PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v eotovlnl Abb bosta! e 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 170 (6148)
TRST, torek 20. julija 1965
NA SKUPNIH^ SEJAH POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA
Neuspešni demokristjanski poskusi obrambe bivšega finančnega ministra Trabucchija
Neprepričljiv govor sen. Trabucchija - Nespremenjeno stališče PSDI - Danes zaključek debate in zvečer glasovanje - Kriza jeklarske industrije
RIM, 19. — V skoro povsem polni dvorani poslanske zbornice je ob 19.30 pričel bivši minister Trabucchi svoj obrambni govor, v katerem se je sicer dotaknil večine obtožb, ni pa povedal nič kaj posebno novega. To je razumljivo, saj so v debato v parlamentu posegli številni demokristjani, ki so do kraja izčrpali že tako dokaj mršave obrambne argumente. Sen. Trabucchi je v uvodu dejal, da ni mogel podpisati zahteve po raz-
pravi v parlamentu, ker bi se na tak način sam obtožil in ker je popolnoma nedolžen. Prav tako pravi, da ni mogel zahtevati razprave pred ustavnim sodiščem, ker bi se s tem izognil razpravi pred parlamentom, ki jo želi večina poslancev in senatorjev, verjetno pa tudi razpravi pred ustavnim sodiščem, ker so prestopki, katerih ga dolže, že kriti z amnestijo.
Bivši minister je v celoti govoril uro in pet minut in je posvetil pozornost predvsem pravnim vprašanjem in odnosom z raznimi uradi tobačnega monopola.
Ugotovil je, da je bil položaj leta
ZARADI SUKANJA ATOMSKIH NAPRAV
Francoski protest v ZDA 175 slik so vrnili
V Pentagonu so uvedli preiskavo - Izgovori ameriškega poveljstva - Ameriško letalo pripada enotam NATO
1961 res kritičen in nadaljeval z obtožbami proti upravi monopola, češ da je zgubila glavo. Takrat sta znani družbi predlagali, da bi pričeli gojiti tobak v Mehiki. Trabucchi je odločno zanikal, da bi prej poznal sen. De Martina. Glede legitimnosti celotne operacije pa je bil mnenja, da je pač vseeno, če tobačni monopol sam kupi tobak v tujini, ali če kupi tuji tobak od italijanskih podjetij.
Nato je bivši minister skušal dokazati, da je bila celotna operacija izvedena v korist države in da so kupili na tak način tobak ceneje, ker bi ga drugače morali od tujih monopolistov, ki so zahtevali višje cene. Ni pa zanikal, da je morda v zvezi s to pogodbo prišlo do dobička, ki se vrti okoli milijarde 300 milijonov lir. Konč-
PARIZ, 19. — Predstavnik francosko vlade je izročil ameriškemu veleposlaništvu naslednjo protestno noto francoskega vojnega ministrstva'
»Spričo informacij, ki so bile objavljeno v zadnjih dveh dneh, je vojno ministrstvo ugotovilo, da je ameriško izvidniško letalo «RF-101» bilo v petek 16. julija ob 16.40 pre-streženo, ko je fotografiralo naprave v Pierrelattu z višine 700 metrov To letalo je zagrešilo tri kr-, šitve
1.	letelo le nad prepovedano cono,
2.	fotografiralo je brez dovoljenja in
3.	fotografiralo je prepovedano področje.
Ameriško letalo je preletelo področje štirikrat zaporedoma. Prestre-ženo je bilo, ko je preletelo drugič. Prestreglo ga je letalo «Vautour», ki Pa je ugotovilo številko ameriškega leta1 n. katero se je s pomočjo posebnega goriva od francoskega letala oddaijilo. Nato je ameriško letalo opravilo še dva preleta in zopet fotografiralo.
Letalska obramba je lokalizirala ameriško oporišče, kateremu letalo Pripcap in zahtevala od ameriških vojaških oblasti, da ji fotografske Posnetke izročilo takoj po pristanku letala v Darmstein. Ko so bile fotografije razvite, je bilo ugotovljene, da je bila prepovedana cona sistematično fotografirana in da je bilo posnetih 175 fotografij naprav v Pierrelattu Protest je vložil pri Poslaništvu ZDA v Parizu minister
za zunanje zadeve 19. julija zjutraj.)'
V Pierrelattu se namreč vrši separacija izotopov za francosko vodikovo bombo, kot se poudarja v francoskem sporočilu. V Parizu trdijo, da je francoski protest presenetil celo nekatere golistične po litlke.
Iz Washingtona pa poročajo, da je predstavnik državnega departmaja Marshall Wright danes izjavil, cia je uvedena zaradi francoskega protesta preiskava.
Ameriško poveljstvo ZDA v Fon-tainebleauju pa je sporočilo, da je moralo ameriško letalo, ki pripada enotam NATO, spremeniti smer zaradi nevihte in da ni nalašč slikalo francoskih atomskih naprav ter da so bile fotografije vrnjene. Toda dejstvo, da so v Pentagonu začeli s preiskavo, je vzrok za domnevo, da obstajajo še kakšni drugi elementi razen tistih, ki jih omenja ameriško poveljstvo. O vsej zadev1 so obvestili tudi predsednika Johnsona, ki je danes v Blooming-tonu na Stevensonovem pogrebu.
DANES
Parlament je v nedeljo in v ponedeljek nadaljeval s skupno sejo 0 «primeru Trabucchi«, ki se bo danes zaključila verjetno pozno v noč s tajnim glasovanjem. Nastop številnih demokristjanskih prvakov •n govor Trabucchija samega ni niogcl omajati številnih dejstev, ki govore o krivdi bivšega ministra.
Tristotisočglava množica je sinoči vzklikala bivšemu grškemu ■ninistrskemu predsedniku Papan-dreuju, zahtevala izvajanje ustave, demokracijo in odstranitev nove vlade. Novi ministrski predsednik Novas še vedno ni izpopolnil vlade in vse kaže, da nima opore v večini parlamenta.
Tudi med zunanjepolitično debato včeraj v britanski poslanski zbornici se je pokazalo, da vietnamsko vprašanje ne bo lahko re Seno in da bo vojna morda še dolgo trajala. Če je namreč res, da	jc	vojaška	rešitev	nemogoča,
kot je dejal britanski predsednik vlade VVilson, je po drugi strani tudi res, da ZDA nočejo biti «vr *enc iz Vietnama«. Še bolj pa je res, da se pripravljajo na pošiljanje novih vojakov ter da McNa-rnara nadzoruje dela za razširitev v'etnamskih pristanišč, ki naj bi ^Pfejela še najmanj 100.000 ameri-skih vojakov. Južnovietnamski ge-Jerali jih zahtevajo še več, kar je ludi razumljivo, saj je bilo vče-raj	sporočeno,	da se	je število
Saigonske vojske znižalo za 10.000 namesto da bi se — kot so °b'juhili — za 100.000 zvišalo.
. Zelo	značilen	protest	je včeraj
Uročilo francosko vojno ministr *lv° ameriški vladi, ker je v pe-ek neko ameriško letalo, ki pri-pada enotam NATO, preletelo fran ®°sko področje ter posnelo 175 fo-dgrafij naprav za izdelavo franco-j 6 vodikove bombe. Protest je a«o oster, da so presenečeni celo £ajbo]j vidni degolistični politiki, so	presenečeni tudi	zaradi ne-
adnega potovanja de Gaullovega ~'nistra za kulturo v Peking.
Stevensona so pokopali v Bloomingtonu
WASHINGTON, 19. — V Bloomingtonu, v državi Illinois, so danes pokopali v sredo umrlega Adlaja Stevensona, stalnega predstavnika ameriške vlade pri OZN. Med navzočimi je bil na skromni pogrebni svečanosti tudi predsednik Johnson. Pogrebne svečanosti so bile v majhni unijatski cerkvi v Bloomingtonu, kjer je Stevenson živel do svojega 25. leta.
Med kandidati za novega stalnega delegata ZDA pri OZN se v tisku pojavlja v prvi vrsti ime Deana Ruska, državnega tajnika za zunanje zadeve ter se dodaja, da bi to funkcijo prav rad sprejel, ker bi bil manj obremenjen z delom kot je sedaj. Ruskovo funkcijo pa bi prevzel tajnik za obrambo Mac Namara.
no je Trabucchi tudi zanikal, da šdle v sredini tedna, ko se sestane je bila zasebna licitacija, na kate- CK PSI, ki bo razpravljal o pri-
li so bila oddana naročila za obsežne nakupe tobaka, izvedena na skrivaj, češ da ne more biti on kriv, če se nekdo za neko kupčijo ne zanima.
Tako na nedeljskem popoldan-
pravah za kongres in določil datum kongresa.
Dopoldne je bila skupščina Fin-sider, ki je razpravljala o zadnji bilanci in položaju italijanske jeklarske industrije v preteklem le-
skem kot na današnjem zasedanju I tu. Ugotovili so resne težave, ker so spregovorili številni poslanci in Se je znižala potrošnja od 13,6 mi-
senatorji in med njimi številni demokristjani, ki so skušali ustvariti pravi obrambni zid okoli bivšega ministra in vidnega člana stranke. Mnogo upov so polagali na govor bivšega predsednika dežele Sicilije Alessija, ki je znan pravnik in ki je edini navedel nekatere vsaj nekoliko zanimive argumente v o-brambo ministra. Tako je ugotovil, da 1961. leta tobačni monopol ni razpolagal s primernimi zalogami, ker je potrebnih 24 mesecev, da se tobak uleži ter da se je v tem razdobju proizvodnja tobaka v Italiji znižala za 80 odstotkov. Tudi on je govoril, da je bila ta kupčija za državo najbolj ugodna, češ da je prejel tobačni monopol vrsto ponudb tujih družb, ki pa so bile slabše. V tej zvezi je ostro napadel tobačni monopol, češ da je nesposoben uvažati tobak iz tujine in da vrši te operacije sicer upravno-pravno v redu, toda brez pravih kompetenc. Svoja izvajanja pa je zaključil z ugotovitvijo, da je celotna debata v parlamentu brez smisla; tudi če je bil izvršen zločin, gre za zločin, za katerega velja amnistija in • je torej parlament sklican, da pokrene kazenski postopek za zločin, ki pravno formalno ne obstaja.
Veliko zanimanje je vladalo za stališče socialdemokratskih poslancev in senatorjev, ki se še niso dokončno odločili in ki so lahko jeziček na tehtnici pri jutrišnjem glasovanju. Senatorji in' poslanci PSDI so se dopoldne sestali in so sklenili, da ne bodo neposredno posegli v debato in da bo samo tajnik stranke Tanassi prečital izjavo, v kateri bo potrdil stališče, da so posamezni poslanci in senatorji prosti in pri glasovanju odločajo po svoji vesti. V izjavi se ponovno podčtruje, da gre za pravno in ne za politično vprašanje, istočasno pa se tudi trdi, da gre prav gotovo .za ((upravni nered, težnjo nespoštovanja pravilnikov in za neresno poslovanje«. Zato je treba spremeniti zastarele zakone in uvesti modernejši sistem nadzorstva, vendar pa sedaj ne »smemo odpustiti kršitve obstoječih zakonov«.
Tudi ta sicer generična izjava e-dine stranke, ki v celotni razpravi ni do kraja pustila KD osamljene, govori, da jg. bila razprava do skrajnosti negativna za bivšega ministra. Zato je tudi razumljiva živčnost v vrstah KD in bojazni, da pride celo med senatorji in poslanci te stranke pri tajnem glasovanju do ((prostih strelcev«, ki bodo glasovali za sodni postopek proti Trabucchiju. Kljub temu pa končni rezultat še vedno ni možno predvideti, saj je mnogo senatorjev in poslancev odsotnih, pritisk KD na zaveznike je močan in po dosedadj predvidenem postopku je potrebna absolutna večina vseh 951 senatorjev in poslancev. Tudi o nujnosti absolutne večine pa se vodijo polemike, ker se trdi, da zadostuje relativna večina ob glasovanju prisotnih, s čemer bi se seveda bistveno znižal kvorum za obsodbo potrebnih glasov.
Prvotno so predvidevali, da se zaključi debata že v ponedeljek, vendar so jo morali prenesti tudi na torek, ker so v nedeljo govorili samo trije govorniki in ker se je vpisalo višje število demokristjanov, tako da se bo debata zaključila šele jutri in bo glasovanje verjetno pozno ponoči.
Obsežna debata o (»primeru Trabucchi« je zavrla vsako politično delovanje, tako da v nedeljo ni bilo običajnih govorov, niti niso bili sklicani sestanki vodstev strank. Politično življenje bo živahnejše
lijona ton jekla v letu 1963 na 11,5 milijona ton v letu 1964. Do znižanja potrošnje je prišlo predvsem znradi zastoja gradbene industrij« in manjših investicij v industriji. Finsider pa je kljub temu ugodno zaključila bilanco, ker so obnovili naprave in ker so izvedli obsežne investicije, ki so lani dosegle rekordno številko 372,5 milijarde lir, zaradi česar so občutno znižali proizvodne stroške.
Papež Pavel VI. je ob 17.15 zapustil Vatikan in se odpeljal v svojo letno rezidenco grad Gandol. fo, kjer bo mesec in pol.
V sredo se bo sestala komisija poslanske zbornice za zunanje zadeve, ki bo razpravljala o poročilu zunanjega ministra Fanfanija.
NADALJNJA ZAOSTRITEV VLADNE KRIZE V GRČIJI
300.000 manifestantov v Atenah za Papandreuja in proti kralju
Manjkajoči ministri nove vlade niso prisegli niti v nedeljo - Odločen govor bivšega ministrskega predsednika - Manifestacije na Kreti
ATENE, 19. — Množica tristo tisoč ljudi je zvečer pozdravljala bivšega predsednika vlade Papandreuja, ko se je peljal iz svoje vile kakih 30 km od Aten na sedež stranke «zveze centra«, ki je v središču prestolnice. Papandreu je danes prvič zapustil svoj dom od preteklega četrtka, ko je dal ostavko. Spremljal ga jjfe sin Andrea, za predsednikovim avtomobilom pa je bilo še kakih 50 avtomo-
bilov, v kateri^ so se peljali poslanci «zveze ) centra«. Množica je večkrat ustavila avtomobil in navdušeno vzklikala; »»Vrni se, proč izdajalci, nočemo Novasa«. Papandreu je pozdravljal demonstrante in jim stiskal roke.
Na vseh javnih vozilih v Atenah in na številnih zasebnih vo-* zilih so velike fotografije Papandreuja. Med veličastno povorko so z balkonov metali rože in proglase. Mobilizirana je bila vsa policija in tudi vojaki so bili v kasarnah v pripravljenem stanju.
Bivši ministri Papandreujeve vlade so zapustili avtomobile na Trgu Omnia in so zadnji del pori naredili peš. Demonstranti so nosili velike napise: ((Zahtevamo u-
veljavitev člena 114 ustave«. (Gre za zadnji člen ustave, ki priznava suverenost ljudstva.) ((Demokracija — proč s fašizmom«. Promet v središču mesta je bil štiri ure paraliziran. Zvočniki, ki so bili postavljeni na sedežu stranke, so pozivali množico, da omogoči prehod bivšemu ministrskemu predsedniku in bivšemu podpredsedniku Stefanopulosu. Vendar pa ie Papandreu potreboval štiri ure, da je lahko prispel' do sedeža stranke.
Tu je spregovoril množici in dejal, da še nikoli ni bil tako ganjen, kot je ta večer. Rekel je, da je treba rešiti osnovno vprašanje: kdo bo upravljal deželo: kralj ali ljudstvo? Manifestanti so medtem pričeli vzklikati ((Hočemo plebiscit«. Papandreu je dejal, da je te stvari razložil kralju in da jih sedaj ponavlja. V sistemu ustavne
monarhije mora kralj kraljevati, ljudstvo pa vladati. Kralj svetuje, vlada pa sklepa. Množica je vzklikala:	((Demokracija, demo-
kracija«. Papandreu je nato nadaljeval: »Vlada se ne sestavlja na osnovi kraljeve volje, temveč po volji ljudstva. Proglasili smo borbo do kraja in bomo zmagali. Sedanjo vlado vodijo izdajalci, toda demokracija bo zmagala. Grško ljudstvo hoče in zahteva demokracijo.«
Ob zaključku zborovanja so pozvali demonstrante, da se mirno razidejo in se ie razvilo več povork, nj pa prišlo do neredov. Policija je intervenirala samo pred sedežem lista «Elefteria», ki je nekdaj podpiral Papandreuja, nato pa spremenil stališče in podpira novo vlado. Pred redakcijo so sežgali številne izvode lista in kričali: ((Izdajalci ven iz dežele.«
Papandreu Je kasneje zapustil A-tene in se vrnil v svojo vilo v kraju Kasti, kjer se je sestal s sodelavci, da pripravi resolucijo, ki jo bo prpdloži! na sestanku parlamentarne skupine stranke «zveze centra«, ki se bo predvidoma jutri sestala.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
VOJNA V VIETNAMU PRED RAZŠIRITVIJO
McNamara nadzoruje pripravljalna dela Neposreden napad na ameriško postojanko
Enajsta obletnica ženevskih sporazumov - ZDA proučujejo «novo strateško linijo» ■ Posledice napovedi vpoklica rezervistov
SAJGON, 19. — Enote osvobodilne vojske so prejšnjo noč vdrle med položaje, ki jih je držal neki bataljon druge pehotne divizije ameriške vojske v Bien Hoa. Ta napad je važen predvsem zaradi tega, ker se je zgo dilo prvič, da je osvobodilna vojska v Južnem Vietnamu napad-—:----,	..
la neposredno neko ameriško e-j”, VTbno ‘SSUTiffiSS noto. Gverilci so streljaj! vso | iraško bombniško letalo in da sta
noč začenši od 23. ure, tako da se je bitka končala šele ob 10. uri danes dopoldne. Predstavnik ameriške vojske je sporočil, da so ubiti trije ameriški vojaki ter da jih je več ranjenih (»zaradi gverilskega topniškega obstreljevanja oporišča Bien Hoa«.
Ameriško poveljstvo je nato objavilo sporočilo, da so njegova letala danes bombardirala v Severnem Vietnamu mostove, radarske naprave, pristanišča itd. Dvanajst reakcijskih letal je odvrglo 14 ton bomb na pristaniške naprave v Ben Tuy in uničilo devet' poslopij ter dve protiletalski bateriji. Štirje lovski bombniki pa so bombardirali železniško progo 110 kilometrov severozahodno od Hanoja. Sporočilo poudarja, da je to področje najbolj daleč na severu od vseh. kar jih je ameriško letalstvo doslej bombardiralo. Včeraj pa so letala petkrat napadla Severni Vietnam.
Iz dobro (»poučenih krogov« se je zvedelo, da sta dva ameriška pomorska strelca v pijanem stanju hotela danes na svojo roko z dvema lovskima bombnikoma bombardirati Severni Vietnam, češ da je vojna premalo ostra. Pokvarila sta motorje ter zbežala prav med obiskom tajnika za obrambo McNamare, toda policija ju je pozneje aretirala.
McNamara je danes obiskal pristanišče Ca Ranh, okrog 250 kilometrov severno od Sajgona, ki ga preurejajo in razširjajo, da bi lahko sprejelo 100.000 vojakov.
Nato je obiskal še mesto Pleiku, ki je bilo od maja meseca odrezano in kamor so šele danes pripeljali živež. Okrog mesta gradijo obrambne naprave, ker pričakujejo ofenzivo osvobodilne vojske. Hkra-
.................................................m 111111111111111111 im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||l|i|||||,||l|,||„„„ll|,lll|l|||llll||||||||||||llll
KAKO DOSEČI MIR V VIETNAMU
Wilson: V Hanoju je «ključ» Zaupanje v misijo Nkrumaha
Konservativec Maudling: «Američani nočejo biti vrženi iz Vietnama» ■ Stemrt obišče Moskvo pred koncem leta
LONDON, 19. — Predsednik vlade Wilson je ob začetku zunanjepolitične razprave v poslanski zbornici tudi danes ponovil svoje staro prepričanje, da vojaške zmage v Vietnamu ni mogoče doseči, kajti edina možna vojaška rešitev bi bila razširitev vojne in morda celo nova svetovna vojna. Vietnamska vojna pa ima značaj civilne vojne in v Hanoju je (»ključ položaja«. ((Ključavnice ni moč odpreti v Moskvi« in Zahod nima diplomatskih odnosov s Hanojem. Nujno je treba najti (»nevojaško rešitev«, politično rešitev, kar pomeni pogajanja. Pobuda sedemnajstih nevezanih držav in francoska pobuda sta propadli. Nato je VVilson dejal, da je tudi Daviesov obisk v Hanoju razočaral, delno zaradi velikega zaupanja hanojskih voditeljev v zmago. In čeprav ta obisk «ni raztopili du», je kljub temu »»povzročil v tem trdnem kosu leda razpoke.«
Nato je Wilson izrazil upanje, da bo lahko v kratkem sporočil, da je ganski predsednik Nkrumah obiskal Hanoj
jal, da še ni minila nevarnost še hujše krize, če se vprašanje ne bo rešilo. Za Srednji Vzhod je dejal, da je zboljšanju odnosov s Kairom vzrok »(teror v Južni Arabiji.« Glede Evrope je rekel, da je rešitev krize evropskega tržišča (»važna za vso Evropo«, Anglija pa želi čimprej razgovor med EFTA in SET, da bi se (»odstranila politična in gospodarska razdvojenost Evrope.«
Opozicijski konservativni poslanec Maudling je ostro kritiziral Wilso-nove izjave in dejal: «Ni dovolj poudarjati, da Američani ne morejo zmagati! Potrebno je reči, da Američani ne bodo izgubili, ker nočejo biti (»vrženi iz Vietnama«. Sele ko bomo to razumeli, bo možna konferenca. Nadaljevanje vojne ni nit.: v interesu Sovjetske zveze. Razširitev pa ni niti v interesu Kitajske « Za Daviesovo misijo je Maudling dejal, da neuspele misije lahko bolj škodujejo miru kot mu koristijo. Nato je povedal, da mu je Kosigin pred kratkim v razgo-
Zatem je govoril o Maleziji in de-1 voru dejal, da bodo odšli v Viet-
nam sovjetski in kitajski prostovoljci, če bodo ZDA vojno razširile.
Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da bo zunanji minister Stevvart še letos obiskal Moskvo in vrnil marčni obisk Gromi ku.
Glede možnosti Wilsonovega potovanja v Moskvo pa se v Londonu poudarja, da so govorice o tem prezgodnje, saj bi <»s protokolarnega stališča« moral najprej Kosigin obiskati Veliko Britanijo. Govorilo se je namreč, da namerava VVilson jeseni obiskati Moskvo, da bi olajšal obnovitev razgovorov med Vzhodom in Zahodom. Vladni krogi so tud' zanikali pisanje «Daily Mail», da se je VVilson od marca dalje dopisoval s Kosiginom in zlasti poudari* nujnost, da se doseže mir v Vietnamu s pogajanji.
Medtem pa moskovska (»Pravda« danes ostro kritizira britansko laburistično vlado, ker podpira ameriško politiko v Vietnamu, ter poudarja, da gre za dilemo: (»zvestoba vlad; ZDA ali mir v Vietnamu.«
bila oba pilota ujeta. Prejšnji mesec pa sta se dva pilota z nekega sestreljenega letala rešila.
Hanojski radio je oddajal danes ob priliki enajste obletnice ženevskih sporazumov o Vietnamu poslanico osvobodilne fronte vietnamskemu ljudstvu. Poslanica poziva vse prebivalstvo Južnega Vietnama, naj bo enotno «kot en mož in naj podvoji svoje napore za dosego novih in še večjih zmag.«
Medtem pa poročajo iz New Yorka, da se že opažajo posledice napovedi morebitnega vpoklica rezervistov. Nekatere zavarovalne družbe so že začele v zavarovalne pogodbe za življenje vključevati tako imenovano «vojno klavzulo«: zavarovalnina se ne bo izplačala «v primeru smrti zaradi vojnih operacij«. Druge zavarovalnice pa so celo prenehale sestavljati nove pogodbe z osebami, ki jih utegnejo vpoklicati pod orožje. Voditelj manjšine v poslanski zbornici Ge-rad Ford je zaradi tega že zahteval, naj Johnson »»odkritosrčno obrazloži vojne perspektive« in naj razglasi tudi »(pripravno stanje, samo da se odstrani negotovost, v kateri živi ameriško ljudstvo«.
Na vprašanje novinarjev pa Je tajništvo za obrambo objavilo naslednje zanimive številke: Vojaške enote sajgonske vlade imajo sedaj
10.000	mož manj namesto, da bi se povečale za 160.000 mož kot je bilo dogovorjeno z vlado ZDA. Sedaj znaša število sajgonskih vojakov 550.000. Ameriških vojakov je 75.000. Njihovo število se bo v prihodnjih mesecih podvojilo. Po podatkih istega državnega tajništva znaša število vojakov osvobodilne vojske že dolgo časa več kot 100 tisoč.
Sinoči pa so Američani gledali na televizijskih zaslonih predsednika sajgonske vlade, letalskega ge. nerala Cao Kyja, ki je med drugim izrazil upanje, da bodo južnovietnamski vojaki kmalu napadli Severni Vietnam, kjer naj bi začeli gverilsko borbo ter poudaril, da se s tem strinjajo tudi ameriški častniki. Ko so ga vprašali, kdaj bo v vojni zmagal, je odgovoril, da se bo to zgodilo čez eno leto, «če bo ameriška vlada poskrbela, da bo Sajgon imel vse kar potrebuje; če bo koordinacija med vladama ZDA Jn Južnega Vietnama zadovoljiva; če ne bo prišlo do kitajske intervencije ali pa intervencije Severnega Vietnama«. Dodal je: (»Toda, da bi se odstranili vsi ljudje Vietkonga, bo še dolga pot: tri ali štiri leta«.
V	ZDA proučujejo tudi (»novo strateško linijo« za Vietnam. V poštev prihaja več načrtov. Po e-nem načrtu, ki mu pravijo (»zavojevati in držati«, t.j. področja, ki so sedaj pod kontrolo osvobodilne fronte, naj bi potisnili to vojsko na ozko področje ob meji z Laosom in jo porazili, tako da bi jo napadli iz štirih obalnih oporišč.
Po drugem načrtu naj bi zasedla ameriška vojska samo ključne kra. je, južnovietnamska vojska pa bi napadala osvobojeno ozemlje, in sicer vedno le tedaj, ko bi se pokazala ugodna priložnost za zmago. Američani bi pomagali z letali in helikopterji, da bi bila zmaga ((čistejša«.
Trdi se, da bi izvedba prvega načrta zahtevala preveč žrtev, kar bi imelo negativen odmev v ZDA. Zaradi tega so mnenja, da bi bil »(realnejši« drugi načrt. Lahko pa se zgodi, da se bodo ZDA odločile za nekakšno (»srednjo pot«.
V	poslanski zbornici se je vnela tudi razprava o nujnosti bombardiran ia iztrelrič okrog Hanoja za izstrelke zemlja-zrak. Demokratični senator Church je dejal, da bi
bombardiranje imelo za posledico severnovietnamsko ofenzivo proti Južnemu Vietnamu in ZDA bi imele več deset tisočev žrtev.
Ameriški tajnik za trgovino John Connor je izjavil, da se bodo izdatki za vojno v Vietnamu povečali za eno do dve in pol milijardi dolarjev. - ■
NENADNI OBISK
Malraux v Pekingu
KANTON, 19. — Andrč Malraux, francoski minister za kulturne zadeve, je prispel danes v Kanton, jutri pa bo odpotoval z letalom v Peking. Ko je bilo objavljeno o tem potovanju v Parizu lakonično poročilo, je v političnih krogih po-vziočilo veliko presenečenje. Sporočilo pravi, da se bo minister sestal v Pekingu s kitajskimi voditelji.
Malraux spada med najožje so-trudnike in vladni »»Pariš Presse« piše, da je bil obisk organiziran spe razumno s Pekingom ter da bo minister obravnaval poleg kulturnih in trgovskih vprašanj tudi vprašanje (»razvoja vietnamskega spopada in kitajski pritisk v Črni Afriki«.
Harriman-Rudnjev
MOSKVA, 19. — Ameriški (»potujoči veleposlanik« Averell Harriman je vodil danes razgovore s podpredsednikom sovjetske vlade« K. N. Rudnjevom. Predstavnik ameriškega veleposlaništva je izjavil, da je Harriman dejal, da so izmenjave na tehničnem in znanstvenem področju koristne, in da bi jih morali še nadalje razvijati. Razgovor je trajal eno uro in pol.
To je tretji Harrimanov sestanek s sovjetskimi voditelji: prvi je bil s predsednikom vlade Kosiginom, drugi pa s kmetijskim ministrom Macejevom. Iz Washingtona pa poročajo, da bo Harriman iz Moskve odpotoval v Bruselj, Bonn, London in Rim. Govori se tudi, da se bo pred odhodom še enkrat sestal s Kosiginom.
Kongres KP Romunije
BUKAREŠTA, 19. — Danes se je začel četrti kongres Romunske delavske partije (komunistov). Navzo-
čih je več kot 50 delegacij komuni.1 tičnih partij iz vsega sveta. Sovjetsko delegacijo vodi Leonid Brežnjev, delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, v kateri sta tudi Mika Tripalo in Sima Zatezalo, pa vodi Edvard Kardelj. Kitajsko delegacijo vodi generalni tajnik Tin-cuopin.
Prvo poročilo je prebral prvi taj-n'k Nicolao Ceausescu, ki je bil izvoljen za naslednika pokojnega Deja Med drugim je predlagal, naj se stranka imenuje odslej Komunistična partija Romunije, kar so kongresisti odobrili. Drugo poročilo pa bo podal predsednik vlade Maurer o gospodarskem razvoju od leta 1966 do 1970. O desetletnem načrtu za električno industrijo bo poročal član strankinega vodstva Chivu Stoica.
Ceausescu, ki je star 46 let, je med drugim poudaril, nujnost politike miroljubne koeksistence ter dejal, da marksizem ni dogma, temveč napotilo za akcijo in da klasiki marksizma ne morejo dati donkonč-negs odgovora na vsa vprašanja nadaljnjega razvoja družbe. Izrekel se je za priznanje obeh nemških držav, za utrditev odnosov med vsemi socialističnimi državami hkrati pa tudi za obnovo tradicionalnih odnosov z zahodnoevropskimi državami Glede Vietnama je zahteval umik vseh tujih čet. Citanje njegovega govora je trajalo pet ur.
V Alabami ubit črnec
ALABAMA, 19. — V bolnišnici je umrl črnec Willie Brewster, ki je bil ranjen s strelom iz samokresa pretekli četrtek, ko se je vračal proti domu s protirasistič-ne demonstracije. Njegov prijatelj ki se je z njim peljal v avtomobilu, je povedal, da jima je sledil neki belec. Trgovci so zbrali- 20 tisoč dolarjev nagrade za odkritje zločinca.
LIZBONA, 19. — Največja opozicijska stranka (»socialdemokratska akcija« je izjavila, da ne priznava volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo. Na volitvah je samo en kandidat in ga bodo volili posredno člani »»volil-nega okoliša«, ki ga sestavlja 585 oseb. Predsednik stranke prof. Go-mes je dodal, da ne razpravljajo o ustavi, toda protestirajo proti takemu načinu volitev, ki so ga uvedli leta 1958, da bi opoziciji o-nemogočili uspeh.
Novi ministrski predsednik Atha-nasiades Novas pa je v vedno večjih težavah in vse kaže, da ne more niti zbrati nove vlade v celoti. Napcvc-dal je namreč, da bodo r nedeljo prisegli še trije ministri, tako da bo vlada vsaj za silo skrpana (do sedaj jo sestavlja samo šestnajst ministrov, namesto tridesetih ). toda do prisege ni prišlo in jo napoveduje šele za jutri. Kljub temu pa se je kralj v nedeljo vrnil s Krfa v Atene in čakal v palači na prisego.
Politični opazovalci so vedno bolj skeptični, da se bo Novasu posrečilo zbrati v parlamentu večino. Vendar pa menijo, da se bo vseeno predstavil v parlamentu in v kolikor ne bo dobil večine, da bo odstopil. V takem primeru se govori, da bo kralj poveril sestavo nove vlade biv-šemi. podpredsedniku vlade Stefa-nopulosu, ki pa je danes Izjavil, da ne bo sprejel mandata, v kolikor ne bi užival polne podpore celotne «zveze centra«. To pa je brez Papandreuja nemogoče. Novas računa v parlamentu na nekatere desničarske poslance «zveze centra« in na glasove skrajne desnice «ERE>>, kar bi dejansko pomenilo popolni preokret na desno in na pol fašistični režim. Temu pa se upira v celoti »»zveza centra«, ki jo sestavljajo različne, med seboj glede mnogih vprašanj nasprotujoče si. skupine, ki pa so složne prav glede odnosa do «ERE» in nočejo več na oblasti skrajnih desničarjev.
V sedanjem ozračju računa Papandreu verjetno na nove volitve, saj je prepričan, da na volitvah zmaga. Mnogo pa se govori tudi o možnosti, da bo desnica s kraljevo pomočjo Izvedla državni udar. Govori se tudi o temnih ozadjih in ameriških posegih in je v tej zvezi značilno, da namerava Novas imenovati za novega zunanjega ministra Melasa, ki je bil grški veleposlanik v ZDA in ki ga je Papandreu odstranil iz vlade
O manifestacijah poročajo tudi s Krete, kjer se je v nedeljo zbrala dvajset tisoč glava množica, ki je kričala proti kralju.
Novas je zvečer odgovoril na govor Papandreuja. češ da je sam kriv za krizo, ko je dal ostavko in ni hotel po kraljevih navodilih preosnovati vlade. Novas je tudi izjavil, da v sedanjem ozračju ne bo volitev, katerih si po njegovem mnenju ne želi večina poslancev, ki menda podpira novo vlado. Končno je tudi dejal, da vlada ne bo dolgo molčala na obtožbe. Grozil je tudi z novimi odkritji v zvezi z najdbo telefonske prisluškovalne mreže in aretacijo polkovnika, ki je vodil obveščevalno službo. Prisluškovali naj bi pogovorom vidnejših političnih o-sebnosti.
u-
ore-
Umrl Sygman Rhce
HONOLULU, 19. — Danes jc mrl bivši predsednik Južne K je Sygman Rhee, ki je imel 90 let in ki je od 1960. leta živel v Ho-noluluju. Umrl je zaradi srčne kapi v zdravilišču, kjer je prebival že tri leta. Pred kratkim je prosil južnokorejsko vlado, da bo lahko pokopan v domovini, na kar je predsednik Park Chung Hee pristal.
Sygman Rhee je bil zadnji potomec korejsae dinastije in je študiral v ZDA. Ko mu je bilo dvajset let, je ustanovil prvi korejski časopis in bil zaradi pripadnosti reformističnemu gibanju obsojen na sedejn let zapora. Po japonski okupaciji 1910. leta se je boril proti Japoncem In je vodil krvavi upor 1919. leta. Zbežal je v Shangai in postal prvi predsednik korejske vlade v pregnanstvu. Leta 1932 je zaman skusal razpravljati o Koreji pred Društvom narodov. Kasneje se je umaknil v ZDA.
Po japonskem porazu se Je vrnil v domovino, kjer je organiziral zvezo desničarskih strank in bil leta 1948 izvoljen za predsednika, nato pa ponovno 1952., 1956 in 1960. leta. Med korejsko vojno je vladal na drastičen način in so ga u-pravičeno btoževali, da se poslužuje diktatorskih fašističnih metod. Leta 1960 je prišlo proti njemu do krvavih in ostrih študentskih demonstracij in je skupščina soglasno izglasovala njegovo ostavko.
V Solunu je prišlo do ostrih spopadov med policijo in manifestanti, ki so vzklikali Papandreuju in
zahtevali uveljavitev demokratičnih načel
Glavni problem Peruja revni kmetje brez zemlje
LIMA, Julija. — Perujski predsednik Balaunde Terry je odločno ugotovil: državi ne grozi nevarnost gverilske vojne niti oboroženega upora. To je bil pravzaprav odgovor vlade na alarmantne novice o nastajanju močnega gverilskega gibanja v tej andski državi.
V	Limi pa so medtem uradno sporočili, da je v bojih proti «te-rorističnim bandami) v pokrajini Junin (v ^Srednjem delu Peruja) v zadnjem mesecu padlo več kot dvajset ljudi, ranjenih pa jih je bilo še več. To so bile prve novice o tem, da obstajajo v Peruju oborožene skupine, ki so se postavile po robu vladni politiki. Vladno sporočilo trdi, da so te skupine porušile več gospodarskih objektov in razstrelili večja mostova pri mestu Concepcion.
V	več kot 25 mesecih Belaunde-Jevega vladanja se je razgorel nenehno tleči spopad med nastajajočo nacionalno buržoazijo in močnimi latifundističnimi ekonomski-
PASADENA, 19. — Danes je «Mariner 4» prenašal 10. in 11. fotografijo Marsa.
mi silami. Več kot 5 milijonov Indijancev, od katerih razume večina le jezik kečua, je na milost in nemilost prepuščeno zemljiškim posestnikom. Ta milijonska armada ljudi brez zemlje je dandanes poglavitni perujski problem.
Zato ni čudno, da so oborožene skupine v pokrajini Junin v svojem prvem razglasu vztrajno zahtevale učinkovito agrarno reformo, «Glas revolucionarnih Andov«, tajna radijska postaja pripadnikov oboroženega odporniškega gibanja, je celo pozivala h «kmeč-ki revoluciji«. Jasno je, da je prav fevdalistično gospodarstvo na revnem perujskem podeželju vzrok za zadnje dogodke. Kajti okrog 5 odst. zemljiških posestnikov ima danes približno 70 odst. vse plodne zemlje.
Sef perujske države Belaunde Terry Je spoznal vso težo tega vaškega problema. Toda revne in pozabljene milijonske množice kmetov brez zemlje je že poprej zapustilo potrpljenje. 2e lani so lačni kmetje na juriš osvojili velikanske latifundije. Tudi takrat je Peru doživljal krvave obračune, v katerih je bilo na desetine žrtev. Vlada Je zategadelj med poglavitne naloge svoje «socialne revolucije« sprejela agrarno reformo.
Belaunde Terry je takoj prišel navzkriž z veliko stranko južnoameriške oligarhije, z «oristi». Na nasprotni strani so se znašli tudi «apristi», ki so z odristi sestavili tako imenovano opozicijsko koalicijo. Odristi in apristi sta najmočnejši perujski stranki, saj imata v parlamentu trdo v svojih rokah vso zakonodajno oblast. Belaundejeva vlada pa temelji na manjšinski zvezi krščanskih demokratov in stranke narodne akcije. Toda moč za akcije je vlada črpala iz 39 odst. glasov nacionalnega volilnega telesa, ki Jih je na predsedniških volitvah dalo za Belaundeja. Spričo ne-ogibnostl sprememb na podeželju in predsednikove odločnosti, da se loti reševanja temeljnih problemov, je parlament izglasoval zakon o agrarni reformi.
Ta pomembna poteza je zbujala optimizem, in to navzlic ob-
tožbam, da gre za vladno kapitulacijo, kajti zakon predvideva ekspropriacijo le tistih zemljiških površin, ki niso racionalno izkoriščene. Slišati je bilo, da bo vlada kupila ((neplodno zemljo«. Toda Belaunde Terry se je odločil za akcijo v skladu s prepričanji buržoaznega liberalizma. Čeprav je iskal kompromis z močnimi lati-fundisti, pa si je vendarle prizadeval storiti začetne korake za reformiranje perujskega podeželja.
Dogodki zadnjih dni so bili nekako celo simbolični: v Limi je Belaunde Terry razdelil 103 zemljiška pisma dosedanjim vaškim bajtarjem, medtem ko so v osrednjem delu države razkosali na sto in sto latifundijev, ki merijo 207.000 ha zemlje. V Limi trdijo, da so nemiri v pokrajini Junin samo pospešili vladno akcijo, da izvede agrarno reformo. Vlada je obljubila, da bo že v prihodnjih nekaj mesecih razdelila še 100.000 ha plodne zemlje. Pri tem namerava razlastiti 500.000 ha zemlje v prid ((perujske korporacije«, ki naj bi bila hrbtenica vseh sprememb na podeželju.
To je zelo težavno delo, kajti latifundisti, s katerimi si vlada prizadeva doseči kompromis, se žilavo upirajo. Ta spopad med no-vii. in starim ima v Peruju posebno obeležje. Celoten proces take gospodarskih kot političnih sprememb se razvija v razmerah »ustavne krize«. Vlada je v kongresu v nenehni manjšini in odri-stom ter apristom se velikokrat posreči zavreti ta proces. Pogostna navzkrižja med vlado in opozicijo se kažejo v menjavanju ministrov. Perujska ustava dopušča opozicijskim strankam, ki so v večini v kongresu, da ((cenzurirajo« slehernega člana vlade in da izglasujejo nezaupnico njegovim odlokom.
Ta protislovja nacionalnega političnega življenja nenehno pretresajo sedanji Peru. Belaunde Terry je bil spričo takšnega stališča opozicije prisiljen zamenjati več ministrov in celo šefa svoje vlade. Toda šef države je uporabil nepričakovano taktiko in je na položaj vsakega ((cenzuriranega« mini-
stri,' postavljal generale in polkovnike. Tako ima zdaj Terryjev kabinet kar pet vojakov in perujska vojska ima vnovič čedalje pomembnejšo vlogo v nacionalnih dogajanjih. Trdijo, da doživlja perujska vojska postopne pozitivne spremembe, ki krepijo struje zdravega nacionalizma namesto dosedanjih vladajočih konservativnih sil v oficirskem zboru. Menijo, da je trdnjava konservativizma še zmeraj mornarica, da pa so sodobne ideje o nacionalni ozdravitvi že prodrle v druge zvrsti vojske.
Dogodki v pokrajini Junin so dinamizirali nacionalno politično življenje in vnovič opozorili na nujnost temeljitih sprememb na perujskem podeželju in v življenju milijonov Indijancev. Te dni je šef države v nagovoru obljubil, da bo izpolnil program ((socialne revolucije«. Nadaljnji razvoj dogodkov v Peruju bo v mnogočem odvisen prav od tega, če bo vlada hotela in mogla izpolniti obljube.
S filmskega festivala v Moskvi
m um * n <*
Sopliia Loren se v družbi Carla Pontija in sovjetskega filmskega delavca Grigorija Aleksandrova vozi
po reki Moskvi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIR
MLADOSTNA NEPREMIŠLJENOST
PREDOR SKOZI MONT BLANC ZE V UPORABI
v prepad je zletel že dvanajst ur prej avto s petimi dijaki avtomobili pred predorom
Vozil je šestnajstletni^ ki je vzel avto strica, ko je ta po kosilu spal
VERONA, 19. — V hribih nad Verono je prišlo včeraj popoldne do hude nesreče. Od skupine petih dijakov si je eden, star 16 let, med popoldanskim odmorom «sposodil» avto svojega strica. V avtomobil se jih je spravilo vseh pet. Trije so imeli 16 let, dva še nekoliko manj.
Vozili so dokaj divje vse do nekega ovinka, ki jim je postal usoden. Avto je zletel s ceste in nato odskakoval po strmini kakih dvesto metrov daleč. Za štiri dečke je to pomenilo takojšnjo grozno smrt, medtem ko je eden ostal živ. Njegovo stanje je zelo resno, vendar ga bodo mogoče rešili. Danes ie spregovoril kako besedo. Poskus, da bi ga mogoče že zaslišali o ne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiuniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
PO UPADU DONAVE
Žrtvi planin
ŽENEVA, 19. — Beniamino Farel-lot star 36 let, se je v nedeljo ubil, ko Je hotel s prijateljem splezati na vzhodni vrh masiva Dents de fMTdt Farello, ki Je sicer iz pokra-vara, je delal v Lozani.
Sedaj glavni problem: oskrba s pitno vodo
BEOGRAD, 19. — Na poplavljenem področju Vojvodine je zaradi naglega upada Donave ukinjeno izredno stanje. Na delu na nasipih pa je še vedno 4.500 pripadnikov JLA in okrog 250 motornih vozil, traktorjev in številnih črpalk, ki vračajo vodo iz poplavljenega področja v Donavo. Na vsem ogroženem področju se nadaljuje cepljenje prebivalstva proti tifusu in pa-ratifusu.
Na poplavljenem področju je trenutno glavni problem oskrbovanje prebivalstva z vodo, ker so skoraj vsi vodnjaki okuženi. Večino vasi oskrbuje s pitno vodo iz cistern, ki pa jih primanjkuje. Najtežje je stanje v Bezdanu, kjer je prebivalstvo ostalo praktično brez vode. Podobne težave imajo v Baču, Mladeno-vu in Begeču, kjer se Je voda Do-
nave pomešala z vodo v vodnjakih. Da bi pomagali prebivalstvu pri rešitvi tega vprašanja, bodo v kratkem pričeli z vrtanjem arteških vodnjakov s posebno napravo, ki so jo dobili iz ZDA. Ta naprava omogoča, da se v šestnajstih urah zvrta vodnjak do globine 120 metrov.
Ugotovili so položaj žepne podmornice
VERBANIA, 19. — Za snemanja nekaterih podvodnih prizorov je švicarska televizija dobila na razpolago «žepno» podmornico nemške izdelave. Letos 16. januarja se je podmornica pogreznila pred Luzernom. Na podmornici sta bila ing. Ugo De Poli ter operater televizije Franco Viganč. Od tedaj pa Je izginila vsaka sled za podmornico. Iskali so jo, potem so iskanje za tri mesece prekinili, danes pa sta jo potapljača iz Genove našla. Leži v globini 35 m in kar 600 m daleč od točke, kjer se je pogreznila.
Jutri bodo pričeli poskuse, da bi podmornico potegnili na površino.
sreči, je pokazal, da je to še nemogoče.
RODI GARGANICO (Foggia), 19. — Avtomobil, s katerim sta se peljala dva trgovca in neki bančni funkcionar, se je na neki strmi cesti, - ko je vozil navzdol, zaletel v neki zid. Eden od potnikov je bil takoj mrtev, drugi je umrl po operaciji v bolnišnici, o stanju tretjega pa se zdravniki še niso izrekli. Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi nenadne okvare zavor.
V prvih šestih urah je šlo skozi predor 1312 avtomobilov
AOSTA, 19. — Neki 30-letni Japonec, gojenec šole alpinizma v Cha-mcrixu, je danes v bližini Monten-versa padel z neke skale, kamor se Je povzpel, da bi napravil nekaj fotegrafij. Pri padcu se Je mladi Jpponec ubil; njegovo truplo so kmalu nato našli.
Še ni siedu
za ugrabljenim dečkom
NEW YORK, 19. — Policija še vedno ni našla nobenega sledu za 5-letnim Edmundom Crimminsom. Edmund in njegova 4-letna sestri-. ca Aliče sta v sredo izginila od i doma v newyorški četrti Queens. Nekaj ur kasneje so na nekem travniku približno 800 metrov daleč našli truplo male Aliče, ki je bila zadavljena. V soboto je bil pogreb Aiice, na katerem je bilo mnogo policijskih agentov v civilu. Policija neutrudno Išče; njeno dejavnost pa ovira dež. Sprašujejo se, kje bi lahko bil deček, če je sploh še živ.
COURMAYEUR (Aosta), 19. — Kakih 10 avtomobilov se je že včeraj postavilo pred predor skozi Mont Blanc ter tam čakalo vse do danes zjutraj do 6. ure, ko je bilo določeno, da bo predor odprt za zasebne avtomobile. To čakanje ni bilo posebno zabavno, saj je bilo penoči kar precej mraz.
Trgovec Raffaelle Giannolla iz Coma, ki je prispel včeraj ob 18.30, se je takoj spravil naprej ter postavil svoj avtomobil tik pred pre-grajo, da bi si tako zagotovil kontrolni listek številka 1. Ta ali oni mu je stavil ugodne ponudbe, če bi odstopil svoje prvo mesto, toda Giannolla se ni dal omajati, ker je hotel na vsak način imeti ((zgodovinski« listek. In tako je davi s približno četrt ure zamude Giannolla opravil carinske formalnosti ter odšel k blagajni, kjer je bil odtrgan prvi listek. Inž. Franco Cuaz, ravnatelj službe ha italijanski strani, je izročil avtomobilistu šop gladiol.
Kontrolni listek številka 2 v tej originalni «tekmi» je prejela neka švedska družina (mož, žena in trije otroci), ki je preždela noč v nekem rdečem «500». Nato so sledili drugi avtomobili, ki jih je bilo za kilometer dolgo vrsto.
Ob 6.30 Je s francoske strani prispel na italijansko stran prvi av-
tomobil, ki ga je vozil Jean Lelie-vit iz Cartresa. V njegovem ((Citroenu DS« je bila še njegova žena, sin in dva znanca, katerim so na francoski strani izročili spominsko medaljo. Lelievre je prišel pred predor na francoski strani že včeraj zvečer ob 22. uri. Do 5. ure zjutraj, eno uro pred otvoritvijo, pa je bilo na francoski strani že okrog 150 avtomobilov.
Do poldneva je peljalo skozo predor pod Mont Blancom 1312 avtomobilov in v tistem trenutku jih je bilo v predoru še 90. Promet se razvija zelo hitro in točno po predpisih.
Na francoski strani čaka na vhod v predor zelo dolga vrsta avtomobilov, po tpdi «rep» v Courmayeu-ru je precejšen.
ItnjifjG w tjIorlnlHče
?
ir

~ tjlubčn ^
Božidar Jakac poškodovan pri avtomobilski nesreči
Veliko žrtev tajfuna «Freda»
MACAO, 19. — Več kot 200 kitajskih ribičev je pomrlo 15. julija, ko je divjal tajfun «Freda» ter potopil kakih 40 čolnov. Neki trgovec z ribami je povedal, da se je neki čoln, ki ga je oskrboval z ribami, potopil in da se je od 17 mor posadke samo eden rešil.
LJUBLJANA, 19. — Nocoj ponoči, malo po polnoči, sta bila na avto cesti Ljubljana-Zagreb pri Višnji Gori težko poškodovana a-kademski slikar Božidar Jakac in njegova soproga Tatjana, medtem ko je znani umetnostni zgodovinar dr France Stelč lažje poškodovan V avtomobil Jakca, ki ga /e vozila njegova soproga, se je zaletel neki avstrijski avtomobil. Do nesreče je prišlo, ker so s tovornika, ki je vozil hlode, padli na cesto nekateri hlodi. Zaradi hlodov na cesti se je ustavil drugi tovornik, ki je vozil živino. Soproga Božidarja Jakca je avtomobil pravilno ustavila za tovornikom na desni strani avtoceste. Nenadoma pa je z nasprotne strani privozil avstrijski avtomobil, ki se je, verjetno da bi se izognil trčenju z enim izmed ustavljenih tovornikov, s polno hitrostjo zaletel v avtomobil Božidarja Jakca, Trčenje je bilo strašno. Božidar Jakac ima zlomljenih več reber in nogo v kolku, njegova soproga ima pretres možganov in zlom leve noge. Franc Stelč je lažje poškodovan. Poškodovan je tudi avstrijski državljan Anton Slgk. Vsi ponesrečenci so bili takoj prepeljani v ljubljansko bolnišnico.
Umrl je avtor pesmi «Io sono il vento*
MARINA Dl PIETRASANTA, 19. — Nenadoma je v Tonfanu umrl Giancarlo Testoni, avtor besedil mnogih znanih popevk, časnikar in kritik jazzovske glasbe. Imel je 53 let. Njegove pesmi so n. pr. «Grazie dei fioriu, ki je zmagala v Samemu, «Io sono il ven-to», «La luna nel Rio», «Milord», «4 poco a pocou, «Brigit te Bar-dot« in druge.
črnski pevec Bellafonte tarča zlobe rasistov
SAN FRANCISCO, 19. — Neko letalo s 122 potniki med, katerimi je bil tudi črnski pevec Harry Bellafonte, je odletelo iz San Francisca, namenjeno v Seattle. Toda letalo je bilo prisiljeno vrniti se nazaj že po 15 minutah letenja zaradi nekega anonimnega telefonskega obvestila. Funkcionarji letalske družbe so izjavili, da je neka ženska .telefonirala na letališče ter vprašala, če je na letalu tudi Bellafonte. čez nekaj minut je spet telefonirala ter Izjavila, da letalo ne bo prispelo na cilj. Poklicali so torej letalo nazaj ter ga natančno preiskali, našli pa niso ničesar. Po treh urah je letalo lahko odletelo proti Seattlu. Funkcionarji šerifskega urada so izjavili, da anonimno telefonsko sporočilo ni nič drugega kakor eno iz-| med zlobnih dejanj proti Harrvu
.............mu..............um.............umiuuui
Sovjetska vesoljska ladja «Iond 3»
MILAN, 19. — Z letališča Linate je odpotovala skupina milanske alpinistične ekspedicije, ki je namenjena v zahodno Groenlandijo. V Italijo se bo vrnila 18. avgusta.
Papež v Castengandolfu
VATIKAN, 19. — Japonski zunanji minister Shilna s soprogo in sinom ter v spremstvu japonskega veleposlanika pri Sv. stolici ln drugih osebnosti je danes obiskal papeža Pavla VI., k! ga je sprejel v zasebni knjižnici. Avdienca je trajala pol ure.
Pavel VI. je danes popoldne zapustil Vatikan ter se preselil v poletno bivališče v Castelgandolfu. Tu bo ostal do začetka septembra.
MOSKVA, 19. — Vesoljska ladja «Zond 3/i, ki so jo v SZ izstrelili včeraj, nadaljuje svoj polet na hellocentrični orbiti in doslej vsi aparati delujejo normalno. Danes ob 10. url Je bila vesoljska ladja 226.000 km od Zemlje. Nadaljnji radijski stiki z vesoljsko ladjo bodo navezani po programu.
Vesoljsko ladjo «Zond 3» so izstrelili z večstadijsko raketo. Zadnji stadij nosilne rakete je najprej postavil v orbito težak satelit Zemlje, ki je potem izstrelil kozmično raketo in ta je dala vesoljski ladji «Zond 3» potrebno hitrost, da je lahko nastopila pot po hellocentrični orbiti.
Zanimiv lov dveh žeparjev
TOULON, 19. — Dva elegantna gospoda sta se pravkar pripravljala, da potegneta nekemu potniku iz zadnjega žepa hlač Ustnico. V
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiimaimiiMtiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiniiiiifTimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V Portorožu so se včeraj pričeli zelo zanimivi potapljaški poskusi
Ko Je pred nedavnim grška kraljica Ana Marija rodila hčerko, se je to hotelo prikazati kot veUko veselje vsega grškega ljudstva. Demonstracije pred kraljevo palačo kmalu nato pa so pokazale, da grško ljudstvo ni slepo navdušeno za kralja
Danes so začeli v Portorožu po tapljaškl poskusi. V hiši lz nerjavečega jekla se Je ob 13.05 spustil češki potapljač In raziskovalec 26-letnl Inženir Pavel Groff. Kmalu zatem, ko je stopil v potapljaško hišo, ki je približno tako velika kot. fiat 600, so mu v neprodušnih posodah prinesli kosilo. Potem Je potapljač zaspal. Njegovo zdravje In počutje pa stalno kontrolira ljubljanski zdravnik strokovnjak za potapljaško medicino dr. Jože Lopar.
Kmalu po kosilu je Pavel Groff zaspal. Sele proti večeru je šel '.z svojega podvodnega bivališča na sprehod v spremstvu kolegov. Po večer j1 so ga prebudili in mu ponovno naročili, naj sl na roke In noge trdno priveže elektrode elek-trokardlograma, preko katerega kontrolirajo njegovo počutje pod vodo češki raziskovalec bo preživel Dod vodo natanko 72 ur. potem pa se bo počasi dvignil. Pričakujelo, da bc moral najmanj eno uro po-
tem, ko bo po 72 urah zapustil podvodno hišo, dihati čisti kisik, da se bo tako odstranil strnjeni dušik, ki bi mu sicer lahko povzročil znano potapljaško obolenje embolijo, to se pravi, da bi lahko umrl v nekaj minutah.
Zdravniki več čas bedijo nad njegovim zdravjem. Menijo, da se mu je že po nekaj urah gibanja pod vodo nabralo v krvi nekaj dušika, saj je do sedaj potapljač večinoma le spal. Pričakujejo, da bo delna omotica Jutri popustila in zato se bo počutil bolj normalno. Na prvih metrih elektrokardlogramskega traku je opaziti, da Pavel Groff nima nobenih večjih telesnih motenj.
Poskus so pripravili češki potapljači skupaj s slovenskimi kolegi in z Zavodom za raziskovanje morja v Portorožu. To Je tretji tovrstni poskus na svetu, saj so doslej teke poskuse opravljali le v Franciji in Ameriki. Poskus se razlikuje v tem, da Je podvodna hiša graja-
na iz lahkih ln zelo tankih materialov ln Je zaradi svoje majhnosti lahko prenosljiva. Portoroški poskus Je do sedaj najcenejši tovrstni poskus na svetu. To je prva stopnja osvajanja globin Jadrana. Se v prihodnjem letu obetajo slovenski in češki potapljači izboljšano podvodno hišo v globini 30 metrov. Od tu bodo odhajali do globin 150 metrov. Vse kaže, da bo nova m večja hiša narejena po vsej verjetnosti lz plastičnih materialov.
To Je prvi tovrstni poskus, pri katerem sodelujejo slovenski in češki potapljači. Bivanje raziskovalcev pod vodo je posebno močno varovano. Posebne naprave omogočajo nemoten stik potapljaške ekipe na bregu s potapljačem pod vodo. Ekipa na bregu je pripravljena, da v primeru kakršne koli nesreče takoj posreduje, če bi prišlo do naj-hujsega, bodo v pol ure prepeljali mladega potapljača v bolnišnico v Šiški ali v tržaško bolnišnico.
tem je prispel vlak ln potnik je odhitel proti svojemu vlaku. Žeparja pa sta šla za njim, ker sta sl hotela prilastiti listnico. Nekateri policijski agentje, ki so vso sceno opazovali, so morali slediti trojki. Zgrabili so oba žeparja prav v trenutku, ko jima je uspelo, da sta potniku izmaknila listnico, ne da bi se on tega zavedel. Ugotovili so, da sta žeparja dva Italijana iz Genove, ki sta v policijskih seznamih zapisana kot mednarodna žeparja. Policaji so jima v žepih našli 800.000 lir, «skromni zaslužek« tega dne.
Ljubitelji narave in hidrocentrale
WASHINGTON, 19. — Med prijatelji narave in člani Kongresa v ameriških državah Arizona in Kalifornija so se razvnele živahne razprave, skorajda boj. Grei za načrt, po katerem bi v Velikem kanjonu, eni največjih naravnih posebnosti v ZDA, zgradili dve hldrocentrali. Konservativni politiki in ljubitelji narave so se odločno izrekli proti temu načrtu, češ da bi z njegovo izvedbo Uničili veliko naravno znamenitost.
Ameriški minister za notranje zadeve pa je že podprl načrt. Reka Colorado bo dobila dve hldrocentrali, razen tega pa nameravajo speljati njeno vodo po ceveh 650 km daleč v mesti Phoenix in Tucson. To naj bi izboljšalo v obeh mestih preskrbo z vodo, ki Je na sušnih področjih ameriškega Jugozahoda še posebno slaba. Sestav ljalc načrtov zagotavljajo, da hi drocentrali ne bosta pokvarili za ščitenega nacionalnega parka v Ve likem kanjonu, toda prijatelji in varuhi narave jim tega nočejo verjeti.
rp • v-i •
1 rojeki
TURIN, 19. — V bolnišnici v Chieriju so se rodili trojčki: dva dečka ln ena deklica. Novorojenčki in mati se dobro počutijo. S posebnim rešilnim avtomobilom so jih prepeljali na pediatrično kliniko u-nlverze v Turinu.
RIM, 19. — Danes so opravili nekateri zdravniki izpite iz speciali-
zacije za kozmonavtsko in vesoljsko medicino. To so prvi taki izpiti v Italiji.
RIM, 19. — V času popoldanske zapore so tatovi vdrli v neko brivnico ter od tam napravili luknjo v sosedno trgovino s krznom. Odnesli so za osem milijonov lir krzna.
MILAN, 19. — Štiri vlomilce, ki so novembra 1964 vlomili pri nekem zlatarju ter odnesli za več kot 5 milijonov dragocenosti, so sedaj karabinjerji aretirali. Vlomilci so dejanje priznali.
Bellafonteju, ki se je v preteklosti aktivno udeleževal boja za državljanske pravice. Včeraj 50 neki neznanci z rumenim loščilom pomazali pevčev avtomobil. Se prej je biio treba tudi neko letalo pridržati in preiskati v Chicagu, prav tako zaradi nekega anonimnega telefonskega sporočila.
Poštni žig
z Giorgiom Morandi
za bienalo v San Marinu
SAN MARINO, 19. — Otvoritvena svečanost V. mednarodne bienale sodobne umetnosti v San Marinu, ki se vrši na pobudo in pod pokroviteljstvom vladne u-stanove za turizem, šport in prireditve republike San Marino, bo v nedeljo 1. avgusta ob 10. uri. Ogled za kritike, umetnike in časnikarje bo v soboto 31. julija ob IS. uri. Kot je znano, se te prireditve udeležujejo umetniki iz Belgije, CSSR, Francije, Jugoslavije, Poljske ln Italije. Za to priložnost je vlada republike Šoti Marino dovolila uporabo poštnega pečata v spomin velikega italijanskega slikarja, ki je pred kratkim umrl, Giorgia Morandi-ja. Na pečatu bo neka njegova grafika iz l. 1931. Prvi dan uporabe tega pečata bo 31. julija.
Lattuada režira «Mandragolo»
URBINO, 19. — že nekaj dni hodijo sem in tja po čudovitem renesančnem trgu v Urbinu pred vojvodsko palačo, ki jo je zgradil Friderik iz Montefeltra, moški in ženske, oblečeni v bogate o-bleke iz 16 stoletja. Med vsemi le-m* so nekatere osebe še posebno imenitno oblečene. To so Rosan-nc Schiajjino, Nilla Pizzi, Romalo Valli, Philipe Leroy, Jean Claude Brialy. Vsi ti sodelujejo pri filmu «La mandragolau. ki ga režira Lattuada in ki sedaj dela zunanje posnetke v Urbinu.
Mario del Monaco ne bo mogel
peti v veronski areni
VERONA, 19. — Tenorist Mario Del Monaco bi moral nastopiti v Carmen v veronski areni 22., 25 in 29. julija. Toda zaradi nekega vnetja, ki je posledica hude avtomobilske nesreče, ki jo je De! Monaco doživel pred časom, je moral v bolnišnico in tako ne bo mogel nastopiti. Namesto njega bo pel Gastone Limarilli, ki ie bil že angažiran za ostale 4 predstave.
* • •
MILAN, 19. — V neki milanski kliniki je po dolgi bolezni umrl prof. Augusto Vicinelli, literarni kritik, pisec knjig o italijanski li-, teraturi in publicist. Zlasti je precej pisal o Pascoliju. Star je bil 75 let.
• * •
Dunajska Konzerthausgesellschaft pripravlja za prihodnjo sezono tudi ciklus «slovanska sim/oni-ja». Med drugimi bo dirigiral tudi Lovro Matačič. V ciklusu mojstrskih solistov bo med drugimi nastopil ansambel Musiči di Roma, kakor tudi Enrico Mainardl ter Carlo Zecchi. Večer teh dveh jc določen za april in bo obenem poslovilni koncert čelista Mainar-dija, ki bo tako zaključil svoje javno umetniško delovanje.
• * *
Shirleg Mac Laine bo mogoče predstavljala slavno ameriško plesalko Isidoro Duncan v biografskem filmu, ki ga bo režiral Terence Young. Film bodo delali v Parizu,
Bivši siamski dvojčki sta odšli prvič v življenju iz klinike v Turinu
na počitnice
ERWIN ROMMEL po oktobrskem prodoru 1917. feta na Tolminskem in v Beneški Sloveniji
Zasedba utrjene kote 1114-vrata za vdor v vzhodno Beneško Slovenijo
Po vojni žolčni spor: kdo je zavzel to postojanko?
Oktober 1917 je bil deževen. Tudi prvi dan ofenzive 24. je začelo z dežjem in meglo. Proti poldne je dež prenehal in Italijani so iz utrjene kote 1114 «Na gradu« imeli lep pogled na Hlev-nik. Zato se je Rommel s sVoji-mi šestimi četami vrgel na čiščenje italijanskih artilerijskih gnezd v okolici Hlevnika proti Fonom. V celoti so ta dan zaplenili 17 topov, med temi 12 težkega kalibra. Topničarji so se večinoma razbežali.
Koto 1114 . so Italijani močno utrdili. In ne samo to višino, marveč tudi okolico, severozapad-ni greben od te kote in še koto 1066. Naši zemljevidi (Julijske Alpe 1:75 Ljubljana 1952) imenujejo koto 1114 Na gradu, nemška literatura in tudi Rommel zanjo nima imena, zanj je kota 1066 «Nahrad», to je Na gradu. Italijani imajo za koto 1114 ime «M. Poclabuz« ali tudi «Podabluc», najbrž «Podklobuk», ker , imamo južno od kote beneško vasico Klobučarji.
Pri koti 1114 pa ne gre samo za vprašanje imena. Oktobra leta 1917 je bila ta kota za Avstrijce in Nemce velikanske važnosti. Njeno zavzetje je pomenilo odpreti vsaj ena vrata Kolovrata za prehod v vzhodno Beneško Slovenijo in v italijansko nižino. V nemški povojni literaturi je izbruhnil spor, kdaj in katera nemška enota je to koto 1114 «Na gradu« sploh zasedla. Poluradna publikacija, izdana po nalogu državnega arhiva v Berlinu «Der Durchbruch am Isonzo«, ki jo je pripravil sam načelnik štaba 14. armade general Kraft von Dellmensingen v dveh zvez-skih, je v prvem zvesku (str. 64 do 67) podrobno opisala kako naj bi to koto zavzel oddelek bavarskega polka že 24. oktobra popoldne. Proti tej trditvi je nastopil s posebno žolčno pisano broiuro komandant iviirtember-škega bataljona major Spriisser. češ da je kota padla šele naslednji dan po zaslugi Rommelovega oddelka; Kraft von Dellmensingen te trditve ni hotel priznati (glej II. zvezek pripombe str. 291). Rommelova knjiga polemiko le mimogrede omenja in tudi reši (str. 281-288). Četa Bavarcev pod vodstvom poročnika Schoernerja je res zavzela utrjeni vrh kote 1114, vse okoliške utrdbe pa so bile še vedno v rokah Italipanov, ki so skušali tudi vrh ponovno zavzeti. V boj so tu posegle nove italijanske enote VII korpusa, ki ga je vodil general Bongiovanni (glej G. del Bianco, Caporetto, Udine 1952 str. 86 dalje).
Rommelov oddelek je pod večer 24. oktobra zavzel in očistil koto 1066, kjer je zajel sedem italijanskih oficirjev in 150 mož. Na tej koti je Rommel s svojimi ljudmi tudi prenočil, pridružil se mu je še en udarni oddelek njegovega bataljona, šele zjutraj je prišel pod poveljstvom majorja Sproesserja tudi tretji oddelek, ki je 24 oktobra zavzel naselje Foni, kjer je bila nameščena težka italijanska artilerija 24 topov, ki so jih zaplenili.
25. oktobra je Rommel vodil zopet nov napadalen oddelek treh čet (2. in 3. četa in 1. mitralje-ska). Že prejšnji dan je prišel po opazovanju utrdbe 114 do zaključka, da ne bo lahko delo pregnati Italijane s frontalnimi napadi brez pomoči topništva. Za-
to je zasnoval načrt prodreti z napadalnim oddelkom nad soško dolino 200 do 400 m pod utrjenim grebenom Kolovrata vsaj 2000 m daleč in tam poskusiti nenadoma vdreti v tretjo obrambno italijansko črto. Jedro wiirtem-berškega bataljona s poveljnikom je ostalo pri koti 1066, vendar pa je Rommelov oddelek sproti vzpostavljal telefonsko zvezo s poveljstvom bataljona.
Pot ni bila lahka, strmo pobočje Kolovrata je tu in tam presekal marsikateri globlji žleb. Na razdalji 2000 metrov zračne črte je oddelek po dobri uri ho-dr. presenetil 100 metrov pod vrhom lteliinnsko stražo. Brez stre la je zajel 40 mož z dvema mi traljezoma; straža je bila prsse nečena, ker je pričakovala sovraž nika iz soške doline, ko je pri Sel po Kolovratu. Nekaterim Ita lijanom se je posrečil beg v sme ri soške doline. Rommel je celo prepovedal svojim streljati za njimi, saj mu je šlo za to, da ne pade niti en strel, ki bi nujno opozoril italijansko obrambo na grebenu na prisotnost napadalcev pod niim.
Tako se je napadalnemu oddel-
ku posrečilo, da je njegova prednja straža 800 metrov vzhodno od utrjene kote 1192, ki jo naši zemljevidi poznalo pod imenom Nagnoj, vdrla v zunanjo obrambno črto in zavzela položaj težke italijanske artilerije; presenetila jih je pri umivanju.
Rommelov načrt je bil, da tudi postojanko 1192 preseneti še speči' v utrjenih podzemskih položajih. To naj bi izvršila 2. četa, medtem ko je sam hotel z ostalima četama postojanko obiti na jugu po cesti, ki so jo Italijani zgradili na jugozapadni strani grebena Kolovrata in Ježe od Livka v smeri Srednjega. Načrt se ni posrečil, le dobre četrt ure je 2. četa vdirala po italijanski prednji črti nad Sočo, ko je zaropotalo in je četa obstala skoraj popolnoma obkoljena. Streljenje :e nrlklicalo Rommela z ostalima četama nazaj in v zadnjem trenutku je rešil položaj. Ko so se italijanske sile pripravljale, da naskočijo obkoljene, je Rommel sam prešel v napad s 3. četo in z mitraljezci: italijanska postojanka se je pred novim sovražnikom vdala.
Ob deveti uri in četrt je bila
V SENCI VODNJAKA
'//////// Y/
/j
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba in koledar;
11.30	šopek slovenskih pesmi; 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30
MvmM?
TOREK, 20. JULIJA 1965
Ritmi Billyja Maya; 22.40 Joseph Hayden — koncert.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
opere idvan Susanin«; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Karol Szymanowski: Koncertantna simfonija za klavir in orkester; 12.30 Kmetijski nas-
Glasba po željah; 17.00 Za prijeten uvod igra orkester Giannija Safreda; 17.20 Glasbeni kaleido-skop; 18.15 Umetnost^ književ-
u.tsvr UMKA Mi »j*	~ . ,  .... in	J. VI11 v; LIJ o IVI ima*
ni albuma; 10.05 Operna antolo-	vetj; 12.40 Cez hrib in dol...; 13.15
gija; 10.30 Italijanske melodije;	obvestila in zabavna glasba; 13.30
11.45 Violinski koncert; 13.25 Co-	Priporočajo vam...; 14.00 Poročila;
riandoli; 15.15 Filmska glasba;	1405 Johannes Brahms v raznih
----	------	.	-	15.45 Gospodarska oddaja; 16.00 komornih zasedbah; 14.35 Naši
nost	m	prireditve;	18.30	Sklada-	otroška oddaja; 17.25 Simf. kon-	poslušalci čestitajo in pozdravljali1	naše	dežele;	18.50	Baročna	cert; 19.10 Plesna glasba; 20.25	j0;	15.20 Zabavni intermezzo;
glasba; 19.05 Pojejo «The Kalin	.	_	... j
Twins»; 19.15 Današnje otroške igre razvedrila in zabave naših otrok; 19.30 Iz italijanskih glas-
benih festivalov; 20.00 šport; 20.35 Kromatičha fantazija; 21.30 Itumoreske preteklega stoletja; 21,55 Slavni izvajalci; 22.10 Večerni ples; 23.00 Vokalni kvartet «The Diamonds«.
12.05 Popoldanski spored — gi-rsdisco; 13.15 Kakor juke-box; 14.35 Iz festivalov v deželi.
Koper
Trodejanka «La torre sul polla-io», 22.30 Plesna glasba.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 10.35 Nove ital. popevke; 11.00 Njen svet; 11.05 Poletna plošča v izložbi; 11.35 Zapiski s potovanja; 13.00 Seštanek ob trinajstih; 14.45 Glasbeni koktajl; 15.35 Miniaturni koncert; 16.35 Zbori včeraj in danes; 17.00 Inventar radovednosti; 17.45 «La bcutique dell’antiquario»; 18.35 Kako poslušamo glasbo; 21.00 V plesnem ritmu; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Kotiček jazza.
(II. program
7 15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 7.45 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi, pesmi; 8.30 Polke in valčki;
9.00	Pod senčnikom; 10.00 Iz ope- Ilm iuoJ, ---------
retnega sveta; 10.40 Glasbeni in- 20.30 Revija revij: termezzo; 11.00 Balkanski akva- Antonija Bonfortij: reli; 11.30 Glasba, sladka glasba;
11.50 in 12.55 Glasba po željah;
13.40 Od popevke do popevke;
14.20 Igra orkester Glasbene matice is Trsta; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Od opere do opere; 16.30 Citajmo skupaj; 16.45 Petnajst minut z Mortyjem Craftom;
17.00	Priljubljeni pevci; 17.40 Glasbena fantazija; 18,00 Prenos RL; 19.00 Poje Franco Tozzi; 22.15
18.30 Literarna oddaja; 18.55 Kulturno življenje; 19.15 Panorama idej; 19.30 Večerni koncert;
"	20.40 Koncert
a in Arcangela Čerellija; 21.20 Obrazi živečih francoskih glasbenikov; 22.05 O prvi svetovni vojni; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05 Od melodije do melodije; 8.35 Slovenske narodne pesmi; 9 00 Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Odlomki iz
15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; IB.15 Popevke s tekočega traku; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital tenorista Mitje Gregorača; 20.20 Radijska igra Anton Ingolič: Srečanje na planini; 21.16 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni obisk pri skladatelju Alojzu Srebotnjaku.
Ital. televizija
18.30 Oddaja za otroke; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Branimo poletje; 21.15 Kralj v Holly-vvoodu: film s Clarkom Gablom «Na kitajskih morjih«; 23.00 Dnevnik
II. kanal
21.00 Dnevnik, 21.15 Holiday on ice; 22.05 Piemontske povesti.
Jug. televizijo
9.00 Kljukec kot detektiv - lut kovna oddaja; 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Gremo vabit; ■ športno popoldne; 19.00 V nedeljo ob sedmih; 20.00 Dnevnik; 20.45 Za bavno glasbena oddaja; 21.45 Dr Kildare - serijski film; 22.35 Atletski troboj Jugoslavija, Vzhod na Nemčija, Švedska - reporta ža; 23 05 Poročila.
Golobi v vodi in senci vodnjaka na Garibaldijevem trgu
tretja italijanska obrambna črta s koto 1192, Nagnoj, in še 800 metrov grebena v smeri kote Na gradu zavzeta. To Jutro je Rommelov oddelek lahko postal kritičen.
Preko Kuka, najvišjega vrha Kolovrata (1243 m), so se v treh valih začele premikati italijanske sile Ce bi prešle v napad, bi Rommela in njegove zmlele, toda mesto tega so se začele vkopavati po jugovzhodnem pobočju vrha. Kuk je imel utrjene položaje le na severni strani. To je Nemce rešilo. Novih italijanskih enot, ki so se utrjevale Rommel ni hotel niti motiti, pač pa je po telefonu naprosil dve nemški težki bateriji pri Tolminu, da začneta ob 11. uri in četrt polurno obstreljevanje Kuka.
Medtem so ob 10 in pol prišle na sedlo vzhodne kote 1192 še o-stale čete Wtirtemberžanov s svojim poveljnikom, šle so po isti poti kot Rommelov oddelek. Prvo kar so ukrenili je, da začne 6. četa čistiti še preostali greben Kolovrata v smeri kote 114. Na gradu. S tem je bila usoda te kote končno zapečatena. Ostale čete so pa zavzele položaje v smeri Kuka, ki ga je topništvo no naročilu točno začelo obstreljevati. Istočasno so zaregljale z obeh strani še strojnice.
Nadporočnik Rommel pa ni bil vojak, da bi se udeleževal frontalnega boja in napada in ko so še pred položaje na Kuku pri-šl.* še neke enote bavarskega polka, je Rommel s svojim udarnim oddelkom udaril kar no cesti, ob brku italijanskih utrdb na Kuku in opoldne je bil v vasici Ravna na južnem pobočju Kuka Italijanski vojaki, večinoma mulovodci, pripadniki preskrbovalnih enot so se kar razbežali.
Rommel je imel tri možnosti; napasti Kuk s hrbta, prodreti do Livka in pomagati nemški koloni, ki je že 24. oktobra prišla do vasice Golobi in tam obstala, ali pa vdreti v jugozapadni smeri in presekati dovozno cesto iz vzhodne Beneške Slovenije proti Livku in prisiliti tako vse italijanske šole na tem odseku na edini umik proti vrhu Matarjurja. Odločil se je za zadnje, ker je računal, da bodo nemške sile pred Kukom s postojanko lahko opravile in te rešile tudi kolono pri vasi Golobi.
Cez pol ure, ob pol eni, je Rommelov oddelek že blokiral cesto dva kilometra jugozanadno od Livka, nekaj pred beneškoslo-vensko vasico Poljava. Pretrgal je tudi vse telefonske veze v smeri Livka in Sovodenj. Promet italijanskih enot v obeh smereh je pa tekel dalje, šlo je za manjše oskrbovalne kolone in ni dolgo trajala, ko je Rommelov oddelek imel pod cesto zajetih 100 mož in 50 voz. Zajel Je pa tudi štabni avtomobil s tremi italijanskimi oficirji, eden je «po nesreči« bil ustreljen. Hiteli so proti Livku, da pregledajo položaj, ker je bila telefonska zveza pretrgana.
Težja je bila razorožitev bersa-Ijerske brigade, ki je prišla iz smeri Livka. Na prvi poziv nemške zasede na obeh straneh ceste, da se preda, ni odgovorila. Prišlo je do kratkega spopada desetih minut in prve italijanske sile so odnehale, njim je sledila cela kolona, ld niti v boj ni posegla: 2000 mož in 50 oficirjev se je predalo stopetdesetim Rom-melovim gorskim borcem. Njegov udarni oddelek se je namreč razbil, mitraljezka četa je zaostala v vasi Ravne, kjer se je hotela oskrbeti z mulami, da bi ne bilo treba nositi težkih mitraljezov. T ) izgubo je Rommel smatral za usodno, ker bi drugače še isti dan zasedel višine nad vasico Jevščki.
Ob pol štirih popoldne se je Rommel z zaplenjenim italijanskim avtom in njegovim šoferjem pripeljal na Livek, kjer je naletel na poveljnika in ostale e-note svojega bataljona, ki so po zavzetju Kuka vdrle v vas. Tudi pri Golobih so Italijani ogroženi s hrbta morali opustiti vsako obrambo. Del italijanskih sil se ; je umaknil v smeri Matajurja, j kjer sta bila dva polka italijanske brigade »Salerno« in še druge e-note.
I V poznem večeru že je bil I Rommel s svojim oddelkom — to-; krat je štel sedem čet — že zo-1 pet na pohodu. Pot je šla iz Po-ljave v smeri Jevščka. Načrt je bil vedno isti: kolikor mogoče brez strela približati se sovražniku, presenetiti ga nepripravljenega in udariti v hrbet njegove obrambe. Utrujenost je prisilila Rommelov oddelek v bližini Jevščka na počitek, ko je prišlo poročilo izvidnice: zgornji del vasi je prost sovražnika, skozi južni pa korakajo italijanske čete.
(Nadaljevanje sledi)
I	IVO JUVANČIČ
Kosovel na Bledu
BORIS PAHOR
Ko je prišla vrsta nanj, razgibal kongresno dvorano z
je tisto dopoldne Stephen Spender duhovitimi pripombami a ker sem jim sledil v francoskem prevodu, ki so mi ga posredovale slušalke, jih nisem mogel okušati, kakor so, tak6 so potem rekli, zaslužile. Zato sem ga obsodil, češ da je nekoliko preveč samozavesten, skoraj cel6 nekoliko, čeprav vzvišeno in plemenito, teatrski, Saj priznam, verjetno sem bil krivičen, prevod, ki je hitra in pribižna obnova, prav lahko človeka spelje na napačno pot; vsekakor pa sem se s Spenderjem pobotal, ko je kar sredi govora predlagal, naj pesniki na kongresih berejo svoja dela. Rekel je, da pesnik, ki govori o svojih nalogah, ni resničen, resničen da je sam6 takrat, ko se izpoveduje, zato naj odslej na kongresih na vsaki seji poleg govornikov nastopajo tudi pesniki! Predlog je bil sijajen, dvorana je pozabila na toploto in se razživela, Spender pa je nekatere pesnike kar poimensko izzval. (Tako na primer Pabla Nerudo, ki ga tisti trenutek ni bilo med kongresniki, ki pa je naslednji dan prebral sijajno pesnitev o čilskih starožitnostih.)
No, a tedaj, ko je dvorana, prijetno razburjena, čakala, kdo bo stopil na oder in s svojo pesmijo krstil penklubovsko novost, takrat je nekdo, kakor v nenadnem razodetju videl pred sabo štirikotno knjigo s svetlo zelenimi platnicami, in hitro poslal ponjo. In tak6 se ;e zgodilo, da se je na odru ob dolgi mizi, za katero so sedeli samb pomembni možje današnjega pišočega sveta, znašel slovenski pisatelj z zeleno brošuro v rokah.
«Ker iščete pesnika,« je rekel, (idovolite, da vam medtem preberem pesem Srečka Kosovela. To je slovenski pesnik, ki je umrl mlad, katerega pesmi pa so pravkar izšle pri Seghersu v Parizu »
Da, tišina je bila napeta, naklonjeno radovedna ob imenu, ki zanjo ni bilo polno pomena kakor recimo imena Verlaine, Spender ali Neruda, a je bilo ;me pesnika simpatičnega naroda, ki je kljub svoji miniaturni podobi našel tako čudovit kot, da so v njem visoke gore varovale zbor svetovnega bratstva. In pisatelj, ki je listal tenko antologijo, se je zavedal žive pričujočnosti dvorane, zato so njegovi prsti drhteli. Iskal je Ekstazo smrti, ker je slutil,
Naslovna stran antologije Kosovelovih pesmi
da bo Kosovel za poslušalce ostal takšen, kakršnega ga bodo prikazali stihi, ki bodo napolnili ozračje; a prav zgoščena pripravljenost ozračja j^ še bolj vznemirjala nemirne prste. In vznemirjala je nas, ki smo sedeli med Francozi, Irci, Flamci in se hkrati počutili sredi kraške gmajne pa spet mulci v tržaškem predmestju in za trenutek podvomili, kakč bomo vzdržali preizkušnjo.
Roke so bile preveč vročične, da bi našle, kar so iskale, a ko so stihi zaplavali nad sedečo množico, je naš pesnik govoril jezik vseh pesnikov sveta, njegova beseda pa je imela prizvok najgloblje resnice. In to toliko bolj, ker se kljub smrti, ki je legla na njegovo srce, pesnik ni hotel vdati. Pod skalo, je rekel, ogenj ni še zamrl, zato
ubijaj, knči, zatiraj me, jaz se bom uprl.
Njegov duh se ne bo pustil streti, kljuboval bo do zadnjega dne. In v tistem trenutku Kosovel ni bil več samč sredi »sivega kamenja«, kjer je nekdo razdrl »zlati oltar«; sredi pesnikov, ki so prišli iz vseh pokrajin zemeljske oble, je vsem proglašal veljavnost človeške vere v prostost in moč duha.
La mort s’est couchee sur mon coeur,
Mais sous le rocher le jeu brtile encore;
Tu peux vocijirer, m’oppresser, me tuer,
Moi, je me souliverai.
In pri tem seveda ni imelo pomena, kak6 je aplavz zagrnil in potrdil vrednost upanja, ki je vzklilo ob besedi doslej neznane pesniške osebnosti, ampak bolj je bilo veljavno srečno spoznanje, da smo čudovita zbornica, v katero ne samd nima vstopa neenakopravnost, ampak da v nji človeško razodetje vrednotimo samo po njegovi globini.
Kosovelu pa je bil za časa kongresa posvečen tudi pogovor s
časnikarji, pri katerem je bil piičujoč pesnik Marc Alyn, ki je našega pesnika predstavil Francozom in svetu v dolgem uvodu —
eseju v pravkar izšli antologiji njegovih pesmi. (Srečko Kosovel, zbirka Poetes d’aujonrd'hui štev. 127. Pierre Seghers editeur. Pari« 1965. Pesmi je izbral Marc Tlyn s sodelovanjem Ceneta Vipotnika, Draga Šege in Kajetana Koviča; prevedel jih je Viktor Jesenik, priredil pa spet Marc Alyn )
Seveda ni naloga takšnega posveta s časnikarji, da bi na njem temeljito obravnavali pesnikovo podobo, vendar pa nudi lepo priložnost za kratek in zgoščen oris. In Alyn je takč lahko izpovedal, kakč ga je Kosovel prevzel, ko je v njegovi pesmi našel tragiko evropskega človeka; zakaj nedvomno je Kosovel pesnik, ki je v svojem času najiskreneje pa tudi najmočneje povedal o človekovem strahu, o njegovem dvomu pred temo prihodnosti, pred ničem. Da, ker Kosovel je predhodnik današnjih pesnikov in pisateljev absurda, je Camusov sorodnik, Kafkov brat. Kamnita kraška gmajna, kjer se je Kosovel rodil in sredi katere je živel, pa je zanj postala simbol niča, pokrajina, ki je obupno prazna, takč da jo pesnik lahko oživi s svojim strahom in s svojo moro.
Tako Marc Alyn.
In ima tudi prav. Marsikatero Kosovelovo ozračje je sorodno ozračju v Procesu, vendar ne bi rekel, da je Kosovel predvsem sprophtte inspire de 1’absurdeu, navdihnjeni prerok absurda. Se daleč ne! Ker je velik pesnik, ker je do skrajnosti, do zadnjega vlakna pristen, j« seveda tudi videc in glasnik pogube, proti kateri drvi slepo dvajseto stoletje; a njegova zakladnica je vse prebogata, da bi ga mogli vsega ujeti v brezračni krog absurda.
Saj, Alyn ugovarja, da je poudaril pri Kosovelu to. kar je za sodobnika najbolj Živ6; drugače bi bil Kosovel premalo zanimiv, seoraj provincialno omejen; tako pa neverjetno izstopa, tako je pravo odkritje, pravo razodetje.
Naj bo, sprejmem, in sem mu hvaležen, da je našel pravi način, da bo Kosovel lahko spregovoril kulturni Evropi, z njim pa bomo spregovorili mi vsi.Hkrati se seveda še zmeraj upiram; zakaj Kosovel bi bil lahko to, kar je za Alyna, a bi bil lahko še vse, kar je v resnici, ne da bi bila zavoljo tega njegova podoba manj sodobna. Ravno narobe.
A treba je priznati in spet biti hvaležni Alynu, da je pri orisu Kosovelove osebnosti in njegove pesmi upošteval okolje, v katerem je pesnik živel; to se pravi, da ga je pravilno povezal s trpko usodo tedanje Primorske, z usodo Krasa in Trsta. In tako imamo v uvodnem eseju celo navedbe iz Čermelja, navedbe, ki so sicer zelo oddaljene od poglavij, kjer je govor o absurdu, ki pa bodo pazljivemu bralcu vendar nakazale pravo tolmačenje Kosovelove osebnosti.
Ob Kosovelu sem se na kongresu ustavil tudi jaz v svojem govoru. Nastopil pa sem zato, da b, prikazal, kakor sem že povedal, svojevrsten položaj, ki ga	ima	pisatelj	v	skupnosti, ki živi
ločena od narodnega središča.	Pri	tem sem	seveda moral v
skopih obrisih podati zgodovinski prerez, da sem lahko povedal o	slovenski kulturi	na Primorskem pred prvo	svetovno	vojsko,
po nji, in dandanes. Tako sem	pri	prikazu	dobe črnega terorja
posvetil Kosovelu celo tipkano	stran (vseh	je	bilo pet). Rekel
sem, da bi moral pravzaprav najpoprej veliko govoriti o Gregorčiču, ki da je takrat s svojo pesmijo krepil naše potrte duše, da pa mi Gregorčič gotovo ne bo zameril, če se bom dlje pomudil pri Kosovelu. To pa najpoprej zato, ker se je ta rodil pred vrati Trsta, hkrati pa še zato, ker je s svojo pesmijo in s svojim pretrganim življenjem posta! simbol naše zemlje, ki je vsa mladostna izšla iz avstroogrske teme, a je potem morala usihati kakor morska zvezda, ki jo oseka pusti na kamnih našega brega. Da in tako, sem rekel, nas je takrat ko je človek mislil, da je vse zgubljeno, pesnikov duh neviden varoval, nas, skrit v naših srcih, povezoval z	našo zemljo, z izročilom naših prednikov, z	vsem plemenitim
in svobodoljubnim človeštvom.
Svoj govor sem	pripravil tukaj, v Trstu,	ko nisem	mogel
vedeti, da bo raključje prineslo Kosovelovo pesem pred veliki zbor; zato mi je bilo zelo prav, da govorim o osebnosti, ki je vsaj rahlo že znana. Obenem pa sem bil potešen, ker sem pesnika povezoval z žalostno primorsko preteklostjo dosti tesneje, kakor je to stonl Marc Alyn. Seveda nisem bil niti najmanj polemičen, neumestno bi bilo, vendar sem mimogrede omenil, da je za nas Kosovel dosti več ko samo prerok absurda; zakaj tudi on spada v	galerijo pesnikov	in pisateljev, katerim se	slovenski	človek
mora zahvaliti za preživetje in za svojo duhovno podobo.
Seveda, zdaj ko je po vsi Usti zgovornosti spet nastopilo zatišje, si pravim, da so prav tako branje Kosovelove pesmi kakor «conference de presse« o njem pa tudi moje besede, pozabljene iskre umetnih ognjev, ki so se že zdavnaj razblinili.
Saj, verjetno je res tako.
A vendar je s tistimi, ki so odšli v vse smeri, odšla tudi Kosovelova knjiga, brošura, ki ima na zadnji strani platnic seznam vseh velikih mož, ki so Kosovela sprejeli v svojo sredo. Tako da je zdaj z VVhitmanom in Claudelom, z Baudelairom in Puškinom in Pasternakom, z Nerudo in Maeterlinckom in Leopardijem. In še s slo drugimi. In z njim je tako šla v svet kraška zemlja, je odšlo tržaško morje, je odšla usoda naših ljudi.
Zato mi je od vseh blejskih vtisov najbolj pri srcu trenutek, ko sem Kosovelove pesmi prinesel katalonskemu pisatelju Jospehu Batisti i Roča. Njegov zamišljeni, resni obraz se je zjasnil, kakor da bi po toliko letih begunstva spet videl domačo zemljo. In zdaj vnaprej vem da mi bo, ko mi bo pisal, povedal o čudežnem odkritju, da naš primorski, tržaški pesnik- pravzaprav govori tudi o njegovi domovini, tudi o njegovi Kataloniji.
llllfllllllllimi|||||||l|||||||||||||||ll|||||||||HIIIIMllHl|||H|||||||||||||||||||||ltllllll|IMIIMmiMIHHI>>lllll|lllllltl|1l|||||||||||||||||||||||||||||Mii|||||||||MaU,,||m||||,|„||||
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
V Rossoni: E. de Vossini in Nera Tiraboschijeva
°VEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro Proučite podlago sporazuma. Pro-*ti čas boste prijetno preživeli.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden ut n za pametne pobude. Predno *ai izgovorite dobre premislite.
, dvojčka (od 21.5. do 22.6.) s
hitrim delom boste dosegli prav sftevo uspeh. Srečali se boste s čudaškimi, a originalnimi ljudmi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekaj Previdnosti, če hočete izvesti spremembo sistema dela. Manj obču-teno prijateljstvo kot v preteklo-
EEV (gji 23.7. do 22.8.) Ugoden
HOROSKOP
trenutek za ugodne stike. Razburljivo ozračje za zakonce, romantično za zaljubljence.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neugoden dan z zmedo, delom in z nejasnimi idejami. Bolje počakati.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce nočete zbegati sodelavcev, ni treba izvesti spremembe vašega programa.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.1U
Praktične probleme je treba urediti v teku dneva.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ne sodelujte z osebo, kj vas je v preteklosti prevarala.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes boste lahko nabrali sadove vašega potrpežljivega dela. Ponudba vam bo lahko zelo koristila.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte- utrditi, kar ste dosegli in od-pevehe se načrta.
RIBI (od 20.2.
Kot nam prve lastovke najavljajo bliiajočo se pomlad, tako nas; ie leto za letom, skupne razstave Evgenija de Vossinija in Nere Ti-raboschijeve opominjajo na nastopajočo poletno vročino, ki žene sprehajalce v hlad Rossonijeve galerije.
Prvo, kar prijetno razlikuje slike sedajne razstave te nerazdruiljive dvojice slikarjev, je ugotovitev, da
srčnost v odnosih do umetnosti. Gotovo pa se sedajna olja obeh raz-
dela obeh razstavljalcev kontrastno dopolnjujejo. Prva so pretirano
stcivljalcev v snaSnih belih okvirjih stvarna v podrobnostih, druga pa
bolje ugajajo nezahtevnim ljubiteljem slik, ki ne iščejo v njih nakupu koristne naloSbe svojih prihrankov.
O prikazanih oljih seveda ne mori mo razpravljati z naglasom občudovanja velikih mojstrov. So pač to kar so. De Vossini je tokrat
romantično posplošena. Prvi podaja planinske pašnike z ovcami in pa stirji, beneške zvonike, polja in lju di pri delu, druga pa večerna nas trojenja z zahajajočim soncem in meglicami nad zaraščenimi jezeri ob katerih se sprehajajo zaljubljeni pari, razpenjene morske valove
imajo vse nove, enotne in sodobne; izdelal skupino pestrih olj s te "j* /n razstav ki^va
okvirje kar gotovo veča njih, sicer \matik0] ki je primerna likomim j	%
izvedbi nemogočega ZZ!IX tenotni' vrMn kZčM m1 ^7 s’ 1 primerna kovnim ^ obQ	^ razveseljiv m
»«*.sbjs -gg -*
MILKO BAMBIČ
ste pomoč v okolju, ki vam ni več srnja dela tudi v marsičem osvetlju-1 šktga poleta in naraščajočo vero k: ' sovražno.	’	J je njegovo prisotnost in odkrito-1 izpopolnjevanju- Zanimivo je, da se l
» m n * o 1 c Si TA,
kIkEcS Im. g«!
-	ggaggag aSsrjišff I
m&m
I s
Z*	<*tM4
Itpm fin#
mm
BBBI„*** ™*. 2*51«- s*?
*	■ v«*vain*- a, mtMiAMH iiiivi m 1*14
77'
1
SiAS. UAM ».MMttliMS
e* CfeffKMt
r'adnja stran antologije v francoščini
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 20, ob 19. uri 25.7; vlaga 66 odst., zračni tlak 1014.6 stanoviten, veter 6 km severozahod-nik, nebo 4 desetine pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 20 julija
Marjeta
Sonce vzide ob 4.34 in zatone ob 19.47, Dolžina dneva 15.13. Luna vzide ob 23,12 in zatone ob 11.05
Jutri, SREDA, 21 Julija
Zorka
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Samo na Krasu poimenovanje ulic z imeni zaslužnih slovenskih oseb?
51 milijard lir za gradnjo ceste Videm-Trbiž ■ Izvoljen upravljalni odbor podjetja Acegat - Občina za poimenovanje mestne ulice po Umbertu Sabi
Na sinočnji seji občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da se je v soboto zjutraj udeležil sestanka predstavnikov podjetja Autovie Venete, ki gradi novo avto cesto Trst - Benetke. Na sestanku so sprejeli načrt za gradnjo cestnega odseka Videm - Trbiž, ki ga je pripravil prof. Maternim s tržaške univerze, in ki sestoji iz dveh ločenih delov: prvi del ceste bo tekel od Vidma do Stazione della Carnia, drugi pa od tega zaselka do Trbiža, odnosno do Coc-caua na italijansko - avstrijski meji. Južni del nove ceste, to je odsek Videm - Stazione della Carnia, bo stal 16 milijard. Del teh sredstev bo prispevala država, preostala sredstva pa si bo podjetje izposodilo pri bančnih zavodih, vračalo pa jih bo tako, da bo pobiralo običajno cestnino. Severni del avto ceste bo stal 35 milijard lir; državni prispevek bi bil v tem primeru daleč nezadosten, cestnine pa na tem odseku ne kaže pobirati, ker se na njem razvija večinoma promet v smeri iz odnosno proti deželam, v katerih ne pobirajo cestnine na avto cestah, zato bi bil takšen ukrep nepopularen. Za južni del avto ceste, to je za odsek Videm - Stazione della Carnia, bo lahko cestnina razmeroma nizka, ker je na njem neprimerno več prometa kakor na severnem odseku Stazione della Carnia - Trbiž, kajti na ta odsek gravitirata tudi ves promet v smeri proti prelazu Mauria, Sappadi, Dolomitom itd. Vodstvo Autovie Venete je sklenilo, da bo predlagalo državi, naj prevzame popolnoma nase breme 35 milijard lir za gradnjo severnega dela avto ceste, na katerem bi potem ne pobirali nobene cestnine. Na sestanku so tudi sklenili, da se bo Autovie Venete oslanjala za svoje finančne operacije na tržaško hranilnico, v smislu pravil, ki jih v tem primeru določa zavod Italcasse, ki posreduje med podjetjem in bančnim sistemom na prizadetem področju.
Na povabilo tamkajšnjega župana, se je župan skupno s predsednikom trgovinske zbornice Caidas-sijem v soboto popoldne udeležil v Beljaku manjše slovesnosti, s katero so izročili prometu novo cesto proti severnim goratim predelom države. Na slovesnosti sta se tržaška predstavnika srečala med drugimi tudi s predsednikom avstrijske republike Jonasom, ki jima je v razgovoru povedal, da je njegova vlada pred dnevi sprejela načrt o gradnji nove avto ceste med Beljakom in Salzburgom. Novica je velikega pomena tudi za naše področje, kajti napovedana gradnja nove ceste Beljak - Salzburg spada v okvir splošnih prometnih izboljšav na relaciji Trst (odnosno Severna Italija) — Južna Nemčija. Kakor znano pa se prav na tej relaciji pogrešajo dobre cestne zveze, ki naj bi sprejele naraščajoči blagovni promet s tovornjaki.
Zupan Franzil je še omenil, da je dal ob priliki vrnitve izhodišča redne brze proge Itali.ja-Daljm vzhod v naše pristanišče pripraviti poseben lepak, ki ga bodo razširili danes, in v katerem se izraža zadovoljstvo širokega tržaškega občinstva za srečno rešitev vprašanja, za katerega se je tudi tržaška občina zavemala dolgo vrsto let, in katere prizadevanje je bilo uslišano v prvi vrsti po zaslugi daljnosežne uvidevnosti sedanjega ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija.
Nato je občinski svet začel z običajnim delom odborniki Colautti, Blasina in Gasparo so odgovorili na interpelacije številnih svetnikov, ki so se nanašale na vrsto zahtev tekoče administrativne narave. Med drugimi so izstopale po svoji pomembnosti interpelacije svetovalca Gasparinija, ki je zahteval pojasnila v zvezi s spremembami, ki naj bi jih uvedli v prvotni načrt za gradnjo pomola VII, dalje svetovalca Grbca, ki je pred dnevi priporočil občinskemu odboru, naj bi priskočil na pomoč okoliškim kmetom, ki jih Je prizadelo neurje v noči med 4. in 5. julijem. Na Grb-čevo interpelacijo je odgovoril odbornik Gasparo, ki Je dejal, da je trgovinska zbornica pred dnevi s posebno akcijo ugotovila, da je neurje povzročilo industrijskim in trgovinskim podjetjem na Tržaškem za okoli 350 milijonov lir škode. V kmetijstvu pa naj bi škoda znašala med 100 in 150 milijoni lir. Za kmetijsko področje pa je pristojna pokrajina, odnosno kmetijsko nadzor-ništvo Vsekakor pa je občina imenovala poseben odbor, ki bo sprejemal prošnje prizadetih kmetov za delno kritje nastale škode. Tudi deželna uprava Je sklenila pristopiti na pomoč kmetijstvu in sicer s prispevkom 50 milijonov lir. Zanimiv je bil tudi odgovor, ki ga je dal sam župan svetovalcu Adovasiu in sicer v zvezi z njegovo interpelacijo, ali bo lahko začela delovati novo ustanovljena medicinska fakulteta na tržaški univerzi še v akademskem letu 1965-66. župan je povedal, da osrednje oblasti pri prosvetnem ministrstvu še niso dokončno rešile tega vprašanja, vendar pa se je iz Rima izvedelo, da je bil v tem pogledu zagotovljen popoln pristanek tako samega ministrstva kakor tudi višjega sveta za javno vzgojo. Zato je pričakovati, da bo fakulteta začela poslovati že oktobra letos. pa čeprav brez formalnega akta, kakor sta to pred njo storili že farmacevtska fakulteta in višja pedagoška šola. Denarna sredstva za začetek poslovanja nove fakultete so že na razpolago in tudi nekemu profesorju so že poverili nalogo, da bo na njej predaval o anatomiji človeškega telesa.
Občinski svet je nato izvolil novi upravni odbor mestnega podjetja Acegat. Glasovanje o sestavi novega organizma je dalo naslednji rezultat; za predsednika je bil potrjen dosedanji predsednik L. Stasi, za člane odbora pa so bili izvolleni G. Carra (KD), M. Decarli (KD), G. Mislei (PSI), T Petronlo (PS Dl), A. Braun (KPI) in L. Chian-dussi (MSI). Liberalci niso prodrli s svojim kandidatom G. Sabinijem. Svet je nato pristal na vrsto pri-
poročil, ki so se nanašala na tekoča upravna vprašanja, zlasti na prevzem dela stroškov, ki so v zadnjih letih nastali v raznih bolnišnicah zaradi oskrbovanja, ki so ga bili deležni nepremožni občani. Skupna vrednost teh postavk presega znesek 100 milijonov lir. Občinski svet se je soglasno izrekel tudi o sprejetju odborovega priporočila. da bi za 40 lir znižali občinsko pristojbino na vsako črko, iz katerih so sestavljeni reklamni napisi na trgovinah. Teh napisov je več vrst, omenjenega znižanja pa so deležne črke napisov od druge do vključno pete kategorije.
Svet Je nato sklenil, da pošlje občina ponovno na notranje ministrstvo zahtevo, naj bi to pristalo na to. da bi v Trstu imenovali ulico po pesniku Umbertu Sabi, in sicer kljub temu, da še ni poteklo deset let, odkar Je pesnik umrl. Po obstoječi zakonodaji se namreč trgi in ulice lahko imenujejo po zaslužnih možeh le deset let po njihovi smrt, za posebno zaslužne osebnosti pa podeljuje ministrstvo od primera do primera dovoljenje, da se to naredi tudi pred potekom predvidenega roka. Na prvo zadevno zahtevo občinskega sveta pa je ministrstvo pred meseci odgovorilo negativno.
Na koncu seje je odbornik Ga-sparc v zvezi s preimenovanjem tržaške ulice pesniku Umbertu Sabi orisal glavne smernice, po katerih se ravnajo člani odbora in topono-mastične komisije, ko gre za imenovanje mestnih ulic in trgov. Odbornik je poudaril, da mora spregovoriti v tem smislu tudi zaradi kritik, ki so jih v zadnjem času naslovili na občinski odbor z raznih strani, ker je ta omenil možnost, da bi imenovali nekaj ulic po zaslužnih možeh slovenske narodnosti, medtem ko še ni bilo rešeno vprašanje Sabove ulice. Odbornik je poudaril, da občinski odbor v principu nerad preimenuje ulice in trge v samem mestu, vendar pa da namerava upoštevati, ko pojde za poimenovanje novih ulic v okoliških zaselkih, tudi na Krasu, ki se čedalje bolj širijo, in v katerih je večina prebivalstva slovenske narodnosti, imenovanje tudi po zaslužnih osebnostih, ki objektivno predstavljajo izraz kulturnega življenja same manjšine. O vsem tem sproti odloča toponomastična komisija, zadnjo besedo pa ima v vsakem primeru občinski svet.
Dr. Wiesenthal v Trstu
V naše mesto je včeraj popoldne prispel s svojo družino‘dt. Wiesen-thal, vodja Mednarodnega židovskega centra, ki zbira podatke o nacističnih zločinih proti Židom in Je že odkril marsikaterega nacističnega zločinca ter ga prijavil pravici. Tako je dr. Wiesenthal pred nekaj leti odkril tudi zloglasnega Raja-kovitscha, ki je nekaj let po vojni
živel pod drugim imenom tudi v Trstu.
Dr. Wiesenthal se zdaj vrača s počitnic, ki jih je s svojo družino preživel v Jugoslaviji. Iz našega mesta bo odpotoval danes.
palači
sestal
Seja pokr. odbora
Včeraj ob 18.30 se je v na Trgu Vittorio Veneto pokrajinski odbor pod predsedstvom dr. Savone. Odbor je sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na osebje pokrajine, na nakupe za umobolnico in na vzdrževanje cest in šol.
Razpravljali so tudi o koledarju del pokrajinskega sveta ,ki mora zaključiti razpravo o pokrajinskem proračunu za leto 1965.
VPRAŠANJE NAFTOVODA
Sestanek konzorcija v Velikem Repnu
Sinoči se je sestal odbor konzorcija razlaščencev s prizadetimi iz repentaborskih vasi in pojasnil namene konzorcija ter obrazložil dosedanje delovanje za zaščito koristi prizadetih. Po pojasnilih in obširni razpravi o škodi in o višini odškodninskih zahtevah, so pristopili prizadeti h konzorciju in iz svoje srede izvolili v glavni odbor svoje krajevne predstavnike.
VAŽNO ZA CEROVLJE, VIŽOVLJE IN MAVHINJE Za danes ob 20.30 vabijo Kmečka zveza. Zveza malih posestnikov in Slovensko gospodarsko združenje svoje člane in vse prizadete na sestanek konzorcija za zaščito razlaščencev zaradi gradnje naftovoda v gostilni Legiša v Cerovljah.
5 Včeraj dopoldne ob 11. uri se je dr. Mellaro v zastopstvu vladnega komisarja dr. Mazze udeležil otvoritve III. letnika dejavnosti šole za izpopolnitev v delovnem pravu in socialne varnosti. Otvoritev je bila na pravni fakulteti tržaške univerze
GONJA PROTI PREOSNOVI OBČINSKEGA ODBORA
Svetovalec Simčič pojasnil stališče Slovenske skupnosti
Pojasnilo je v zvezi z netočnim pisanjem «11 Piceola» - Letak PSI
Tržaški časopis, ki vodi načrtno kampanjo proti vstopu socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v občinski odbor, je objavil v nedeljo članek, v katerem pravi, da tudi Slovenska skupnost odločno nasprotuje temu vstopu. Pri tem opozarja na to, da se je odv. Simčič vzdržal pri glasovanju o občinskem proračunu. medtem ko je že več let sistematično glasoval zanj.
Časopis omenja tudi stališče, ki ga je zavzel do tega vprašanja «Ka-tollški glas«, ki pravi, da je PSI določila za vstop v odbor Hreščaka, ker nima na razpolago za to mesto drugih oseb in ne zato, ker je Slovenec Zato ni nobenega razloga za domnevo, da bo slovenska manjšina zastopana v občinskem odboru. Hreščak bo predstavljal v odboru PSI in ne Slovence, kajti PSI ne more govoriti v imenu slovenske manjšine, niti je predstavljati, pravi ((Katoliški glas«, časopis pravi
.............................................
ZAKLJUČENE MATURE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
35.7 odstotka vseh kandidatov uspešno opravilo veliko maturo
Popravne izpite ima 42.8 odstotka kandidatov, 21.4 odstotka pa je bilo odklonjenih - Na splošno boljši uspeh kot lani
Na vseh slovenskih šolah v Trstu s 3 se zaključili zrelostni izpiti In od včeraj dopoldne so tudi na o-glasnih deskah klasičnega ter realnega liceja in na trgovski akademiji objavljeni izidi izpitov. Objavljamo sezname dijakov, ki so uspešno opravili zrelostne izpite v poletnem roku.
KLASIČNI LICEJ
Izdelali so:	Maja Daneu, Fedora
Ftiluga, Vera Tuta, Neva Sferza, Peter Komac, Boris Rutar.
Popravne izpite ima 9- dijakov, I je odklonjen.
ZNANSTVENI LICEJ
Izdelali so: Mario Buzzi, Miran Dolhar, Klavdij Furlan, Igor Jogan, Drago Kodrič, Radojko Starec, Žarko Uršič, Nataša Danieli, Marija Terčon.
Popravne izpite ima 7 dijakov, odklonjeni 3.
TRGOVSKA AKADEMIJA
Izdelali so: Vojko Canziani, Sonja Filippi, Boris Gombacci, Ljudmila Iudko, Vladimir Klemše, Nadja Kriščak, Karel Mezgec, Nadja Peric., Stanislava Šinigoj, Tatjana Sos-si, Milan Taučer.
Popravne izpite ima 15 dijakov, odklonjenih 10.
UČITELJIŠČE
Izdelali so: Marija Brce, Mileva Martellani, Roza Vatta, Vojko De-vetta.
Popravne Izpite ima 5 dijakov, odklonjeni 4.
Skupno je letos na vseh omenjenih šolah polagalo zrelostne izpite 8) kandidatov. Uspešno je opravilo veliko maturo 30 kandidatov, 36 jih ima popravne izpite, 18 pa je bilo odklonjenih.
Lani je v poletnem roku polagalo izpite skupno 72 dijakov, uspešno je opravilo veliko maturo 23 kandidatov, popravne izpite jih je imelo 35, odklonjenih pa je bilo 14 kandidatov.
Letos je torej uspešno opravilo zrelostne izpite 35.7 odst. kandidatov (lani 31.9), popravne izpite ima 42 8 odst. (lani 48.6), odklonjenih pa je 21.4 odst. (lani 19.44).
Na splošno so torej letos nekoliko boljši izidi kot lani, saj je v odstotkih izdelalo izpite več kandidatov kot lani (skoraj 4 odst.) in manj jih ima pOpravhe "izpite, zal pa je letos za 2 odst. več kandidatov odklonjenih kot lani.
Uspela stavka v ladjedelnici Sv. Marka
Včerajšnja dveurna stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka je popolnoma uspela. Po stavki so
Hlinili  m m ii    iiiiilillimiililllllililtllllll     11 n IM i     ■ m ■ 11 ■ 11 ■ ■ 11 ■ ■ i, i ■ ■ 11 ■ i ■ ■ n
«LIBURNI JA» NA SVOJI OTVORITVENI VOŽNJI
Nesreča jugoslovanskega trajekta ob južnem pomolu Pomorske postaje
«Liburnija» v pristanišču. Okvara je komaj vidna na krmi tik nad morsko gladino
V nedeljo dopoldne je priplula v tržaško pristanišče nova jugoslovanska motoma ladja «Libumija», s katere se je izkrcalo kakih 180 potnikov in 60 avtomobilov. Potniki so bili nemški in angleški turisti, ki so se udeležili križarjenja od Roterdama do Trsta.
Motoma ladja «Libumija» Je pravazprav trajekt, saj lahko vkrca poleg 600 potnikov tudi 180 avtomobilov. Plula bo na redni progi med Zadrom in Ancono, in sicer tako, da bo imela odhod iz Zadra ob 10.30, v Ancono pa bo prispela ob 16.30. Iz Ancone bo ladja odplula ob 23.30 in bo v Zadru zjutraj ob 6.30.
Nedvomno bo nova ladja, ki so jo zgradili v roterdamski ladjedelnici, mnogo prispevala k razvoju turistom, da se med svojim biva-žavama, saj bo omogočila tujim turistom, da so med svojim bivanjem v eni ali drugi državi lahko odločijo za povratek preko druge države. Prav tako bo ladja pripomogla k učvrstitvi vezi med prebivalci obeh jadranskih obal, vezi, ki so že sedaj dokaj dobre.
Na sliki vidimo 3220-tonsko motorno trajekt-ladjo «Liburnijo» v tržaškem pristanišču, kjer je pristala okrog 9. ure ob južnem pomolu Pomorske postaje. Ladja se je pravilno postavila ob bok pomola in začela operacije za navezavo k obali, ko je nenadoma pri-
šlo do povsem nepričakovanega sunka ladje s prednjim delom v pomol. Sunek je bil tako močan, da je ladjo odbilo in preden jo je posadka obvladala je še enkrat trčila ob pomol. Pri tem dvakratnem silovitem trčenju je prišlo do znatnih okvar na sprednjem delu ladje, zaradi česar so jo morali včeraj dopoldne zavleči v dok Tržaškega arzenala, kjer jo bodo popravili. Seveda je morala ladja za nekaj dni odložiti svoj odhod proti Reki in naprej proti Zadru na svojo redno trajekt-progo med Zadrom in Ancono.
Pri trčenju ob pomol Je ladja utrpela na svojem sprednjem delu precejšnjo škodo, med potniki in posadko, kakor tudi pri vkrcanih vozilih pa ni bilo nobenih žrtev in nobene materialne škode. Čeprav preiskava o vzrokih trčenja še traja, se zdi, da je do nepričakovan nega manevra ladje prišlo zaradi okvare pri prenosi od termoelek-trične naprave do avtomatiziranih komandnih naprav na mostičku.
Zastrupitev s plinom
Ob 15.30 so sprejeli na III. zdravniški oddelek glavne bolnišnice 70-letna gospodinjo Lucijo Filbier, vdovo Bertoni iz Ul. Martlri della L; berta 3, ki se je zastrupila s plinom.
V avtu RK jo Je spremljal v bol-.
nišnico njen 37-letni sin Dario iz Ul. Stuparlch 14, ki je povedal, da mu je mati telefonirala okoli 15. ure, naj pride nemudoma na njen dom. Ko je prišel jo je našel na pol nezavestno. Izključil pa je možnost samomora. Dejal je, da lahko pripisujemo Filibierijino zastrupitev dejstvu, da je uhajal plin iz plinskega kuhalnika, katerega plameni so se ugasnili medtem ko je bil lonec na ognju, ženska bo okrevala v dobrem tednu.
Samomor s plinom
Sinoči okrog 22. ure je nekdo obvestil policijo, da iz stanovanja 51-letnega Duilia Decarlija iz Ul Commerciale uhaja plin. Agenti kvesture so takoj prišli, medtem pa je prišel domov tudi 18-letni Decarlijev sin, ki je odprl vrata stanovanja s svojimi ključi. V kuhinji so na tleh zagledali mrtvega Decarlija, ki je imel v ustih plinsko cev. Nesrečnež si je na ta način vzel življenje, ker je bil že nekaj časa živčno izčrpan.
S Od ponedeljka 19. t.m. se je poštni urad tržaške podružnice 3 v Ul. Borsa 2 preselil v nove prostore na Trgu Verdi št. 2. Zaradi tega bo urad v soboto, 17. tm. posloval samo do 13. ure.
se delavci udeležili skupščine, na kateri so v zvezi z ukrepom ravnateljstva za žigosanje potrdil o prihodu na delo sklenili, da bodo predali stvar sindikalnim organizacijam. Nadalje so sklenili, da se bodo sporazumeli s sindikalnimi organizacijami v Tržiču glede enakega stališča in ravnanja.
Sindikalni organizaciji sta vzeli na znanje voljo skupščine ter sta sklenili, da bosta zahtevali čimprejšnje sklicanje predstavnikov obeh strank na Intersindu. Nadalje sta pozvali delavce, naj ne vračajo zvečer potrdil o navzočnosti na delu ter naj jih puščajo po žigosanju v ustreznih prostorih.
Predor za naftovod
V predoru za naftovod Trst-Ba-varska pod goro Monte Croce Car-nico pri kraju Timau so delavci z italijanske strani prodrli že okoli
2.000	globoko tef šg^ndRjfe^daj nadaljuje že na avstrijskem državnem ozemlju. Delavci napredulejo s povrečno hitrostjo 20 m na dan. Vzdolž naftovoda bodo izvrtali tri predore, in sicer v skupni dolžini 21 km.
Razpis za prijave v slovenski Dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1965-66 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9-II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
gmotnem poda bi plačevali celotno
3.	Dijaki, ki niso ložaju,
vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1 ali pa po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška Matica).
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
tudi. da se ((Katoliški glas« pritožuje nad tem, da so kakšni italijanski večinski stranki bolj pri srcu marksistični Slovenci kot pa Slovenci, ki so prepričani demokratje in katoličani.
Končno omenja časopis tudi članek, ki ga je objavil ((Katoliški glas« v zadnji številki v zvezi s pogajanji o sestavi odborov v goriški pokrajini.
Včeraj pa je isti časopis v svojem običajnem članku ponovil ugotovitve v zvezi s pisanjem ((Katoliškega glasa«, hkrati pa je objavil tudi pismo občinskega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Teofila Simčiča, ki je pojasnil stališče njegovega gibanja. Pismo, naslovljeno na ravnatelja lista, pravi: «V zvezi s tem, kar je objavil Vaš cenjeni list v nedeljo 18. t.m. o stališču demokratičnih Slovencev do bližnje preosnove na tržaški občini, moram Iz ljubezni do resnice pojasniti naslednje: V članku ((Katoliškega glasa« od 9. julija, iz katerega je Vaš list povzel nekatere stavke, a zamolčal druge, je bilo tudi jasno rečeno — v zvezi z znanimi Izjavami župana Franzila — da ((Slovenci načelno toplo pozdravljajo te izjave« ter da je logično, da pozdravljajo dejstvo, da stopi Slovenec v odbor«
((Stališče Slovenske skupnosti bom orisal v občinskem svetu, ko bo prišlo do preosnove, toda lahko ze vnaprej nakažem našo sodbo glede nacionalistične kampanje, ki je v teku. Ta sodba je absolutno negativna. Mi smo namreč popolnoma prepričani, da ta kampanja lahko končno le škoduje slovenski narodni manjšini. Lahko tudi anti-cipiram ugodno sodbo glede obveznosti. ki jo je sprejela tržaška Krščanska demokracija. Ugodno sodbo je sicer posredno Izrekel tudi ((Katoliški glas« v svoji zadnji številk' od 15. t.m., ko je z velikim poudarkom objavil glavne točke Izjav, k: jih je dal pokrajinski tajnik Krščanske demokracije.«
Italijanska socialistična stranka je izdala včeraj letak z naslovom: «Pomnite Tržačani!* v katerem obsoja nestrpneže, ki hujskajo in podpihujejo narodnostno mržnjo proti italijanskim državljanom slovenske narodnosti. V letaku so navedeni tudi odlomki iz časopisnih člankov in iz raznih izjav.
Iz Cianovega »Dnevnika* je pod datumom 13. oktobra 1941 naveden naslednji citat: »Mussolini u-gotavlja: Države, ki so pridružene Nemčiji, bodo postale zvezne pokrajine... sprejeti moramo to stanje, kajti vsak. poskus odpora, bi nas ponižal na položaj, ki bi bil slabši od položaja v kolonijah... Tudi če bodo jutri zahtevali Trst za namOlci življenjski prostor, bi morali ukloniti glavo...,
22. jtilija 1942 je «11 Piccolo* slavil 22. obletnico požiga »Balkana* in je napisal, da gre za *bistveno etapo v zgodovini fašizma». List je tudi predlagal, «naj bi postavili spominsko ploščo kot večni in dostojni do-kaz volje in vere italijanskega in fašističnega Trsta*.	.
2.	septembra 1943 je »Nacionalna demokratična fronta* v Trstu, v kateri so bili liberalci, opozori-•a, prefekta: »na vedno bolj krivično in nečloveško ravnanje fašističnega režima nasproti Slovencem, ki utegne postati jutri obtožba proti Italiji v zvezi z njenimi naravnimi mejami*.
9. septembra 1943 so nacisti zasedli Trst. 14. septembra je »II Piccolo* takole komentiral: »...v tistem 1 trenutku smo videli, da svoboda ne bo umrla... kajti pri vsem tem velikem padcu smo lahko uživali neko ugodnost, to ie, da so bile blizu našega mesta nemške čete, naše zaveznice*.
14. junija 1944 je Sturmbahn-fuehrer SS Mundhaerake prepovedal vsem odvisnim četam in poveljstvom v deželi izobesiti narodne zastave jn prapore, kakor tudi vse podobne znake. Republikanski general Esposito je obvestil podrejene fašistične oddelke o tem ukazu ter hkrati ukazal, da morajo vsi oddelki v vseh odvisnih vojaških okoliših spoštovati o-menjeno nacistično odredbo.
Po objavi teh citatov poziva PSI v svojem letaku Tržačane, naj razkrinkajo včerajšnje in da našnje fašiste in rasiste.
lliiilHiiinimiiiiiiiiiiiiiii,iiiit,tiii,iiii,|l|||l,',|||||,,|l,l|lll„nl,ll.n,iiiiiiiiiniiiiiiii,nuni, ihkmiiimii m
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Razprava o zakonskem osnutku za pomoč industrijskim področjem
Na dnevnem redu so tudi številna vprašanja, interpelacije in resolucije
-ooooooco^Doocococooocoootooooootoocooocococoeo
AVTONOMNA LETOVIŠCARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
6
8 GRAD SV. JUSTA
MEDNARODNI
OPERETNI
FESTIVAL
Z NASTOPOM DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA IZ BUKAREŠTE
Danes zvečer: »PUSTITE ME PETI*
V	sredo in četrtek: »CIRKUŠKA PRINCESA*
V	petek in soboto; »PRODAJALEC PTIČEV*
Začetek točno ob 21. uri.
130 izvajalcev!
Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji prodajalni vstopnic v Galeriji Proti (tel. 38-547 In 36.372) in od 19.30 pri grajski blagajni. Posebne filobusne zveze.
OOOCKOOOOOOOOOCOOOOO x>00<^«0^000<>c>00c0000000<)0
ROJAKI IZ AMERIKE
«Tamburica» iz Pittsburgha v Kulturnem domu
Znana ameriška folklorna skupina ((Tamburica« iz Pittsburgha, ki jo sestavljajo potomci naših rojakov, bo 31. julija in L avgusta zaključila svojo evropsko turnejo pri nas. Nastopila bo v Kulturnem domu v Trstu in v števerjanu v Brdih. Uspeh in priljubljenost tega ansambla potrjujejo številni nastopi v državah Ohio, Zahodna Virginija, New Vork in v Kanadi, poleg stalnih nastopov v Pittsburghu. Prav ta skupina je tudi prva izvedla zgodovinsko koncertno turnejo po vseh ZDA in požela prodoren uspeh. Nastopila je tudi na televiziji in radiu.
Letos so tamburaši lz Pittsburgha dobili še eno priznanje, in sicer so kot prva skupina te vrste nastopili pred podpredsednikom ZDA Hubertom H. Humphreyem.
Danes bo deželni svet na svoji seji razpravljal o zakonskem osnut. ku o pripravi površin in infrastruktur za namestitev industrijskih obratov .Zakonski osnutek je že odobrila na posvetovalni stopnji pristojna komisija in predvideva letos 1.200 milijonov lir izdatka. Ta denar bo porabila dežela za prispevek javnim ustanovam in konzorcijem, ki se ukvarjajo s pospeševanjem industrijskega razvoja na področjih, ki so namenjena industriji na podlagi državnih zakonov ali gospodarskega in urbanističnega načrtovanja.
Dežela bo prispevala največ do 80 odstotkov kapitala za gradnjo tehničnih infrastruktur na industrijskih področjih, kot so na primer železniški odcepi, cestne povezave, električne in telefonske naprave itd. Pri. tem se upošteva tudi izdatek za zemljišča, na katerih bodo zgradili te naprave. Poleg tega bo lahko dežela tudi jamčila za posojila, ki jih bodo najemale ustanove za takšna dela.
Poročilo o tem zakonskem o-snutku je v komisiji podal svetovalec Ginaldi, ki je ugotovil, da zakonski osnutek ni naletel na soglasnost vseh ter da gre za upravičene težave, saj ne gre za pomoč posameznim podjetjem, marveč za finansiranje infrastruktur na področjih, ki so določena za
industrijski razvoj. Zato bo treba pri tem paziti, da se ne bo trošil denar za dela, za katera bi se potem pokazalo, da niso koristna. Za sedaj se bo trošil deželni denar le za tri industrijska področja, to je v Zavljah, pri Tržiču in pri Aussi-Comu. S tem seveda ne morejo biti zadovoljni prebivalci drugih krajev, toda upoštevati je treba, da za sedaj še ni druge izbire ter da so ta tri področja velike važnosti za vso deželo. V zakonu se zato ne morejo nakazati druga področja v notranjosti dežele, ker še ni zakona o njihovi ustanovitvi in bi torej se ne mogli trošiti denarja zanje. Po mnenju mnogih članov komisije pa bi lahko že sedaj določili prispevke tudi za industrijska področja pri Pordenonu, Vidmu in Tolmeču, čeprav še niso urejena z državnim zakonom. Na teh področjih se je namreč že močno razvila industrija.
Na dnevnem redu je tudi 21 vprašanj, 9 interpelacij in 2 resoluciji svetovalcev.
* * •
Deželni odbornik Cocianni Je včeraj predsedoval v deželnih uradih sestanku ravnateljev treh pokrajin, skih dopolavorov ENAL. Razpravljali so zlasti o rekreativni dejavnosti in o možnosti deželne podpore zanje.
Drevi na faradu otvoritev mednarodnega operetnega festivala
Danes zvečer se na gradu Sv. Justa začne prvi del mednarodnega operetnega festivala, ki ga je organizirala Letoviščarska in turistična ustanova za Tržačane in mestne goste. Od drevi pa vključno do sobote bo petkrat nastopil državni ansambel iz Bukarešte^ od tcika 3. avgusta do srede 11. avgusta pa bo sedemkrat nastopil državni gledališki ansambel iz Budimpešte. ,	, _
Prva na vrsti bo drevi opereta «Pustite me peti», ki jo bo vodil in dirigiral avtor Oherase Dendri-no. Gre za domovinsko in folklorno delo, prežeto s kvalitetno in veselo glasbo. Zgodba se začenja v romunskem mestu Brasovu, kjer je v teku veliko praznovanje na čast veleposlaniku cesarskega dvora. nadaljuje se v gostišču, v katerem je gost slavni skladatelj o-peret in končno doseže vrhunec v pravi apoteozi domovinskega duha ob vznožju griča, kjer se odvija tradicionalni trg z dekleti in slikovita ljudska parada nudi priložnost za prikaz značilnih ljudskih plesov na področju Transilvanije z bogastvom živopisanih narodnih noš.
Gostovanje romunskega državnega operetnega ansambla je povsod po svetu naletelo na navdušene sprejeme. Danes, 15 let od svoje u-stanovitve, je ansambel izredno homogen in uglašen in v njegovih vrstah so mnogi odlični izvajalci (govorjeni tekst bo v italijanščini) poleg izvrstnega 60-članskega zbora, 40-članskega baleta in okrog 35 članskega orkestra ter vrste tehnikov in članov vodstva.
Režiser in vodja ansambla je Ion Dacian, operetni tenorist, ki je ponese’ v svet ugled in ime Bukarešte in ki je v svoji dolgi karieri ustvaril celo galerijo operetnih likov iz dunajske, madžarske in romunske operetne zakladnice.
Z operetami ePustite me petin, Cirkuška princesa)) in Prodajalec ptičev», ki spadajo v železni repertoar ansambla, se ansambel prvič predstavlja sodbi italijanskega občinstva, zaupajoč v uspeh svojega poslanstva, ki je tudi v tem, da zbližuje in prispeva k medseboj nemu spoznavanju med narodi in k utrjevanju tradicionalnega prijateljstva med Italijo in Romunijo. Začetek točno ob 21. uri, rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti ter pri blagajni na gradu.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake, kil so v poletnem roku zaključili V tazred osnovne šole, In se bo zaključilo 25. julija
Hkrati sporoča, da se Je pričelo tudi vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra.
Drž. srednja šola s slovenskim učnim Jezikom v Rojanu, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence ln učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne Sole in do 25. septembra t.l. za one, ki imajo popravni izpit.
istočasno sporoča, da se Je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji rat red.
Šolski skrbnik sporoča, da Je bil
objavljen ministrski odlok o organizaciji m delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učiteljev zapade 31, julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzornikih In didaktičnih ravnateljih.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Frausln 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena In nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66.
Operetni festival: Grad Sv. Justa: danes zvečer otvoritev z opereto v treh dejanjih Gheraseja Dendri-na »Pustite me peti«, 130 izvajalcev romunskega državnega gledališča iz Bukarešte. Začetek ob U. uri. Jutri »Cirkuška princesa« E. Kalmana.
Ameriški cirkus na športnem igrišču
S.	Giovanni, tel. 55002, danes predstava ob 21. uri. Vabljeni!
Danes v Miramaru: predstava »Luči in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta».
• • •
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 15,45 «La settima vittl-ma» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «Bandido» Robert Ml-tchum. Technicolor.
Fenice 16.30 «1 lupi del Texas» Technicolor. Rory Calhoum.
Grattacielo 16.00 «11 grande paese« Technicolor. Gregory Pečk.
Alabarda 16.30 «Proibito ai milttari« (Off limits) Jack Lemmon, Kathe-rine Grant.
Zadnji dan.
Filodrammatlco 16.30 »Le sple uccido-no a Beirut« Colorscope. Domenl-que Boschero, Rex Harrison.
Zadnji dan.
Aurora 16,30 «L’invasione de:i mostrl verdi« Scopecolor.
Cristallo 17.00 ((Intrigo a Taormina« Technicolor Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic,
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Impero 17.00 21.45 »Le lunghe navi« Techrficolor.
Vittorio Veneto 17.00 «Vacanza ma-čabra« Barbara Steele, George Riviere, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Počitek.
Astra Počitek,
Astoria 17.00 «1 disperatl della glo-rla«.
Abbazia 16.00 «Professore tutto gas«
Ideale Počitek.
LETNI KINO
Sattelite 20.30 «Silvestro gatto mal-destro« Risanke v technicolorju
Paradiso 20,30 «OSS 117: segretissi-mo» K. Mathews. Se ponovi prvi del
Skedenj 20.30 «La vali« della vendet-ta» Technicolor. Burt Lancaster^
Razna obvestila
Starši In prijatelji, ki želijo obiskati otroke v počitniških kolonijah v nedeljo 25. t.m. v Zgornjih Gorjah in v Žirovnici ln se niso še prijavili odnosno poravnali voznine, so naprošenl, da se fakoj zglasijo v u-radu SKGZ v Ul Geppa 9
Narodna In študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta do vključno 18. avgusta 1965,
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
V dneh 18 In 19. julija 1965 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb.	’
UMRLI SO: 80-letna Regina Curto por. Paliaga, 60-letni Mario Frausin, 63-letna Gluseppina Porto por. Bar-cella, 76-letna Vincenza de Colle, 75-letna Speme Righetti vd. Curiel, 51-letni Laerrno Bernardini, 59-letna Edita Handolf vd. Vldulls, 79-letna Caterina Bussanich vd. Mendini, 84-letni Domenico D’Agostino, 1 dan stari Roberto Forleo, 86-letna Gem-ma Cepparo vd. Verchi, 73-letnl Ser-gio Cova, 62-letna Maria Pibroni por Germani, 93-letna Rosa Vincenza Furlan,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN O*. 7, - 25. 7.)
Alla Salute, Ul Giulla 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Piceiola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11; D’Am. brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Llberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzi-ni 43.
Od 13. do IS. ure
Alla Salute, Ul Giulla 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Piceiola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11 NOČNA SLUŽBA LEKARN
D’Ambrosi, Ul Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Ravasini, Trg Liberti 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame
Otilije Stegu roj. Pertot
Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Družini Stegu in ostalo sorodstvo
Trst, 20. 7. 1965.
PO IZGLASOVANJU PRORAČUNOV ZA LETI 1964 IN 1965
Odkod tolikšen primanjkljaj občinskega podjetja Acegat?
Konec sedanjega leta bo primanjkljaj znašal predvidoma skoraj 5 milijard lir - Sedaj je pri podjetju zaposlenih 1882 ljudi
Občinska komisija je pred razpravo o Acegatovih proračunih za poslovni leti 1964 in 1965 pripravila obširno študijo o upravnem in tehničnem ustroju mestnega podjetja. Te dni smo poročali, da je občinski svet z večino glasov sprejel cba predložena proračuna, danes pa bi radi iz omenjene študije občinske komisije povzeli nekaj zanimivih podatkov o poslovni aktivnosti podjetja.
Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, posluje Acegat vsako leto z občutno finančno zgubo. V razdobji.i od leta 1954 do 1961 se je zaradi tega nabralo za 1555,5 milijona lir primanjkljaja; v naslednjem razdobju 1962-1964 pa se je primanjkljaj povečal še na 2.022,1 milijona lir, k čemur je treba dodati še primanjkljaj, ki ga predvidevajo za letošnje poslovanje, ki naj bi po neki srednje optimistični presoji dosegel najmanj 1.415,0 milijona lir. Pravimo, po optimistični presoji, kajti letos utegne primanjkljaj prekoračiti omenjeno vsoto, in sicer zlasti iz naslednjih razlogov:
1. tekom leta bo moralo podjetje obnoviti sindikalno delovno pogodbo s svojim osebjem, kar bo nedvomno dovedlo do novih obtežitev poslovne bilance J
S. državna družba ža proizvodnjo in distribucijo električne energije ENEL ni še določila dokončne koncesijske kvote, ki jo bo zahtevalo od Acegata, ako bo pristalo na to, da bo tržaško podjetje tudi v naprej samo skrbelo za proizvodnjo in prodajo električne energije, kakor je to delalo doslej, Ce tudi izvzamemo možnost, da bi letošnji primanjkljaj podjetja prekoračil predvideno vsoto 1415,0 milijona lir, bo kljub temu finančni primanjak-ljaj podjetja znašal konec tekočega leta skupno 4.992,6, to se pravi okroglo 5 milijard lir.
Kje so glavni vzroki, da se poslovanje tržaškega občinskega podjetja vsako leto zaključuje s pasiva? Kakor znano, se poslovanje A-cegata izraža v glavnem v tem, da podjetje proizvaja in prodaja usluge s štirih področij, plin, voda, e-Iektrična energija in mestni prevozi. Bilanca prvih treh skupin uslug j? redno vsako leto aktivna, pri prevozih pa nastaja vsako leto hud primanjkljaj. Letos n. pr. bo ta postavka povzročila 2.252 milijonov lire primanjkljaja. Potnikov je čedalje manj: v prvem polletju 1965 je njihovo število na tramvajih, avtobusih in filobusih nazadovalo za 12,1 odst. V primerjavi s prometom v prvem polletju 1964. še bolj se je ta promet skrčil v prejšnjih letih, sni so Acegutova vozila leta 1962 prepeljala še 93 milijonov potnikov leta 1964 pa samo 79 milijonov (v teh podatkih niso vključeni razni imetniki posebnih brezplačnih vozovnic). Potnike pogrešajo zlasti v večernih urah; razlogov za seveda več, vsekakor pa se .-ždi, da leži naj večja krivda za upadanje njihovega števila v čedalje večjem ‘številu zasebnih avtomobilov in pa v udomačeni navadi, da se meščani zvečer vedno bolj zadržujejo doma, najrajši pred televizijskim sprejemnikom.
Stroški občinskega podjetja so v zadnjih mesecih občutno narastli zlasti zaradi nepopustljivosti državnega podjetja ENEL, ki je 1. januarja letos podpisal novo dobavno pogodbo (namesto SELVEG) z Acegatom, in po kateri plačuje zdaj mestno podjetje kilovatno uro električne energije po višji ceni 9,68 lire, medtem ko je SELVEG poprej zahtevala le 7,86 lire (prometni davek vključen). Ce zdaj u-paštevamo, da bo Acegat porabila v letošnjem letu okoli 276,8 milijona kWh, bo samo razlika v dobavni ceni za električno energijo povzročala novo obremenitev za 503,8 milijona lir. K temu je treba dodati nadaljnji izdatek 298,1 milijona lir, ki ga bodo povzročili redni poviški plač in mezd, raznih dajatev, socialne narave itd. ter nekaj manjših postavk.
Vodstvo Acegata si prizadeva, da bi kolikor mogoče zadržalo naraščanje vsakoletnega primanjkljaja, zato med drugim ne jemlje na delo novih moči, pa čeprav bi bilo to za nemoten razvoj poslovanja večkrat potrebno. Lani se je šte-
nimive podatke: 30 odst. vseh Acegatovih vozil v mestnem prevozu ima čez 20 let, le 9 odst. jih ima čez 15, in 40 odst. čez 10 let; pod 10 let je le 21 odst. vseh vozil v prometu. Po mestnih ulicah kroži namreč danes 42 tramvajev in 26 prikolic, 74 trolejbusov ter 54 avtobusov. Vsak prevoženi kilometer stane podjetje 620,81 lire pri tramvaju, 572,85 lire pri trolejbusu, in le 515,69 lire pri avtobusu. Na podlagi teh podatkov je lahko razumeti, zakaj se pri vodstvu podjetja v zadnjih letih tako zavzemajo za zamenjavo tramvajskih in trolejbusnih linij z avtobusnimi, z druge strani pa je dober del tržaškega ob*‘"stva proti uporabi avtobusov, ker so hrupni in ker spuščajo po ulicah škodljive pline.
Razpis natečaja za šolske nagrade
Tržaško županstvo sporoča, da Je razpisan natečaj za šolske nagrade v skupnem znesku 2.800.000 lir, ki
sta jih dala na razpolago tržaška občina in Tržaška hranilnica in posojilnica za študente srednjih šol.
Nagrad za nižje srednje šole je skupno 40 (vsaka po 20.000 lir). Za preostale razrede strokovnih šol je 20 nagrad po 20.000 lir.
Za višje srednje šole (višja gimnazija, klasični in znanstveni liceji, učiteljišča, trgovske akademije itd.) je skupno 40 nagrad po 30.000 lir. Dve nagradi po 50.000 lir sta namenjeni za mlade delavce (od 16 do 18 let) ki delajo že dve leti in ki so uspešno opravili v poletnem roku ali bodo v jesenskem roku tečajni izpit na srednjih šolah.
Za dijake, ki so dokončali 3. razred strokovne šole in se vpišejo na kakšno višjo srednjo šolo ter jo obiskujejo, pa je na razpolago 10 nagrad po 30.000 lir.
Prošnje na posebnem obrazcu je treba predložiti za prve tri skupine do 12. avgusta ob 12. uri, za zadnji dve pa do 30. novembra na uradu županstva v sobi štev. 32. Podrobne informacije lahko dobite na oddelku za šolstvo v sobi štev. 97 na županstvu.
POD OKRILJEM SEKCIJE ANP1
Križani so lepo proslavili 20-letnico osvoboditve
Govorila sta dr. Siškovič in E. Laurenti - Položili so vence k spomenikom in ploščam padlih - Lep kulturni program
Tudi Križani so se dostojno spomnil 20. letnice osvoboditve. V nedeljo popoldne je namreč pod okriljem sekcije ANPI bila v dvorani Ljudskega doma priložnostna proslava, na katero je prihitelo polno domačinov. Na vrtu doma je bil izobešen velik okvir s slikami vseh kriških padlih partizanov. Se pred pričetkom sporeda se je množica z godbo na čelu v sprevodu napotila pred ploščo ob cesti, kjer so nacisti obesili dva domačina-partizana, k rojstni hiši partizanskega komandirja Josipa Verginele in pred pokopališče, kjer je vzidana plošča z imeni vseh padlih Križanov. Povsod so položili vence, pred pokopališčem pa je moški pevski zbor ob spremljavi godbe zapel ža-lostinko «Žrtvami).
V dvorani Ljudskega doma sla
nato imela priložnostna govora tovariša Siškovič in Laurenti, predsedoval pa je Albin Magajna. Učitelj Vojko Devetak je nato napovedoval kulturni program, ki je vseboval recitacije pesmi, čitanje Pin-ka Tomažiča «Pismo iz ječe« in petje borbenih pesmi v izvedbi zbora «Vesne»; med odmori je domača godba igrala koračnice.
Zadovoljni nad tako lepo uspelo proslavo, ki je bila po tolikih letih skupna, so se Križani nato zagrnili po vrtu gostilne Ljudskega doma. Vsi si želijo, da bi do takih skupnih proslav še prišlo in upajo, da bo kmalu imela vas enotno prosvetno društvo. Vaška mladina bi morala v tem smislu kaj ukreniti. Jz idealov osvobodilne borbe Je treba črpati sile, ki so naše ljudi vedno združevale.
Goriško-beneški dnevnik
Krščanska demokracija v Gorici hoče četrtega sobesednika
Predstavniki treh strank levega centra, krščanske demokracije, socialistične in socialdemokratske stranke, se bodo drevi ponovno pogovarjali o možnosti sestave odborov v občinah in pokrajinskem svetu na Goriškem. V petek zvečer so imeli tretji sestanek, ki, kakor tudi poprejšnja dva ni odstranil preprek Za dosego sporazuma.
Glavno vprašanje, okoli katerega je nastal spor, je sodelovanje Slovenske demokratske zveze v tristranskih pogajanjih. Namesto v troje naj bi se pogajanja vršila med štirimi. Takšno zahtevo postavlja Krščanska demokracija, ker se zaveda politične odgovornosti glede slovenske skupine, glede katere na parlamentarnih volitvah poziva svoje volivec naj glasujejo zanjo.
Obe socialistični stranki nasprotujeta takšnemu predlogu ter vztrajata pri pogajanjih v troje. Vse kaže, da je bilo med socialističnima strankama v Gorici doseženo soglasje, ker obe nasprotujeta vključitvi četrtega partnerja v kombinacijo za sestavo odbora. Takšno nasprotovanje ima dokaj trdno osnovo, ki jo mora upoštevati tudi krščanska demokracija. Sporazum o levem centru mora postati globalnega značaja ter zajeti vse občine in tudi sam pokrajinski svet. Za sestavo nov<h odborov pa more SDZ nuditi svojo odločujočo pomoč samo v občini Gorica pa nikjer drugje, niti v občinah, kjer se je volilo po proporcionalnem sistemu niti v pokrajinskem svetu. Socialistični stranki nasprotujeta vključitvi SDZ v pogajanja tudi zaradi n jenih stališč o važnih vprašanjih, ki kažejo premik na desno. Po govoricah, ki smo zanje zvedeli po pogajanjih, so voditelji socialistični h strank mnenja, da bi vključitev predstavnikov SDZ v pogajanja resno škodovala volji sobesednikov o uveljavitvi naprednejše politike v krajevnih organih o-blasti.
Po drugi strani pa je SDZ prepričana, da ima pravico sodelovati pri pogajanjih, ker še ni pozabila na obljube, ki jih je KD dala svoj čas, ko so vladali med njima boljši odnosi, in ko so bili glasovi SDZ v gonškem občinskem svetu odločujoči pri sprejemanju proračunov in drugih važ-
nih sklepov. Njen pritisk na sedanja pogajanja je močan tudi zaradi zavesti, da je vse doslej dajala brezplačne usluge KD, ko je na parlamentarnih volitvah pozivala svoje, naj napravijo križ čez križ.
Morda bo že današnji sestanek odstranil vse spore, ki se pojavljajo okoli vprašanja: kateri Slovenec bo postal član goričkega občinskega odbora, ali tisti, ki je izvoljen na listi PSI, ali oni, ki je izvoljen na listi lipove vejice.
Vpisovanje v I. razred srednje šole v Gorici
Vodstvo slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici obvešča vse prizadete da traja vpisovanje o-trok v prvi razred te šole do vključno 25. julija. Vsekakor pa staršem priporočamo, naj ne čakajo zadnjega dne in naj svoje otroke vpišejo že prej. S seboj naj za vpis prinesejo naslednje dokumente:
1 Rojstni list; 2. potrdilo o cepljenju koz in 3. spričevalo o zaključku 5. razreda.
V. POKHAJ1NSKI KONGRES FEDKKCOOP ISONTINA
Priznati važnost zadružnega gibanja pri družbenem in gospodarskem razvoju
Za predsednika so izvolili Giovannija Culola. za podpredsednika pa Bernarda Bratoža - Važna stališča v zaključni resoluciji - Zadruga vključuje 4.690 družinskih poglavarjev
Na petem pokrajinskem kongresu Federcoop Isontina so izvolili izvršni svet, v katerem so naslednji člani: Rodolfo Batti, Bernard Bratož, Giovanni Culot, Giorgio Corva, Alfredo Gaba, Gilberto Goia, Bruno Marizza, Lino Marega, Silvino Poletto, Bruno Spessot, Silve-stro Tonizzo, Edgarco Tonut in Erivino Trevisan; pregledniki računov:	Attilio Galovizs, Amedeo
Marussi in Stanislav Marušič. Na prvi seji izvršnega odbora so izvolili za predsednika Giovannija Cu-lota, za podpredsednika Bernarda Bratoža, za tajnika Rudolfa Batti-ja, ter Silvestra Tonizto in Erivi-na Trevisana za člana izvršnega odbora.
Na petem kongresu so izglasovali resolucijo, v kateri obravnavajo
nekatera najvažnejša vprašanja, ki zadevajo delovanje te zadružne organizacije, kakor tudi splošnega go-riškega gospodarstva.
Resolucija poudarja družbeno in gospodarsko vlogo zadružnih združevalnih oblik ter zahteva pravico po neposrednem in demokratičnem sodelovanju zadružnih ustanov pri izdelavi petletnega deželnega in vsedržavnega načrta, da se zagotovi organičen razvoj gospodarstva v korist širokih ljudskih množic ne pa ozkih špekulativnih in monopolističnih skupin, ki z močnimi finančnimi sredstvi ustvarjajo verige raznih «Spar» in «Vegfe» ter monopolizirajo trg v škodo malih trgovcev in potrošnikov.
Dežela naj čimprej podvzame u-krepe v korist kmetijstva; pospe-
{iiiiiiiliillliiiiliiiiiniiiiMiilHiiiliiilliiiiililiillmliiiliiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiilllliiillliiMiilllliilililliii,liliillilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiliiiiliiniiiiiiiiiiii,li„iiii
PO DRUŽINSKI TRAGEDIJI V UL. COSTALUNGA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBMEJNO SODELOVANJE NA TURISTIČNEM PODROČJU
Zastopstvo Gorice in Trsta na otvoritvi celovške «Alpenstrasse»
Z Dobrava, kamor je speljana 17 km dolga cesta, je krasen razgled na Alpe
Sin in mati še nista pojasnila prav vseh okoliščin očetomora
Dozdevnega morilca Armanda so v hudem živčnem stanju prepeljali v umobolnico pri Sv. Ivanu • Pogreb umorjenega Guerrina Bemardinija
vilo zaposlenih pri Adegatu zmanjšalo za 38 ljudi, konec junija le-
Nad krvavo družinsko tragedijo v Ul. Costalunga, ki se je zgodila v soboto zjutraj in o kateri smo poročali v naši včerajšnji številki, še ni padel zastor. Ves dogodek je zavit še vedno v meglo in zelo verjetno bo treba počakati še nekaj dni, da bodo agenti letečega oddelka dr. Cappe razčistili vso zadevo.
Včeraj popoldne Je bil pogreb umorjenega Guerrina Bemardinija, zjutraj. je sodni zdravnik dr. Nicolini izda', dovoljenje za premestitev Ar-msr.da Bemardinija v bolnišnico pr j sv. Ivanu, kajti njegovo zdravstveno stanje oziroma živčni pretres, ki ga je dobil, se ni izboljšal. Fanta so sprejeli na nevrološki oddelek, kjer ga bodo podvrgli zdravljenju z elektrošokom.
Včeraj zjutraj pa Je dr. Cappa
tos je bilo pri podjetju zaposlenih sevanj«?')?1 bilo^aman,’ kajti žen-6 vodilnih funkcionarjev, 460 urad-1 „.	, rekla da se ne spominja
komisija je razvidno, da stane podleže vsak uradnik povprečno po 4 48, vsak delavec pa po 3,04 milijona lir na leto Vodstvo Acegata ima zdaj v mislih razvojni načrt,
Po katerem naj bi se število zaposlenih do leta 1974 skrčilo na 400 ljudi, pri čemer bi lahko u-Prava prihranila okoli 1200 milijonov lir stroškov na leto.
Kar se tiče tehničnih sredstev mestne prevozne službe navaja o-menjena študija še naslednje za-
Jmena
5,o,pS£”“plaz"Si“wi
niožno je, da se bo Gorjupovl povrnil spomin. In takrat bo marsikatera stvar postala jasna.
Tudi Armanda Guerrina so skušali včeraj zjutraj zasliševati a brez vsakega uspeha. Fant ni črhnil ene besedice in bil Je zelo preplašen Dr Cappa je sprevidel, da fant se m v stanju, daPbl govoril in zato ga je pustil pri miru. Sicer pa zdravniki pravijo, da je Armando-
MMUkn
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. prt, (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem), barvni film v Cinemascope
ll disprezZO
L
(ZANIČEVANJE)
Igrata: BRIGITTE BARDOT — JACK PALANCE
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan!
vo zdravstveno stanje zelo hudo in zato bo treba počakati nekaj časa, da bo fant pričel govoriti.
Včeraj so začeli agenti dr. Cappe zasliševati tudi Bemardinijeve sorodnike, sosede in znance, toda vse kar so povedali, ni bilo nič novega. Zato pa dr. Cappa sklepa, da bo mogoče izvleči dokončne zaključke šele tedaj, ko se bosta zdravstveno stanje Gorjupove in Armanda izboljšalo.
Dogodek Je znan. Okoli 23,45 se Je prepir med Olgo in Guerrinom zaključil v prisotnosti Armanda. Fant je prišel na komisariat Javne varnosti pri Sv. Soboti okoli-ene ure zjutraj. Vprašanje je, kaj je počel ves tisti čas, s kom je bil, kaj je govoril z materjo.
Vendar če vzamemo dejstvo, da Je bil fant zelo vznemirjen in zbegan zaradi umora (obstaja še vedno vprašanje, če Je on umoril očeta ali njegova mati, da bi ločila sina in očeta v domnevnem prepiru in tako branila svojega sina), lahko mirne duše priznamo, da je fant uporabil približno eno uro, da Je prišel do komisariata, čeprav je ta oddaljen od hiše St. 286 v Ul. Costalunga četrt ure. Lahko je hodil, ne da bi vedel kod, ali se celo kje ustavil. Nekatere priče pravijo, da je skušal fant pognati svoje motorno kolo, vendar mu to ni uspelo zaradi vznemirjenja ali kake okvare.
Po vseh podatkih in pričevanjih raznih prič, bi se lahko končal ves dogodek na tem mestu. Torej z obtožbo Armandove krivde. Po drugi strani pa ni nihče zmožen, da bi izločil dejstvo, po katerem bi se ves dogodek drugače razpletel.
Tržačani posedovali tudi 6.527 milijonov lir poštnih vrednostnih papirjev.
lilflO «1K1S» 1» KOS E K
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri dramatični film	m
M o men to selvaggio
(DIVJI TRENUTEK)
Igrajo: CARROL BAKER - RALPII MEEKER
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
Zaposlenost
na Tržaškem se manjša
Konec maja letos Je bilo na Tržaškem 93.958 zaposlenih delavcev ln uslužbencev, kar predstavlja nazadovanje za 388 oseb v primerjavi s stanjem konec aprila. V primerjavi s stanjem 31. maja lanskega leta se Je število zaposlenih letos skrčilo za 3,3 odst.
Konec maja letos Je na spisku brezposelnih 6.546 delovnih moči. Lani ob istem času jih Je bilo za 9 odst več. ln sicer 7.192.
V soboto otvoritev v Sežani
Razstava skupine tržaških slikarjev
V soboto, 16. t.m. ob IS. uri, je bila v prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti, številnega občinstva in nekaterih zastopnikov tržaških likovnih umetnikov, odprta razstava slik, ki so jih naredili tržaški slikarji, ki so se udeležili nedavnega slikarskega tekmovanja *ex tempore* v Tupel-čah. Razstava pa je dopolnjena še z nekaterimi deli z razstav, ki so jih priredili tržaški slikarji o Dubrovniku, Zadru in na Reki. 25 razstavljenih del predstavlja pester in zanimiv pregled umetniške produkcije skupine v zadnjem času. Na razstavi so zastopani Černigoj, Faganel, Hlavat-g, Palčič in Zulian, kot gosta pa Saksida in Spacal.
Razstavo, ki je bila odprta * priložnostnimi besedami in pojasnili o raznih načinih in delu posameznih umetnikov, je občinstvo zelo toplo sprejelo.
Zahvala obrtnikov
Predstavniki obrtniških združenj v deželi so poslali deželnim oblastem in predsedstvu deželnega sveta brzojavke, v katerih se Jim zahvaljujejo za odobritev zakona o ustanovi za razvoj obrti. Predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik sveta de Rlnaldini in odbornik za delo in obrtništvo Glust so prejeli zahvale od predsednika deželnega združenja obrtnikov Di Na-taleja ter od voditeljev krajevnih združenj.
Goriški župan dr. Gallarotti in generalni tajnik dr. Palin sta v soboto prisostvovala svečani otvoritvi alpske ceste «Villacher Alpenstras-se» pri Celovcu. Iz Italije sta prišla tudi tržaški župan dr. Franzll in predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali predsednik avstrijske republike Franz Jonas, minister za finance koroški deželni glavar, župani In druge osebnosti, ki so zvečer prisostvovale svečanemu sprejemu v celovškem Parkhotelu.
«Villacher Alpenstrasses je 17 km dolga turistična cesta, ki se začne pri Arnaldsteinu v bližini italijanske meje ter se konča na Dobraču v višini okoli 1700 m. ZgradlU so jo z denarnimi sredstvi države, dežele, občin in zasebnikov. Cesta je speljana po čudovitih gorskih predelih ter bo služila tako poletnemu kakor tudi zimskemu turizmu. Z vrha Dobrača, kjer se cesta konča je čudovit pogled proti Taurom, Vrbskemu in Osojskemu jezeru, Celovcu, na Jug pa proti Razorju, Triglavu, Jalovcu, Mangrtu, Kaninskemu ledeniku Vlšu in Montažu ter dalje proti zahodu na Karnijske Alpe. Na vrhu hriba so v višini 2000 m zgradili večjo sedežnico, ki bo služila poletnim in zimskim obiskovalcem.
Med svečanostjo so govorniki pozdravili predstavnike sosednega italijanskega področja ter Izrazili željo, da bi se okrepile turistične vezi ln človeški stiki med obmejnim prebivalstvom, župan dr. Gallarotti je ob svojem povratku poslal celovškemu županu Tlmmererju toplo pismo s čestitkami k uspehu ln zahvalo za povabilo.
Spominska svečanost na Kalvariji
Včeraj dopoldne je bila na Kalvariji spominska svečanost, s katero so počastili 50-letnlco smrti padlih karabinjerjev v bitki za Pod-goro. Svečanosti je prisostvoval poveljnik karabinjerjev general De Lorenzo z drugimi visokimi častniki. Priložnostni govor je imel poveljnik videmske skupine karabinjerjev polkovnik Nervegna, ki je opisu! dogodke Izpred petdesetih let. Poleg drugih Je svečanosti prisostvovalo kakih trideset preživelih karabinjerjev. župdti^drallkViittl je zjutraj položil venec k spomeniku na Kalvariji.
nov, kt so Jih pomorili belogardisti, in se Jim oddolžili z enominutnim molkom. Ustavili so se tudi v Dragi pri Begunjah, kjer so prav tako položil- venec k spomeniku ustreljenih talcev ln sl ogledali celice, v katerih so bili zaprti. Na Brezjah so se ustavili v cerkvi ter sl ogledal! druge zanimivosti, potem pa se v Vrbi, Prešernovi rojstni hiši. kjer so se vpisali v spominsko knjigo.
Suje naj izgradnjo zadružne kleti in osrednje mlekarne za goriško pokrajino ter s primernimi pobudami opogumlja proizvodnjo sadja in vina, da bi na takšen način premagala odpor, ki Je vse doslej preprečeval dokončno uresničitev ter obratovanje namakalnih naprav na področju Gradiške in Krmina.
Resolucija nadalje poziva vse de. mokratične sile v deželnem svetu, naj dežela pospešuje obrtništvo ter prizna veljavnost zadružnega gibanja ter kategorije obrtnikov, ki Je v preteklosti imela nenadomestljivo vlogo pri gospodarskem razvoju pokrajine in dežele. Končno zahteva od vseh ustanov, sindikatov in proizvajalcev zagotovilo o obnovi proizvodnje, za zaščito delovnih mest ter obnovo popolnega tedenskega delovnega časa; obrambo kupne moči mezd delavcev* potrošnikov, kar predstavlja osnovni pogoj za gospodarski napredek pokrajin, dežele in celotne države.
Kongres je sklenil vzdrževati stike z odgovornimi organizmi, ki priznavajo družbeno vlogo zadružnega gibanja in ki vidijo v Federcoop Isontina (4.690 včlanjenih družinskih poglavarjev . zadružnikov, 25 prodajaln v 10 občinah ter izposojevalnico kmetijskih strojev) primerno sredstvo za vključevanje množice zadružnikov potrošnikov pri izdelovanju v ustanove, ki izdelujejo programe gospodarske dejavnosti.
Sindikalna vest
Izlet SPD po Sloveniji
Goriško planinsko društvo Je bilo v nedeljo na enodnevnem avtobusnem izletu. Ogledali so si grič Sv Urha pri Ljubljani, kjer so položili venec k spomeniku padlih partiza-
Pokrajinska federacija bolničarjev CISL sporoča, da sta na posredovanje vsedržavnega tajništva ter poslancev sindikalistov obe veji parlamenta odobrili zakon, s katerim se dtfloča nova starostna doba za tiste, ki bi se hoteli prijaviti >k tečajem za splošne bolničarje. Z novim zakonom so zgornjo starostno dobo zvišali na 45 let. Dve leti po pričetku veljave omenjenega zakona pa bodo vse tiste osebe, ki bodo imele po zakonskih določilih vsaj tri leta prakse, lahko obiskovale tečaje ne glede na starost.
V Standrežu otvoritev župne dvoranice
V nedeljo dopoldni so v Standrežu svečano odprli oratorij, ki ga je zgradilo tamkajšnje župnišče.-Svečanosti so-se udeležili naj-višji cerkveni predstavniki na čelu z nadškofom Pangracijem ter predstavniki civilnih oblasti. Oratorij su zgradili na prostoru poleg vaške cerkve ter obsega dvoranico za predstave manjšega obsega kakor tudi rekreacijske prostore, Dela so skupno veljala 23 milijonov lir, ki jih je vložilo župnišče, delno so za izgradnjo u-porabili vojno škodo, posojila in pa datove. Goriška občinska u-prava je prispevala del zemljišča ter je asfaltirala prostor pred domom.
Po blagoslovitvi poslopja, ki jo je izvršil nadškof, so gostje odšli v dvorano, kjer je sledil kulturni program, med katerim je pel cerkveni zbor, odigrane pa so bile tudi igrice ter deklamirane pesmi. Dvoranica bo v veliki meri služila prosvetnemu delovanju. Našega lista k otvoritvi niso povabili.
Preden greste na dopust naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo!
15 - dnevna naročnina L 500
ODOBRENI SO NAČRTI IN PREDRAČUNI
Avtomobilska cesta Videm-Trbiž bo stala okrog 50 milijard lir
Imela bo štiri steze - Vožnja na odseku Trbiž-Carnija bo brezplačna
Avtomobilska cesta Videm-Tr-biž bo stala okoli 50 milijard lir. Načrte kakor tudi predračun je sestavil dr. Terlini, prof. na tržaški univerzi. Avtomobilska cesta bo imela štiri steze (po dve v vsako smer), tako da bo izredno o-lajšala promet na tej relaciji, ki doseže zlasti med poletnimi meseci izredno visoko obremenitev. Cesta se bo gradila v dveh etapah. Najprej bodo zgradili odsek Vldem-Karnija, ki bo speljan po ravnem ln bo zaradi tega tudi strošek neprimerno manjši; znašal bo 16 milijard lir. Drugi odsek od Kanuje do Trbiža pa bo imel veliko število mostov, galerij in nasipov ter bodo dela za njegovo izgradnjo stala 35 milijard lir. Za vožnjo po tem drugem odseku ne bodo pobirali cest-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iliiiii,„li„,i,„,11,„1,1,11,iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiu
Oficirja je žalil
V nedeljo zvečer so agenti letečega oddelka policije aretirali 39-letnega Giovannija Vltela iz Ul. del-lc Cave 14, ker je sramotil javnega oficirja in ni hotel povedati svojih osebnih podatkov.
Dogodek se je zgodil okoli 23,30, ko se je Vitel sprehajal mimo vojašnice agentov javne varnosti v Ul. Damlano Chiesa. Ko je prišel pred vhod vojašnice se je začel — brez kakršnega koli vzroka — kregati z nekim agentom. Neki oficir ga Je hotel ustaviti, toda mož je pričel še nanj kričati, kot da bi bil obseden ln sramotil oficirja. Ko ga je oficir vprašal za osebne podatke, mu jih ni hotel dati. Logično Je, da so ga takoj prijavili letečemu oddelku policije, ki ga je aretirala.
Koliko denarja imajo Tržačani na pošti?
Drugod po Italiji Je navada polaganja denarja na pošto bolj razširjena kakor pri nas, kjer se za to operacijo rajši poslužujemo raznih bank. kljub temu pa imajo Tržačani precej denarja tudi na pošti;	Cll	. .	. • .
če izvzamemo prisilne vloge (sod-	opreien lal V KIOSKU
ne narave), Je znašal skupen depo- V nedeljo dopoldne je neznani ta-zlt konec maja letos 3.421 milijonov tič okradel 40-letnega prodajalca lir. Poleg tega pa so ob Istem času I bencina Marcella Polacca lz Ul. Ve-
ruda 24/2 v skupnem znesku 95.700 lir. Poleg tega Je ukradel še nekaj turističnih bonov odgovarjajočim 60 litrom bencina.
Tatvina se je zgodila okoli 12.20, ko Je Polacco zapustil za kratek čas svoj kiosk «Caltex», ki ga upravlja v Ul. Fablo Severo 2/7. Prekoračil je cesto, da bi šel k svojemu avtomobilu, lz katerega je hotel vzeti neko stvar, Medtem pa se Je bliskoviti tatič spretno priklatil do kioska, stopil k pisarniškemu predalu, ki Je bil odprt, ln ukradel omenjeno vsoto ln bone. Preden je prišel Polacco do kioska, je tatič pobral šila ln kopita ter zbežal.
Polacco je prijavil tatvino letečemu oddelku policije.
Prometna nesreča prof. Rutterija
Znani tržaški zgodovinar, ki je bil svoj čas ravnatelj mestnega muzeja In Je poučeval zgodovino umetnosti, je postal v nedeljo žrtev pro-
metne nesreče.
Prof. Rutterl je prihajal s stopnf šča, ki veže gornjo stran Grljana (kjei Je železniška postaja) ln obalno cesto. Ko je prehodil strmino, je hotel prečkati cesto, da bi šel do morja. Toda komaj je napravil nekaj korakov, je treščil vanj avto Fiat 1100 Go 22369, ki ga je vozil 31-letni Serglo Macor lz Brazzana pri Krmlnu. Kljub temu, da je avtomobilist zelo močno pritisnil na zavore, se ni mogel izogniti nesreči. Avtomobilist je podrl prof. Rutterija in ga vrgel na tla. Pobil se Je po čelu, levem komolcu ter se opraskal po obrazu. Z avtom RK so ga odpeljali v glavno bolnišnico ln ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu.
nine, ker nočeio, da bi turisti ob vstopu v Italijo bili takoj podvrženi taksiranju. Mimogrede naj pripomnimo še to, da na nobeni avtomobilski cesti v Nemčiji, Švici in Franciji (razen v bližini Pa riža), ne pobirajo cestnin.
Padec z lestve
Ob 16. uri včeraj so sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 15 dneh kmetovalca 54-letnega Rodolfa Ambroslja lz Ul. Brigata Cuneo"7 v Gorici. Ambrosi je že v soboto padel z lestve, na kateri je sta. med žaganjem veje. Na vsem lepem se mu Je lestev tzpodman-nila. Pri padcu sl je zlomil desno nogo Ker sprva ni kazalo hudo. je ostal doma, včeraj pa so postale bolečine neznosne In so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico v Gorico.
Pordfiionski sejem
Od 26. avgusta do 8. septembra bo v Pordenonu 19. sejem, na Katerega bodo povabili deželnega odbornika za kmetijstvo Comelltja.
Comellt bo prišel v Pordenon 1. septembra, ker bo tisti dan posvečen kmetijstvu.
Otvoritev obmejnega prehoda v občini Sovodnje
Včeraj so odprli dvolastniškl prehod Kal v občini Sovodnje v Beneški Sloveniji. Odprt bo do sobote ln se ga bodo lahko poslužili vsi tisti kmetje, ki Imajo dvolastnlško prepustnico. Sezonski blok odpirajo občasno za potrebe tamkajšnjih kmetov. -------------- A. B.
Ravnateljstvo vladne knjižnice iz Gorice sporoča, da bo ustanova zaprta za občinstvo od 2. do 14. avgusta zaradi čiščenja. Med tem časom bodo od 10. do 11. ure sprejemali samo knjige, ki so jih posodili čitateljem na dom. Knjižnica pa bo od 16. do 31. avgusta poslovala od 9. do 12.30.
Attilio Carbone razstavlja v Pasaži
V galeriji Pro loco v Goriški pasaži so že nekaj dni razstavljene slike neapeljskega slikarja At tiha Carboneja, za katerega vlada med goričkim občinstvom in kritiki veliko zanimanje. Attilio Car-bone je ZS-letni slikar, ki je dokončal akademijo lepih umetnosti v Neaplju ter je sodeloval pri različnih scenah italijanske radio-televizije. Sedaj je zaposlen kot profesor umetnosti na srednjih šolah. Opravke imamo torej z u-metmkom, ki obvlada tehniko m poklic, ter se predstavlja občinstvu z vsemi potrebnimi dokumenti. Umetnik zbira v delavnicah kose strojev ter jih sestavlja v svojem študiju. Pri tem svojem delu pa se poslužuje prostora, čeprav je prelomil z akademijo in tradicijo, je Carbone učenec starih neapeljskih umetnikov. Lahko rečemo, da je v njegovem slikarstvu nova oblika poezije, poezije preprostih in neznanih stvari.
Ce na primer gledamo sliko iPodoba časa,, bomo ugotovili, da predstavlja novo romantiko. Zanj sta materija m kompozicija občutljive oblike njegovega časa; rdečkasta guma, slama in ostale materije so zametki začetka nekega pogovora. Raz bitje zunanjih črt, ki obkrožajo sliko so znak protesta proti tradicionalnemu izkoriščanju prostora o okviru. Ne sprejema nobene struje: pop-art, smatra za dekadenco, odnosno karikaturo starega slikarstva. Zaradi tega moramo zaključiti, da je Carbone slikar, ki se dobro zaveda, kaj hoče. Zelo je pripravljen ter oborožen z žilavostjo, neprestano išče ter je zaradi tega deležen splošne simpatije. Ne gre torej za zabavo mladega slikarja, ampak za neprestano proučevanje m >-skanje, kar mu prinaša splošno priznanje kritike.
VERDI. 17.00: «Golia e la schiava ribelle«. G .Scott ln M. Colli. Barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMU. 16.00 «Duello al solen, G. Pečk, J. Jones in J. Cotten; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 17 15: «Ali’ombra del ri-catton. Vera Miles in E 0’Brien. Ameriški barvni Ulm. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
CENTRALE. 17.00 «11 naufrago del Paclficon. G Marchal ln J Turner. Črno-beli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 30,7 stopinje ob 13.20, najnižjo 16,2 stopinje ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 83 odstotkov.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob prof. Zorka Jelinčiča, daruje družina dr. Mermolja 5.000 iir za Dijaško Matico.
Člani bivšega občinskega sveta iz Doberdoba so na poslovilni večerji zbrali 8.500 lir za Dijaško Matico.
V TRADICIONALNI A VTOMOBILSKI DIRKI TRST-OPČINE
Tretja zmaga Lualdija (Ferrari LM) toda brez pričakovanega rekorda
Veliko število odsotnih: med njimi Troberg ter Chambers in Williams
Tradicionalna avtomobilska dirka v vzponu Trst . Opčine se je končala s pričakovano zmago Edoar-da Lualdija, kateremu pa se ni posrečilo popraviti rekord proge. Njegov čas 4’44”1 s povprečno hitrostjo 128,617 km/h je za 3” višji od lanskega rekorda, ki ga je postavil pokojni Franco Patria. Glavni vzrok tega neuspeha je bila okvara, ki jo je njegov ((Ferrari Le Mans» dobil med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami, in katere ni bilo mogoče popraviti.
Druga pomanjkljivost dirke je bilo razmeroma nizko število tekmovalcev. Prijavilo se jih je namreč 250, startalo pa jih je le 151. Zgodilo se je, da v nekaterih kategorijah sploh ni prišlo do pravega boja, saj je tekmovala le ena znamka avtomobilov. Tak je primer kategorije Turizem do 1600 ccm, v kateri so odstopile vse Giu-lie S, ki so tako pustile prosto pot avtomobilom Lotus-Cortina.
V ostalem pa je prireditev uspela. Prisostvovalo ji je veliko število gledalcev, ki so se porazgubili po celi progi in iskali ((strateška mesta«, ki so povzročila vozačem največ preglavic. Trst - Opčine je bila tudi zadnja, torej odločilna preizkušnja za italijansko prvenstvo turistične kategorije.
Prvi so startali najmanjši avtomobili kategorije Turizem do 500 ccm. Dirka je bila tedaj še nezanimiva, saj ta vozila ne zmorejo visokih hitrosti. Zmagal je leader trenutne lestvice Zanetti, ki se je tako izkazal kot najmočnejši v svoji kategoriji. Prvi kategorijski rekord pa je padel v kategoriji do 600 ccm, kjer je Duerst prevozil progo v 6’17” (prejšnji rekord 6’ 23”3. V kategoriji do 700 ccm je zmagal Avstrijec Oertner, ki se je poslužil majhnega a odličnega avtomobila znamke Steyr Puch, neke vrste «500« s potenciranim motorjem ,v naslednji do 850 ccm pa je Italijan Morando na avtomobilu Fiat Abarht dosegel nov rekord s časom 5’40”6, ki je prehitel Villa-nija za 2 desetinki. V tej konkurenci je tekmoval tudi Jugoslovan Stefe, ki pa ni dosegel dobrega časa. Izreden čas je dosegel ((Lado« v konkurenci do 1.000 ccm, ki je z avtomobilom Abarth postavil nov rekord s 5’20”8, to je 16. najboljši čas v generalnem plasmaju (prejšnji rekord kategorije 5’43”6). «Nanni« je z avtomobilom Morris Cooper S postavil nov rekord v kategoriji do 1.150 ccm s časom 6’43", ki je za 10” boljši od prejšnjega. Parodi, tudi z Morris Cooper S pa je zmagal in dosegel nov rekord v kategoriji do 1.300 ccm 6 časom 5’30”9. Sploh so se avtomobili te znamke zelo izkazali. Poleg tega, da dosežejo precejšnjo hitrost, je zanje značilna izredna stabilnost. V konkurenci do 1.600 ccm smo že omenili forfait avtomobilov Giulia S, zmagala je Lotus Cortina Italijana Dinija, ki je prevozil progo v 5’22’3. V kategoriji do 2.000 ccm so avtomobili BMW popolnoma pregazili Flavie, ki so hitrejše a težje: zmagal je Corbellini, ki je dosegel tudi nov rekord kategorije s časom 5’18”7, v naslednji do 3.000 ccm pa je zm&gal «Rasch» z avtomobilom A. R. 2600 (čas 5’27”8).
Sledili so avtomobili «Grand Turizem«. V najnižji kategoriji do 700 ccm so prevladovale Abarth: zmagal je La Valle s časom 5’39”7, ki je tudi nov rekord te kategorije. V ostalih serijah ni prišlo do novih rekordov: do 1.000 ccm je zmagal Cintolesi z Abarth (5’23”1), do 1.150 ccm Romanini 5”50”, do 1.300 ccm Nardari 5’16”8, do 1.600 ccm Anglež Peter 54”4, do 2.500 ccm Matich 4’52”3, ki je dosegel tako drugi najboljši čas. Kategorija nad 2.500 ccm pa je odpadla. Avtomobili Gran Turizem so na splošno razočarali. Padel je le en rekord, v najnižji konkurenci, o-stalim pa se tekmovalci sploh niso približali. Sicer pa so bili ti avtomobili bolj efektni in so gledalce najbolj navdušili.
Nato je nastopil Lualdi. Nihče ni dvomil, da bo ta vozač zmagal.
Zmagovalec letošnje Trst - Opčine, Lualdi
Njegov avtomobil je daleč najboljši, kar priča že dejstvo, da že v prvi prestavi lahko doseže hitrost 130 km/h. Glavna skrb vozača je bila torej rekord. Na žalost se je avtomobil v poskusnih vožnjah pokvaril, originalnega nadomestka pa ni bilo. To je precej škodovalo stroju, ki ni dosegel največje hitrosti. Rekord je tako ostal Patri-ji, ki ga je postavil na lanskem tekmovanju.
Najbolj pa so razočarali avtomobili formule 3. Že pred tekmo je prišla vest, da se dirke ne bodo udeležili Šved Troberg in Angleža Chambers in VVilliams. Ostali tekmovalci niso pokazali nič posebnega: prvi je bil Malanca s časom 4*57”, ki je šele četrti v končni razvrstitvi.
Med tekmovanjem so se organizatorji in gledalci poklonili spominu umrlega predsednika ACI Ca-racciola z enominutnim molkom.
Rezultati:
TURIZEM
Kategorija do 500 ccm: 1. Zanetti (Fiat 500) 6*441; 2. Barillaro (Fiat 500).
Kategorija do 600 ccm: 1. Duerst (Fiat Abarth) 6*17”, povprečna hitrost 96,923 km/h; 2. Minen (Fiat Abarth).
Kategorija do 700 ccm: 1. Oertner (Steyr Puch) 5*56*5, pov. hitrost 102,496 km/h; 2. Kubon (BMW).
Kategorija do 850 ccm: 1. Morando (Fiat Abarth) 5’40”6, pov. hitrost 107,218 km/h; 2. Villani (Fiat Abarth).
Kategorija do 1.000 ccm: 1. Lado (Abarth) 5’20"8, pov. hitrost 113,903 km/h; 2. Marži (Abarth).
Kategorija do 1.150 ccm: 1. Nan-ni (Morris Cooper S) 5*43”, pov. hitrost 106,531 km/h; 2. Conte (Morris Cooper S).
Kategorija do 1.300 ccm: 1. Parodi (Morris Cooper S) 5’30”9, pov.
hitrost 110,426 km/h; 2. Agostini (Morris Cooper S).
Kategorija do 1.600 ccm: 1. Dini (Lotus Cortina) 5’22”3, pov. hitrost 113,373 km/h; 2. Clerici (Lotus Cortina).
Kategorija do 2.000 ccm: 1. Corbellini (BMW) 5’18”7, pov. hitrost 114,653 km/h; 2. Crosina (Lancia Flavia).
Kategorija do 3.000 ccm: 1. Rasch (A. R. 2600) 5’27”8, pov. hitrost 110,470 km/h; 2. Gardi (Fiat 2.300).
GRAN TURIZEM
Kategorija do 700 ccm: 1. La Valle (Abarth) 5’39”7, pov. hitrost 107,566 km/h; 2. Mainetti (Abarth).
Kategorija do 1.000 ccm: 1. Cintolesi (Abarth) 5’23”1, pov. hitrost 113,092 km/h; 2. Becchetti (Abarth).
Kategorija do 1.150 ccm: 1. Romanini (Lancia Appia S) 5*50”, pov. hitrost 104,400 km/h; 2. Nesti (Lancia Fulvia S).
Kategorija do 1.300 ccm: 1. Nardari (Abarth Simca) 5’16”8, pov, hitrost 115,314 km/h; 2. Dalla Tor-re (Abarth Simca).
Kategorija do 1.600 ccm: 1. Peter (Lotus Elan Racing) 5’4”4, pov. hitrost 120,039 km/h; 2. Nabokov (AR Giulia TZ).
Kategorija do 2.500 ccm: 1. Matich (Abarth) 4’52”3, pov. hitrost 125,009 km/h; 2. Brini (Abarth).
GRAN TURIZEM DRŽ. VOŽNJA
1.	Lualdi (Ferrari Le Mans) 4’44”1, pov. hitrost 128,617 km/h.
FORMULA 3
Kategorija do 500 ccm: 1. Taglia-ni (Tagliani) 6’2”5, pov. hitrost 100,800 km/h; 2. Ciceri (GMS).
Kategorija nad 500 ccm: 1. Malanca (Wainer) 4*57”, pov. hitrost 123,030 km/h; 2. Kiwisch (Cooper Cosworth).
SPLOŠNA LESTVICA
1.	Lualdi (Ferrari Le Mans)
2.	Matich (Abarth 2000)
3.	Brini (Abarth 2000)
4.	Malanca (Mainer)
5.	Rovida (Abarth 2000)
Šz Bor sporoča, da danes popoldne odpade odbojkarski trening druge in tretje ženske ekipe. Trening bo jutri, v sredo ob 17. uti.
ŠZ BOR
ftlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIflllUlllllllllimiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
SVETOVNO PRVENSTVO V AVTOMOBILIZMU
Tudi na Nizozemskem Clark prvi
Naslov je že v njegovih rokah - Polom znamke Ferrari
DAVISOV POKAL V EVROPI
Južna Afrika
v
in Španija finalista
Španija in Južna Afrika sta se dokončno uvrstili v finale evropske cone Davisovega pokala. Prva je premagala Češkoslovaško s 4:1, druga pa z enakim izidom Francijo.
Rezultati zadnjih iger posameznikov:
Praga: Javorški (CSSR) — Ges-bert (šp.) 4:6, 6:2, 4:6, 6:2, 7:5; Santana (Šp.) — Holeček (CSSR) 6:1, 6:4, 6:4.
Pariz: Diepraam (J.Afr.) — Bar-ther (Fr.) 6:2, 6:3, 2:6, 8:6; Drys-dale (J.Afr.) — Darmon (Fr.) 0:6, 6:3, 6:1, 6:2.
MEXICO CITY, 19. — Mehika se je uvrstila v finale ameriške cone Davisovega pokala z zmago 5:0 nad Novo Zelandijo. V igrah dvojic sta Osuna in Palafox premagala Grook-endena in Gerrada s 6:4, 6:4, 6:2.
ZADNJE DIRKE PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM
Zilioli prvi z naskokom v dirki po Ticinu (Švica)
Zmaga je sad ostre napadalne taktike
Italo Zilioli si je zagotovil letos dirko po Ticinu in pokazal, da bo tudi on še marsikaj povedal v tej sezoni. Kakor je znano, bo verjetno tudi on nastopil v državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v San Sebastianu v Španiji. Zadnji uspehi Gimondi-ja in Motte so povzročili, da so ostali italijanski kolesarji skoraj padli v pozabo.
Zmago si je v nedeljo priboril s precejšnjim naskokom, katerega si je priboril z ostro napadalno taktiko. Odločilno akcijo je spro-
immiiiiiiimmiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiimmiiiiimiiiimiiimiimiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiii
NA PLAVALNEM TROBOJU V SANREMU
Italijanski plavalci pred Švedi in Francozi
Novi italijanski rekordi na 800 m, 1500 m,
100 m prosto in v štafeti 4X100 m prosto
Z nedeljsko zmago na Veliki nagradi Nizozemske je Jim Clark po. novno potrdil, da nima pravega tekmeca. Vodstvo je prevzel že po prvih krogih, nato pa Je naskok vedno večal. Glavni poraženec je Anglež Graham Hill, ki je s tem izgubil še zadnje upanje, da bi se nasprotniku približal.
Rezultati včerajšnjih poskusnih voženj so sicer podprli upanje, da bo Graham Hill lahko preprečil novo zmago škotskega asa, saj je dosegel najboljši čas, kar mu je dalo pravico, da je danes starta! pred drugimi. Po prvih krogih pa je prevzel prvo mesto Ginther, ki je vozil na japonskem avtomobilu Honda. Graham Hill mu Je previdno sledil, Clark pa je bil na tretjem mestu. V tretjem krogu je Anglež prešel v vodstvo. Tudi Clark
se je iznebil Gintherja in dirka se je spremenila v dvoboj med dvema favoritoma. V 6. krogu je Hill popustil in Clark je prešel na prvo mesto. Hillov avtomobil ni več zdržal hitrega tempa: prehitela sta ga tudi Stewart in Gurney. Stewart je izvedel še zadnji poskus, da bi dohitel Škota, ki pa je bil tudi danes nepremagljiv. Za tema dvema sta se uvrstila Gurney in Graham Hill, ostali pa so prišli na cilj z večjo zamudo.
S to zmago je Clark že na varnem, sedaj pa se bo vnel boj med Graham Hillom in Stewartom za drugo mesto. Vozača Ferrarijevib avtomobilov Surtees in Bandinl sploh nista prišla nikoli v poštev za prva mesta. To je nov dokaz krize, ki jo preživlja italijanska znamka: ostali avtomobili so se v zadnjih časih izredno izboljšali in
so nekoč nepremagljive Ferrari že. prehiteli. Velik napredek je pokazal tudi japonski Honda, ki se je končno uvrstil med prvih šest.
Rezultati:
1.	Jim Clark (Lotus) 2.3’59”1 s pov. hitrostjo 162,326 km/h
2.	Stewart (BRM) 2.4’7’T
3.	Gumey (Brabham) 2.4’12”1
4.	Graham Hill (BRM) 2.4*44*2
5.	Hulme (Brabham) 1 krog zaostanka
6.	Ginther (Honda) 1 krog zaostanka
LESTVICA
SVETOVNEGA PRVENSTVA
1.	Clark	45 točk
2.	Graham Hill	27 točk
3.	Stewart	25 točk
4.	Surtees	17 točk
SANREMO, 19. — Plavalni troboj med Italijo, švedsko in Francijo se je zaključil s pričakovano zmago italijanskih plavalcev z naslednjimi končnimi rezultati:
Italija — Francija	56-45
Italija — Švedska	56-45
Švedska — Francija	58-43
Tudi v drugem dnevu tekmovanja so plavalci dosegli več novin državnih rekordov. Na 1.500 m pro. sto je zmagovalec troboja Francoz Luyce dosegel nov francoski rekord s časom svetovne vrednosti 17*44”2, tretjeplasirani Italijan De Gregorio pa je s časom 17’57”6 postavil nov italijanski rekord. V štafeti 4 x 100 m mešano je postavila nov državni rekord drugoplasircna švedska štafeta, na 400 m mešano je dosegel nov državni rekord Šved Liunberg s časom 5’03”8, v štafeti 4 x 100 m prosto pa je dosegla nov državni rekord zmagovita italijanska štafeta s časom 3’41”8. Na vmesni razdalji na 1.500 m je De Gregorio postavil nov državni rekord tudi na 800 m s časom 8*27”, Boscaini pa v štafeti na 100 m prosto s časom 55”7.
Rezultati:
4 x 100 m mešano:
1.	Italija (Rora, Gross, Fossati, Boscaini) 4’10”6; 2. švedska 4T2’*1 (nov rekord); .3. Francija 4’14”8. 1.500 m:
1. Luyce Francis (Fr.) 17*44*2 (nov rekord); 2. Engstroem Lars (Sv.) 17’57”5; 3. De Gregorio (It.) 17' 57**6 (nov rekord na 800 m: 9*27” in na 1.500 m: 9*38”).
200 m prsno:
1. Raimoino Patrick (Fr.) 2’39”4;
2.	Giovannini (It.) 2*41”; 3. De Hert Marc (Fr.) 2’43”2.
400 m mešano:
1. Liunberg (Šv.) 5’03”8 (nov rekord); 2. Ferm Olle (šv.) 5*09”;
3.	Moreau Gilles (Fr.) 5’11”3; 4. Mosconi (Fr.) 5'11”6; 5: Chino Fr. (It.) 5T3”.
4 x 100 m prosto:
1. Italija (Boscaini, Bianchi, Rora, Borracci) 3*41” 8 (nov it. rekord in rekord Boscainija na 100 m); 2. švedska 3’44”8; 3. Francija 3’46’”7.
Plavalni
maraton
NEAPELJ, 19. — Svetovni prvak v maratonskem plavanju Giulio Travaglio je odpotoval v Jugoslavijo in nato v Egipt. V Jugoslaviji se bo 2. avgusta udeležil plavanja na 36 km na Ohridskem jezeru,. v Egiptu pa bo 10. septembra star-tal na 40 km dolgi plavalni progi
skupno z vsemi najboljšimi egiptovskimi «nilskimi krokodili« kot pravijo domačim plavalnim mara-tonistom.
V NEDELJO V IDRIJI
Idrija-Breg 2:1
Nogometna enajstorica športnega društva «Breg» je v nedeljo odigrala prijateljsko tekmo v Idriji proti enajstorici Idrije. Zmagali so domačini z 2:1 (2:0).
žil takoj v začetku Sabbadin. Kolesarju se je pridružila vrsta drugih, med katerimi Zilioli in Fez-zardi. Glavnini se je napad zdel v začetku prehiter, saj je manjkalo do cilja še več kot 200 km, ko pa se je zganila je bilo že prepozno. Michele Dancelli, eden izmed favoritov, je vseeno skušal dohiteti prve, uspelo pa mu je le zmanjšati razliko. Sicer so tudi v prvi skupini mnogi popustili, še posebno ker je Zilioli. proti koncu forsiral in povzročil prelom skupine. Na cilj je prišel s 45” naskoka pred Fezzardijem, ki je v sprin. tu prehitel Galba in Portalupija.
Startalo je tudi nekaj tujcev, ki pa niso pokazali nič pošebnega: prvi med njimi, Francoz Mastrotto, je zasedel sedmo mesto.
Vrstni red na cilju:
1.	Zilioli (Šanson) 5.56*33”
2.	Fezzardi (Molteni) z zaostankom 45”
3.	Galbo
4.	Portalupi
5.	Dancelli z zaostankom 1*15”
FRANKFURT, 19. — Stanje nemškega boksarja Gumperta, ki je že več dni v bolnišnici zaradi udarcev, ki jih je prejel v dvoboju z Rinaldijem, se še ni izboljšalo. Zdravniki pravijo, da mu ledvice sploh ne delujejo in da so jih že večkrat nadomestili z umetnimi. Kljub temu pa kaže, da Gumpert še ni v življenjski nevarnosti.
SANTA CRUZ, 18. — Španec Juan Albornoz «Sombrita» je osvojil naslov evropskega prvaka super-lahke kategorije. Včeraj je namreč premagal po točkah v 15 rundah Italijana Lopoppola.
VATERPOLO
Triestina in Edera vedno slabše
Tiestina in Edera se vedno bolj približujeta dnu lestvice. To velja predvsem za drugo moštvo, ki je v dosedanjih tekmah nabralo le dve točki. Kljub temu ne moremo reči, da je Edera najslabša v tej konkurenci; to priča predvsem odlična igra, ki jo je moštvo pokazalo v tekmi s prvoplasirano Do-rio, katero je prisilila v soboto na delitev točke. In to ne po sreči, nasprotno: Tržačane je sodnik pre. cej oškodoval in jih prikrajšal za dragoceno in zasluženo zmago.
Sobotna tekma je dala navijačem Edere veliko upanja, ki pa je splahnelo že v nedeljo, ko je moralo moštvo kloniti proti dosti šibkejšemu Mamelliju. Tokrat so Tržačani zaigrali slabše, a z nekaj sreče bi iztrgali vsaj točko.
Triestina se nahaja v sredini lestvice, sicer pa še daleč ni na varnem. V soboto je Triestina gladko odpravila Mamellija, in to kljub temu, da je nastopila brez dveh najboljših igralcev:	Padovana in
vratarja Giacomellija. Toda v nedeljo je morala tudi ona kloniti. Doria je tokrat pokazala, da vsekakor spada na vrh lestvice in Tržačani so morali kljub požrtvovalni igri poraženi z igrišča.
V ostalih tekmah je prišlo do pričakovanih rezultatov:	Sori je
odpravil Acese in Civitavecchio in zaradi delitve točk med Dorio in Edero vodi sam na lestvici. Leri-ci pa je iztrgal Aceseju in Civita-vecchi kar tri točke in tako precej izboljšal svoj položaj v lestvici, in to prav na škodo Edere, ki je že zelo oddaljena od ostalih.
Lestvica:
Sori 12, Doria 11, Mamelli 8, Trie. stina, Acese in Lerici 6, Civitavec-chia 5 in Edera 2.
NOGOMET
NEW YORK, 18. — V nadaljevanju mednarodnega nogometnega turnirja v New Yorku je angleška enajstorica West Bronwich premagala Kilmarnock z 2:0.
.....................IIII M IIIIII111 lili M I UM MIHU II Ul lllllll llltlll II.IIII MII IM M Ulil IMIIII Hill M Ulil IIIII M II lllllllllll
Z mednarodnih atletskih stez
Katastrofa Jugoslovanov v Vzhodni Nemčiji
JENA. — Prvi dan atletskega dvoboja med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo se je končal s popolnim zmagoslavjem prvih, ki so gostom prepustili le eno zmago. Pred tekmovanjem je precej deževalo, zato je bila steza popolnoma premočena, kar je oviralo atlete in ni dovolilo boljših rezultatov.
Jugoslovani so zelo razočarali. Edino zmago so slavili v teku na
10.000	metrov, kjer sta Cervan in Farčič zasedla 1. oziroma 2. mesto. V ostalih disciplinah pa so Jugoslovani doživeli katastrofo.
Edini rezultat precejšnje vrednosti je dosegel nemški kopjaš Stoli, ki Je dosegel znamko 81,02, ki je le za meter slabša od državnega rekorda, ki ga je isti atlet dosegel prejšnji teden.
Veliko razočaranje so Jugoslovani doživeli v skoku s palico, kjer sta nastopala Lešek in Arapovič. Oba sta se ustavila že pri 4,40, medtem ko je Nemec Nordvvig preskočil 4,80 m.
Nasprotno pa so Nemci osvojili 1. in 2. mesto na 100 m, na 400 tu, na 1500 m, v daljini in v kopju.
REZULTATI:
100 m: 1. Erbessor (NDR) 10**5
3.	Karasi 10”7
400 m: 1. Both (NDR) 47”6 3. Bosnar 48”6
1500 m: May (NDR) 3*50”4, 3.
Voirič T51”S
10.000	m: 1. Cervan 29*14”4, 2. Farčič 29’15”2
110 m ovire: Woigt (NDR) 14*3, Petrušič 14**9
daljina: Gollos (NDR) 7,59, 3. Babič 7,22
krogla: Hofmann (NDR) 18,01, 2. Barislč 17,67
kopje: Stolle (NDR) 81,02, 3. Go-
lič 74,40
4x100 m: NDR 41,” Jugoslavija
41*9
Stanje po prvem dnevu NDR:
Jugoslavija 69:37.
Premoč Nemk v Celju
CELJE, 19. — V nedeljo so nastopile na stadionu Borisa Kidriča ženske lahkoatletske reprezentance Nemčije, Jugoslavije in švedske. Že po prvem dnevu je sicer jasno, da bodo Nemke gladko zmagale, medtem ko bi Jugoslovanke vsaj teoretsko lahko še zasedle drugo mesto.
Edino zmago je Jugoslavija zabeležila po zaslugi Gerejeve, ki je preskočila odlično višino 1,70 in s tem premagala Rugerjevo, ki je preskočila le 1,60.
Gledalci so pričakovali še zmago Marjane Lubej, ki pa je nastopila z vročino. Seveda ni mogla pokazati vseh svojih sposobnosti in se je zadovoljila s tudi častnim drugim mestom.
Nemke so zmagale v vseh drugih panogah razen v sprintih (100 in 200 m), kjer je prevladovala švedinja VVallgren.
REZULTATI:
1)0 m ovire: 1. Diel (NDR) 11"3; 2. Lubej
krogla: 1. Garrisch (NDR) 16,99; 2. Sporn 11,66
40) m: 1. Schmidt (NDR) 54”9; 2. Simič 58**6
100 m: Wallgren (švedska) 12”; 2. Bednarič 12”2
višina: Gere (Jug.) 1,70, 2. Ruger
1,66
200 m: Wallgren (Švedska) 24”5; 2. Bednarič 25”4
disk: Hentschel (NDR), 54,46; 2. Hudobivnik 43,47 Po prvem dnevu vodi v posameznih dvobojih NDR 46,5:30,5 nad švedsko in 51:26 nad Jugoslavijo. Švedska pa vodi z Jugoslavijo 40:37.
Italijansko žensko prvenstvo v atletiki
Tudi zadnji dan ženskega italijanskega prvenstva v lahki atletiki ni prinesel nobenega omembe vrednega rezultata. Največ zanimanja je vladalo za skok v daljino, kjer sta nastopili rekorderka Trio in Magali Vetorazzo, atletinji, ki se odlikujeta v raznih panogah. Obe pa sta bili preveč nervozni, zato nista dosegli dobrih rezultatov. Zmagala je Trio s skokom 6,03, Vetorazzo pa je bila druga s 5,99. Na 200 m je Donata Govoni zmagala brez težav, do presenečenja pa je prišlo v teku na 800 m, kjer je osvojila naslov Pignijeva, o kateri se dosedaj ni nikoli govorilo. Slab je bil tudi nastop italijanske rekorderke v krogli Riccijeve, ki je dosegla slabo znamko 13,19. V metu kopja pa je zmagala Riccobonova (40,33), ki je za las premagala Mazzacuratijevo. V tej disciplini je osvojila tretje mesto Tržačanka Škabar z rezultatom 36,78.
Tudi v gorah se je zgodovina
IVO
JUVANČIČ
(Ob 50 - letnici vojne Italije proti Avstro-Ogrski) 1
Ta se namreč nikdar ni imel a poklicnega gorskega vodni-a, kot tudi ne Jošef Mrakič-oza; oba sta bila predvsem ivca. Ali mladi Rušnik je kot ozar le precej tudi plezal. Ta-o «za špas« je meni dejal, ko e lezel za «edelvajsom», plani-ami. O Tumi sem ga spraše-al in je svojo sodbo strnil v esede: Ja, bil sem mlad, ko em hodil z njim, bil je «špa-eri mož«. Podučevanje in Tu--lovo razlaganje je za Rušni-a bilo previsoko, zato je bil anj «špasen».
Pravi gorski vodnik je bil pa 3 Ivan Mrakič, Uanc Melevšev. >am je priznal, da je plezal iz
prelamljala
2.
veselja, se učil ob nemških plezalcih. Rojen sicer Pod robom je bil poročen v trgu, imel \ posesti hišo, bil pa predvsem povezan s Kaninsko kočo in Kaninsko skupino. Iz nemških virov sem povzel («Hochtourist», od Purtschel-lerja in Hessa, Leipzig 1930 str. 271) in mu je Uanc sam podrobno razlagal, kako je preplezal severno stran Prestre-ljenka, od luknje na vrh. Dobro je bil znan s Kugyjem in njegovo tržaško družbo.
Oba brata Mrakiča, Uanc in Joža sta pred prvo svetovno vojno, dasi je takrat trg Bovec bil že močno, močno na-
rodno razgledan in agilen na prosvetnem področju — nekaj časa je tu deloval kot zdravnik pisatelj Kraigher — stala ob strani društvenemu in političnemu življenju, ki je nosilo narodno noto. Bila sta včlanjena in igrala celo neko vodilno vlogo v društvu avstrijskih odsluženih vojakov, «veteranov», kot so jih Bovčani imenovali. Sicer mimo parad ob cerkvenih procesijah in cesarskih mašah so res prirejali le tu pa tam še kakšno streljanje v tarčo z vojaško puško, so pa le hoteli imeti celo še tam okrog 1908 svojo zastavo, ki so jo u-radno blagoslovili pri Devici Mariji s kumico Nemko ob strani... Skratka, šlo se je za Bovčane, ki so se še z nekim ponosom imenovali «Flitscher», ((fličarji«, bili zvesti Avstrijci, zvesti cesarju, bolj Avstrijci kot Slovenci, dasi niso več hoteli biti Nemci, kot še marsikateri v prejšnjem stoletju, ko je v Bovcu učiteljeval Andrej Gabršček (radovedni bralec naj pregleda njegove ((Goriške Slovence«). — Teh veteranov je v trgu samem bila vendar le kaka desetina Nekateri so bili celo naročeni na «Soldatenkalen-
der«. Še sam sem ga dobil v o-troških letih v roke in gledal za vsaki mesec bojevite avstrijske soldate, kako se sedaj tolčejo pri Sv. Luciji, pri Magen-ti, nato v Bosni; šlo je za posamezne ((junaške dogodke« iz vojnih let 1848, 1859, 1866, 1878. Prisegel bi pa, da ga še naročeni niso dosti brali ob nemščini, ki so se je naučili pri vojakih ali v rudnikih Rablja in Vestfalije.
Tak je bil Uanc Malevšev, dasi je bil zidar in ne rudar, v nasprotju z Voznikom izpod Jerebce. že pred prvo svetovno vojno je bil povezan z avstrijsko špionažo proti Italiji. Sam mi je potrdil, že na stara leta, da je mlad lazil okrog foitov pri Klužah, bil na Ivanacu nad čaneblo, kjer so bili — še pred leti ostanki forta ali vojašnice, ugotavljal številčno stanje italijanskih posadk in vse, kar je treba.
Že v zimi 1914-15, ko je vse kazalo, da bo Italija prešla na stran antante, je Avstrija začela s pripravami ob meji. Med drugim so nastale žendarmerij-ske asistence, to je žendarme-rijske in finančne straže so
združili, jih celo pomnožili z novimi vpoklici, večinoma starejših letnikov, med katerimi so pa le bili mnogi domačini in to zlasti izvedenci obmejnih hribov in potov. Nič čudnega, če je Uanc Melevšev postal celo podoficir, «feldvebel» pri bovški žendarmerijski asistenci, ki si je ob izbruhu vojne pridružila še ono iz Serpenice-2age; in to je bila ob posadki na Klužah in na fortu Hermanu edina vojna edinica. Asistenca je bila nekaka prva predstraža še odprte fronte v izpraznjenem Bovcu, ki je ležal med frontama. Selili so se iz hiše v hišo, saj so zlasti ponoči po trgu že krožile alpinske italijanske patrulje; z eno teh sem se skoraj sam srečal, ko sem ponoči prišel, da odnesem od doma še nekaj živeža.
Prvi spopad, bolje streljanje patrulj, sta doživela Lovpa in Prestreljenik, ko so v noči od 23. na 24. maja na Prevali zapokali prvi streli; alpini so prekoračili staro mejo. Melevš sam tu ni bil udeležen ali bili so drugi Bovčani, celo kožarji vmes, ki so teren dobro poznali. Melevš sam mi je podrobno razlagal, da se je v onem
času večkrat sešel s Kugyjem, ki ga je že itak poznal od prej. Šlo je predvsem za odsek Rombon in Moženco, kamor so posamezne patrulje žendarmerij-ske asistence vodile prihajajoče prve čete. Morali so nositi celo strelivo vse tja na koto 1313, «drajcen-drajcen», kot jo še danes poznajo starejši Bovčani, na našo Planino za Robom, ki pa danes tudi ni več planina. Med dvema vojnama, če se ne motim, je Melevš, ki je ob vojnih škodah, ko je iz zidarskega mojstra postal mali podjetnik in obogatel, da je prišel do dvenadstropne hiše v Bovcu, postal celo lastnik te planine. Goričice pa prav gotovo. On sam pa je tedaj ob Ku-gyju in ostalih oficirjih izvedencih trasiral marsikatero novo pot, stezo, celo vzpenjačo, tako ono na Rombon iz Pusti-ne. Bovška žendarmerijska a-sistenca se je iz trga umaknila v začetku septembra 1915, ko je prišlo tu med Krnom-Rombonom do večje italijanske ofenzive, v Log pod Mangartom, kjer je ostala vse do oktobra 1917.
Po vojni je Ivan Mrakič-Me-levš se povzpel tako, da je bil
izvoljen celo za župana. Ta čas je že stal odločno na narodni strani, ali ko je začel fašistični pritisk rasti, je le šumelo sem in tja: župan popušča, preveč «se zastopi« s fašisti. — Na stara leta mi je priznal, da so ga fašisti ((grabili za vrat« z grožnjo, da dobro vedo, kaj je med vojno in pred njo počenjal proti Italiji.
Ne bom tu razkladal, da je po prvi svetovni vojni znanemu istrskemu irendentistu, zgodovinarju, poznejšemu fašističnemu senatorju Salati uspelo, da so se v Trst z Dunaja vrnili vsaj nekateri deli arhivov, ki sicer govore o Trstu. Ne vem, ali možno je, da je marsikaj prišlo z Dunaja v Rim, kar je do tedaj skrival vojni arhiv. Dr. Kugy, ko piše o svoji zvestobi, lojalnosti do nove domovine Italije, je odkrit. Ali dobro vem, da mi je nekoč le dejal: «Vsega o meni, kar sem med vojno delal, pa tu v Trstu le ne vedo«. In govorila sva pač v času, ko se je meni in njemu dobro zdelo, da vsega ne vedo. Dvomin pa, da italijanske vojaške oblasti v letih 1919-1920, ko je Italija bila Avstriji nekaka zaveznica proti SHS, niso dobi-
le tudi podatkov o ljudeh, ki so bili znani kot avstrijakanti.
Slično vlogo je odigrala tudi kobariška žendarmerijska asistenca, ki se je ob izbruhu vojne umaknila na Kožljak in Km. Tudi tu je bilo mnogo domačinov udeleženih v prvih spopadih. Imel sem dnevnik iz onih dni, ki mi ga je žal fašistična vihra odnesla, ki ga je pisal poznejši cestar Smrekar, ki je imel hišo nasproti Kam-nega pri Kobaridu. V mladih letih je bil le pastir na Krnu. ni omenjal samo miniranja mostu čez Sočo, prvi dan vojne, marveč ob prvih puškarjenjih na Kožljaku tudi krivično de-cimiranje, streljanje domačinov izpod krnskih vasi, češ da so bili avstrijski špijoni in gverilci. O zadevi je bilo po vojni govora celo v rimskem parlamentu in oblasti so priznale, da se je zgodila očitna krivica. Ali važno je to pri tej zadevi: Smrekar je potek vsega zvedel preko fronte in osebno mi je tudi zaupal, da je sam dolge mesece prehajal celo v vasi ob Soči, dokler jih ni italijanska vojska izselila.
(Nadaljevanje slediJ
URFDNISl VO: TRST —	UL.	MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 in	94-638 - Poštni	predal	559	- PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon	37-338	—	NAROČNINA: mesečna 800	lir - Vnaprej
četrtletna 2 250 lir polletna	4.400 lir,	celoletna 7.700 lir	- SFRJ: v	tednu 30 din, mesečno	600	din - Nedeljska: posamezna	50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 - Za	SFRJ:	ADIT, DZS, Ljubljana,	Stari	trg	3/1., telefon 22-207 tekoči račun	pri	Narodni	banki v Ljubljani	600-14-603-86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaška	in	go riška pokrajine se	naročajo	pri upravi.
— Iz vseh	drugih pokrajin	Italije	pri	«Societk Pubblicitk Italianai:.	— Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst