmagajmo vsi, spodaj pa proslavljanje zmage na specialni olimpijadi in gledališki nastop Barvane klape v okviru vsakoletnega srečanja fESTINVALOp jitelji se z dvema rumenima kombijema vsako jutro odpeljejo po gojence na njihove domove in jih ob koncu dneva spet zapeljejo domov. Središče ponuja torej staršem neprecenljivo pomoč in jih nekoliko razbremenjuje. Posebne ... športne • II VI v vt in gledališke veščine Vsakoletna stalnica delovanja VZS Mitja Čuk je Mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi, pri katerem sodelujejo tako ekipe oseb s posebnimi potrebami iz Slovenije kot iz Italije, pa tudi osnovnošolska mladina. »Turnir velja za trenutek integracije med gojenci središča in učenci. Z medsebojnim druženjem lahko namreč spoznajo drugačne načine življenja ter se znebijo predsodkov in stereotipov.« Prav tako pomembno za integracijo je tudi mednarodno gledališko srečanje fESTINVALOp, ki združuje več gledaliških skupin oseb s posebnimi potrebami. »Našo gledališko skupino, ki se imenuje Barvana Klapa vodi vzgojiteljica Melita Malalan. Letos smo se občinstvu predstavili z muzikalom Miš Maš. Pri uglasbitvi in petju nam je veliko pomagala pevka Martina Feri.« Z muzikalom so nastopili že osemkrat po Sloveniji, večkrat so bili tudi v gosteh na raznih osnovnih šolah ali pa po domovih za starejše občane, pa seveda »Gledališče je igra, veselje, jok, mir. Gledališče so barve, gledališče je življenje... to ste vi... to smo mi!« zavodih za osebe s posebnimi potrebami. »Z željo, da bi približali drugačnost družbi in družbo drugačnosti. In, kaže, da nam uspeva, saj se je vsakič na nastopih zbralo številno občinstvo... « Ustvarjanje ... z žago, statvami in barvami Dan v centru oz. izven njega je kar se da pester. Enkrat tedensko se gojenci odpeljejo na košarkarske treninge v športno palačo Palatrieste, ob tem pa vadijo tudi splošno motoriko na Kontovelu, balinajo v Sežani in plavajo v bazenu na Alturi. Sicer pa je šport ena izmed pomembnejših dejavnosti, tako da se gojenci vsako leto udeležujejo tudi specialne olimpijade - to je športnih iger, ki ob športu združujejo socialne in kulturne aktivnosti. Seveda pa gojijo tudi svojo kreativno žilico in vsako leto priredijo likovno razstavo. Letos bo to oktobra in posvečena bo slikarju Lojzetu Spacalu in Krasu. V pritličnih prostorih smo lahko pokukali nji- hove umetnine, večje in manjše slike, ki jih dan za dnem pridno dopolnjujejo, tako da bodo oktobra nared. »To je Spacal po naše ... Najpomembnejše pa je, da obiskovalci razstave vidijo, kaj vsega zmorejo naši varovanci.« Da jim marsikaj uspe ustvariti, pa smo se lahko prepričali tudi ob našem obisku, ko so nas pospremili na ogled prostorov, kjer vsak dan potekajo delavnice. Gojenci se posvečajo obdelavi lesa v mi- »Barve so magične. Barve so sreča. Mavrične barve barvajo naša srca. Mislim, mislim in se tolažim. Glasba odmeva moje želje in mavrica zapleše v magiji in veselju. To je moja poezija... to sem jaz Franci.« li - češejo jo, čistijo in jahajo. »Nekateri so se na začetku bali celo dotika, po dveh letih terapije, pa so s konjem vzpostavili odličen filing Povsem se mu prepuščajo, kar je zelo spodbudno.« Enostavno jih moraš imeti rad Osebe s posebnimi potrebami imajo take potrebe, kakor jih imamo tudi ostali, vendar pri vsakem koraku potrebujejo pomoč in podporo. Predvsem pri šolskem usposabljanju, usposabljanju za kolikor toliko normalno življenje, pri razvijanju svojih sposobnosti in pri vključevanju v družbo, za večjo samostojnost pri vsakdanjih opravilih, da bi bilo njihovo življenje kljub vsemu kakovostno. Družba pa jih še vedno ne pozna in ne ve, da ti te osebe lahko res veliko dajo, pravi Marko. »Dan za dnem jih spozna- zarski delavnici - sestavili so že veliko pručk, obešalnikov in raznoraznih koristnih pripomočkov. Na treh statvah v sklopu delavnice tkanja pridno ustvarjajo šale, ovratnice in pa torbice, v okviru likovne delavnice pa dajo duška svoji domišljiji, ki krasi vse stene središča. Pri tem so jim na pomoč priskočili tudi prijatelji -likovnica gospa Dolce, izvedenec v obdelovanju lesa Rino Destri in pa ustvarjalka Magda Tavčar. Poletno bivanje v centru je sicer bolj usmerjeno v spoznavanje narave, sprehodom, izletom in obiskom razstav (letos so si med drugim ogledali že tisti v vili Ma-nin in miramarskih konjušnicah). Seveda pa ne gre pozabiti na morje, saj se gojenci dvakrat tedensko odpeljejo v Ankaran, kjer je kopanje veliko bolj primerno zanje kakor v Sesljanu. Pa še to velja zabeležiti: enkrat tedensko se gojenci posvečajo tudi hipoterapiji, to je dejavnosti, ki se dogaja na konju oz. s konjem. Zapeljejo se v Repen, kjer jih pričaka domačinka, ki ima konja. Mladi in manj mladi s posebnimi potrebami se povsem predajo veliki živa- vamo, točno vemo, katere so njihove težave in kako jih lahko premostimo oz. kako z njimi sobivamo.« Nedvomno so te osebe enkratni prijatelji, s katerimi spleteš izreden odnos. »Saj smo kot velika družina, navežeš se Skupaj delimo dobre in slabe čase, skupaj se smejimo in se tolažimo. Imamo se radi.« Marko pravi, da ti dajo osebe s posebnimi potrebami veliko zadoščenj: če si prizadevaš, če vztrajaš, je trud tudi poplačan z rezultati. »Pred leti smo celo uprizorili gledališko igrico, ki jo je napisala gojenka Francesca.« Zelo prijazni so in hkrati zelo radovedni. Zanima jih, o čem se z Markom pogovarjava in tudi oni bi radi sodelovali, tudi oni nam bi radi kaj povedali. S Patrikom sva tako že postala prijatelja, Andrej mi pove, da je na specialni olimpijadi tekmoval v teku in da mu je bilo v velik užitek, Pa-trizia mi ponudi kavo (sicer bi jo rada še sama pila) in pri tem še zapoje pesmico o njej, Robi pa se huduje, da se že vse življenje uči eno in isto pesmico. Tisto ... tisto ... tisto o barčici! Sara Sternad Pesniki in pesnice za mir na Rilkejevi pešpoti Združenja Penombre, Versitudine, Fare Poesia in Il pane e le rose iz Trsta vabijo na sedmo izvedbo pobude Pesniki in pesnice za mir na Rilkejevi pešpoti. Tokratna izvedba bo posvečena Alini Bonar Diačuk, 32-letni ukrajinski državljanki, ki si je 16. aprila med domnevno nezakonitim pridržanjem vzela življenje. Po včerajšnji spominski svečanosti na tržaškem pokopališču se bodo danes pesniki zbrali ob 10. uri na Ril-kejevi pešpoti v Devinu za pesniški sprehod do 13. ure, ob 17. uri pa se bodo zbrali v Ljudskem domu Gramsci na Pončani na debati o sodobni krizi in samomorih. Prošnje za prispevke iz deželnega sklada za družine Socialna služba socialnega okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) obvešča, da je bil finansi-ran deželni sklad za družine, namenjen znižanju mesečnin otroških jasli v šolskem letu 2011/2012. Socialna služba obvešča obenem, da bo poskrbela za izplačilo prispevkov družinam s stalnim prebivališčem v občinah. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na spletnih straneh občin socialnega okraja in na sedežu Socialne službe okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 pri Sesljanu. Prosilci morajo do 30. novembra na protokolu Občine Devin-Nabrežina vložiti prošnjo, veljavno izjavo ISEE o dohodkih nižjih od 35 tisoč evrov in fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. Urad je odprt za javnost ob petkih od 8.30 do 10.30 (tel. 040/2017386387). Od hladne vojne do danes ... v središču Toti Včeraj smo zabeležili novico o odprtju fotografske razstave o rojstvu in razvoju Evropske unije L'Italia in Europa - L'Europa in Italia. Storia dell'integrazione europea in 250 scatti. Organizatorji so na vrat na nos spremenili lokacijo razstave, ki si jo boste lahko že od danes ogledali v dvorani rekreacijskega središča Toti v Ul. del Castello 1 pri Sv. Ju-stu (in ne v razstavni dvorani v Ul. Capitelli). Znanstveni vikend v Grljanu Danes in jutri bo Znanstveni ima-ginarij, interaktivni muzej v Grljanu, odprt med 15. in 20. uro. Obiskovalcem bodo na voljo interaktivne igre Fenomena ter ogled planetari-ja. Med ogledom pa bodo spoznali marsikatero znanstveno skrivnost, zakon fizike ali kemije. Na ogled je še vedno multimedijska razstava Altromare: una crociera sott'acqua posvečena morskim prebivalcem. Za informacije je na voljo spletna stran www.immaginarioscientifico.it. Trst kot Taranto? Okoljevarstveno združenje Nosmog Onlus prireja danes ob 17. uri v pi-ceriji Bella Trieste v Ul. Pane Bianco 96 v Škednju srečanje s pomenljivim naslovom Trst kot Taranto? Beseda bo tekla seveda o škedenjski železarni, glavni gost bo urednik mesečnika Terra Emanuele Giordana. Park devinskega princa Kdor se bo danes in jutri mudil v Devinu, naj izkoristi priložnost in si ogleda (izjemoma) javnosti odprt del zasebnega parka devinskega princa. Sejem iznajdljivosti in umetnosti na Malem trgu Na Malem trgu za tržaškim županstvom bo hobistično združenje iz Trsta danes izjemoma priredilo »sejem umetnosti in iznajdljivosti«. Radovedneži se bodo lahko sprehajali med najrazličnejšo ponudbo od 8. do 18. ure. 8 Sobota, 15. septembra 2012 TRST / MEDJEVAS - Na sporedu bo od 5. do 7. oktobra V teku priprave na 5. izvedbo praznika Konji in vonjave mošta V Medjevasi so že v polnem teku priprave na 5. praznik Konji in vonjave mošta, ki se bo odvijal od petka, 5., do nedelje, 7. oktobra. Organizatorji letošnje prireditve so kot običajno Slovensko športno kulturno društvo Timava Medjevas - Štivan, Jus Medjevas in Vaška skupnost Medjevas. Prireditev podpirajo Občina Devin Nabrežina, Pokrajina Trst in Dežela FJK. Kulturno-rekreacijska in enoga-stronomska priredtev je v prvih štirih letih svojega obstoja prerasla v enega večjih in najbolj priljubljenih dogodkov v devinsko-nabrežinski občini in sploh v tržaški pokrajini. Konji in vonjave mošta je praznik, na katerem se ob eno-gastronomski ponudbi tipičnih kmetijskih in kraških proizvodov in prisotnosti velikega števila konjev zvrstijo številne kulturne prireditve s koncerti in nastopi, na voljo obiskovalcev pa so tudi razstave, ljudske igre, ekskurzije, vožnja s konjskimi vpregami, ježa in veliko drugega. Otroci bodo ob ježi lahko preizkusili mehanskega bika, tek z vrečami in ciljanje s fračami. Najbolj zanimive pa so prav gotovo konjske igre, ki bodo tudi letos popestrile tako sobotni kot nedeljski program. Praznik je primeren predvsem za družine, ki lalhko v neposrednem stiku z naravo uživajo pristnost in lepoto življenja na podeželju. Domačini iz Medjevasi in Štivana Včeraj danes Danes, SOBOTA, 15. septembra 2012 NIKODEM Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.31 - Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 18.34 Jutri, NEDELJA, 16. septembra 2012 LJUDMILA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1007,4 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, veter 44-82 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 15. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - Mednarodni filmski festival »I mille occhi«. CINECITY - 15.00, 18.15, 20.30, 21.30 »Il so v teh dneh že začeli s pripravljanjem prizorišča, saj je organizacija praznika, na katerem so prisotne tudi živali, v tem primeru konji, zelo zahtevna. Konjem je treba sicer zagotoviti ustrezno namestitev, obiskovalcem pa predvsem varnost, pri čemer je nujno treba upoštevati vse strožje predpise. Na križišču v Štivanu (glej fotografijo) opozarjata na prihajajoči praznik ogromna podkev in slika s konjem in grozdom. cavaliere oscuro - Il ritorno«; 15.30, 17.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00, 22.00 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »The bourne legacy«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Ribelle - The brave«; 15.10, 17.30 »Ribelle - The brave 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 20.30 »Monsieur Lazhar«; 18.10, 22.10 »The bourne legacy«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E'stato il figlio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli equilibristi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. KOPER - PLANET TUŠ - 12.10, 16.00, 18.10 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 10.55, 12.00, 15.15, 16.20, 17.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 13.05, 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 20.30, 23.25 »Bour-nova zapuščina«; 14.10, 18.30 »Paranorman 3D«; 11.20, 13.10, 15.00, 16.50 »Loti (sinhro.)«; 20.20, 22.40 »V iskanju pravice«; 20.50, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Straža«; 19.00 »Histerija«; 21.00, 23.10 »Paranorman«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 15.15, 18.30 »Ribelle - The brave«; 16.50, 20.20 »Ribelle - The brave 3D«; Dvorana 2: 15.15, 16.40, 20.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pietà«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«; 22.15 »Shark«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00, 22.10 »Bella addormentata«; Dvorana 3: 16.45, 18.30 »Ribelle - The brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »The bourne legacy«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »E'stato il figlio«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za š.l. 2012/13. Informacije na tajništvu v Trstu, ul. Montor-sino 2, pon-čet 9.00-17.00, petek 9.00-15.00 (tel.: 040-418605). VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fo- V naslednjih dneh bodo širom po deželi FJK namestili reklamne plakate in razdelili razno reklamno gradivo. Čez dva tedna bodo organizatorji v vasi namestili šotore, kioske, zavetišča za konje in vse kar je potrebno, da v prvem vikendu v oktobru obiskovalcem Med-jevasi ne bo zmanjkalo priložnosti za zabavo in prijetno počutje v tesnem stiku z očarljivim svetom konjev. I.T. tografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah od 17. do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj najavijo svoj obisk na tel. 347-4033343. NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo v torek, 18. septembra, ob 18. uri, srečanje staršev dijakov prvih razredov s predmetnimi profesorji. Vabljeni! Prireditve ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 21. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Razpoke« Andreja Perka. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kritičarka Tanja Cigoj. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila pevka Ga-briella Gabrielli in Maurizio Veraldi na frajtonarico. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 21. oktobra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 in 15.0017.00). SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA - MAČKOLJE - PRE-BENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI vabijo v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja-Storie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjet-ka Popovski. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO PRIMOREC IN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabita na uprizoritev pravljice H.C. Andersena »Kakor napravi stari, je zmerom prav« (režija Sergej Verč, igrata Romeo Greben-šek in Luka Cimprič) v soboto, 22. septembra, ob 17. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. Čestitke veš, nekaj ti moram povedat... rad te imam!!! Tvoj Joško KATJA! Naj 50 rojstni dan, vesel bo in razigran. Naj sreča, radost in veselje spremljajo te vse življenje! Marko in Robi Vsi mi ti bomo zapeli pesem iz srca, da najbolj vesela boš, naša nona KATICA. 50 neskončnih poljubčkov. Tvoji Josette, Marisol, Kimy in Rassel Življenje je kakor knjiga, včasih so njene strani žalostne in sive, včasih mavrične, igrive. KATJA, naj tvoja knjiga same lepe strani obrača in te z dobroto poplača. Zdravja, veselja in sreče ti za tvojih 50 let želi nona. Draga teta KATJA, Abraham je prišel in leto 49 je vzel. Nazaj ga več ne bo, zato nocoj praznuj lepo. Vse najboljše Michelle. KATJA! Kratko moje Abrahamovo je voščilo, samo, da bi se izpolnilo. Brez težav in brez trpljenja dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo, tudi za mene to sreča bo. Mama Danes draga KATJA 50 let slavi. Naj te dobra volja nikoli ne zapusti. Še nešteto zdravih in srečnih dni ti želimo vsi, ki te imamo radi. Danes je Abraham v Šempolaj prihitel in našo KATJO v objem ujel. Draga KATJA, ob tem okroglem jubileju ti želimo obilo zdravih let, pa še dosti veselja in sreče v objemu tvojih dragih. SKD Vigred Draga VALENTINA in MARKO! Danes stopata na novo življenjsko pot. Naj bo vajino življenje polno radosti, medsebojnega razumevanja in čiste ljubezni. Martina, Boris, Gaja, Bastian, Abel. Ob vstopu na skupno življenjsko pot želimo LUKI in SAMUELI veliko sreče in medsebojnega razumevanja. Vsi pri SPDT. Danes stopata na skupno življenjsko pot Valentina in Marko Vso srečo jima želimo vsi domači iz Repna in Cola. Koš poljubčkov pa jima pošilja Elia Hčerka Ariadna je osrečila mamo Luano, očeta Martina in bratca Tadeja. Iz srca čestitamo nonota Nadja in Božič, stric Janoš z družino. HI Osmice OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič. Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. SAVRON Roberto je odprl osmico v Zgoniku št. 34. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. M Izleti Danes praznuje naša draga mama in nona ERNESTA svoj 80. rojstni dan. Še na mnoga srečna in zdrava leta ji kličemo vsi njeni, posebno pa Nataša in Verena. Danes v Prebenegu slavi naša draga ERNESTA 80. rojstni dan. Zdravja, sreče ter da bi še veliko dobrega spekla ji iz srca želi Klapa dobre pustolovščine. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje. To si za nas ti, mama KATJA! Vse najboljše! Tvoji Sonja in Erika KATJA, za tvojih prvih 50 let KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040 360072, krut.ts@tis-cali.it DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. S Poslovni oglasi GROZDJE ALI MOŠT sorte merlot in cabernet sauvi-gnon prodam. Tel. št.33-91-99-7101 0 Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. MAJHNO, lepo opremljeno stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Prosto od novembra dalje. Tel. št.: 329-8012528. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 3489286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM belo grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM latinsko-slovenski in slo-vensko-latinski slovar, v odličnem stanju. Tel.: 366-7202399. PRODAM skuter aprilia 50 sr, letnik 2004. Tel. št.: 338-7408271. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Sobota, 15. septembra 2012 9 □ Obvestila TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se v društveni dvorani gledališča F. Prešeren odvija vadba Pilatesa po sledečem urniku: ob torkih od 18.30 do 21. ure, ob petkih pa od 19. do 21. ure. Vabljene tudi nove tečajnice. ASD CHEERDANCE MILLENIUM Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) - pon in pet 16.30-17.30; 2.skupina (7-11 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.00-19.00 in pet 17.18.30; 3.skupina (12-15 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00; 4.skupina (nad 15 let) - pon in pet 19.30-21.30 in sre 20.00-21.00. Info in vpis: 349-7597763, in-fo@cheerdancemillenium.com. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabre-žine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 3395281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 338-6439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 349-0981408 (Bruna), 3397051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave: tel. 3341166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da je urad na ul. Cicerone odprt s sledečim urnikom: ponedeljek in četrtek9.00-13.00 in ob sredah 12.30-15.00. Info: www.melanieklein.org, mail: info@melanieklein.org; tel: 3457733569. ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da se je začel tečaj za bodoče mame. Namenjen je nosečnicam od 12. tedna dalje. Info: 3402717323 (Marzia). OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRASJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6. do 14. leta. Za informacije: tel. št. 3331176331 (Nidia) in 339-1115880 (Petra). ČASOVNA BANKA PALČEK iz Sesljana vabi člane in prijatelje, predvsem pa otroke in njihove starše na prvi »Praznik ob koncu poletja« v Nabrežini na Sokolovem igrišču danes, 15. septembra, 10.30-16.00. Na programu: delavnice obeskov in plesa, stare igre, izmenjava igrač in oblek ter srečolov za otroke in odrasle. Info: www.bdt-pollicino.it. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Vse podrobne informacije: tel. št. 348-4203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 v sedežu - Nabrežina Kamnolomi 12. K.D. FRAN VENTURINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja in informativni sestanek za otroški pevski zbor in Mini Venturini danes, 15. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Dom-ju. Vabljeni stari in novi pevci. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neeko-nomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Prijave zapadejo danes, 15. septembra: info@slo-vik.org. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED - KRAŠKI FENOMENI vabi na redna tedenska srečanja ob torkih, 18.00-19.30 v društvenih prostorih v Šempolaju. MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi učence 5. razreda OŠ in srednje šole na vaje ob četrtkih, 17.00-18.00 v Štalci v Šempolaju. MLADINSKA VOKALNA SKUPINA ANA-KROUSIS začenja novo pevsko sezono. Želiš se nam pridružiti? Pokliči še danes, 15. septembra, 15.00-19.00, tel. št.: 3333742625. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi na vaje otroke 1. do 4. razreda OŠ ob četrtkih, 16.00-17.00 v Štalci v Šempolaju. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na dan odprtih vrat glasbenih tečajev, danes, 15. septembra, 9.00-13.00 v osnovni šoli Ivan Trinko Zamejski v Ricmanjih. Vpise sprejemamo še danes, 15. septembra. Informacije: info@ricmanje.org ali 3204511592. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne danes, 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: in-fo@skdevin.it, tel.: 040-2908105 ali 3481334086 (Erika). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke negovor-ce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije: tel. št. 040212289 ali info@skladmc.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo prva pevska vaja v novi sezoni v torek, 18. septembra, ob 20.45, na sedežu na Padričah. V nedeljo, 16. septembra, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Portorožu. ZA DIJAKE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Informacije in prijave (še danes, 15. septembra): in-fo@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo zapade danes, 15. septembra: info@slovik.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije: tel. št. 040-212289 ali info@skladmc.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM sporoča, da bo v nedeljo, 16. septembra, ob 18. uri sv. maša pred kapelico pri Lajnar-jih. KRU.T obvešča članstvo, da na sedežu redno deluje posvetovalna fiziatrična ambulanta, obvezna predhodna prijava. V njenem sklopu deluje fizioterapija, ki predvideva tudi individualno obravnavo. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Za dodatne informacije lahko pišete na szso@skavt.net ali pa obiščete našo spletno stran: www.szso.skavt.net ali pa kličete tel. št. 339-8682139. ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA -Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŽPZ IVAN GRBEC obvešča, da prične s pevskimi vajami v ponedeljek, 17. septembra, ob 20.30. V društvo Grbec (Škedenjska ul. 124) so dobrodošle tudi nove pevke. AŠD SOKOL obvešča, da se s ponedeljkom, 17. septembra, začenjajo vse redne dejavnosti v nabrežinski telovadnici s sledečimi urniki: minimotorika letniki 2007, 2009 ob sredah ob 16.15; motorika letniki 2004-2006 ob ponedeljkih ob 16. in sredah ob 17.15, minibasket letniki 2001-2004 ob ponedeljkih ob 17. in sredah ob 18.15, odgovorni vaditelj Marko Švab; miniod-bojka letnice 2002-2004 ob petkih ob 16.15 (naknadno bodo treningi še v ponedeljkih v Sesljanu, šola Marchesetti ob 17. uri), vodi Lajris Žerjal; odbojka letnice 2001 ob ponedeljkih in petkih ob 14.30, vodi Eleonora Zavadlav. Dodatne informacije lahko dobite ob vadbenih terminih v telovadnici ali po tel. št. 040-200941 (telovadnica). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo tudi v letošnji sezoni potekala vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna s pričetkom v ponedeljek, 17. septembra, po sledečem urniku: ponedeljek ob 9.30 jutranja vadba z elementi raztezanja in platesa, ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15. Za vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 346-9520796 in Mateja 00386-40303578. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju vse osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali svet glasbe in razne inštrumente na prvo srečanje v ponedeljek, 17. septembra, 17.0018.00. Mentor: Aljoša Saksida, tel. 3284754182 tajnistvo@skdvigred.org. OTROŠKA PEVSKA SKUPINAVIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, v Štalci v Šempolaju v ponedeljek, 17. septembra, 16.00-17.00. Mentorji: Nicole Starec, Serena Picco in Aljoša Saksida, tel. 3803584580. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na informativni sestanek ob začetku pevskega leta Dekliške pevske skupine, ki jo vodi Andreja Štucin. Srečanje za srednje in višješolke, ki si želijo novih pevskih izkušenj, bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 18.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. SKD IGO GRUDEN - BALET: poskusne ure brezplačne vadbe bodo v ponedeljek, 17. in v sredo, 19. septembra. Redne vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.30 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.20 za otroke iz osnovne šole. Za informacije: ba-letna.igogruden@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šem-polaju tudi letos vadba za dobro počutje. Prvo srečanje popoldanske izmene v ponedeljek, 17. septembra, 18.30-19.30; jutranje izmene pa v torek, 18. septembra, 10.00-11.00. Info: Katja 339-8420449. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnaso-latrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30-17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra. Vadba bo potekala na stadionu 1. Maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com. BIOTERAPIJA v Bazovici (Bazovski dom. ul.Gruden 72/1) - v septembru bioenergetik sprejema 18., 19. in 20. septembra, 16.00-20.00. Prijave: tel. 040-226386 ali preko sms 328-9563272. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja v torek, 18. septembra, 14.0015.00 na kmetiji Renza Tavčarja, Repen 42. PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v torek, 18. septembra. Urnik bo sledeči: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob četrtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 349-6483822 (Mileva). RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 18. septembra, ob 20.15 v svojem sedežu, Doberdobska ulica 20/3. SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek začenši s torkom 18. septembra, barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.00-20.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Info: 338-7281332 (Sergij), 3346218712 (Vida). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi vsak torek v »English Village« od 16.30 do 18.00 »Teatime with Michael - Elementary en-glish«; od 18.00 do 19.00 »Conversation Club language in use«. Prvo srečanje v torek, 18. septembra. SKD IGO GRUDEN - moška posturalna in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstituci-je in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Poskusno srečanje bo v torek, 18. septembra, ob 20.30. Redne vaje bodo ob torkih in petkih. Info: tel. št. 338-4563202 (Katja). SKD VIGRED vabi v torek, 18. septembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Tema večera je kako s hrano premagamo - preprečimo: pozabljivost, raztresenost, demenco, alz-heimerjevo in parkinsonovo bolezen. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v torek, 18. septembra, ob 19.00 v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). SKD TABOR - PLESNA DELAVNICA ob sredah, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah: ob 15. 30 za petošolke in srednješolke in ob 16.30 za ostale osnovno-šolke-ce. Začetek v sredo, 19. septembra. Tečaj vodi Jelka Bogatec. Pridite, lepo je! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo prvo sre- čanje tečaja naravni obrazni lifting in tao/vaje v sredo, 19. septembra, ob 18.30, v večnamenskem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66. Dodatne info: Maša 340-9116828, masha.pregarc@gmail.com. V NEDELJO, 19. SEPTEMBRA, bo med mašo ob 10.30 v bazovski cerkvi koncert gre-gorijanskih pesmi skupine LAetare. Po maši bosta prof. Tamara Ražem-Locatel-li in prof. Zdenka Kavčič-Križmančič govorili o pomenu petja in glasbe pri bogoslužju. Koncert je podprla Pokrajina Trst. GLASBA JE HRANA LJUBEZNI Zaljubi se tudi ti! Pridi na informativni sestanek ob začetku novega šolskega leta Godbenega društva Viktor Parma - Trebče v četrtek, 20. septembra, ob 18. uri v prostorih Ljudskega doma. MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 20. septembra (višješolska mladina) ter v četrtek, 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devinščine v četrtek, 20. septembra, ob 20.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). MLADINSKA PEVSKA SKUPINA PRI SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo prva vaja v soboto, 22. septembra, ob 10.30 uri v društvenih prostorih. TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIO-DINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar aritmije v domu Brdina na Op-činah. Prvo od sedmih srečanj bo v soboto, 22. septembra, ob 10.00. Za informacije in vpis: 040-225109 ali 333-1118664. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihote-rapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4.do 6. leta starosti. Na igriv in zabaven način se bodo otroci v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje bo v sredo, 26. septembra. Info: info@mela-nieklein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info: in-fo@melanieklein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.3015.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo informativni sestanek o tečaju slovenščine za odrasle (za začetnike in nadaljevalce,) v sredo 26. septembra, ob 19.00 v sedežu v ul. Cicerone, 8. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanie-klein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodrustvose-zana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lonjerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM -Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T - v sredo, 3. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja« - skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina -dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 6. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Opčinah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Ani-te Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. Prispevki V spomin na dragega vnuka Erika daruje Rudi Sosič 100,00 evrov za vzdrževanje spomenikov NOB na Opčinah. V spomin na Robija Oto darujeta Dragica in Darko Križmančič 25,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Damianinega očeta Giordana Romana darujeta Dragica in Darko Križ-mančič 25,00 evrov za SKD Slavec Ri-cmanje-Log. V spomin na Erika Lakoviča daruje Boris Siega 50,00 evrov za Košarkarski klub Bor. V spomin na prijatelja Robija Ota darujeta Divna in Igor Čuk 50,00 evrov za AŠD Breg. Ob težki izgubi sina ERIKA izrekamo Brankotu in družini iskreno sožalje vsi pri A.Š.D. NK Kras Repen 1 0 Četrtek, 13. septembra 2012 KULTURA TRŽIČ - Predstavitev koncertne in gledališke sezone 2012-2013 Tržiški teater želi biti odprt prostor za pretakanje idej V koncertni sezoni mladi pianist Aleksander Gadžijev - Na sporedu tudi muzikal The Full Monty / TOMIZZEV DUH Sveti Kvirin bi 1941. bil partizan GLASBA - 22. t.m. Parni valjak ponovno v Ljubljani V Križankah bo v soboto, 22. septembra, nastopila legendarna hrvaška pop-rock skupina Parni valjak, ki se bo v Ljubljani prvič predstavila v akustični izvedbi. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili novejšim pesmim, na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki prisegajo na stare, nostalgične hite, kot so "Jesen u meni", Uhvati ritam in "Dodi". Kot je na novinarki konferenci dejal kitarist in pevec Husein Hasanefendič, bodo na koncertu z mešanim repertoarjem dokazali, da z leti zorijo. Večina Parni va-ljak pozna po nostalgični glasbi, ki, kot je poudaril Hasanefendič, ostaja, dodajajo pa ji nekaj svežine. Po njegovih besedah je poveden podatek, da imajo 170.000 prijateljev na Facebooku. Sobotni koncert bo njihova prva akustična predstavitev v Ljubljani. Ovira tovrstne koncertne izvedbe je, da ne prenese prevelikega občinstva, je opozoril Husein Hasanefendič z vzdevkom Hus. Na vprašanje, kaj botruje njihovi priljubljenosti v Sloveniji, je Hus odvrnil, da v prvi vrsti najverjetneje kariz-matičnost in energija glavnega pevca Akija Rahimovskega. Poleg tega Hus priljubljenost pripisuje tudi skupni zgodovini držav ter nenazadnje ljubezni do glasbe, ki jo izžarevajo. (STA) Milan Rakovac Občinsko gledališče v Tržiču je v tridesetih letih delovanja pridobilo svojo specifično vlogo in ugled znotraj deželne kulturne ponudbe, saj se njegove gledališke in predvsem glasbene izbire razlikujejo od drugih, marsikdaj z gostovanjem izjemno priznanih umetnikov in posebno zanimivih projektov. Zato se občinska uprava trudi, da bi tudi v teh kriznih časih ohranila s primernimi sredstvi zelo zadovoljive standarde, kot je poudarila odbornica za kulturo Paola Benes, ki je s spodbudnimi besedami uvedla v tiskovno konferenco, na kateri so odgovorni za programske izbire predstavili novo sezono. Filippo Juvarra zaključuje triletni mandat kot umetniški vodja glasbene ponudbe in z njim nekatere cikle; zaključil se bo romantični triptih Schubertovih samospevov, tokrat s t.i. Labodovim spevom v izvedbi belgijskega baritonista Jana van der Crabbena, pozornost do madžarske literature bo ponovno v ospredju s tematskim koncertom godalnega kvarteta Merel, nadaljevalo se bo vrednotenje deželnega potenciala s koncerti nadarjenega goriškega pianista Aleksandra Gadžijeva, deželnega orkestra Mitteleuropa pod vodstvom priznanega violončelista Enrica Bronzija, orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom Romola Gessija in zbora Furlanije Julijske Krajine, ki je v komorni zasedbi obogatil s kratkim nastopom tudi tiskovno konferenco. Med gostujočimi orkestri letošnje sezone bo tudi Italijanski mladinski orkester, ki bo 20. oktobra odprl celotni program pod vodstvom Johna Axelroda. V seznamu najbolj uglednih protagonistov solo-reci-talov izstopajo fortepianist Kristian Be-zuidenhout, kitarist Emanuele Segre, pianista Michele Campanella in Nelson Freire. Sodelovanje Palače Bru Zane pa bo omogočilo vpogled v francosko poznoro-mantično literaturo s pihalno skupino Ensemble Initium. Direktor Deželne gledališke ustanove (ERT) Renato Manzoni je predstavil vzporedno gledališko sezono, v kateri bo vsaka gostujoča predstava kot običajno imela dve ponovitvi. Program se bo pričel 30. oktobra z gostovanjem tržaškega gledališča Contrada in njegove najnovejše produkcije Le Maldobrie, ki jo bo uokviril del razstave v spomin na scenografa Sergia D'Osma. Mirovno sporočilo zaznamuje predstavo Monija Ovadie o brezmejnosti židovske in romske kulture, žlahtna komičnost pa bo obarvala aktualno tematiko predstave Open Day z Angelo Finocchia-ro in adaptacijo Diderotovega filozofskega in literarnega bisera Rameaujev nečak v izvedbi Silvia Orlanda. Sever in jug italijanskega književnega zaklada bosta zastopala Scarpettova mojstrovina in Zenova izpoved Itala Sveva v režiji Maurizia Scaparra. Literarni viri nekaterih predstav (poleg omenjenih tudi predstava po Flaubertovem romanu Bouvard et Pécuchet) bodo tvorili rdečo nit že vpeljanih srečanj za šolsko publiko. Obiskovalci tržiškega gledališča imajo na voljo tudi sodobnejše govorice niza ContrAzioni; v tem sklopu bo Marta Izvajalci muzikla The Full Monty (z leve) Paolo Calabresi, Gianni Fantoni, Sergio Muniz, Paolo Ruffini, Jacopo Sarno e Pietro Sermonti, spodaj pianist Aleksander Gadžijev Cuscuna govorila o ženskih pravicah s svojimi lutkami, kantavtor Simone Cristicchi bo nastopil z recitalom pesmi in spominov iz druge svetovne vojne, Laura Curino bo opozarjala na smrtno nevarnost azbesta, priznana režiserka Serena Sinigaglia bo prisotna s predstavo o uporih španskih Indignados, nagrajeni srbsko-italijanski laboratorij ustvarjalnih romskih priseljencev pa se bo predstavil z delom Brat po Beraški operi Johna Gaya. Za zaključek pa bo na sporedu duhovita aktualnost muzikla The Full Monty z režijo Massima Romea Pipara in zasedbo znanih televizijskih obrazov. Gledališče mora biti odprt prostor za pretakanje različnih idej, je poudarila odgovorna za gledališki program Roberta So-domaco: v tem duhu se bo celotna sezona odvijala pod skupnim naslovom »Prenos misli«. Abonmajska kampanja poteka pri blagajni gledališča v Tržiču, a tudi na prodajnih točkah v Trstu (Ticketpoint), Gorici (knjigarna Antonini) in Vidmu (ERT). Vse informacije so dostopne na spletni strani www.teatromonfalcone.it. ROP I dok predsjednik Hollande or-dinira socijalistički po Francuskoj, ov-dje kod nas ordinira ordinarna desnica, ponekad odjevna u misno ruho, po-nekad kostimirana ministarski; a od nas se očekuje da u svemu tome bu-demo - ktorki ministranti? „Sriča" muoja da i naši desniča-ri hrvacki svako malo reču to kakovu štanju besidu, ki da ne, bi to ki mrež vas tamo reka - ma ča se to ta čovik fikiva u naše „notarnje zadeve". Dva „incidenta" zadnjih dan (u Bazovici i u Sisku) su me natentala da se vero škrbno pitan; ma ča ni vrime da i ja „revidiran" samega sebe, kad na sve kraje hrvacki i slovienski autoriteti so-toniziraju rdeče sotone, a ča'š drugo z sotonon nego ga - sotonizirati, i: početi egzorcizam! Danas.hr javlja: „' I sveti Kvirin bi 1941. bio partizan!', stoji u priopčenju gradske organizacije SDP-a Sisak ko-jeg potpisuje predsjednica Kristina Ikič Baniček reagirajuči na najave kon-troverznog biskupa Vlade Košiča ... ko-jem je zasmetalo da se ime sveca Kvi-rina koristi na turističkoj manifestaciji Keltska noč, kao i činjenica da je u Sisku, mjestu gdje je stolovao biskup Kvirin, osnovan 1. partizanski odred: 'Ostao sam zaprepašten, ljut, kada sam vidio da se na istoj priredbi u Si-sku, koji voli za sebe reči da je grad hrvatskih pobjeda, jednako slave Sveti Kvirin, sisački biskup i mučenik i za-štitnik toga grada, te partizani, zločinci koji su rušili crkve i ubijali živu crkvu', rekao je biskup Košič. 'Čini se da u Sisku i dalje stoluju neki koji bi htjeli kontrolirati sve aspekte naših života, pa nam tako govoriti i što se 'smi-je', a što 'ne smije' raditi tijekom priredbe koja je zamišljena da se prisjeti slavnih dogadaja koji su obilježili si-sačku prošlost. Izjava gospodina Koši-ča nije prvi pokušaj da nama Siščani-ma netko govori što smijemo, a što ne smijemo jer su več i prije došli nepoz-vani ljudi koji su Hrvate željeli učiti kako mrziti pa smo prvi u Europi znali kako im se oduprijeti", tvrdi čelnica si-sačkog SDP-a Ikič Baniček... Robert Škerlj za Primorske novice: „Iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu sporočajo, da je na nedeljski proslavi v Bazovici pred spomenikom bazoviških junakov prišlo do in- cidenta. Nikakršnega incidenta ni bilo. Samo žvižgi so se razlegali po ba-zovski gmajni, ko so pozdravili predstavnike slovenske vlade. Tega ne moremo imeti za incident, sicer bi na tovrstnih proslavah morali prepovedati vsakršno izražanje mnenj. Udeleženci proslave niso samo žvižgali, marveč so z aplavzom večkrat izražali svoje odobravanje; tedaj, ko je glavni govornik Igor Komel dejal, da bi morali biti tudi spomeniki NOB v zamejstvu del splošne slovenske kulturne dediščine. In ko je predlagal, da bi izenačili pravice istospolnih parov z drugimi. Tudi Komelov govor bi lahko imeli za incident. Prav tako slovenske zastave z rdečo zvezdo. Ali starega partizana iz Doline, ki je na proslavo prišel z medaljami iz NOB in titovko na glavi. Potemtakem je tudi proslava v Bazovici z vso svojo simboliko upora incident. Govora ministrice Ljudmile Novak res niso nagradili z aplavzom. Tudi tako so udeleženci proslave izrazili svoje mnenje. Kaj drugega predstavniki slovenske vlade tudi niso mogli pričakovati, vsaj ne pred spomenikom bazoviških junakov. Ne v uporniški Bazovici ... V samem bistvu Bazovice je prav to, kar sedanja slovenska vlada zanika: oboroženi upor primorskih Slovencev proti fašizmu, partizanstvo, Osvobodilna fronta, vera v boljšo, pravičnejšo družbo. In je rdeča zvezda, ki jo slovenska desnica na oblasti vztrajno enači s kljukastim križem. Zaradi vsega tega žvižgov v Bazovici res ne moremo imeti za incident." I ča sad delati, da se očuva i razvije demokracija, i da se ne ponove „totlaitarizmi". Galerija Nova, kustosi-ca Vesna Vukovič, daje primjer svima, s javnim natječajem koji traje do 1. X 2012: „Spomenik na Petrovoj gori, dje-lo kipara Vojina Bakiča (u suradnji s arhitektom Berislavom Šerbetičem), na-lazi se na Petrovcu, najvišem vrhu Petrove gore. Graden je doprinosima, uglavnom Karlovčana, čitavo desetlje-če, a otvoren 1981. godine ... Spomenik je preživio ikonoklastičku oluju, ali njegova polagana devastacija (otima-čina oplate od nehrdajučeg čelika) traje več gotovo dva desetlječa, olak-šana činjenicom da se spomenik nala-zi na svojevrsnoj ničijoj zemlji, terenu koji dijele tri opčine i dvije županije ... Kako danas misliti spomenik revoluciji? Narodno-oslobodilačka borba, kojoj je spomenik podignut, od samog početka je i medunarodna antifašisti-čka borba i socijalna revolucija koja teži uspostavljanju drugačijih klasnih odnosa. Danas svjedočimo povijesnom revizionizmu i nacionalizaciji antifaši-stičke borbe, koja u najboljem slučaju slavi nacionalno oslobodenje, a u naj-gorem, na fonu diskursa totalitarizma, pobraja poslijeratne žrtve. Spomenik revoluciji, dakle, za zadatak ima odbiti logiku nacionalnog zajedno s politikom viktimizacije, oteti emancipacij-ske dimenzije od konformizma sadaš-njosti ... Kako spomenik misliti kao par-tizansku umjetnost, na način na koji o njoj piše Miklavž Komelj, kao političnu umjetnost koja ne predstavlja zamje-nu za politiku niti zamjenu za borbu, vec postavlja nove koordinate mogu-ceg i nemoguceg?" Primijetili ste, ljubi moji bralci, da riječ „totalitarizam" stavljam u navod-nike, jer današanja liberal-demokratska sinekurna struktura politički korektnim drži uvijek isticati totalitarizme, i nakon retorične opomene na shoah (holokaust) - što kanda ostaje jedini gri-jeh naci-fašizma (???!!!) - nužno se raspali rafalima po komunističkim reži-mima, pravom, istinskome cilju „de-mokracije". Čemu danas, 2012. ta retorika? Zato što je i liberal-kapitalizam na smrtnoj postelji, zato što i zapadni ideatori opet čitaju Marxa, zato što je „socijalizacija kapitalizma", barem a la scandinava, jedini izlaz iz vec totalne krize sistema, a ne samo financijske krize. Zato sve više desnica pada u pra-vedničku jarost, sablažnjena nad la-kovjernim masama koje bi htjele - ma zamislite samo, strašno molim vas! -opet uvesti nekakav socijalizam! Riječ je o tome, da je antifašizam, onaj ra-tnički, pobjednički iz 1945., kao i onaj filozofski kojega je pisao Gramsci u usponu fašizma, temelj bilo kakave humane demokracije a la europea, a ne desničarske revizije i manezije i aboli-cije i permisivizam koji nam je vec opet doveo kripto-fašistične populiste u europske parlamente! No, novi, mladi, izobraženi, nezaposleni svijet više ni-je impresioniran tim prijetnjama, nego uči i organizira se, da počne, opet, stvarati - Novi Svijet. FRANKFURT - Kljub gospodarski krizi Na knjižnem sejmu toliko razstavljavcev kot lani FRANKFURT - Letošnji knjižni sejem v Frankfurtu bo z okrog 7300 razstavljavci iz več kot 100 držav po napovedih organizatorjev ostal na skoraj enaki ravni kot lani. Kljub svetovni gospodarski krizi bo največja razstava knjig na svetu od 10. do 14. oktobra predvidoma zavzela celo več razstavnih površin kot lani, je dejal direktor sejma Juergen Boos. Lani se je na sejmu predstavilo 7384 razstavljavcev iz 106 držav, piše nemška tiskovna agencija dpa. Več razstavljavcev na sejmu priča- kujejo iz ZDA, pa tudi s Kitajske, iz Indije in Brazilije. Številne založbe iz Španije in Italije pa tudi z Vzhodne Evrope se bodo predstavile na skupnih stojnicah, ki jih bodo financirale njihove vlade. To je po Boosovih besedah jasen pokazatelj evropske krize. Osrednja točka letošnjega knjižnega sejma bo spajanje tiskanih in digitalnih medijev. Poseben poudarek bo na otrocih in mladini, je po pisanju dpa napovedal Boos. Častna gostja letošnjega sejma bo Nova Zelandija. (STA) / ITALIJA, SVET Sobota, 15. septembra 2012 1 1 PROTESTI PROTI ZDA - Ob petkovi molitvi zaostritev protestov v islamskem svetu Jeza zaradi filma se je razširila tudi na predstavništva evropskih držav V Kartumu napadli tudi nemško in britansko veleposlaništvo - V spopadih več mrtvih - Nasilje tudi ob papeževem obisku KARTUM, BEJRUT, TUNIS - Ob petkovi molitvi so se protesti v muslimanskem svetu proti ZDA še zaostrili, bilo pa je tudi več mrtvih. Več tisoč protestnikov, jeznih zaradi do muslimanov žaljivega ameriškega filma, je včeraj v sudanski prestolnici Kartum napadlo ameriško, britansko in nemško veleposlaništvo. Dva protest-nika sta bila ubita. O nasilnih protestih poročajo tudi iz Libanona, kjer je včeraj obisk začel papež Benedikt XVI., in iz Tunizije, kjer so umrle tri osebe. Policija v Kartumu je protestnike skušala razgnati s solzivcem, medtem ko so napadli nemško veleposlaništvo, s katerega so odstranili nemško zastavo in jo nadomestili z isla-mistično, na veleposlaništvu pa podtaknili ogenj, pri čemer je nastala gmotna škoda. Protestniki so tudi zaprli pot, da bi preprečili prihod gasilcev, ki so vendarle uspeli priti do veleposlaništva, kjer so pogasili ogenj. Kakih 10.000 protestni-kov pa je nato krenilo proti ameriškemu veleposlaništvu. Protestniki so metali kamenje na okrepljene policijske enote, ki so se jim postavile na pot do ameriškega veleposlaništva. Policija je znova uporabila solzivec, protest-nik pa je umrl, ko ga je povozilo policijsko vozilo, je povedal zdravniški vir. Kasneje je umrla še ena oseba. Skupina protestnikov je nato uspela priti do ameriškega veleposlaništva. Več desetim je uspelo priti do obzidja in so začeli nanj plezati, zato so varnostniki na strehi veleposlaništva izstrelili opozorilne strele. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dejal, da je osebje nemškega veleposlaništva na varnem in da so v stiku z njim. Sudanskega veleposlanika v Nemčiji so že pozvali na pogovor in mu izpostavili obvezo sudanske vlade, da zaščiti diplomatska predstavništva. Westerwelle je obsodil "protiislamski sovražni film", a poudaril, da ne more biti opravičilo za nasilje. "Nasilje se mora takoj končati," je dejal. Ob tem je dodal, da je ob petkovih molitvah večina veleposlaništev v muslimanskem svetu zaprtih in da se je z nemškim veleposlanikom v Kartumu pogovarjal po telefonu, da bi se seznanil z razmerami na terenu. Zakaj so napadli prav nemško veleposlaništvo, ni jasno. Islamisti so sicer že večkrat kritizirali Nemčijo zaradi vloge v Afganistanu. Protestniki so napadli tudi bližnje britansko veleposlaništvo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da nadzirajo razmere in da je tam tudi sudanska policija. V Kartumu je prišlo do napadov na nemško, britansko in ameriško veleposlaništvo ansa V Libanonu, kjer je včeraj tridnevni obisk začel papež Benedikt XVI., pa je bil v spopadih med policijo in islamisti ubit protestnik. 25 ljudi je bilo ranjenih, od tega 18 policistov. Spopad s skupino okoli 300 protestnikov je izbruhnil v Tripoliju pred restavracijo ameriške verige KFC, kjer so podtaknili ogenj. Policija je streljala v množico, proti njim je uporabila tudi solzivec. O nasilnih protestnih poročajo tudi iz Tunizije. Policija je z opozorilnimi streli in solzivcem nastopila proti več kot tisoč protestnikom, ki so na ameriško veleposlaništvo v Tunisu metali kamenje in molotovke. Protestniki, ki so skušali vdreti na veleposlaništvo, so kamenje metali tudi na okrepljene policijske enote, vojsko in pripadnike narodne garde, ki so jih tunizijske oblasti namestile, da bi zavarovale veleposlaništvo. Po podatkih tunizijske-ga ministrstva za zdravje so bile v nasilju ubite tri osebe, 28 pa ranjenih. Demonstranti so ogenj podtaknili tudi v ameriško šolo v Tunisu, ki je blizu ambasade. V egiptovski prestolnici Kairo so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo na trgu Tahrir, kjer so med drugim uničili ameriško zastavo in dvignili črno islamistično zastavo. Ko so skušali priti do ameriškega veleposlaništva, so jih ustavili policisti, ki so uporabili solzivec. Pred tem je egiptovski predsednik Mohamed Mursi v televizijskem govoru obsodil film kot napad na islam, odločno pa je zavrnil nasilje, do katerega je prišlo zaradi filma. V iranski prestolnici Teheran je več tisoč ljudi na protestih vzklikalo "Smrt Ameriki", "Smrt Izraelu". Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v izjavi dejal, da želijo "sionisti povzročiti versko vojno". Muslimane je razburil amaterski film "Nedolžnost muslimanov", katerega del je bil predvajan na spletni strani Youtube. Producent filma Nakoula Basseley Nakoula, po rodu egiptovski kopt, ki živi v Los Angelesu, je že zaprosil za zaščito policije. (STA) ITALIJA V ZRCALU TUJEGA TISKA v Nie vec norčevanja na račun premierja V ospredju»siva« in uspešna Monti in Draghi Sergij Premru Že več bralcev me je dobrohotno opozorilo, da je rubrika o tujem tisku manj zabavna kot pred časom. Seveda, tudi sam se zavedam tega, ko se ob petkih lotim pisanja, in se mi toži po lepih, starih časih, ko sem lahko pisal o tem, kako po svetu poročajo o Silviu Berlusconiju. Mediji so se dosledno norčevali na račun takratnega premierja zaradi vulgarnih spremljevalk, neokusnih šal, prijateljev dvomljivega slovesa, kot Gadafi in Putin, neprimernega obnašanja na mednarodnih srečanjih, redne nedoslednosti in protislovij, pa tudi zaradi lasulje itd., kar je tedanjega italijanskega premierja spremenilo v zaničevano figuro planetarnih razsežnosti. Vsega tega ni več, klovnovsko figuro je nasledil »sivi« Monti, o katerem je res težko zbijati šale. Pa sem se potrudil in v medijih našel dve novički o (politično) pokojnem Silviu. Leta 2001 ga je dokončno in brez apela ožigosal londonski The Economist z znamenitim naslovom »Unfit to lead Italy«, to se pravi neprimeren, da bi vodil Italijo. Berlusconi je tožil londonski tednik, ki so ga njegovi pristaši označili kot Ekomunist, kar je približno tako, kot da bi Primorski dnevnik označili za glasilo italijanskega iredentizma. In sodišče je tožbo zavrnilo. Premier pa se ni vdal in je vložil priziv. Sedaj pa je tudi drugostopenjsko sodišče zavrnilo tožbo in Ber-lusconija obsodilo na plačilo sodnih stroškov. Med drugim je zavrnilo tudi drugo tožbo proti tedniku londonskega Cityja, ki mu je postavilo deset »neprimernih« vprašanj o nepojasnjenih okoliščinah njegovega začetnega bogatenja. »V letih, ko je Berlusconi bil na oblasti, je italijan- sko gospodarstvo napredovalo počasneje kot v kateri koli drugi državi na svetu, z izjemo Zimbabveja in Libije. Morda bi se takrat moral bolj ukvarjati s tem problemom,« je jedki pripis Economista. »Grue« francosko pomeni žerjav, tako ptica kot stroj, vendar žargonsko pomeni tudi prostitutka. To pišem, saj drugače ne bi bilo razumljivo poročanje RTBF, belgijske frankofonske televizije o nedavnem Putinovem podvigu z ultra-lahkim zmajem, češ da je tako pomagal pri selitvi žerjavov v Sibirijo. »Predsednik države Vladimir Putin se je uradno udeležil znanstvene pobude za ohranjanje redke vrste žerjavov. Vendar ne gre za tiste žerjave (oz. prostitutke, op. ur.), ki mu jih je priskrbel Berlusconi, pač pa za prave žerjave iz Sibirije, kjer je ozračje očitno manj razgreto... « Pa preidimo od pisane preteklosti k sivi današnjosti. »Po Grčiji in Španiji je na začetku poletja kazalo, da je tudi Italija profesorja Montija na robu živčnega zloma,« piše Le Monde, ki obnavlja znane težave italijanskega gospodarstva. Pariški popol-dnevnik pa izpostavlja tudi novost, ki jo je v politični svet polotoka vnesel novi premier, to je resen in strog pristop v državi, ki tega ni bila vajena v populističnem obdobju predhodnika Berlusconija. Monti je začel izvajati Italijanom nepoznano strogost s strukturnimi reformami, ob tem pa je znal prepričljivo posvariti Nemčijo pred nevarnostjo, da njena togost vodi k »psihološkemu razkroju Evrope«. Cilji, ki si jih je zastavil profesor, so ambiciozni in za izhod iz krize bo potrebno »grenko zdravilo«, od odtujitve državnih nepremičnin do zmanjšanja birokracije - zaenkrat 24 tisoč delovnih mest manj, ko pa jih je v italijanskem javnem sektorju 3,3 milijone. In še tako ni rečeno, da mu bo uspelo, meni Le Monde, ki omenja kot nevarnost tudi poskus referenduma proti Evropi s strani Severne lige in dela levice. Nemško nogometno moštvo je sicer odlično, predvsem ker se s svojo vztrajnostjo zna spopasti s težavami in ker kolektiv izraža več sposobnosti kot posamezniki. Vendar ga italijanska ekipa redno spravi v težave s svojo prilagodljivostjo in spretnostjo posameznikov, kot se je pokazalo na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. S to ugotovitvijo se začenja kolumna, ki jo New York Times posveča predsedniku evropske banke Mariu Draghiju, ki mu je uspelo izpeljati svoj načrt glede financiranja javnih dolgov kljub nasprotovanju trde in toge Bundesbank. Nemška osrednja banka je v primerjavi s »Super Mariom« izpadla kot kit, ki je nasedel na obalo. Newyorški dnevnik vztraja pri nogometni prispodobi in piše, da je Draghi kot nogometaš Andrea Pirlo, »vezni igralec z vizijo na 360 stopinj, umirjen in preudaren, odličen pri dolgih in kratkih podajah, nadloga za Nemčijo, "fantazist" ki zna precizno zadeti tarčo.« Pa ostanimo kar v New Yorku. Italija je na vrhu lestvice ocen bralcev revije Conde Nast Traveller. Gre za eno od revij založnika, ki med drugim izdaja tudi The New Yorker, Vogue, Vanity Fair in druge vplivne publikacije. Mesečnik CN Traveller je izvedel anketo med svojimi v glavnem petičnimi bralci, ki so na prvo mesto najbolj privlačne države uvrstili Italijo, na drugo Francijo, na tretje Zda in na četrto Španijo. Italijanski uspeh je potrdila tudi uvrstitev Sicilije na prvo mesto med najbolj priljubljenimi otoki in to pred Balijem in Maldivi, kot tudi pred grškimi in španskimi otoki. Končno je Italija dosegla absolutno večino pri splošni oceni počitniške izkušnje s strani 83 tisoč bralcev ugledne turistične revije. Italijanska kriza je globlja od predvidenega, poroča BBC. Od aprila do junija je ekonomija nazadovala za 0,8 odstotka, v zadnjem mesecu pa so investicije in potrošnja upadle za 0,7 odst. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je v zadnjem letu italijansko gospodarstvo nazadovalo za 2,6 odst., torej desetinko točke več od predvidenega 2,7. odst. Italijansko gospodarstvo je tretje na območju evra in so zato njegove težave še posebej pomembne za širši evropski okvir. Sicer pa gospodarska kriza ni enaka za vse, in ne samo zaradi davčnega uta-jevanja in korupcije. Za mafije je kriza vir zaslužka, piše Página 12. Progresistični dnevnik iz Buenos Aires poroča, da je prav kriza zagotovila italijanskim mafijskim združbam ugodnejše pogoje za pranje umazanega denarja, ki ga pridobivajo iz raznih nelegalnih dejavnosti, od razpečevanja mamil do ponarejevanja komercialnih proizvodov in preprodaje orožja. Ne gre samo za oceno posameznih pisateljev in novinarjev, ugotavlja argentinski časopis, pač pa gre za uradno stališče protimafijske komisije pri Evropski uniji, ki je med drugim poroča, da so v zadnjih časih mafijci vložili velika sredstva v rekapitalizacijo nekaterih bank, v Beligiji pa je kalabrijska n'dragheta v nekaj urah odkupila celo mestno četrt v vrednosti 28 milijonov evrov. Italija z ukrepi za zaščito kmetijstva RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela paket ukrepov, namenjenih zaščiti kmetijstva. Premier Mario Monti je opozoril, da se je v zadnjih štirih desetletjih obseg obdelovalne zemlje v državi skrčil skoraj za tretjino z 18 na 13 milijonov hektarjev. Urbanizacija kmetijskih zemljišč zmanjšuje sposobnost Italije, da bi sama zadostila svojim prehran-skim potrebam, povečuje tveganje za poplave in škoduje turizmu. Eno najhuje prizadetih območij je kmetijsko razvita Padska nižina, ki se razteza od Turina do Benetk. Ukrepi tako vključujejo tudi nacionalno omejitev obsega zemljišč, ki jih je še mogoče izvzeti iz kmetijske rabe. Vlada je sicer ob sprejemanju ukrepov gotovo upoštevala tudi dejstvo, da je kmetijstvo edini sektor v državi, ki v trenutni recesiji na letni ravni izkazuje rast. Odločitev Feda dvignila tudi evropske borze, evro prek 1,31 dolarja PARIZ - Četrtkova odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki je napovedala nov krog stimulativnih ukrepov, je občutno dvignila tudi tečaje na osrednjih evropskih borzah, rast pa je ponekod presegla celo dva odstotka. Odločitev Feda in umirjanje razmer v območju evra dvigujeta tudi tečaj evra, ki se je povzpel nad 1,31 dolarja. Fed bo, dokler na trgu dela ne bo opaziti bistvenega izboljšanja, vsak mesec namenil 40 milijard dolarjev za odkup vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi hipotekarnih posojil. Ob tem je ameriška centralna banka tudi podaljšala obdobje, v katerem namerava ohranjati svojo ključno obrestno mero na rekordno nizki ravni, in sicer do sredine leta 2015. Vlagatelji so to odločitev ocenili kot ambiciozno, saj v centralni banki niso postavili časovne omejitve za izvajanje novega stimula-cijskega programa. zlato (999,99 %%) za kg 43.362,99 € +68,60 I I sod nafte (159 litrov) 116,90$ +0,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 14.9. 13.9. ameriški dolar 1,2910 1,2988 japonski jen 100,24 100,67 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,482 24,408 danska krona 7,4536 7,4547 britanski funt 0,80145 0,80409 madžarski forint 283,53 281,33 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,1059 4,0730 romunski lev 4,5093 4,7294 švedska krona 8,5088 8,5403 švicarski frank 1,2130 1,2144 norveška krona 7,4190 7,4286 hrvaška kuna 7,4080 7,3865 ruski rubel 40,5506 40,3425 turška lira 2,3386 2,3360 avstralski dolar 1,2357 1,2319 braziljski real 2,6190 2,6238 kanadski dolar 1,2599 1,2579 kitajski juan 8,1733 8,2230 indijska rupija 71,5570 71,9580 južnoafriški rand 10,8431 10,6856 1 2 Sobota, 15. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Arheološka najdba v strugi Soče Iz gramoza pokukali temelji rimskega mostu Ko bo reka narasla, ga bosta pesek in kamenje ponovno prekrila Ogledati si jih bo mogoče, dokler ne bo reka med jesenskim deževjem narasla in jih z gramozom ponovno prekrila. Temelje enega izmed stebrov starega rimskega mostu so pred nekaj dnevi odkrili v strugi reke Soče pri Sovod-njah. S pomembno arheološko najdbo se lahko pohvalita podjetji ArcheoTest in Petra, ki sta temelje raziskala v sodelovanju z arheologinjo Tiziano Cividini in pod znanstvenim nadzorom Angeline De Laurenzi, funkcionarke spomeniškega varstva Furlanije-Julijske krajine. Temelje so uspeli raziskati zaradi izredno nizkega vodostaja, ki ga je v prejšnjih tednih imela Soča. Pri Sovod-njah v reki skorajda ni bilo vode, tako da so arheologi lahko nemoteno opravljali svoje raziskovalno delo sredi struge. Odkrili so kamnite temelje enega izmed stebrov rimskega mostu, ki so zelo zanimivi tako iz arheološkega kot inženirskega vidika. Temelji merijo v dolžino devet metrov in v širino štiri metre in pol, na podlagi njihove velikosti so arheologi izračunali, kako velik je bil most in kako je bil zgrajen. Temelje sestavljajo veliki pravokotni kamniti bloki, ki jih je voda v stoletjih ogladila in prekrila z debelo plastjo gramoza. Vsenaokrog kamnitih blokov so bili nekoč pritrjeni leseni drogovi, ki so strukturi zagotavljali dodatno stabilnost, verjetno pa so jih uporabili tudi za gradnjo posameznih stebrov. Arheologi so med svojim raziskovalnim delom ugotovili, da se je rimski most zrušil v smeri vzhoda, medtem ko je za njim nekoč stala rečna pregrada, ki naj bi umirjala tok in preprečevala, da bi izpodjedal stebre. Na podlagi raziskav, ki so jih opravili od leta 1963 do leta 2003, je bil most - Rimljani so ga poznali z imenom Pons Sonti - dolg okrog dvesto metrov. Po njem je bila speljana cesta, ki je Oglej povezovala z rimsko Emono - sedanjo Ljubljano. Če bi bila razdalje med stebri enaka, bi jih od enega brega do drugega našteli kar enajst. V prihodnjih tednih se bo raziskovalno delo še nadaljevalo, saj želijo arheologi ugotoviti, ali so temelji stali na konglomeratu ali pa so jih njihovi graditelji utrdili s takratnim cementom, ki ga je odlikovala velika trdnost. Najdba temeljev enega izmed stebrov mostu potrjuje prepričanje arheo- logov, da je bilo nekoč območje med So-vodnjami in Faro naseljeno in iz strateškega vidika pomembno. Na desnem bregu Soče je nekoč stala rimska poštna postaja, nedaleč od ostankov rimskega mostu pa so pred leti med Faro in Maj-nicami našli tudi nekropolo. V njej so odkrili tudi nagrobni kamen, na katerem je bilo posvetilo bogu Aesontiusu, ki so ga verjetno z molitvijo in daritvami prosili, naj Sočo ukroti in naj prepreči poplavljanje naseljenih območij ob reki. Temelje stebra so raziskali s pomočjo finančnega prispevka, ki ga je dalo na razpolago podjetje Autovie Venete. Le nekaj metrov stran namreč stojita avtocestni most in gradbišče avtoceste, ki bo spet povezala Furlansko nižino z Ljubljano. Podobno kot v času starih Rimljanov. SOVODNJE Tudi 1500 let stara grobova Da je bilo območje med Vipavo in Sočo naseljeno že v davnih časih, poleg na novo odkritih temeljev rimskega mostu dokazujeta tudi grobova, ki so ju odkrili pred nekaj meseci. Nahajata se nedaleč od sotočja Vipave in Soče, po ugotovitvah arheologov naj bi segala v 5.-6. stoletje po Kristusu. Ko je bager med kopanjem odkril eno izmed grobnic, so dela takoj prekinili. Na kraj so prišli arheologi, ki so iz grobnic pobrali človeške ostanke in druge ostaline, da bi na njih opravili dodatne analize. Ob zaključku dela arheologov se je gradnja avtoceste nadaljevala. Na območju sovodenjske občine doslej ni bilo opravljenih večjih arheoloških raziskav, čeprav bi arheologi lahko našli še marsikaj zanimivega, saj je bila ob Sovodnjah speljana pomembna rimska cesta. Po vsej verjetnosti so jo uporabljali tudi Longobardi, ki so večje naselje imeli v Romansu. Tam so leta 1984 arheologi odkrili obsežno nekro-polo, ki je še danes v veliki meri neraziskana. GORICA - Furlani oporekajo SSk Zagovarjajo svojo prisotnost v mestu Novonastalo furlansko združenje Fur-lans dal gurizan je tudi nam poslalo v objavo stališče, ki ga je zavzelo do izjav pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti (SSk) Julijana Čavdka v italijanskem dnevniku avgusta letos. »Goriški župan Ettore Romoli je med avgustovskim srečanjem furlanskih izseljencev dejal, da je Gorica tudi furlansko mesto. Na županove besede se je ostro odzval pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in izrazil nekaj negativnih mnenj glede tega vprašanja, ki naj bi po njegovem prepričanju celo ogrožalo čezmejno sodelovanje. Tajnik SSk je tudi dejal, da mora goriški župan ovrednotiti goriško kompleksnost in predstavljati celo mesto. Spričo te ugotovitve -edine pametne - mi Furlani opozarjamo, da je bilo županovo stališče povsem sprejemljivo in spoštljivo, saj je končno priznal prisotnost in vlogo furlanske skupnosti v mestu,« pravi Isa Dorigo v imenu združenja Furlans dal gurizan in pojasnjuje, da so Fur-lani zgodovinsko prisotni v Podturnu in Loč-niku, sploh pa so danes razpršeni po vsem mestu. »Petnajst od skupno petindvajsetih občin iz goriške pokrajine - med njimi je tu- Temelji mostu sredi soške struge GORICA - Organizacije »no profit« ISTAT popisuje društva tudi v slovenskem jeziku Rok za izpolnitev in oddajo vprašalnikov bo zapadel 20. decembra di Gorica - je vključenih v območje izvajanja zakona 482/1999, letos pa je kar 55 odstotkov otrok izrazilo željo, da bi se v šoli učili furlanščine. Institucionalni predstavnik bi moral te podatke poznati in jih upoštevati pri svojih razmišljanjih, kot je avgusta storil župan,« pravi Dorigova, ki jo je glede tega vprašanja zmotila tudi izjava podpredsednice pokrajine Mare Černic. Ta je za italijanski dnevnik v avgustu ugotavljala, da je samostojnost dežele Furlanije-Julijske krajine osnovana na prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Dorigova ji na daljavo oporeka, da je k priznanju samostojnosti FJK prispevala tudi prisotnost furlanske in nemške narodne skupnosti. »Združenje Furlans dal gurizan si bo prizadevalo, da se furlanska zavest okrepi in da bodo zaščitni zakoni spoštovani,« pravi Dorigova, ki upa, da bodo goriško pokrajino rešili pred ukinitvijo. V nasprotnem primeru nasprotuje združitvi s tržaško pokrajino zaradi velikih kulturnih in jezikovnih razlik. »Krajevno prebivalstvo bi moralo z referendumom odločiti, komu naj pripade,« zaključuje Isa Dorigo. Državni inštitut za statistiko ISTAT je sprožil popisovanje društev v okviru 9. državnega popisa nedobičko-nosnih organizacij (t.i. »no profit«), ki so razpršena po vsej Italiji. Za popis skrbijo na teritoriju posamične Trgovinske zbornice, ki so že začele pošiljati društvom vprašalnike. Med prvimi v goriški pokrajini je vprašalnik prejelo kulturno društvo Jadro iz Ronk, ki mu predseduje Karlo Mucci. »Prejel in že izpolnil sem vprašalnik v slovenskem jeziku, ki sem ga nato vrnil v pristojnem uradu goriške Trgovinske zbornice,« pojasnjuje Jadrov predsednik Karlo Mucci. Vprašalnik v slovenščini je mogoče izpolniti tudi na spletu, kjer so vsa potrebna navodila v slovenskem jeziku dosegljiva na naslovu https://censimentoindustriaeservi-zi.istat.it/questionario/secure/pagina-Riepilogo.action. Za izpolnitev tako slovenskega kot italijanskega vprašalnika na spletu je potrebno razpolagati z aktivnim naslovom elektronske pošte. Za spletni dostop do popisne pole je potrebna prijava, prijavo pa omogoči vpis kode; ta je zapisana na vprašalniku, ki jo je društvo prejelo na svoj poštni naslov. Društva, ki vprašalnika niso prejela, se morajo zglasiti na goriški Trgovinski zbornici, kjer jim bodo izročili popisno polo s kodo za izpolnitev obrazca na spletu. S potekom popisa so seznanjeni tudi v goriškem uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Ker popis zadeva vsa društva, se na ZSKD pripravljajo, da bodo v kratkem priredili informativno srečanje. Na njem bodo predstavnikom društev in organizacij pojasnili, kako je treba izpolniti vprašalnike, obenem bodo pozvali svoje člane, naj se poslužujejo slovenskih popisnih pol. Rok za izpolnitev in oddajo vprašalnikov bo zapadel 20. decembra letos, kar pomeni, da je popis šele v začetni fazi. Tudi zaradi tega večina društev vprašalnika še ni prejela. spomenisko varstvo SOVODNJE Tatinske pohode hočejo preprečiti Tatovi so v preteklih mesecih in letih obiskali več hiš tudi v sovodenjski občini, zlasti v Sovodnjah in na Vrhu. Okradene stanovalce in domačine nasploh so tatinski pohodi močno prizadeli, ravno zaradi tega je so-vodenjska občina skupaj z goriško pobudnica niza srečanj o varnosti in tečajev o samoobrambi za višješolke in ženske nasploh. Po besedah sovodenjske županje Alenke Florenin želijo občanom nuditi napotke, kako najbolje poskrbeti za svojo osebno varnost in nedotakljivost svojega imetja, pa naj bo to doma ali na javnem prostoru. Skupno bodo priredili štiri javna srečanja, ki bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Prvo bo v četrtek, 20. septembra, ob 20. uri in bo posvečeno »stalkingu« - zalezovanju, ki je vse bolj razširjen pojav. Na drugem srečanju, ki bo 11. oktobra, bo govora o tatvinah, krajah in goljufijah. Tretje srečanje - 18. oktobra - bo posvečeno varnosti na domu, kjer se povprečno pripeti več smrtnih nesreč kot na cestah. Niz bo 25. oktobra sklenilo srečanje, ki bo namenjeno nasiljem nad ženskami. »Prvi dve srečanji bosta vodila policista, ki se dnevno ukvarjata z zalezovanjem, tatvinami in goljufijami. Predavatelj tretjega srečanja bo arhitekt, ki je zaposlen pri gasilcih in s prve roke pozna, katere so nevarnosti na naših domovih. Na četrtem srečanju bosta spregovorili psihologinji, ki nudita pomoč ženskam, žrtvam nasilja,« pojasnjuje Gabriele Felci iz inštituta IRSS, ki je skupaj z občinama Sovodnje in Gorica prireditelj pobude. Po Felcijevih besedah bodo javna srečanja zelo koristna, saj se kazniva dejanja lahko prepreči že z večjo budnostjo in pazljivostjo. V pobudo je vključen tudi tečaj samoobrambe, ki se bo začel 24. septembra. Zaradi večjega števila vpisov od pričakovanj bo tečaj potekal v sovodenjskem Kulturnem domu, prostih je sicer le še nekaj mest, ki so namenjena sovodenjskim občankam. »Tečaj bodo vodili inštruktorji s tega področja in je primeren za ženske vseh starosti. Samoobrambne tehnike, ki jih bodo prikazali, namreč ne zahtevajo posebne telesne pripravljenosti in se jih lahko vsaka ženska nauči,« pravi Felci. Po njegovih besedah je v večini primerov takojšnja in odločna reakcija dovolj, da nepridiprav odstopi od svojega nasilnega namena. Projekt, v okviru katerega so pripravili in med občani že razdelili dvojezično publikacijo, bo skupno stal nekaj več kot 25.000 evrov, ki jih je sovodenjski in goriški občini dala na razpolago dežela. (dr) GORICA Oglobili nepripete in s telefoni Z avtomobilom brez policijskih oznak so se včeraj dopoldne goriški prometni policisti peljali po državni cesti št. 56 proti Krminu in med potjo opazovali, ali so bili vozniki v nasproti vozečih avtomobilih pripeti z varnostnimi pasovi. Voznike, ki niso bili pripeti, je nato ustavila druga patrulja policistov in jim naložila slano globo. Skupno so med včerajšnjim dopoldne-vom zaradi neuporabe varnostnih pasov oglobili deset voznikov, dve globi so naložili zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo, tri pa zaradi drugih kršitev prometnega zakonika. En voznik je globo prejel, ker v njegovem avtomobilu varnostnih pasov sploh ni bilo. Poostreni nadzor nad uporabo varnostnih pasov in upoštevanjem predpisov so agenti goriške prometne policije izvedli v okviru projekta Tispol - Seatbelt, ki sočasno poteka po vsej Evropski uniji. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. septembra 2012 13 NOVA GORICA - Univerza laboratorijev ne seli čez mejo »Nekdanja bolnišnica v Gorici nas zanima le kot dolgoročna rešitev« Univerza v Novi Gorici ne namerava več preseliti laboratorija z visokoteh-nološko raziskovalno opremo v opuščeni bolnišnični objekt v goriški Ulici Vittorio Veneto, temveč v svoje prostore v Ajdovščini. Od prvotne namere so odstopili, ker se ni izkazala kot ugodna, je včeraj za Primorski dnevnik vnovič pojasnil rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik. Ponovno preverjanje je sprožil včerajšnji članek v italijanskem dnevnem tisku, ki napoveduje skorajšnje srečanje med prorektorjem novogoriške univerze Gvidom Bratino in generalnim direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Marcom Bertolijem. Tema njunih pogo- vorov naj bi bila prav selitev omenjenih laboratorijev in najem prostorov, za katere naj bi univerza odštela 190.000 evrov letne najemnine. »Pogovore o prostorih v bolnišnici nadaljujemo, a so za nas zanimivi kot dolgoročna rešitev za morebitno preselitev celotne univerze, če bi se pokazalo, da je moč priti do evropskega denarja za obnovo. Da bi se po koščkih tja premikali, pa ne. Ustrezna infrastruktura za laboratorije je namreč velik strošek,« poudarja Zavrtanik. Univerza v Novi Gorici je preko evropskega projekta prejela za tri milijone in pol evrov sredstev, porabiti jih mora za nakup visokotehnološke raziskovalne opre- me kot so elektronski mikroskopi in posebni laserji, ki bodo za delovanje povezani s tržaškim sinhrotronom. Ker v matičnih prostorih Univerze dodatnega prostora za laboratorije ni na razpolago, so pomislili na izpraznjeno bolnišnično stavbo čez mejo. Ko pa je postalo jasno, da se načrti v zvezi z nekdanjo bolnišnico časovno ne bodo izšli, so na Univerzi poiskali drugo rešitev. S selitvijo nekaterih programov v obnovljeni dvorec Lanthieri v Vipavi, se bodo v Ajdovščini sprostili prostori, ki so ustrezni za postavitev omenjenih laboratorijev. Na Univerzi v Novi Gorici so tudi sredi selitve Visoke šole za umetnost v goriško palačo Alvarez. (km) Bolnišnica v Ulici Vittorio Veneto bo še do nadaljnjega samevala bumbaca ŠTANDREŽ - V pričakovanju na oživitev gradbišča Občina bo preverjala (ne)varnost krožišča Domačini zahtevajo razširitev cestišča in še en prehod za pešce Sporno in še vedno nedokončano krožišče pri Štandrežu bumbaca Goriška občina pristaja na preverjanje varnosti krožišča med ulicama San Michele in Carso v Štandrežu. Goriški župan Et-tore Romoli je namreč med zadnjim občinskim svetom v odgovoru na svetniško vprašanje občinskega svetnika Božidarja Ta-baja (SSk-Demokratska stranka) zagotovil, da so pripravljeni še enkrat skupaj preveriti, ali je krožišče varno ali pa potrebuje preureditev, preden se bo njegova gradnja zaključila. »Župan napoveduje, da si bo skupaj z nami in z vodjo občinskega tehničnega urada Maurom Ussaiem ogledal sporno krožišče, za katerega smo v Štandrežu prepričani, da je potrebno preureditve, saj ni bilo zgrajeno, kot bi moralo biti za zagotavljanje varnosti tako voznikom kot pešcem,« poudarja Božidar Tabaj. Nad novim krožiščem se pritožujejo številni domačini, še zlasti so nezadovoljni z gredico, zgrajeno pred Čedajsko banko. Zaradi gredice in pločnika morajo vozniki, namenjeni po Ulici San Michele proti središču Štandreža, zapeljati proti sredini cestišča, nato pa zaviti v desno in vstopiti v krožišče. V Štandrežu so prepričani, da bi morali dostop na krožišče iz ulice San Michele v smeri središča vasi drugače urediti, predvsem pa bi tu morali zgraditi še en prehod za pešce, po možnosti z gradnjo otoka sredi cestišča, pred telovadnico pa cesto še malce razširiti. Župan Romoli v odgovoru na Tabaje-vo svetniško vprašanje ni niti besedice črhnil o težavah, ki jih imajo z izvajalcem del - podjetjem Pessot. Gradnja krožišča se je začela že decembra lanskega leta, potem so se dela prekinila zaradi spora med občino in izvajalcem del, ki je zahteval večjo vsoto denarja od začetno predvidene. Delavci so se vrnili na krožišča konec julija, uredili gredice in pločnike, nato pa spet odšli, tako da je krožišče še vedno nedokončano. Tabaj je župana Romolija vprašal tudi, kdaj se bo goriška občina odločila za pokritje tribun nogometnega igrišče, na katerem igra in trenira štandreška Juventina. »Goriška pokrajina je svojčas obljubila, da bo zagotovila polovico vsote, potrebne za pokritje tribun in namestitev fotovoltaičnih panojev, potem pa se je na občini zadeva blokirala. Zaradi tega se bomo postavili v stik s pokrajinsko odbornico za šport Saro Vito in s pokrajinsko podpredsednico Maro Černic ter ju povabili na srečanje z občinskimi upravitelji, tako da se bo le našel skupni jezik za pridobitev potrebnih finančnih sredstev,« pravi Tabaj, ki je opozoril, da so Vrata Italije - tako so poimenovali novo avtocesto kro-žišče pri Štandrežu - precej slabše zgrajena od podobnega krožišča pri Padovi, kjer sta ob pasovih za avtomobile urejeni tudi kolesarska steza in pešpot. »Dvomim, da bomo pri Štandrežu dobili kolesarske steze in pešpoti, ki si jih želimo,« pravi Tabaj in ugotavlja, da je območje ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu zapuščeno in zaraščeno. »Na moja opozorila glede tega vprašanja pa med občinskim svetom nisem prejel odgovora,« zaključuje Tabaj. (dr) ŠKOCJAN Avto podrl bivšega župana Cesto je prečkal na invalidskem vozičku Prometno nesrečo - k sreči brez hujših posledic in telesnih poškodb - je včeraj doživel nekdanji župan iz Škocjana, 52-letni Paolo Pizzoni. Sredi dopoldneva je na svojem invalidskem vozičku prečkal cesto, ko je naenkrat pripeljal avtomobil. Kljub zaviranju je avto trčil v invalidski voziček in nekdanjega župana vrgel na tla. Na kraj so nemudoma prihiteli reševalci službe 118, ki so poškodovancu nudili nujno pomoč, nakar so ga z rešilnim vozilom odpeljali v tržiško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Izkazalo se je, da je v padcu dobil lažje telesne poškodbe, tako da njegovo življenje nikakor ni ogroženo. Po besedah reševalcev je imel moški precejšnjo mero sreče, saj bi lahko med padcem z vozička utrpel hujše poškodbe. Kraj nesreče si je ogledala patrulja prometne policije; agenti so poskrbeli za urejanje prometa, medtem ko so reševalci nudili pomoč poškodovancu. Dinamiko nezgode in morebitne odgovornosti bodo še pojasnili. Paolo Pizzoni - svojčas je bil vpisan v Leve demokrate - je bil za župana izvoljen leta 2002 s podporo levosredinske koalicije; škocjansko občino je vodil pet let. Leta 2007 pa ga je na primarnih volitvah Oljke premagala sedanja županja Silvia Caruso. Pizzoni je diplomiran iz informatike in je med vodilnimi funkcionarji podjetja Insiel. Paolo Pizzoni GORICA - Peticija proti ukinitvi deželne ustanove Film Commission ima na pokrajini zaveznika Pokrajinski odbor predsednika Enrica Gherghette je podpisal peticijo proti sklepu dežele Furlanije-Julij-ske krajine, da ukine ustanovo Film Commission, ki ponuja storitve in sredstva za filmske produkcije. Komisija že vrsto let privablja v FJK italijanske in tuje filmarje. Dokazala je, da je z dobro organizacijo svojemu delu kos. Letni doprinos filmske industrije znaša v FJK od 8 do 10 milijonov evrov, dežela pa namenja komisiji približno 300 tisoč evrov letnega prispevka. O tem, komu bo denar podeljen, je komisija vedno odločala samostojno. Vse pa kaže, da so se težave začele s filmom Marca Bellocchia »Bella Addor-mentata«, ki se preko zgodbe Eluane Englaro loteva teme evtanazije; film je bil sneman v FJK in je bil deležen podpore 150 tisoč evrov. Tema očitno ni bila vsem po godu. Zgodilo se je namreč, da je dežela na predlog odbornice za proizvodne dejavnosti Federice Se-ganti sklenila, da komisiji ne bo namenila prispevka za leto 2012, kar bi prizadelo tako Bellocchiov kakor tudi Tornatorejev film »Un caso di coscienza«. Odločitev je povzročila velik škandal. Dežela si je zato premislila, vendar samo za letošnje leto, saj je sklenila, da bo denar za komisijo s prihodnjim letom preusmerila na svojo agencijo za turizem. Sklep je utemeljila s kriznimi časi, kar pa je skregano s podatkom, da je v zameno za 300 tisoč evrov prispevka prišlo v deželo GORICA - Ponovno županovo zagotovilo Kolesarska »stezica« na Vialu bo odstranjena Gherghetta podpisuje peticijo foto j.m. neprimerljivo več denarja, vsako leto pa je naše kraje obiskalo 300 filmskih delavcev, tudi iz tujine. Da mora Film Commission še naprej uživati podporo dežele, je zapisano v peticiji, ki jo je prvi podpisal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta ter za njim še ostali člani odbora in pokrajinskega sveta. Kdor se jim želi pridružiti, bo imel priložnost v torek, 18. septembra, ko bo z začetkom ob 18.30 v tržiškem Kine-maxu shod v bran goriške pokrajine, na katerem bo Gherghetta predstavil svoj politični manifest »Il co-raggio della democrazia« (Pogum demokracije). (jm) »Kolesarska pot« v Drevoredu 20. septembra v Gorici bo odstranjena. Nerazumljiv je bil že njen nastanek, saj je dolga le kakih sto metrov in ne več, zaradi izstopajočega roba v plastičnem materialu pa je nevarna: po dežju je spolzka, ob mraku pa skoraj nevidna, saj količkov, ki so bili pritrjeni na profil, že zdavnaj ni več. Nekajkrat se je zato zgodilo, da je kolesar tam tudi padel, k sreči brez hujših posledic. Če naj verjamemo županu, bo ta »past« na cesti končno odpravljena. Tako je zagotovil občinskemu svetniku Walterju Bandlju (SSk-De-mokratska stranka), ki je v torek nanj naslovil svetniško vprašanje. Isto zagotovilo je decembra lani že prejela svetnica Marilka Koršič, a iz tega ni bilo nič. En učinek pa je kolesarska stezica le imela: za dragocena parkirna mesta je prikrajšala Kulturni center Lojze Bratuž. Tudi zato sta Svet slovenskih organizacij in Katoliško tiskovno društvo že leta 2010 pisala županu, a sta bila tedaj neuslišana. Tokrat naj bi šlo zares, trdijo na občini in navajajo, da je župan ukazal pristojnim v tehničnih uradih takojšnjo odstranitev profila in ponovno vzpostavitev parkirnih mest. »Past« sredi cestišča bumbaca 1 4 Četrtek, 13. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA, ŠEMPETER - Svetniki bodo znova odločali o soglasju Alei Iacti Igralni salon je znova v igri Sejo pričakujejo s strahom Občini na nasprotnih si stališčih - Arčon: Igralniški trg v Sloveniji zasičen, negativne posledice breme za občine V Šempetru in v Novi Gorici se bo v četrtek odločalo o izdaji soglasja oziroma mnenja za igralni salon na območju nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Ljubljanska družba Alea Iacta je namreč na Urad za nadzor prirejanja iger na srečo junija ponovno naslovila vlogo za podelitev koncesije za igralni salon, ki ga nameravajo postaviti v načrtovanem trgovsko-zabaviščnem kompleksu Sailaway. V takem primeru občina, v kateri bo stal igralni salon, zanj podeljuje soglasje, okoliške občine pa le nezavezujoče mnenje. Obe občini oziroma občinski in mestni svet sta se do tega vprašanja že opredelila. Lani je namreč Alea Iacta za koncesijo že zaprosila, a ji je Pahorjeva vlada v odhajanju ni podelila. Več sreče se nadejajo pri novi oblasti, še prej pa morajo ponoviti postopek z občinami. Lani so v Šempetru izglasovali soglasje za igralni salon, v Novi Gorici pa negativno mnenje. Predloga sklepov, ki bosta obravnavana na obeh sejah v četrtek, sta oblikovana enako. Šempetrski župan Milan Turk svetnikom predlaga sprejem sklepa, ki podeljuje soglasje, medtem ko novo-goriški župan Matej Arčon predlaga izglasovanje negativnega mnenja zanj. »Pri pripravi predloga sklepa sledimo sprejeti Strategiji razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki v poglavju "Splošni cilji" predvideva postopno zmanjševanje števila dodeljenih koncesij za izvajanje iger na srečo,« pojasnjuje Arčon v gradivu za sejo. Navaja še, da strategija vsebuje tudi ugotovitev, da je igralniški trg v Sloveniji zasičen, število ponudnikov, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah in igralni salonih, pa je ob nespremenjenem povpraševanju preveliko. Kot še ugotavlja omenjena strategija, je prenasičenost igralniške ponudbe še posebej izrazita na območju Goriške, Primorske in Kraške regije, kjer je ob koncu leta 2009 delovalo pet igralnic od skupaj 10 delujočih v Sloveniji in 19 igralnih salonov, skupaj 34. V novogoriški občini še ugotavljajo, da bi dodatna koncentracija igralniške ponudbe samo še stopnjevala številne negativne posledice, s katerimi se že sedaj sooča to območje, še posebej problematiko odvisnosti od iger na srečo. »Država ne zagotavlja nikakršnih sredstev za zdravljenje odvisnosti od iger na srečo, ki jih v celoti krijejo občine in zdravstveni zavodi sami. Investicija v še en igralni salon ne bi dala pričakovanih ja- Zemljišče (desno), kjer naj bi stal kompleks Sailaway (zgoraj načrt) z igralnim salonom foto k. m. vno-finančnih učinkov, saj bi pomenila zgolj prerazporeditev obstoječih gostov in v goriški prostor ne bi pripeljala novih gostov iz bolj oddaljenih destinacij,« so prepričani v Novi Gorici. V Šempetru so lani od družbe Priori, ki je lastnica Alee Iacte, prejeli notarsko overjeno zagotovilo, da bo pravočasno zgradila ves načrtovani center Sailaway in ne le dela z igralnim salonom, sicer je pripravljena občini izplačati poldrugi milijon odškodnine. Takšno zagotovilo želi župan Turk od investitorjev ponovno pridobiti, saj meni, da obstaja dvom, ali je še aktualna. Nadeja se, da bi informacijo o tem uspeli pridobiti še pred četrtkovo sejo. Že lani so v javnosti zaokrožile fotografije in anonimka, ki je namigovala na to, da svetniške glasove skuša nekdo podmaza-ti oziroma vplivati na njihovo odločitev. Enajst od šestnajstih svetnikov je nato od Komisije za preprečevanje korupcije lani dobilo opozorilo, ker niso prijavili domnevnega neregistriranega lobista. Ti so letos junija na komisijo poslali dopis, v katerem izražajo začudenje, da so opozorilo dobili le nekateri svetniki, ko pa je lobist govoril z vsemi, obenem pa odločno zanikajo, da bi ta lobist svetnike prepričal v to, da so izglasovali soglasje za igralni salon. »Sejo občinskega sveta v četrtek pričakujemo v strahu, kaj se nam bo do takrat še zgodilo in kaj nam bodo do takrat podtaknile "neznane osebe". Zadnja dogajanja kažejo na to, da gre verjetno za spopad na višjem nivoju od občinskega, zato se podpisani občinski svetniki želimo od teh dogajanj distancirati,« so včeraj v elektronski pošti, naslovljeni na medije, zapisali nekateri šempe-trski občinski svetniki, ki so prosili za anonimnost, saj se želijo izogniti javnemu obrekovanju s strani neznanih oseb, česar so bili že deležni, pravijo. Katja Munih CERJE - Župan pri ministru Državnega denarja za spomenik ne bo Župana občine Miren-Kostanje-vica Zlatka Marušiča je včeraj v Ljubljani sprejel minister za izobraževanje, znanost in kulturo Žiga Turk. Župana so spremljali še predsednik in tajnik društva TIGR Marjan Bevk in Miga Pogačar, Miha Molan iz Koordinacije domoljubnih in partizanskih organizacij in generalni sekretar združenja Sever Anton Pozvek. Marušič je ministra seznanil z gradnjo in vsebinsko zasnovo Spomenika branite-ljem slovenske zemlje na Cerju in izrazil željo, da bi bila država aktivno soudeležena pri upravljanju in vrednotenju tega spomenika. Turk je poudaril, da je spomin na dogajanja v prvi svetovni vojni zelo dragocen in da je ta spomenik vreden velike pozornosti. Opozoril pa je, da mora država v tem času skrbeti za racionalizacijo stroškov, in ocenil, da ustanavljanje novih javnih zavodov z majhnim številom zaposlenih ni učinkovito. Ministrstvo se nagiba predvsem k povezovanju med ustanovami, ki bi lahko zagotovilo ustrezno vsebino in primerno ovrednotilo več pomnikov na območju, ki ga je prva svetovna vojna tako hudo prizadela, so včeraj o obisku sporočili iz ministrovega kabineta in dodali: »Minister Turk je z veseljem vzel na znanje, da je občina že vključila vrednotenje tega spomenika v nekatere evropske čezmej-ne projekte in je pozitivno ocenil vklju- Spomenik na Cerju čitev spomenika na Cerju v okvir pobud Poti miru, pa tudi sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine. Poudaril je, da država lahko sodeluje pri številnih pobudah, in nakazal možnost, da se začne postopek za zagotovitev spomeniku statusa javne kulturne infrastrukture, morda tudi za vpis v seznam žive dediščine. Ministrstvo si bo prizadevalo, da se ti postopki izpeljejo v čim krajšem času.« (km) Prošnje do ponedeljka V ponedeljek, 17. septembra, bo zapadel rok za vložitev prošenj za štiri zaposlitve, ki jih ponuja Tržiški kulturni konzorcij v okviru projekta socialnega dela. Za obdobje enega leta bodo zaposlili štiri uradnike, ki bodo skrbeli za urejanje arhiva in sodelovali pri drugih pobudah konzorcija. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani konzorcija www.ccm.it. Hrastova dirka v Doberdobu Društvo Hrast prireja danes na travniku pri župnijski dvorani v Doberdobu kolesarsko dirko Hrast Bike Slalom. Gre za deveto izvedbo pobude, s katero želijo na goriški Kras privabiti ljubitelje gorskih koles, pa tudi njihove prijatelje in sorodnike. Začetek bo ob 14. uri, možnost vpisovanja bo pred tekmo. Dirka je sestavljena iz dveh spustov, vsak je dolg 700 metrov. Posebnost dirke je, da poteka med količki kakor slalomski spusti. K udeležbi vabijo prav vse, od osnovnošolskih otrok do odraslih kolesarjev. (ač) Jutri »Kovačev študent« Jutri ob 20.15 bo v amfiteatru gradu Krom-berk uprizoritev spevoigre v treh dejanjih »Kovačev študent«. Delo Vinka Vodopiv-ca bodo uprizorili moška pevska zbora Kromberški Vodopivci in Lipa Ravnica, solopevci Glasbene šole Nova Gorica, folklorno društvo Gartrož in pevci kulturno turističnega društva Lokovec. V primeru dežja bo prireditev izvedena v nedeljo, 23. septembra. Predprodaja vstopnic poteka tudi uro pred predstavo. (km) V Solkanu tudi Kauzer Po dvojnem evropskem prvenstvu bodo danes v solkanskem kajak centru gostili še člansko državno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. »Slovenski slalomisti bodo zelo uspešno tekmovalno sezono sklenili na sproščenem tekmovanju za konec sezone, kjer bo prvič po olimpijskih igrah nastopil tudi Peter Kauzer,« pojasnjuje vodja Kajak centra Andrej Humar. (km) Pejsaži le še danes V galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bo še danes med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro na ogled razstava z naslovom »Paesaggi e paesaggi«; razstavljajo Fulvio Dot, Myriam Cap-pelletti, Alessandra Bernardis, Miran Cencič, Max Busan, Lia Del Buono, Alessio Russo in Fabio Gonnelli. Na trgu Go art tržnica Slovenski in italijanski likovniki se bodo danes med 9. in 13. uro predstavili na Go art - umetniški tržnici, ki bo potekala na trgu med novogoriško mestno hišo in restavracijo Vrtnica. (km) Prvi para festival v Lijaku V kampu Lijak bo še danes 1. para Festival - Pesem in Polet Poletja Lijak 2012. Najprej bo tekmovanje v natančnosti pristajanja, ob 17. uri sledi »base show«. Uvodoma bo nastopil pihalni orkester Vogrsko, sledi predstavitev desetih narodno zabavnih ansamblov. Zabava se bo zaključila z nastopom ansambla Franca Miheliča; prireditev bo povezoval Igor Malalan. (km) TRŽIČ - Občina nemočna Manj pomoči za najemnine Država drastično znižala prispevek V tržiški občini bodo drastično znižali prispevke, ki jih zagotavljajo družinam za plačevanje najemnin. Lani je imela tržiška občina v ta namen na razpolago 580.648 evrov, s katerimi so družine uspeli znižati svoje najemnine za 45 odstotkov; letos je v tozadevnem skladu 416.238 evrov, kar pomeni, da bodo družinam, ki imajo do tega pravico, zagotovili prispevek za plačila 31 odstotkov sleherne najemnine. Za znižanje so se odločili, ker se je državni prispevek za omenjeni sklad skorajda izničil; lani so iz državne blagajne prejeli 161.699 evrov, letos pa le 10.445 evrov. Tržiška občina je po drugi strani morala povečati dotacijo za sklad z lanskih 128.000 evrov na letošnjih 132.415 evrov, saj mora njen prispevek odgovarjati desetim odstotkom zneska, ki bi bil potreben za kritje vseh prošenj. Letos je za prispevek za plačilo najemnine zaprosilo 546 družin, precej več kot lani, ko so jih našteli 497. GORICA - Do oktobra bodo na ogled v Tolminu Razstava Gabellinijevih puntarjev bo uvedla v goriško obeleževanje 300. obletnice punta Iz Gabellinijevega stripa Ob bližajoči se 300. obletnici velikega tolminskega punta so v četrtek v Tolminu ob udeležbi številnih gostov - lepa skupina jih je prišla iz Gorice in Čedada - odprli likovni razstavi »Remigio Gabellini -Tolminski punt 1713« in »Slovenski klasiki v stripu«. Publiko v Tolminskem muzeju sta nagovorila direktorica Damjana Fortunat Černilogar in župan Uroš Brežan. Povedano je bilo, da je muzej že spomladi pripravil niz predavanj z naslovom »Punt se bliža«. V nov sklop prireditev pa sodi razstava stripov »Tolminski punt 1713« avtorja Remigia Gabellinija iz Gorice. Njegov strip z dvojezičnim naslovom »La rivolta dei Tol-minotti 1713 - Tolminski punt 1713« je bil namreč v dveh nadaljevanjih - v črno-beli tehniki in v italijanskem izvirniku - prvič objavljen v goriški reviji Ison-zo Soča. V Tolminu je prikazanih deset Gabellinije-vih originalnih risb, ki jih je avtor podaril muzeju. To- krat pa je prvič razstavljena barvna različica stripa z besedilom v slovenskem jeziku. V založbi Tolminskega muzeja je barvni strip obenem izšel v knjižni obliki ter v slovenskem in italijanskem jeziku. Gabellini, ki je v Gorici poznan tudi kot scenograf in grafični oblikovalec, se je zahvalil muzeju ter izpostavil navezo med Gorico in Tolminom ravno zaradi puntarjev in spominske plošče, ki na Travniku spominja na njihov upor in usodo. Prihodnje leto bo razstava na ogled tudi v Gorici, in sicer v galeriji Kulturnega doma. To bo uvod v goriško obeleževanje 300. obletnice punta. Med četrtkovim večerom so v Tolminskem muzeju predstavili še razstavo »Slovenski klasiki v stripu«: prikazanih je skoraj 200 stripov 66 slovenskih avtorjev. Glasbeno točko je poklonila violinistka Tina Grego. Razstavi bosta na ogled do 31. oktobra. (ik) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 15. septembra 2012 15 GORICA - »goARTonline« Razpeti med analogno in digitalno fotografijo Jutri v palači Attems razstava del petih goriških avtorjev Zadnji septembrski teden bo tudi letos potekal v znamenju dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih je leta 1991 proglasil Svet Evrope z namenom, da pospeši medkulturni dialog in izmenjave. V programu, ki bo v Furlaniji-Ju-lijski krajini potekal pod okriljem deželne direkcije kulturnega ministrstva, izstopa pobuda »goARTonline«, ki jo prireja goriško združenje Graphiti. Že dvajset let se v njem posvečajo promociji sodobnih oblik likovnega izražanja, predvsem pa digitalni fotografiji. Še lani so pri združenju Graphiti za to priložnost organizirali pet dogodkov. Krizni časi ne prizanašajo kulturi, zato so program letos skrčili na dva dogodka, ki pa bosta po napovedih organizatorjev zadovoljila tako publiko kot soudeležene avtorje. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. ~M Gledališče Q Kino ~M Koncerti Na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici bodo jutri, 16. septembra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij petih avtorjev iz Goriške, in sicer Mariana Di Clemen-teja, Giuseppine Mastrovito, Loredane Princic, Enza Tedeschija in Paula Davida Redferna. To so vse prej kot novinci, v nekaterih primerih jih bolje pozna tuja kot pa domača publika. Vsak od njih neguje zelo oseben odnos do fotografije, ob digitalni fotografiji pa bo zastopana tudi analogna, ki ji Tedeschi ostaja do skrajnosti zvest. Drugo razstavo bodo odprli v MedeArt galeriji v Medei v nedeljo, 30. septembra, ob 11.30: tam bo razstavljal Mauro Paviotti, ki je Medeo ujel v objektiv fotografskega aparata-igrače Holga 120. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ŽePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Me-daglie d'oro-Gorišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandre-žu na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 347-1042156 (Rozina F:) in 0481-532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. M Izleti GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 21. septembra, ob 20.30 »Le done de casa soa« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. septembra, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; v ponedeljek, 17. septembra, ob 20. uri nadomestna predstava »Sljehrnik« za odpadlo 12. septembra, vstopnice še na voljo, oz. veljale bodo vstopnice za odpadlo predstavo; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ribelle -The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella Ad-dormentata«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 16.40 - 18.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00 -22.10 »Bella Addormentata«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Ribelle -The Brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »E' stato il figlio«. DNEVI STARE GLASBE 2012: v cerkvi Sv. Tilna v kraju Sveto pri Komnu danes, 15. septembra, ob 19. uri uvodno predavanje o Giacomu Gorzanisu raziskovalke Alenke Bagarič, vodje Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; ob 20. uri s prostim vstopom koncert skupine Progetto detto il Gorzanis z naslovom »Giacomo Gorzanis - lutnjist slovenskih dvorov 16. stoletja«; več na www.kulturnidom-ng.si. BREZPLAČNI VODENI OGLEDI OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI peš ali s kolesi: v nedeljo, 16. septembra, med 14. uro in 16.30 »Od Solkana do Pevme« (vila Puppi, obrtna cona Solkan, vila Nordis, Svi-logojstvo na Goriškem, Sabotin, kostnica Oslavje, Soška fronta, goriški grad, Soča, park Pevma); zbirališče pred hotelom Sabotin. V ponedeljek, 17. septembra, med 17. in 19. uro »Ko so gradili solkanski most... « (Av-stroogrsko pokopališče, solkanski most, solkanski palač, Trg Jožeta Srebrniča, cerkev Sv. Štefana, Vojni muzej Solkan). KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). SPDG organizira v nedeljo, 16. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet na Koba-riški Stolz odhodom ob 8. uri s parkirišča goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, tura je zahtevna, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. SPDG organizira v nedeljo, 23. septembra, izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Do vrha 4 ure in pol hoje, tura ni zahtevna. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 3804203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. MARIANO - Nadaljuje se poklon likovnemu umetniku De Finettijeva zapuščina se vrača v nekdanji atelje Vila de Finetti pred obnovo Aliano Bergomas in Renata Perisutti Vila de Finetti v kraju Corona pri Ma-rianu je dolga leta samevala in razpadala, dokler je nista prevzela in obnovila zakonca Renata Perisutti in Aliano Bergomas, ki še danes negujeta v njej spomin na likovnika. Nova etapa v nizu razstav de Finettijevih del iz zasebnih zbirk bo jutri ravno v Marianu. V knjižnici (Ulica Manzoni 54) bodo ob 11.30 ponudili na ogled serijo olj na platnu, ki so jih imeli za izgubljene, a so jih zbiratelji izbrskali na umetniškem tržišču. Dodali jim bodo še risbe kraja in razglednice, ki jih je umetnik ilustriral za prijatelje. Sledilo bo odprtje razstave v nekdanji de Finettijevi vili, kjer si je bil uredil atelje leta 1922; tam bodo na ogled dokumenti, ki so jih našli po srečnem naključju in pričajo o umetnikovi povezanosti z osebnostmi tedanjega časa in ilustracije, ki jih je izdelal za nemške založnike. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.no-vember; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tis-cali.it. OK VAL obvešča, da se začenja nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006. Vadbe se začenjajo v ponedeljek 17. septembra, oz. v torek 18. septembra; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in cetrtkih 15. 00-16.30. Prvi trening bo v torek, 18. septembra. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.0018.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE »Remo Uria Mulloni« prireja tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah ob 20.40 v telovadnici bivše šole Fermi v Ul. Diaz v Gorici; informacije in vpisovanje na advsgsezionegorizia@libero.it in na cristinaorlandini@hotmail.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. AŠKD KREMENJAK prireja plesne tečaje za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih bo vodila Mara Ro-gelja; vpisovanje in informacije do 18. septembra po tel. 338-5755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom profesorja Andreja Gropajca; vpisovanje in informacije do 18. septembra po tel. 338-5755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v torek, 18. septembra, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.0020.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70-820453 ali su-zana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.30-16.30, vadba se bo začela 2. oktobra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jamljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke dobrodelne loterije, ki so jih izžrebali v soboto, 8. septembra: 1. nagrada (listek št. 5345) potovanje v evropsko prestolnico; 2. (št. 2184) prenosni računalnik hp Compad; 3. (št. 2344) tablični računalnik Arnova; 4. (št. 3780) TVC Asano 22" LED; 5. (št. 0795) DVD + prenosni TV Philips; 6. (št. 1732) aparat za pripravo kave; 7. (št. 4107) prenosni telefon; 8. (št. 5171) kuhinjski robot MDA; nagrade so na razpolago na sedežu v Tržiču v Ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098 do 9. oktobra. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju Gorice, v Ul. Pellis 40, med splošno bolnišnico in gasilci, samostojni vhod, garaža za dva avtomobila, shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. IŠČEM KNJIGO Svet književnosti 3 -avtor J. Kos; tel. 338-7124855. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. H Poslovni oglasi ISCEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Go-rovim slovensko in hrvaško. Tel.00386-70426768 0 Prireditve ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata danes, 15. septembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v Gorici v KB Centru na Kor-zu Verdi, 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677, cena 30 evrov. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na javno srečanje »Pogum demokracije - za ohranitev Pokrajine Gorica«, ki bo v torek, 18. septembra, ob 18.30 v kinodvorani Ki-nemax v Tržiču. Za priložnost je organiziran avtobus, ker so mesta omejena je nujna rezervacija po tel. 0481-549161. Avtobus bo peljal skozi Gorico, Štandrež, Sovodnje, Doberdob in Ronke. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): danes, 15. septembra, 8.00-12.00 prodaja izdelkov in pridelkov z nagradno igro, otroška delavnica in tečaj nordijske hoje v sodelovanju z društvom O.Z.O.N.. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.30, Fausta Poz-zar vd. Cumar (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 11.00, Marino Trevisan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V MEDEI: 11.00, Giuliano Zang-heratti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na drž. cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 16 Sobota, 15. septembra 2012 TRST / APrimorski r dnevnik DEL PIERO ODŠEL RIM - Nekdanji nogometaš Alex Del Pie-ro je odpotoval v Avstralijo, kjer bo v prihodnjih dveh sezonah igral za moštvo Sydney FC. Za nastop skoraj 38-letnega Del Piera vlada izjemno zanimanje. Klub je za derbi 28. oktobra proti Perthu celo najel stadion za 84.000 gledalcev, čeprav je lanski dvoboj med tema moštvoma spremljalo le 5.000 navijačev. Sicer bo prvo tekmo odigral že 6. oktobra. Del Piero je na drugi konec sveta odpotoval z ženo Sonio, otroci in ogromno prtljage. STALNO NA TRIBUNI TURIN - Potem ko je italijanska nogometna zveza trenerja Juventusa Antonia Conteja kaznovala z desetmesečno prepovedjo opravljanja dela v nogometu, je Mednarodna nogometna zveza kazen razširila še na mednarodno raven. Conte tako ne bo smel biti na klopi stare dame niti na tekmah v evropskih tekmovanjih. Prvič bo razširjene ukrepe izkusil že naslednji teden, ko se bo Juventus v ligi prvakov pomeril s Chelseajem. Kazen za Conteja velja za vse tekme, tako domače prvenstvene kot mednarodne, v katere štejejo tako prijateljski kot uradni dvoboji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu NA SVETOVNEM POKALU NIKI HROVATIN 15. TOBLACH - Na prvi od treh preizkušenj svetovnega pokala FIS v skirollu v Toblachu je Mladinin tekmovalec Niki Hrovatin zasedel med 18 tekmovalci 15. mesto. Mladinci so se pomerili v 8 kilometrski zasledovalni vožnji v klasični tehniki. Danes ga čaka ekipni sprint, jutri pa še zasledovalna vožnja (16 km) v skatingu. Za Hrovatina je to drugi nastop z italijansko reprezentanco, prvič je nastopal letos v Oroslavju na prvi etapi svetovnega pokala. Z izbrano vrsto se v Toblachu kot strokovnjak mudi tudi Mateja Bogatec. KOŠARKA - V Kopru bi na EuroBasketu 2013 radi gostili ... Litvo pred Italijo KOPER - Po zadnjem krogu kvalifikacij za EuroBasket v Sloveniji je jasno, katere reprezentance bodo čez manj kot leto dni merile moči v Ljubljani, Jesenicah, Celju in Kopru, 18. novembra pa bo žreb določil, kje bodo ekipe igrale v predtekmovanju. Ta-čas torej vlada predvsem zanimanje, kje bo kdo igral. Pri košarkarski zvezi Slovenije so nam pojasnili, da bodo prizorišča za Slovenijo in nosilce skupin bržkone določili organizatorji v dogovoru s Fibo Europe. Po katerem ključu bodo izbirali prizorišča, pa še niso podrobno obravnavali. »Predvidevati moramo, katerih navijačev bo največ; prednost bodo seveda imele tiste reprezentance, ki bodo imele največ navijačev,« je pojasnil Anže Balažič, predstavnik za odnose z javnostmi pri Košarkarski zvezi Slovenija. Potrdil nam je, da bodo pri tem upoštevali tudi želje mest, ki bodo gostila prvi del tekmovanja. V Kopru, nam najbližjemu prizorišču, bi radi gostili Litvo, ki jo spremlja veliko navijačev, Makedonijo, ki je presenetila na prejšnjem EP, in pa Srbijo, »ki je vedno aktualna, pa tudi Italijo in Hrvaško,« nam je zaupal Boban Popovič, vodja lokalnega odbora v Kopru. Organizacijski stroj EuroBasketa se že giblje, vendar bolj nevidno. Priprave za logistiko, varnost in promocijo že potekajo, spremljevalni program pa je še v povojih. Vsebine bodo namreč povezane z gostujočimi ekipami, zato v mestih vneto pričakujejo žreb, ki ga bo gostila Koncertna dvorana Postojnske jame. Sestava bobnov je še neznanka, iz Fibe Europe, ki jih sestavlja, pa so nam sporočili, da jih bodo določili najbrž konec oktobra. Gostiteljska mesta bodo začela tudi z deli za posodobitev dvoran. V Kopru bodo morali zaradi zahtev mednarodne zveze sedanjo športno dvorano delno prenoviti. V tem letu bodo že nadgradili toplotno črpalko, ki bo med drugim zagotavljala boljše prezračevanje in ohlajanje dvorane, naslednje leto pa bodo na vrsti posegi na tribunah. Bonifika premore zdaj 2600 sedežev, po posegih pa jih bo »čim več«, pravi Popovič, vodja lokalnega odbora EuroBasket 2013 v Kopru. Po nekaterih navedbah jih bo 4200, vsekakor pa manj kot 5000, kot sicer zahtevajo pravila. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) se namreč glede na razmere v Kopru strinja s takim številom. Dela naj bi trajala od tri do štiri mesece, ali bo za to nujno tudi krajše popolno zaprtje dvorane, pa se še ne ve. Dela naj bi stala približno 2 milijona evrov, kar je tudi vsota, ki jo koprski lokalni odbor pričakuje od države. Denar za posodobitev dvoran v Ljubljani, Kopru in Jesenicah je namreč že rezerviran: država bo v ta namen razdelila 6,1 milijona evrov evropskih sredstev. Koper je že poslal državi investicijsko dokumentacijo, na podlagi katere bo država razdelila evropska sredstva, uskladil je tudi pogodbo s KZS, ki bo določala odgovornosti glavnega in lokalnega odbora (podpisali jo bodo v začetku naslednjega tedna). Poleg večjih zmogljivosti bodo z evropskimi sredstvi v Bonifiki postavili še dodatne stole, sedeže za VIP-goste in foto-reporterje, premične koše, mize za no- Takšna naj bi bila dvorana na koprski Bonifiki po preureditvenih delih mestna občna koper vinarje, sodobnejše semaforje, prenovili bodo parket, olepšali bodo pročelje dvorane in opravili še nekaj manjših posodobitev. Po uvodnih načrtih, ki so napovedovali dve novi športni dvorani na Ptuju in v Novem mestu, se je število gostujočih mest omejilo na štiri, novih dvoran, ki bi gostile evropsko prvenstvo, pa sploh ne bo. V Ljubljani bosta prvenstvo gostili Arena Stožice in Hala Tivoli, v Jesenicah Podmežakla, v Celju dvorana Zlatorog, v Kopru pa, kot že rečeno, Bonifika. Veronika Sossa prej do novice 24 ekip na Euru 2013 www.primorski.eu1 KAKO DO EP - Na EuroBasketu v Sloveniji bo nastopilo 24 reprezentanc. Šest si jih je to pravico priborilo z rezultatom na lanskem EuroBasketu v Litvi (Španija, Francija, Rusija, Makedonija, Litva in Grčija), Velika Britanija se je nanj uvrstila kot gostiteljica minulih olimpijskih iger v Londonu, Sloveniji pa mesto na prvenstvu pripada kot organizatorki. Preostalih 16 reprezentanc si je pravico do nastopa priigralo v kvalifikacijah. Črna gora. NEPREMAGANI - Hrvaška, Italija in Nemčija so kvalifikacije končale nepre-magane. SZ/JUG - Kontinuiteta se kaže pri številu udeleženk, ki prihajajo s področij nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze. Enako kot lani v Litvi, bodo tudi prihodnje leto v Sloveniji nastopilo prav vseh 6 reprezentanc držav s področja nekdanje Jugoslavije. S področja Sovjetske zveze se bo prvenstva udeležilo 5 reprezentanc, izmed tistih, ki so sodelovale v kvalifikacijah, se ni uspelo prebiti le Azerbajdžanu, Beloru-siji in Estoniji. UVRŠČENE REPREZENTANCE - Belgija; BiH; Češka; Črna gora; Finska; Francija; Grčija; Gruzija; Hrvaška; Italija; Izrael; Latvija; Litva; Makedonija; Nemčija; Poljska; Rusija; Slovenija; Srbija; Španija; Švedska; Turčija; Ukrajina; Velika Britanija. NOGOMET A-liga: danes dve tekmi, Birsa out tri tedne MILAN - V nogometni A-li-gi bodo dve tekmi 3. kroga odigrali že danes. Ob 18. uri se bosta pomerila Palermo in Cagliari, ob 20.45 pa Milan in Atalanta. Glavnina nedeljskih tekem bo ob 15. uri in sicer Chievo - Atalanta, Fioren-tina - Catania, Genoa - Juventus, Napoli - Parma, Pescara - Samp-doria, Roma - Bologna in Siena -Udinese, ob 20.45 pa bo tekma med Torinom in Interjem. Na nje bo v dresu milanskega moštva debitiral Samir Handanovic, novi igralec Torina Valter Birsa pa bo sedle na tribuni. Zaradi poškodbe stegenske mišice, ki jo je z reprezentanco staknil na tekmi proti Norveški, bo moral namreč mirovati tri tedne. TENIS - V dvoboju za obstanek v svetovni skupini Davisovega pokala Italija v Neaplju z 1:0 vodi proti Čilu. Andreas seppi je s 7:5, 6:1, 6:2 premagal Guillerma Hor-mazabala, dvoboj med Fabiom Fo-gninijem in Capdevillejem pa je bil prekinjen zaradi teme pri izidu 2:2 (2:6, 6:2, 6:7, 6:1). ODBOJKA - Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi kvalifikacijskega turnirja (skupina E) za nastop na evropskem prvenstvu 2013 v belgijskem Kortrijku premagala Črno goro s 3:0 (25, 11, 22). KOLESARSTVO - Britanski kolesar Bradley Wiggins bo na bližnjem svetovnem prvenstvu v nizozemskem Valkenburgu nastopil le na cestni dirki, v vožnji na čas pa ne. Na olimpijskih igrah v Londonu je v kronometru osvojil odličje najbolj žlahtnega leska. ATLETIKA - Športna šola Trst se je vpisala v zvezo, redno vadi 15 atletov V FIDAL po dolgih letih Po več kot desetletju bo italijanska atletska zveza FIDAL spet štela slovensko članico. Športna šola Trst se je namreč letos včlanila v zvezo in tako članom omogočila nastopanje na uradnih tekmah. Samostojne sekcije pri ŠZ Bor namreč še niso uspeli obuditi - ni še osebe, ki bi prevzela celotno koordinacijo dejavnosti, zato so se pri Športni šoli Trst odločili, da bodo začasno kar sami prevzeli finančno breme dejavnosti in delovanje. Po lanskem poskusnem letu bo letos atletska dejavnost še obogatena. Srednješolcem, ki so lani trenirali, so se že pridružili višješolci, vpisovanje pa je še možno. »Skupina se še sestavlja, treniramo pa od konca avgusta. Tačas vadi 15 atletov, morda pa se jim bo pridružil še kdo. V stiku smo tudi s profesorji športne vzgoje,« je pojasnila Bi-serka Cesar, tudi bivša atletinja CUS-a. Glede na to, da pričakujejo porast števila članov, načrtujejo, da bodo najstniki trenirali v dveh skupinah. »Še razmišljamo, ali bomo skupine razdelili po starosti ali po panogi,« je povedala Cesarjeva, ki bo najbrž prevzela skupino, ki bo v vadbo vključevala tudi mete, gle- de na to, da je bil uspešna metalka diska, specifično vadbo za teke in skoke pa bodo člani vadili v skupini s trenerko iz Kopra in nekdaj uspešno tekačico Vero Bobik. Nasploh želijo pri Športni šoli nuditi raznoliko paleto panog, tako da bo specializacija le delna. Treningi že potekajo na atletskem stadionu na Koloniji, ki bo skratka postal tudi baza slovenske atletike. Trikrat tedenska vadba bo na stadionu poteka- la tudi pozimi, ko se bodo člani pripravljali na spomladanski, uradni začetek sezone. Tačas se namreč sezona bliža h koncu, kljub temu pa se tekmovalci Športne šole udeležujejo različnih tekmovanj. V atletiko bodo pri športni šoli uvajali tudi mlajše, torej učence 5. razreda osnovne šole, ki bodo pri Športni šoli vadili pod vodstvom Silve Meulje in bodo med zimsko sezono na stadionu trenirali izključno ob lepem vremenu. Ali bodo z včlanitvijo v atletsko zvezo FIDAL razvili dejavnost tudi za re-kreativce, pa je še neznanka. »O tem še nismo razmišljali. Zdaj smo se umerili predvsem v delovanje s srednješolci in višješolci,« je še zaključila Cesarjeva, ki ne izključuje, da bi številni rekreativci, ki tačas tekmujejo v italijanskih klubih, lahko pristopili k Boru, vendar šele takrat, ko bodo oživeli samostojno sekcijo pri ŠZ Bor. (V.S.) / ŠPORT Sobota, 15. septembra 2012 17 NOGOMET - Bogat spored v D- in deželnih amaterskih ligah Kras, Juventina in tržaški derbi Danes v Štandrežu goriški, na stadionu Rocco pa tržaški derbi Amaterski nogometni vikend se bo začel že danes z goriškim in tržaškim der-bijem. Na Goriškem, bolj natančno v Štandrežu, si bodo lahko ljubitelji tega športa ogledali pokrajinski derbi promocijske lige med domačo Juventino in združeno ekipo Pro Romans Medea. V drugem krogu (začetek ob 15.30) bodo skušali varovanci trenerja Franca Murre popraviti slab vtis, ki so ga v nedeljo zapustili proti Tricesimu, ko so izgubili kar s 4:0. Pri Juventini bo odsoten le diskvalificirani Airoldi. Mladi Thomas Beltrame pa je bil povabljen na torkov trening v Viscu z deželno izbran vrsto, ki jo vodi Gabriele Pecile. Na Tržaškem bo danes v ospredju mestni derbi elitne lige med Triestino in San Luigijem. Na stadionu Roccu (začetek ob 16.00) pričakujejo precej gledalcev: Triestina ima nad tisoč abonentov, do včeraj pa so prodali še 500 vstopnic. Vodstvo San Luigija je za red na stadionu angažiralo štirideset prostovoljcev, ki bodo pomagali silam varnostnega reda. Za gledalce bosta odprti tribuni Pasinati in Furlan. Blagajne v ulici Miani in trgu Az-zurri bodo odprte od 14.30 dalje. V Repnu bo jutri v ospredju tekma četrtega kroga D-lige med Krasom in Unio-nom Quinto (sodil bo Thomas Beltrame iz Parme). Rdeče-beli so še brez točk na lestvici, medtem ko je Union zbral le eno. »Ekipa iz Veneta je premagljiva, tako da se moramo maksimalno potruditi ter osvoji- Nogometaša Vesne, vratar Edvin Carli in branilec Albert Kerpan, na nedeljski tekmi proti Valnatisoneju Domači šport Danes Sobota, 15. septembra 2012 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Romans Medea DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Sacileju: Sacilese -Kras ODBOJKA 39. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV 14.30 v Repnu: Zalet C - Grobničan; sledi Zreče - Zalet C, sledi Zreče - Grobničan DRŽAVNI MOŠKI POKAL 20.30 v Castelfrancu Venetu: Castelfranco - Sloga Tabor Televita Jutri Nedelja, 16. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras - Union Quinto PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Fagagni - Pro Fagagna - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina; 15.30 v Trebčah: Primorec -Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Roianese; 15.30 v Dolini: Breg - Romana; 15.30 na Proseku, na Rouni: Primorje - Aquileia ODBOJKA 39. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV 10.30 v Repnu: Olympia - Sloga, sledi Sloga - Mežica (Slo), sledi Mežica (Slo) - Olympia. kroma ti vse tri točke, drugače bomo še bolj moralno potrti. Še naprej bodo odsotni Gru-jič, Favero, Alejnikov in Božič. Poudaril pa bi, da smo optimisti, saj so fantje v sredo v Cerei, kljub porazu, igrali dobro in bi si zaslužili vsaj točko. Končno smo videli pravega Pastrella, na katerega letos veliko računamo,« je povedal športni vodja Krasa Salvatore Bovino. V deželnih amaterskih ligah bo večina ekip naših društev jutri (vse tekme se bodo začele ob 15.30) igrala na domačem igrišču. Le Vesna v promocijski ligi bo igrala v gosteh pri solidni Fagagni. V 1. AL bodo nogometaši Sovodenj gostili Isontino, ki je v prvem krogu igrala neodločeno 0:0 z Beglianom. Primorec, ki je v prvem krogu nepričakovano visoko izgubil (4:0) proti Pro Gorizii, pa bo gostil solidni Gradese. Ekipa iz Gradeža je v 1. krogu igrala neodločeno 3:3 s San Giovannijem. Tudi vse tri ekipe naših društev v 2. AL se bodo prvič v letošnjem prvenstvu predstavile pred domačimi navijači. Zarja bo v Bazovici gostila Roianese, Breg v Dolini solidno Romano, Primorje pa na »umetni« Rouni Aquileio. V vseh treh taborih ciljajo na tri točke. Mladinci Krasa v Sacileju Danes se bo začelo tudi državno prvenstvo mladincev, v katerem bo po letu odsotnosti znova igral repenski Kras. Letos pod taktirko koprskega trenerja Davorja Vituliča, ki bo imel na razpolago širok izbor igralcev. Domače tekme bodo mladinci Krasa, ki trenirajo na Proseku in na Padri-čah, igrali ob sobotah popoldne v Repnu. Rdeče-beli bodo v današnjem prvem krogu gostovali v Sacileju. (jng) KOŠARKA - K2 sport □ Obvestila Jadran in ■ • I v v* Ajdovščina prva polfinalista Prva polfinalista turnirja K2 sport v organizaciji ŠD Dom sta Ajdovščina in Jadran, ki je v svojem prvem uradnem nastopu v letošnji sezoni brez težav premagal Breg. V prvi četrtini sta si bili ekipi enakovredni, Breg je po-vedel tudi s 0:6 in 6:13, nato pa je Jadran z večjo natančnostjo pri metu in pozorno obrambo prevzel vodstvo, ki je bilo od tretje četrtine dalje nad 20 tock. Breg se je zanašal predvsem na met iz razdalje, brez visokih igralcev pa je trpel tudi pod košem. Jadran - Breg 88:61 (22:20, 42:34, 66:44) Jadran: D. Batich 12, Žerjal 2, Ban 17, Slavec 11 (3 trojke), Marušič 12 (2), Franco 7 (1), De Petris 13, Malalan 8, Bernetič 4, M. Batich 2. Breg: Schillani 7, M. Grimaldi 18 (2), Rob-ba 6, Nadlišek, Sternad, Semec 3, Ferfoglia 8 (2), Cigliani 10 (1), Mattiassich, A. Grimaldi 9. Ostali izid: Fogliano - Ajdovščina 64:86 (21:24, 36:44, 49:65) Nadaljnji spored Ponedeljek, 17. septembra, četrtfina-le: 19.00 (G) Sokol - Alba Krmin, 21.00 (H) Bor - Ardita Isogas; sreda, 19. septembra, polfinale 19.00 Ajdovščina, 21.00 zmagovalca ponedeljkovih tekem. ODBOJKA - Olympia v C-ligi Najstarejši ima dvajset let Po odhodu Filipa Hlede k Slogi Tabor (B2-liga), Jerneja Terpina v Modeno (U18) ter Luke Terčiča in Davida Sanzina k Domu (košarka) bo letošnja odbojkarska ekipa Olympie v C-ligi nastopala še dodatno pomlajena. »Lahko bi nastopali v prvenstvu U20,« je priznal tudi športni vodja Andrej Vogrič. Od lanske garniture igralcev so potrdili razpoložljivost Matija Kom-janc, Dragan Pavlovič, Lorenzo Vizin, Sandi Persoglia, Peter Vogrič, Štefan Čavdek in Danjel Hlede, pridružili pa so se jim še štirje igralci letnika 1996 (lani so igrali U16 in D-ligo) Andrej Čavdek, Matija Corsi, Davide Cobel-lo in Samuel Princi. Od začetka priprav trenira s člansko ekipo tudi Gabrijel Lango (1993), ki je lani igral v 1. diviziji, njegovo nastopanje v C-ligi pa je še vprašljivo. Prav tako še ni potrjeno, ali bo tudi letos dres Olympie nosil Martin Persoglia, ki je zaradi službenih obveznosti že lani treniral manj kot ostali. Če bo Persoglia ostal, bo z 22. leti najstarejši igralec, sicer pa bo »senator« le 20-letni Pavlovič. »Ekipa pa se še sestavlja, saj iščemo še izkušenega krilnega sprejemalca, torej igralca, ki bi nadomestil Jerneja Ter-pina. Obenem pa še blokerja, če Martin ne bo potrdil igranja. Oba igralca iščemo v Sloveniji,« je pojasnil Andrej Vogrič. Kljub mladosti je ekipa tehnično dobra in tudi homogena. »Nihče nima še zagotovljenega mesta, tako da se vsi borijo za mesto v postavi. Na prijateljskih tekmah je trener Markič poskušal tudi različne variante, tako da bo morda kdo od igralcev tudi spremenil igralno mesto,« je še napovedal Vogrič. Slabost mlade ekipe je pomanjkanje izkušenj na članski ravni, ne manjka pa jim nastopov, saj imajo čisto vsi igralci za sabo že veliko odigranih tekem na mladinskem področju, tudi na državni ravni. Prvi uradni nastop Olympie bo jutri na pokalu Bazoviških junakov, prvi krog C-lige pa jih čaka 6. oktobra. (V.S.) V C-ligi tudi druga ekipa Sloge Tabor Deželna odbojkarska zveza je končno objavila tudi sestavo moških C in D-lige. Poleg Olympia, Soče in Vala bo v C-ligi spet igrala tudi Sloga Tabor, ki je zamenjala ligo z moštvom iz Reana de Rojale. V novi sezoni b odo tako slovenska kar štiri moštva od dvanajstih vpisanih, v D-ligi pa ne bomo imeli svojega predstavnika. Množično v Mežici Za odbojkarice in odbojkarje Sloge in Sloge Tabor je druga polovica avgusta že vrsto let rezervirana za pred-prvenstvene priprave in tej tradiciji se pri naših dveh društvih niti letos niso izneverili: v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji ter Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so tudi letos priprave potekale v Mežici v Sloveniji. Osemdnevnega intenzivnega treniranja so se udeležile najmlajše igralke Sloge, ki bodo nastopale v prvenstvih U13, U14 in U16, skupina nekoliko starejših mladink (kategorije U18 iz projekta Zalet), fantje Sloge in Sloge Tabor vseh mladinskih kategorij ter dober del članov drugoligaša Sloge Tabor Televita, kar pomeni, da je bilo na Koroškem približno 60 navdušenih odbojkarjev in odbojkaric. Nastanjeni so bili domu CŠOD Peca nad Mežico ter na Prevaljah, trenirali pa v zelo lepi mežiški šolski športni hali, v njej so tri odbojkarska igriš- ča, soba za fitnes in majhna telovadnica. Našim odbojkarjem je bilo na razpolago tudi igrišče za odbojko na mivki na mežiškem letnem telovadišču. Starejši fantje so nekajkrat tudi obiskali nov in sodobno opremljen fitnes center na Ravnah na Koroškem. Glavni organizator in vodja priprav je bil Ivan Peterlin, trenirali pa so Lucio Battisti, Martin Maver, mežiška trenerja Mirko Rebula in Blaž Merkač ter mladi trenerji David Cettolo, Ambrož Peterlin in Nicholas Privileggi, ki so bili na pripravah tako v dvojni vlogi - kot trenerji in igralci našega B2 ligaša. Ožje Slogino vodstvo je sprejel mežiški župan Dušan Krebel, ki je poudaril svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da so slovenski tržaški odbojkarji in od-bojkarice že preko dvajset let stalni gostje tega predela Koroške. AŠD SOKOL obvešča, da se s ponedeljkom, 17. septembra začenjajo vse redne dejavnosti v nabrežinski telovadnici s sledečimi urniki:minimotorika - letniki 2007 2009 v sredah ob 16.15; motorika - letniki 2004 - 2006 v ponedeljkih ob 16. in sredah ob 17.15, minibasket - letniki 2001 - 2004 - v ponedeljkih ob 17. in sredah ob 18.15, odgovorni vaditelj Marko Svab; miniodbojka - letnice 2002 - 2004 v petkih ob 16.15 (naknadno bodo treningi še v ponedeljkih v Sesljanu, šola Marchesetti ob 17. uri), vodi Lajris Žerjal; odbojka - letnice 2001 -v ponedeljkih in petkih ob 14.30, vodi Eleonora Zavadlav. Dodatne informacije ob vadbenih terminih v telovadnici ali tudi telefonsko na 040 200941 (telovadnica). OK VAL obvešča, da se v ponedeljek, 17. 9. oz. torek, 18.9 začenja nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19. ure za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek od 16. do 17. ure, za otroke iz vrtcev ter od 17. do 18.30 za letnike 2005, 2006. Dodatne informacije: Tjaša 328-4133974. OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening 18.9.) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 345 9527302 in Tjaša 328-4133974 AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 347-0473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi starše letnikov 2001 in 2002 na informativni sestanek, ki bo v sredo, 19.9. ob 16.30 v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 potekali ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. AŠZ SLOGA sporoča, da prireja treninge za najmlajše v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer: tečaj mini odbojke s poudarkom na gibalnih spretnostih ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.45 do 19.00. Začetek: v torek, 18. septembra 2012; dečki letnik '99 in mlajši torek in četrtek od 14.30 do 16.00; deklice letnik '00 in mlajše torek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.00 do 17.45. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da sprejema do konca tega tedna prijave na začetniski tečaj kotalkanja, ki poteka na kotalkališču v Repentaborski ulici vsak dan od 16. do 17. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. ŠD KONTOVEL, odsek ritmična telovadba, vabi deklice od 4. do 8. leta na prvi trening, ki bo v ponedeljek, 17. septembra 2012, ob 17.00, v telovadnici na Kontovelu. Urniki treningov: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Toplo vabljene! Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 338-5000643. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30 - 17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012.Vadba bo potekala na stadionu 1. maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek začenši s torkom 18. 9., barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.00-20.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Informacije: 338-7281332 (Sergij), 334-6218712 (Vida). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne danes. Za informacije in vpisovanja : info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 348 1334086 (Erika) ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. www.primorski.eu1 18 Sobota, 15. septembra 2012 POTOPIS Naslednje jutro smradu ni bilo več. Odkril pa sem, kje je bil izvor in se odločno odpravil v mestni park z ducatom in več mlak, iz katerih se zelo močno, močno ali pa komaj kadi. Manjša korita ležijo nekoliko nižje od travnate površine. Prizori so edinstveni in si sledijo z veliko pogostostjo. V nekaterih se ustvari kot jabolko velik mehur in nato izgine v sredini koncentričnih kolobarjev. Drugje se ne napenjajo mehurji. Iz blatne površine enostavno brizgne tanek curek. Smeri in višine so presenetljivo različne. Dolgo opazovanje in usmerjanje pozornosti na eno samo točko bo razkrilo, da iz določenih mest brizga visoko, iz drugih vedno nizko. So taka mesta, kjer brizgne poševno. Očitno je pod površino nastavljena mreža cevk, ki delujejo po lastnih danosti. Fantastična je večja vodna površina, primerljiva z nekaj vaškimi kali, kjer brizganja ni, se pa iz vode močno kadi. Ogled tega jezerca je treba prilagoditi vetrovnim razmeram, kajti neprijetno se je znajti v oblaku pare prepojene z žveplom. Očitno pa je tudi pri tem jezercu vse urejeno pod vodno gladino. Včasih je nad vodo skoraj čisto, drugič se dejavnost v par sekundah za nekajkrat poveča. Omembe vredno pa je, da se na sipine, ki so posejane po vodni površini redno spuščajo ptice in po tleh iščejo kako hrano, verjetno njim ustrezne soli. Ena stranica parka meji na naseljeno področje, kjer se iz številnih vrtičkov prav tako kadi. Gospodinjstva imajo na kopica manjših gejzirjev, najbolj slikovite pa so blatne mlake, kjer je aktivnost enaka kot v mestnem parku, le da je obseg za nekajkrat večji. Obširnejše so bule, ki se ustvarjajo, višji so curki in počasi se rahlo premikajo večje mase sivega bla-te. Prizore bi lahko primerjali s kuhanjem ajdove polente v orjaškem kotlu. Obisk je povezan tudi z možnimi nevšečnosti. Priliv obiskovalcev je zelo velik. Če posameznik naleti na potnike dveh avtobusov s kitajskimi ali japonskimi turisti, mora brezpogojno najprej Vse pa je v slogu »kraške ohceti«. Na več mestih ponujajo večerjo »han-gi« in koncert, ki se obvezno zaključi z bojnim plesom »haka«. Osebno imam take točke za pasti in se jih načelno izogibam. Vse je preveč umetno in ....drago. Vohal sem po mestu, da bi iztaknil kaj pristnega. Čisto ob prenočišču je bila pri nekih vhodnih vratih tabla z napisom »Maori wardens..«, torej čuvaji. Čuvaji česa? Vsakič, ko sem šel mimo, sem preveril, če so vrata odprta. Zvonca ni bilo. Niti kake telefonske številke. so le nekaj slikanic, ki nikakor niso bile podobne šolskemu učbeniku. Klasični »times«, »Maori times« ni obstajal. Zadnjo možnost je predstavljalo sodišče! Pred njim (žal sem pozabil napisati kako se je ustanova imenovala v maorskem jeziku) je čakala večja skupina ljudi in iz dnevnega reda je bilo razvidno, da se bo ob 10. uri začela razprava. Med čakajočimi je bilo več očitnih Maorov. Ženska, ki je bila stranka v postopku, mi je povedala, da bodo razpravljali o njeni tožbi za prido- V majhnih koritih se napihujejo mehurji in neprestano brbota blato Para se iz vodne gladine dviguje v nerednih časovnih presledkih. Ptice kljub prisotnosti žvepla na sipini iščejo hrano Bolje je, da se temperaturo vode ne preveri z roko Akvarelne barve na velikem jezeru voljo geotermalno vodo, kar tudi iz finančnega vidika ne more biti slabo. Ob zelo aktivnih vrelcih pa so opazne usahle ali skoraj neaktivne mlake. Ker so podzemne moči na tem kraju v očitni recesiji, se brizganje in napihovanje dogajata v dokaj počasnem ritmu. To omogoča zelo natančen ogled vsakega pojava. Mestni park, znan kot Paradise valley springs, je vsekakor drugorazredna točka v sami Rotorui. V neposredni bližini mestnega središča je eno tolikih novozelandskih čud: Te Puia. Turistično obiskovanje zanimivosti je na Novi Zelandiji urejeno na popolnoma komercialni ravni. Vse se plača, vendar pa tudi vse deluje. Tujec, ki pride v Rotoruo, bo najprej želel v Te Puio. Če že ne potuje v organizirani skupini, bo na avtobusni postaji lahko naročil katerikoli izlet v bližnjo in daljno okolico. Vse bo nato delovalo brez nevšečnosti. Je pa Te Puia tako blizu, da se do njega gre lahko kar peš. Dva kilometra na koncu Fenton street. Ali pa z avtobusom mestnega potniškega prometa. Na koncu omenjene ulice, kjer se v Rotorui vse dogaja, se lahko večkrat vidi paro, ki se dviguje iz enega tamkajšnjih gejzirjev. Posamičen obisk ima velike prednosti. Človek ima možnost, da se po volji ustavi na mestih, ki so zanj najbolj slikovita in brez časovnega priganjanja opazuje delovanje narave, ki v tem kraju ne kaže najmanjšega namena, da bi se umirila. Glavna točka je gejzer Pohutu. Njegovo žrelo je postavljeno na dokaj izpostavljenem mestu. Višina vodnega curka doseže nekje do 10 metrov, čeprav povsod piše, da se dvigne tudi do 30 metrov. Voda nato pada v brezno pod žrelom in na svoji poti pušča slikovite usedline. V tem geotermalnem parku je še Slikanice v jeziku Maori niso bile posebno velika kulturna pridobitev Na sodišču v Rotorui sta leseni skulpturi svarili obtožene Maorka iz Rotorue obiskati vse ostale zanimivosti in pustiti Pohutu za kasnejši čas. Vsak Azijec bo namreč ob Pohutuju nastreljal po sto posnetkov in na vsakem bo tudi eden od sopotnikov. Omenil sem že majhno razočaranje nad izkupičkom etnoloških ciljev iz Rotorue. Računal sem na nekaj, ki bi spadalo v družbeno-politično poglavje. Ne vem... maorsko društvo »edinost«, maorski »dnevnik«, maor-ski »narodni dom«.. Morda so bili le gasilci, čeprav besede »fire« ali »firefighting« ni bilo. Med enim od sprehodov sem naletel na šolo. Bilo je pozno popoldan. Vrnil sem se naslednje jutro. Na Novi Zelandiji naj bi imeli Maori možnost opraviti celotno šolanje v svojem jeziku. Na ostalih šolah naj bi se »Pakehe« učili maorskega jezika. Imel sem smolo. Bil je zadnji dan pouka in tajnica, v urad katere sem prodrl, ni kazala razpoložljivosti za razgovor. Odslovila me je po kratkem postopku in med dijaki in dijakinjami, ki so švigali sem ter tja, nisem našel odraslega človeka z narodnoobrambnim nabojem. V mestni knjižnici sem vprašal po čtivu v maorskem jeziku. Imeli godbe. Ne morejo dokazati česar ne obstaja. Zemljišče mi bodo morali vrniti«, je povedala. Srčno sem ji želel uspeha. Kot tisočem in tisočem, ki se na sodiščih ukvarjajo s pridobitvijo zahrbtno ukradene domovine. Te obravnave pa so večinoma trgovske špekulacije. Če so po bitev zemljišča. Zadel sem točno v sloviti »Waitangi treaty«. Vstopili smo v dvorano. Bila je podobna kakemu »marae« ali leseni zgradbi, kjer so Maori imeli svoje svete ali parlamente. Za predsedstvom sta bili na steno pritrjeni dve leseni skulp-turi spačenih izrazov, podobni tistim, ki jih Maori prikažejo med »hako«. Predsednik je bil pakeha, zapisničar-ka Maorka. Po uvodnih formalnostih je za besedo zaprosil odvetnik tožene stranke in predlagal odlog. Sodnik mu ga je takoj dodelil in sklical novo obravnavo za dva dni kasneje. Ko mene tam ne bo več. Tožnica ni bila posebno zadovoljna. »Moje pleme ni nikoli podpisalo po- letu 1840 za zemljo Angleži dali lastniku dve ogledalci, motiko in odrezek svile, bodo novi lastniki danes lahko dobili desetine ali stotisoče dolarjev. Razočaran od izplena narodnoo-brambne narave, sem se usmeril v naravo, ki v geotermalnem parku Wai-O-Tapu ponuja še precej več kot mestni Te Puia. Posebnost nekoliko oddaljenejšega parka je raznobarvnost. Malo je izbruhov, čeprav marsikje voda vre in so okoli kalov postavljene table z opozorili na vodo s temperaturo pri 100 stopinjah. Blato brbota pretežno v globokih kotanjah. Najbolj grozljiv je »Inferno crater«, čigar ime že vse pove. Uredniki priložnoste zgibanke so se pekla poslužili še pri »Devil's home«. Iz globokega brezna uhajajo plini in hlapovi, ki so na stene nanesli sive do modre lise mineralov. »Artist's palette« je mirna vodna ploskev, na kateri se na različnih mestih bleščijo površine z akva-relnimi barvami. Zelena in rdeče-oran-žna sta čudoviti. Obširno laguno je mogoče prečkati po lesenem hodniku. Na nasprotni strani je še več vulkanske aktivnosti. Voda sicer ne vre, robovi pa so zgrajeni iz krhkih sten pretežno rdeče in rjaste barve. Prav na zadnji točki se je v »Devil's bath« zlodej kopal. V več desetin metrov širokem jezeru se zbira voda zgornje ležečih kalov. Voda je mrzla in popolnoma rumene barve. Ob posebnih vremenskih okoliščinah pa lahko izgleda zelenkasta. Wai-O-Tapu vsebuje še »Primrose terrace«, kjer se usedajo minerali med odtekanjem iz največjega »Champagne pool«. Površina je rahlo nagnjena in zelo podobna skladu snega ali ledeniku. Ob sončnem vremenu se po površini lepo svetlika odtekajoča voda. Navidezno bi se skla-dove usedlin lahko imelo za ledenik. Ogled Wai-O-Tapuja se lahko opravi v poldrugi uri, ali tudi prej. Izplačajo pa se postanki pri najbolj zanimivih točkah in uživanje ob mogočnosti narave. V tem parku, kjer je raznolikost izbruha-nih mineralov bogatejša kot drugje, so marsikje debla dreves prekrita z lišaji rdeče barve. Po sipinah svoje soli iščejo majhne in večje ptice. --------------Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. septembra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek - Mi smo optimisti! 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Passaggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.10 Un canto di pace Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 8.50 Nan.: Il diario di Bindi 9.15 Nad.: The Latest Buzz 9.40 Nan.: The Elephant Princess 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 11.30 Film: La nave dei sogni San Francisco (rom., Nem., '07) 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Film: Tuck everlasting - Vi-vere per sempre (dram., ZDA, '03) 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.05 Sereno variabile 18.05 Rubrika: 90° minuto 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.55 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike Rai Tre 7.00 Rubrika: Magazzini Einstein 8.00 Dok.: Gate C 8.30 Rubrika: Cult Book 9.00 Film: Il grande valzer (dram., ZDA, '73) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in šport, sledi Speciale Tg3 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Rubrika: Kilimangiaro Album 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.50 Aktualno: Speciale Tg3 15.20 Film: Il viaggio dei dannati (dram., VB, '76) 17.30 Film: Chi ha incastrato Roger Rabbit? (fant., ZDA, '88) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.15 Nan.: Un caso per due 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.0513.40 Nan.: Belli dentro 9.35 Nan.: The Circle of Life 10.35 Film: Patch Adams (dram., ZDA, '98, r. T. Sahdyac, i. R. Williams, M. Potter) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.10 Film: Quando meno te Io aspetti (kom., ZDA, '04, i. Kate Hudson) 16.30 Film: Miracolo a novembre (dram., ZDA, '10) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bo-nolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greg-gio) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.00 Nan.: Avvocati a New York V Italia 1 7.20 Risanke 11.00 Film: Superman Batman: Nemici pubblici (anim., ZDA, '09) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Rubrika: Grand Prix 13.55 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, MotoGP, VN San Marina (Misano), kvalifikacije 15.10 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Moto2, VN San Marina (Misano), kvalifikacije 16.00 Film: Mr. Nice Guy (akc., Hong Kong, '97) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Film: Come cani & gat-ti (kom., ZDA, '01) 21.10 Film: Come cani & gatti - La vendetta di Kitty (kom., ZDA, '10) 22.50 FiIm: II destino di un cavaIiere (pust., ZDA, 01, i. H. Ledger) La l 21.05 Film: 007 - II domani non muo-re mai (voh., VB/ZDA, '97, r. R. Spot-tiswoode, i. P. Brosnan) 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Rubrika: Un giorno in pretura u Rete 4 8.05 Nan.: Pacific Blue 8.55 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - La donna del lago (krim., ZDA, '88) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 21.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.00 Nan.: Law & Order - Los Angeles 0.00 Film: Un giorno di ordinaria follia (dram., '93, i. M. Douglas) LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.15 Reportaža: That's Italia 12.20 Rubrika: L'erba del vicino 13.30 Dnevnik 14.05 Film: In good company (kom., ZDA, '04) 16.10 Nan.: La regina di spade 18.05 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.35 Atlantico Pacifico: l'ultimo treno per Obama ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.2516.00 Dok.: Jacopo da Ponte e il Bassanesimo 8.0014.05 Dok.: Borgo Italia 11.30 Film: La segreta-ria quasi privata (kom., ZDA, '57, i. K. Hepburn) 13.10 Dok.: Splendori d'ltalia 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Ve-nezia Giulia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il por-tolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Labirinto letale (fant., ZDA, '82, r. S. H. Stern, i. T. Hanks) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Voci dal Ghetto "Giardino in so-gno a S. Pietroburg" Jr Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.30 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.50 Nan.: Bine 8.10 Medvedek Sladkosnedek 8.35 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.15 Biba se giba (risanka) 9.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.25 Dok. film: Raca po Lucyjino 10.40 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.15 Film: Pogumna Chrissa 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 15.05 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 15.55 Dok. odd.: Concorde - rojstvo legende 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Čez planke: Hrvaška Istra 18.25 Nan.: Village Folk 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Slovenska popevka 2012 22.15 Film: Kapitalizem -Ljubezenska zgodba (dok., VB, '09, r. M. Moore) 0.20 Poročila (t Slovenija 2 9.15 Skozi čas (pon.) 9.35 Pogledi Slovenije (pon.) 11.00 Vrnitev Primorske matični domovini, prenos iz Kopra 12.00 Slovenci v Italiji 12.35 Dok. serija: Bolnišnica Golnik 13.10 Osmi dan (pon.) 13.45 Festival fens 2012 - otroški 15.30 Paraolimpijske igre: Zaključek, pon. 16.30 Športni izziv 17.00 Nogomet: Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014, Norveška : Slovenija, posnetek iz Osla, pon. 18.50 Nogomet: Simfonija UEFA 19.15 Nogomet: FIFA magazin 19.50 Odbojka: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M), Slovenija : Ukrajina, prenos iz Maribora 21.50 Sobotna glasbena noč 23.35 Na lepše 23.55 Brane Rončel izza odra (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 8.00 9.05, 21.30 Žarišče 8.20 Novinarska konferenca Igorja Lukšiča o ak-tualno-političnih zadevah 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.40 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 20.00 22.55 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 23.45 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Film: Skrivnost kitajskega zmaja 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Življenje z naravo 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Shah Alam, Malezija 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Glasbena oddaja 18.00 Pod drobnogledom 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Literarni večer s Tomažem Šalamunom, Vilenica 2012 21.00 Aktualno 21.30 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. serije 10.00 Nan.: Castle 10.55 Nan.: Razočarane gospodinje 11.50 Dok. serija: Zvezde pred kamero 12.50 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.20 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.20 Film: Pogreta ljubezen (rom., ZDA, '09) 16.05 Nan.: Franklin in Bash 17.00 Film: Skrivnosti mladih src (kom., '98) 18.50 Recepti: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Morilci (akc., ZDA, '10, r. R. Luketic, i. A. Kutcher, K. Heigl) 21.50 Film: Sedem let v Tibetu (bio-gr., ZDA/VB, '97, i. B. Pitt) 0.30 Film: Sweeney Todd - Hudičev brivec (horor, ZDA/VB, '07, r. T. Burton, i. J. Depp, H. B. Carter) A Kanal A 7.45 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.40 Nan.: Moja super sestra 9.05 Film: Večno mlad (pust., ZDA, '92, i. M. Gibson) 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstrem-ni športi 12.45 Fantastična Beekmana (res-ničnostna serija) 13.20 Film: Smrtonosni let (akc., ZDA/VB/Romunija, '07) 15.15 Film: Moj pes (dram., ZDA, '00) 17.05 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina 20.00 Film: Black rain (dram., ZDA, '89, i. M. Douglas) 22.20 Film: Umazani ples 2 (rom., ZDA, '04) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D -Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Boris Pahor: Vila ob jezeru - dramatizacija romana, režija Jože Peterlin, 2. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 London Calling; 19.00 La Via Franci-gena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettro-nique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.00 Izštekani po Izštekanih; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Sopranistka Isabel Bayra-kdarian; 18.00 Izbrana proza: Kurt Vonne-gut - Hokus Pokus; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 15. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI Greben nizkega zračnega pritiska se bo zadrževal nad Alpami in povzročal prihod bolj suhih severnih tokov v visokih legah zlasti v nedeljo, ko bo zaradi tega prišlo do toplotne inverzije. V . prizemlje bodo pritekali vzhod-k ni tokovi vse do ,-nSZ ^ ponedeljka zjutraj. bioprognoza Vremensko občutljivi ljudje bodo predvsem v prvi polovici dneva še imeli vremensko pogojene težave, ki se bodo večinoma kazale kot nerazpo-loženost, motnje zbranosti in manjša delovna storilnost. Priporočamo večjo previdnost. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 Dolžina dneva 12.31 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 5.56 in zatone ob 18.34 plimovanje Danes: ob 4.32 najnižje -62 cm, ob 10.55 najvišje 57 cm, ob 15.59 najnižje -43 cm, ob 22.49 najvišje 42 cm. Jutri: ob 4.56 najnižje -57 cm, ob 11.20 najvišje 59 cm, ob 17.29 najnižje -47 cm, ob 23.23 najvišje 37 cm. uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v visokogorju 6,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MEDIJI - V včerajšnji izdaji francoske revije Closer magazine Objava fotografij s princeso Kate zgoraj brez »užalostila« prinčevski par PARIZ - Francoska revija Closer magazine je napovedala objavo fotografij soproga britanskega princa Williama, Catherine s počitnic v Franciji minuli teden, na katerih je Kate "zgoraj brez". Slavni par, ki je trenutno na obisku v Maleziji, se je že pred objavo že odzval in sporočil, da sta užaloščena zaradi vnaprej napovedane objave fotografij. "Če je dogodek resničen, to pomeni, da se je čas zavrtel 15 let nazaj," je za AFP dejal vir, ki potuje skupaj s parom. S tem je imel v mislih na veliko medijsko zanimanje za Williamovo zdaj že pokojno mamo, princeso Diano, ki je umrla v Parizu leta 1997 na begu pred paparaci. Vir je še dodal, da monarhija preiskuje avtentičnost fotografij in bodo "nato sprejeli odločitev, kaj storiti". Closer magazine je prek svoje spletne strani povabil svoje bralce, naj kupijo najnovejšo številko in uživajo v "fotografijah, za katere svet komaj čaka, da jih vidi: cambriška vojvoda zgoraj brez na terasi gostišča". Revija (izšla je včeraj) je nato dejansko objavila nejasne fotografije, na katerih naj bi bila Kate med počitnicami v zasebni hiši v Provansi na jugu Francije oblečena samo v spodnji del črno-belega bikinija. Na objavo fotografij so se odzvali tudi v uradu St. James's Palace, ki je palača princa Williama in njegove soproge. Poudarili so, da je objava groteskna in docela neodgovorna. "Njuni visokosti sta izredno užaloščena zaradi francoske objave in fotografa, ki je na tako grotesken in povsem neodgovoren način vdrl v njuno zasebnost. Dogodek spominja na najhujši izgred medijev in paparacov v času življenja princese Diane, vali-žanske princese, in toliko bolj bega vojvodo in vojvodinjo. Njuni visokosti sta v odmaknjeni hiši pričakovala vso zasebnost. Nepredstavljivo je, da je nekdo posnel takšne fotografije. Uradniki, ki delujejo v imenu njunih visokosti, še že posvetujejo z odvetniki o možnostih, ki so na voljo Revija Closer je v prodaji od včeraj vojvodi in vojvodinji," so zapisali v uradno St. James's Palace. Urednica revije Laurence Pieau je v odzivu zagovarjala objavo fotografij in dodala, da so na prodaj za objavo po vsem svetu. "Te fotografije niso niti najmanj šokantne. Kažejo mlado žensko, kako se sonči zgoraj brez, tako kot milijoni žensk na plažah," je dejala v zagovor. Kot je še pojasnila, je lokalni časnik La Provence na jugu Francije, kjer sta po-čitnikovala William in Kate, že objavil fotografije para, kako se sončita na terasi, kjer so bile nato posnete fotografije razgaljene Kate. "Še vedno so na spletu. Nihče se ne zgraža," je dejala Pieaujeva. Revija Closer ima ekskluzivno pravico do fotografij Kate zgoraj brez, a jih namerava prodati drugim revijam po vsem svetu. Koliko je revija plačala za fotografije, urednica ni želela razkriti. Je pa povedala, da je fotografije posnel profesionalni fotograf, s katerim je revija v preteklosti že sodelovala. Objava fotografij je za britansko kraljevo družino nova neprijetnost po nedavni objavi golih fotografij Wil-liamovega brata Harryja v britanskem tabloidu. (STA) ansa CENE Najdražja mesta na svetu Oslo, Zürich in Tokio ZÜRICH - Študija švicarske banke UBS je pokazala, da so Oslo, Zürich in Tokio najdražja mesta na svetu, največja kupna moč pa je prav v Zürichu, ki je finančna prestolnica Švice. Najnižje se uvrščata indijski mesti New Delhi in Mumbai. Ljubljana se je uvrstila na 43. mesto. Švicarska banka je primerjala cene 122 dobrin in storitev 72 mest po svetu in ugotovila, da sta dve od treh najdražjih mest na svetu v Evropi. Trojici najdražjih sledijo Ženeva, Koebenhavn, Luxembourg, Stockholm, Caracas in London. V primerjavi višine plač največ zaslužijo v Zürichu, sledita pa mu Ženeva in Koebenhavn. Oslo, ki po rezultatih študije velja za najdražje mesto na svetu, je po višini plač na četrtem mestu. ta teden [ DIN 0 ST pred 100 leti Edinost poziva tržaške Slovence, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. »Ohranimo svojo deco svojemu narodu! Pri Sveti Mariji Magdaleni Zgornji je novo poslopje otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda dovršeno. Lično poslopje s svojim vrtom in lepim razgledom: toliko stavbena, kolikor šolska komisija sta se prav pohvalno izrazili o vsej stavbi. S tem novim zavetiščem naših otrok je izpopolnjena praznina, na katero smo gledali z morečo skrbjo bodočnosti nasproti. Kakor da bi viselo prokletstvo nad tem našim življem v Sveti Mariji Magdaleni Zgornji, je na-tihoma, a stalno deloval strupeni vpliv tujinstva na nežnih srcih naše mladine tako, da je, popolnoma odtujena svojemu narodu, z zaničevanjem odvračala svoj materini jezik. Kje drugje je oče, kje mati, da bi bila tako zaslepljena in neznačajna, da bi svoje otroke vzgajala v tujem jeziku ter jim v nežnih srcih skrunila ljubezen in spoštovanje do lastnega materinega jezika? Ta-kov zločin na lastni krvi je možen le še med našimi zavedenimi rojaki v onem predelu naše okolice. Rojaki, Magdalenčani! Ali naj res dopustimo, da nam tu propade slovenski rod?! Ne! To se ne sme zgoditi!! Pri Sveti Mariji Magdaleni Zgornji mora priti novo življenje narodnega preporoda: prenehati mora potujčevanje naše nežne dece, da izgine sramota renegatstva in janičarstva. Magdalenčani! Proč s poniževanjem in zatajevanjem svojega slovenskega jezika! Bodimo možje, jekleni značaji, zvesti sinovi svojega rodu! In k temu ravno naj pripomore naš slovenski otroški vrtec, kjer se bodo naši otroci učili v svojem jeziku in se jim bo vcepljalo v nežna srca spoštovanje in ljubezen do materinega jezika. V tem novem zavetišču bodo zavarovani proti vsem slabim vplivom ulice. Bodite uverjeni slovenski stariši, da Vas bodo otroci hvaležno ohranjali Vaš spomin. Pridite in vpišite svoje otroke v slovenski otroški vrtec! ta teden £ P rih ORSKI = D H EV hj K pred 50 leti Pri spomeniku v Bazovici je tokrat potekala dvaintrideseta obletnica smrti bazoviških junakov. »Množica slovenskih in italijanskih antifašistov se je poklonila spominu in veliki svetli žrtvi štirih bazoviških mučenikov. Pred spomenikom na bazoviškem strelišču so se zbrali predstavniki raznih protifašističnih in partizanskih organizacij, naprednih političnih strank, zlasti mnogo pa je bilo mladine. Uradno proslavo obletnice ustrelitve štirih bazoviških junakov je otvoril Ve-koslav Španger, ki je dejal, da je pred dvaintridesetimi leti njih kri oškropila to našo kraško zemljo in njih trupla so obležala na tem kraju, ker so zahtevali svoje pravice, pravice slovenske manjšine. Zahtevali so pravice enakopravnega državljana in boljšo bodočnost za kmeta in delavca. Za iste cilje je pozneje žrtvovalo življenje na tisoče in tisoče borcev. Po enominutnem molku vseh prisotnih je zapel bazoviški pevski zbor žalo-stinko Žrtvam. Nato je stopil pred mikrofon prof. Zorko Jelinčič, ki je v slovenščini orisal sedanji položaj slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. Podrobno je navedel vrsto kršitev mednarodnih obveznosti in splošnih pravic človeka in predvsem podčrtal raznarodovalne gradnje v devinsko-nabrežinski občini. Govornik je podčrtal, da to ni le en slučajni ali izolirani pojav, temveč da gre za široke načrte revanšizma in fašističnih krogov, ki skušajo na najrazličnejše načine raznaroditi naše področje. Zato tudi tako odlagajo z izvajanjem sprejetih obveznosti, za kar nosi prvenstveno odgovornost krščanska demokracija kot vodilna stranka. V takih pogojih je svetel vzgled bazoviških junakov še zlasti pomemben in važno je dejstvo, da je pričelo tudi novo mlado pokoljenje hoditi po isti poti borbe proti novemu fašizmu, borbe za pravice našega ljudstva. Sami bomo branili naše pravice proti komurkoli. Nato je spregovoril še Giovanni Postogna, ki je orisal mučno ozračje, ki je vladalo v letih fašizma in zmagoviti vseljudski odpor Italijanov in Slovencev proti fašizmu.«