„Napake seveda so, zato moramo sistem skupno dograjevati!”
7.	REDNA SEJA DS DO IMV
Na seji DS DO IMV je bila strnjena razprava o sprejemu kataloga del in nalog v sozdu IMV ter vrednotenja del in nalog. Že v Kuriiju (informatorju) smo vas isti dan obvestili o sprejetih sklepih, tokrat pa o tej tematiki, ki je bila prav gotovo ena najbolj dinamičnih, poročamo nekoliko obsežnje.
V celoti objavljamo poročilo Iva Šteblaja, ki je vodil delo strokovne komisije:
„Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma je v prisotnosti DS DO sprejem kataloga del in nalog in vrednotenja teh del in nalog v celem IMV enako.
Pri analizi delovnih procesov v IMV bi moral katalog del in nalog vsebovati približno 2500 del in nalog, na kolikor so procesi bili razčlenjeni.
Pri vrednotenju teh del in nalog pa so se pokazale določene pomanjkljivosti: od previsoko postavljenih zahtev zahtevane stopnje strokovne usposobljenosti do ponavljanja v posameznih organizacijskih enotah zaradi nepopolno usklajene mikroorganiziranosti, tako da bi vrednotenje v celoti moralo trajati dalj časa.
Zaradi specifičnih razmer gospodarjenja pri nas ter s tem tudi specifičnosti na področju osebne porabe se z gotovostjo pričakuje zamrznitev osebnih dohodkov na ravni prvega četrtletja letošnjega leta.
Ob tej predpostavki je bila sprejeta odločitev, da moramo delno uskladiti osebne dohodke v IMV z veljavnostjo od 1. marca 1983 dalje, sicer obstoji resen dvom, da bomo v letošnjem letu sploh smeli povečevati OD. Kaj bi to pomenilo za n aš kolektiv ob takšnih OD, kot jih imamo, si lahko predstavlja vsak zase.
Pod to presojo je delovna skupina (strokovni in samoupravni sestav) predlagala določeno poenostavitev, po kateri bi začasno zajeli okrog 500 - 600 del in nalog ter v ta dela
in naloge združevali vsa dela in naloge brez vseh tistih specifičnosti, ki so za njihovo opravljanje prisotne, nakar naj bi ta dela in naloge ovrednotili.
Že pri določanju manjšega obsega del in nalog smo se srečevali z ogromnimi problemi, kako določeno specifičnost poenostaviti. Kjer se je dalo, je to bilo storjeno, kjer pa ne, so bila odprta nova dela in naloge, vendar vse le z dogovorjenimi izhodišči brez natančnejših opisov del in nalog, ter poizkusih v kompletni delovni skupini (samoupravni in strokovni) ovrednotiti skladno s sprejetim samoupravnim aktom. Pri enostavni analizi opravljenega dela smo ugotovili vrsto anomalij pa, če hočete, tudi absurdov, od tega, da so bile ocene za določene profile
smešno nizke, do pretirano visokih v določenih primerih. Delovna skupina v celotni sestavi je zato pooblastila manjšo skupino, da bi v nekaj dneh poizkusila narediti določeno usklajevanje pri katalogu del in nalog in pri vrednotenju.
Delo, za katerega bi v normalnih pogojih potrebovali najmanj 6 mesecev do enega leta, je bilo opravljeno pod pritiskom zamrznitve v nekaj dneh.
Rezultat tega je danes pred nami. Menim, da se moramo vsi zavedati, da ni popoln, še več, z gotovostjo lahko trdimo, da ni dober ter da ga je potrebno dograjevati, izpopolnjevati, usklajevati in analizirati ter prilagojevati tistemu, kar želi-
Pred vami je, da odločite, ali tak predlog, kot je, z vsemi nepravilnostmi, katere smo že ugotovili, in tudi tistimi, ki jih še nismo, vendar to z določenimi varovalnimi ukrepi, sprejmemo ali ne.
Če ga sprejmemo, se moramo dogovoriti, pod kakšnimi pogoji ga sprejmemo ter kaj in kako moramo storiti, da ga bomo lahko popravili.
Predno predlagam ukrepe za nadaljnje delo, pa dovolite, da vas informiram o sledečem:
Kakršenkoli prehod iz enega sistema vrednotenja na drug sistem ob predpostavki, da se nobenemu delavcu ne sme zmanjšati osebni dohodek, zahteva povečanje mase sredstev za osebne dohodke med 25 in
(Nadaljevanje na 2. str.)
Prve prikolice že na poti v Skandinavijo
Iz brežiške tovarne prikolic je krenila na pot prva želežniška kompozicija s petdesetimi prikolicami, ki so narejene po novi tehnologiji za skandinavski trg.
KURIR
NOVO MESTO 12. april 1983 leto XII. št. *8
časopis kolektiva industrije motornih vozil
(Nadaljevanje s 1. str.)
30%. Prvi konkretni izračuni so tudi pri nas pokazali, da bi v takšnih okvirjih celoten sistem laže izpeljali z omejitvijo, ki so jo pred nas postavili izvršni sveti občin, v katerih imamo temeljne organizacije. Soglašali so namreč, lahko uskladimo osebne dohodke do povprečja proizvodnje prometnih sredstev v SRS z zaostajanjem za 5 %.
Zaradi izredne časovne stiske, v kateri so materiali nastajali, ni bilo mogoče narediti podrobnejše analize niti ne navzkrižnih kontrolnih pregledov.
Tako so v materialih razne anomalije, od računskih napak v seštevkih do nekaterih neskladij po posameznih skupinah del in nalog.
Kot je bilo že večkrat omenjeno, je celotni akt, na podlagi katerega smo delali, izrazito proizvodno usmerjen. Pri prvih ocenah je bilo ugotovljeno, da so upravno-administrativna in strokovna dela zato izredno nizko ocenjena. Pri poizkusu uskladitve so bili v komisiji dogovorjeni drugačni kriteriji, po katerih je bilo jtonovno izvršeno ocenjevanje. Zal smo s tem dosegli nasprotni učinek, to je, da so nekatera dela previsoko vrednotena. Na splošno pa je pri primerjavi novih ocen s starimi ocenami izredno veliko problemov, ki izhajajo iz
tega, da so bila posamezna področja doslej izredno različno vrednotena v primerjavi z drugimi področji, ali približno enaka dela in naloge v posameznih tozdih različno vrednotena ter je primerjava z novimi ocenami izredno težavna; če se npr. pri enih delih in nalogah v taki primerjavi na prejšnjo recimo 5. kategorijo poveča nova ocena za 20 %, se zato ocena v primerjavi s, recimo, tretjo kategorijo (300-360 = 120%, oz. 250—360 = 144 %) poveča za 44 % ipd.
Še večji problemi so se pojavili pri poizkusnem razporejanju delavcev na delokroge in določitvi, katera dela in naloge bodo na teh belokrogih opravljali. Glede na izredno nizek nivo naših OD je razumljiva težnja k višje vrednotenim delom in nalogam. Vendar pri tem verjetno ni sprejemljivo 40, 50 pa tudi 60 % povečanje mase sredstev za osebne dohodke v posamezni organizacijski enoti ali celem tozdu, če vemo, da smo z rastjo sredstev za osebne dohodke omejeni na celotno povečanje le za 16,7 %.
KI jub vsem tem problemom in težavam predlagam DS, da navedena gradiva sprejme pogojno, s tem, da so na podlagi njih 15. aprila izvrši izplačilo akontacij za mesec marec, da se pri vseh delih in nalogah, ki so
vrednotena z več kot 800, točk izvrši plačilo v primerjavi s sedanjimi OD, povečano le za povprečen % povečanja OD v celem IMV in ne po izračunu glede števila točk, ter da se v mesecu aprilu temeljito prouči in dopolni celoten akt, ponovno obravnava na tem organu ter izvrši izplačilo za nazaj, t. j. od
1.	marca 1983.”
K razpravi je predsednik DS DO IMV Dominik Bratož pozval delegate vseh tozdov in DSSS delovne organizacije IMV, ki so posredovali pripombe, zbrane v javni razpravi. Na osnovi razprave so bili s tem v zvezi izoblikovani naslednji sklepi, ki jih povzamemo po zapisniku:
(Nadaljevanje na 3.str.)
Delegati DS so obravnavali katalog del in nalog in po obširni obrazlagi Iva Šteblaja, v. d. direktorja organizacijsko-informacijskega sektorja, soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO IMV sprejme katalog del in nalog kot podlago za ocenjevanje del in razporejanje delavcev na vseh ravneh samoupravne organiziranosti bodočega sozda IMV.
Katalog del in nalog je dokument začasnega značaja, zaradi česar je treba nadaljevati in tekoče izvajati usklajevalne in dopolnjevalne postopke po isti metodologiji in na istih organih.
Delegati DS so obravnavali vrednotenje del in nalog. Po predhodni obrazlagi tov. Iva Šteblaja, v. d. direktorja organizacijsko-informacijskega sektorja, z 51 glasovi ZA in 1 glasom PROTI sprejeli naslednji
SKLEP;
1.	Delavski svet DO IMV potrdi predlagano začasno vrednotenje del in nalog z obveznostjo nadaljnjega tekočega usklajevanja in izpopolnjevanja. Glede na že ugotovljena neskladja sprejme DS DO IMV še naslednje konkretne zaključke:
1.1. Dela in naloge v vseh skupnih službah ter na vseh delih in nalogah, ki jih vključujemo v režijo, vključno proizvodno režijo (režijski delavcki so vsi tisti delavci, ki ne
delajo po časovnem normativu), se morajo uskladiti s podobnimi deli in nalogami v proizvodnji, kakor tudi medsebojno med posameznimi organizacijskimi enotami. Do te uskladitve se lahko posamezna dela in naloge ovrednotijo tako, da lahko presežejo sedanjo višino osebnih dohodkov za največ 20 %.
1.	2. Vsa usklajevanja se morajo izvesti v roku 1 meseca. Po uskladitvi se izvrši obračun z veljavnostjo od 1. marca dalje.
1. 3. Vsi vodilni in poslovodni delavci so odgovorni, da se omejitev vrednotenja za režijska dela v višini največ do 20 % dosledno upošteva.
1. 4. V roku 1 meseca je potrebno proučiti vse dodatne pripombe na sistem osebnih dohodkov ter po potrebi pripraviti predloge za dopolnitev aktov.
1. 5. Vse pritožbe delavcev na odločbe je potrebno obravnavati in rešiti v roku, kot ga določajo zakonski predpisi, najkasneje pa do 1.6. 1983.
1. 6. Planska vrednost točke ostaja do nadaljnjega nespremenjena. V primeru, da bo izračun pokazal na še prosto maso za OD, bi delavskim svetom predlagali spremembo planske vrednosti točke.
1.	7. Zadolži se center za informiranje, da takoj po tej seji DS DO, oziroma najpozneje do 11.30 ure izda informacijo kolektivu o zaključkih, sprejetih na seji.
2.	Delavski svet DO IMV soglaša s predlogom začasne mikroorganiziranosti delovne skupnosti skupnih služb na ravni bodočega sozda IMV, DO Tovarne avtomobilov, DO Adria Caravan, DO Tehnoservis in DO Razvojni inštitut. Število izvršilcev v mirkoorganiziranosti omenjenih organizacijskih enot se določi z letnim gospodarskim načrtom.
Intenzivna aktivnost pri usklajevanju osebnih dohodkov:
DOSLEDNO IZVAJANJE SPREJETIH SKLEPOV
Uresničevanje sklepov 7. seje delavskega sveta delovne organizacije — Dogovori z republiškimi in občinskimi organi — Predlogi razširjene seje KZO v zvezi z osebnimi dohodki do uskladitve vrednotenja del in nalog — Priprave sej delavskih svetov in zborov delavcev
Takoj po 7. seji delavskega sveta delovne organizacije in po sejah delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb z dne 1. aprila, na katerih so delegati soglasno potrdili začasne akte na področju vrednotenja del in nalog z vrsto obvezujočih zaključkov za nadaljnje usklajevanje nesorazmerij v sistemu in kriterijih vrednotenja, se je na vseh ravneh okrepila aktivnost za uresničevanje in konkretizacijo sprejetih sklepov.
KZO je na seji 4. aprila med drugim kritično analiziral vzroke pomanjkljivosti v predlaganem (kot je iz sklepov samoupravnih organov razvidno) začasnem vrednotenju del in nalog, pri čemer je ugotovil, da nastale težave povzročajo predvsem naslednji razlogi:
V določenih primerih je za opravljanje del in nalog zahtevana previsoka strokovna izobrazba, kar bistveno povečuje OD, zlasti v režijskih službah.
Pri določanju del in nalog, ki bi se opravljale na posameznih delokrogih, so v tozdih in delovni skupnosti izbirali bolj sestavljena dela in naloge, ki so sicer višje ovrednotene.
Administrativna in režijska dela (tudi v proizvodnih tozdih) so, v celoti gledano, previsoko ovrednotena.
Nezadovoljstvo povzroča tudi razporejanje delavcev na dela in naloge, za katere ne izpolnjujejo strokovnih in opravilnih pogojev.
Mikro organizacija posameznih tozdov, sektorjev in služb je zaradi organizacijskih sprememb pomanjkljiva oziroma neusklajna, ponekod pa še ni dokončno razdelana.
Pri vrednotenju del in nalog je bilo ponekod v manjši, drugod v večji meri prisotno subjektivno ocenjevanje.
KZO je naložil vsem strokovnim službam, da odločno ukrepajo s ciljem preprečevanja ponavljanja takšnih in podobnih pomanjkljivosti pri nadaljnjem usklajevanju ter da evidentirajo in upoštevajo vse tehtne pripombe, kar je edino zagotovilo za vsebinsko izboljšanje celotnega sistema nagrajevanja.
Intenzivni pogovori o problematiki nagrajevanja v IMV so potekali tudi izven delovne organizacije, v občinskih in republiških organih. Predstavniki KZO so v pogovorih z organi republiške družbenopolitične skupnosti in republiškega sveta Zveze sindikatov, ki so tekli 5. aprila popoldne v Ljubljani, razgrnili celoten spekter problemov v zvezi z uvajanjem novega sistema nagrajevanja v IMV, s posebnim poudarkom na celovitem urejanju razmer, oziroma izplačilu osebnih dohodkov v obdobju do zaključka s sklepi delavskih svetov (delno so objavljeni v Informatorju št. 8/83) in v celoti v tej številki Kurirja) določenega ponovnega kroga usklajevanja vrednotenja del in nalog.
(Nadaljevanje z 2. str.),
V nadaljevanju so delegati obravnavali spremembo višine super garancije v znesku B. fr. 240,625.000 za naša podjetja v tujini IMV Adria Caravan N. V. Deinze, Belgija, za najetje kredita pri Banque Bruxelles Lam-bert. S tem v zvezi so bili sprejeti tudi ustrezni sklepi.
Delegati so obravnavali odpis našim podjetjem v tujini zaradi transportnih škod in sprejeli sklep, da se stroški zaradi
poškodb kupcem v tujini priznajo v njihovi nacionalni valuti.
• Sprememba zneskov v 50. členu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki se nanaša na valorizacijo nagrad učencem IMV, pa je bila zadnji sklep te seje. Tako bodo učenci glede na uspeh v šoli prejemali naslednje nagrade:
III. letnik za uspeh
začetni	zadosten	dober	pravctober	odličen
3.650,00	4.060,00	4.400,00	4.740;00	5.420,00
Pripomba: v I. in II. letniku ocenitev velja od 1. aprila 1983 nimamo več učencev. Nova dalje.
V mislih podpore, izražene našim prizadevanjem, so se 6. aprila sestali na razširjeni seji člani KZO z vodstvi družbenopolitičnih organizacf in samoupravnih organov na ravni delovne organizacije. Po obširni in vsestransko argumentirani razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji zaključki v smislu konkretizacije sklepov 7. seje DS delovne organizacije (citat):
1.	Poslovodni delavci, samoupravni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij prevzemajo vso odgovornost za dosledno upoštevanje dogovorjenega limita, po katerem bruto masa osebnih dohodkov v DO IMV po novem sistemu vrednotenja del in nalog ne bo presegla vrednost 16,7 %.
2.	Proizvodni delavci — to so samo tisti delavci, katerim se OD obračunava na časovno oz. kosovno normo — bodo dobili osebni dohodek v marcu na podlagi novega kataloga del in nalog, oziroma po novem sistemu vrednotenja.
3.	Vsi administrativno režijski delavci (tudi preddelavci v proizvodnji) bodo prejeli akontacijo OD za marec 1983 tako, da bo doslej veljavnim plačilnim kategorijam dodano naslednje povišanje:
plačilna kategorija:
II do V - 18 %
VI do X — 13,5%
XI do XV - 9 %
XVI in več - 4,5 %
Pri izračunavanju osebnega dohodka po tem principu so izključeni doslej veljavni dodatki na posebne pogoje za delo, upoštevajo pa se dodatki na stalnost in minulo delo. To velja tudi za proizvodne delavce (tč. 2).
Po dokončnem usklajevanju in razporeditvi v smislu sklepov 7. redne seje DS DO IMV z dne 1. 4. 1983 pa bodo tudi ti delavci dobili odločbe, na podlagi katerih bo izvršen poračun za obdobje od 1. marca dalje.
4.	Pri ocenjevanju upravičenosti sprememb osebnih dohodkov, glede na aktualen gospodarski položaj IMV, je potrebno poudariti, da v bistvu ne gre za enostransko povečanje osebnih dohodkov, pač pa predvsem za usklajevanje sistema nagrajevanja in vrednotenja dela glede na povečano stopnjo produktivnosti in obsega proizvodnje, kar argu-mentirajoo naslednji primerjalni podatki o proizvodnji vozil in prikolic v I. trimesečju leta 1981, 1982 in 1983:
	1981	1982	1983	razmerje v % 5/3	5/4
1 2	3	4	5	6	7
1.avtomobili	7.384	4.683	9.097	123,20	194,26
2. prikolice	2.937	2519	3.647	124	144,7
(Konec citata!)
Navedeni zaključki so bili obenem gradivo za razprave in odločanje o načinu začasnega obračunavanja osebnih dohodkov na sejah delavskih svetov tozd in delovne skupnosti, ki so bile 8. aprila ter, predloga za javno razpravo, ki se bo po programu aktivnosti konference sindikata zaključila z zbori delavcev 13. in 14. aprila, katerih se bodo tudi tokrat v vlogi poročevalcev udeležili člani KZO.
Tovarno avtomobilov je 6. aprila obiskal tudi tovariš Ivan Kramar, predsednik odbora ko-vinsko-predelovalne industrije pri republiškem svetu ZSS, kije v pogovoru s predstavniki sindikalnih organizacij razčlenil aktualno problematiko v zvezi z nagrajevanjem in uveljavljanjem sanacijskega programa IMV v širšem družbenem prostoru. Ob
tej priložnosti je izrazil zadovoljstvo nad vsestranskimi prizadevanji kolektiva, da bi čimprej obvladal odprte probleme, posebej pa gaje razveselilo, da se je lahko neposredno prepričal o tem, da so alarmantne „informacije" o dogodkih v IMV ob razpravi o novem sistemu nagrajevanja, ki so dosegle tudi najodgovornejše republiške organe, predimenzionirane in marsikdaj odkrito škodoželjne.
Center za informiranje
Im
Dopisujte v pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO:
Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v javni razpravi
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejet 1972, v mnogočem ta zakon ni v skladu z Zakonom o združenem delu. Tako je sedaj v teku javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Nosilec javne razprave v naši delovni organizaciji je konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov, razprave pa bodo potekale po posameznih sindikalnih skupinah.
Na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora 22. aprila lani, moramo v Sl oveniji sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in druge splošne akte. Republiški zakon se sprejema v trifaznem zakonodajnem postopku. Republiški zakon mora upoštevati samoupravne družbenoekonomske odnose ter že uveljavljen samoupravni položaj delavca v združenem delu in vseh delovnih ljudi na temelju njihovega dela in ustvarjenega dohodka. V javni razpravi moramo upoštevati zvezni zakon, razpravljati o osnutku republiškega zakona ter tudi o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in določbah drugih samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, ki tvorijo celovit sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Naj v samem uvodu opozorimo na bistvene novosti, ki jih prinaša nov republiški zakon in se odražajo predvsem v:
—	izpeljavi pravic iz minulega dela ob upoštevanju osebnih dohodkov ter usklajevanju pokojnin tudi na temelju družbene produktivnosti dela,
—	razširitvi kroga zavarovancev, zlasti z uvedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov,
—	spremembi odnosov na področju invalidskega zavarovanja,
—	možnosti uvedbe predčasne upokojitve,
—	nekaterih sprememb pri uživanju in izgubi pravic.
Pred nami je eden najpomembnejših sistematskih zakonov s področja socialnega varstva, ki zadeva interese vsakega delovnega človeka, zato moramo to v demokratični, organizirani razpravi temeljito proučiti in izraziti svoja mnenja, stališča, interese ter pripombe.
Vsekakor pa je nujno upoštevati zaostrene ekonomske razmere in prizadevanja za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kar vpliva na realno načrtovanje in omogoča večjo širitev pravic.
Javna razprava bo trajala do konca aprila, vsem tistim, ki bi želeli osnutek zakona v celoti spoznati, naj povemo, da je bil objavljen v prilogi skupščinskega poročevalca 21. februarja 1983.
Opozorimo vas, da v svojih javnih razpravah še posebno in temeljito proučite naslednja področja:
—	invalidsko varstvo - invalidsko zavarovanje v OZD,
—	predčasno upokojitev in predlagano višino odbitih odstotkov,
—	urejanje bonificirane delovne dobe in možnost, da se zavarovanec odpove bonifikaciji v zezi z uveljavitvijo pokojnine,
—	vključevanje kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	financiranje.
PRIPOMOČEK ZA VSEBINSKO VODENJE JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (Novosti)
1.	Splošne določbe (členi 1—8)
Prvi del osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obsega člene, ki določajo medsebojne odnose med organizacijami združenega dela in upokojenci in ki jih sicer ureja zvezni zakon v svojem 6. členu. Organi Zveze sindikatov Slovenije bi morali usmeriti pozornost v organizacijah združenega dela predvsem na to, da členi od 1 do 8 zahtevajo posebne opredelitve v
statutu skupnosti, prav tako pa tudi sprejem samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela.
Tako bo potrebno sprejeti samoupravne splošne akte o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, kijih uresničujejo v združenem delu, in o obveznosti organizacij združenega dela do stalne aktivnosti na področju varstva pri delu.
2.	Zavarovanci (členi 9—19)
Osnutek novega zakona prinaša predvsem novost enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Osnutek predvideva nov položaj oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, kmetov in vrhunskih športnikov — neprofesionalcev v enotnem pokojninsko-invalidskem zavarovanju.
Pravice in obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojne dejavnsti, se izenačijo s pravicami in obveznostmi delavcev oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se izenačijo s pravicami in obveznostmi delavcev ali poklicne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in prijava zavarovanja pri skupnosti.
Uvede se obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov — neprofesionalcev.
Najpomembnejša novost pa je vključitev kmetov v enotni sistem
Najpomembnejša novost pa je vključitev kmetov v enotni sistem delovnih ljudi.
Temeljno načelo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je minulo delo, poleg načel vzajemnosti in solidarnosti. Položaj upokojencev naj bi v največji možni meri odražal družbenoekonomski položaj, ki so si ga ustvarili v svoji aktivni delovni dobi. Osnutek zakona v pomanjkanju boljših upošteva kot merila in kriterij minulega dela celotni osebni dohodek (ne le del osebnega dohodka, ki je rezultat minulega dela in s tem povečanje materialne podlage dela) in kot korektivni kriterij rast celotne družbene produktivnosti dela.
Kmetje, ki se niso vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so obvezno zavarovani v starostnem zavarovanju kmetov. Ta sistem pa temelji na lastnini in ne na delu in rezultatih dela in je bil torej ocenjen kot ustavno oporečen.
Po osnutku zakona se vključijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsi tisti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot glavni poklic. Združeni kmetje, ki se zavarujejo vsaj v višini zneska zajamčene pokojnine, imajo enake pravice kot delavci v združenem delu.
Kmetje, pri katerih pa se dohodek ne ugotavlja, bi plačevali prispevke od zavarovalnih osnov, ki bi jih določila skupnost, in bi bili zavarovani za pravice do starostne, invalidske in družinske pokojnine, ne pa tudi za varstveni dodatek in nadomestila za telesno okvaro.
Uporaba zakona o starostnem zavarovanju kmetov se podaljša, da bi bili zaščiteni najbolj ogroženi starejši kmetje, omogočen pa je tudi dokup let.
Takšen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov predstavlja razbremenitev združenega dela.
Družbenopolitične organizacije, republiški odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji ter Zadružno zvezo Slovenije čaka razprava o dokončni ureditvi sistema starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov.
Zveza sindikatov Slovenije se mora opredeliti tudi glede 15. člena, ki se nanaša predvsem na začasno nezaposlene in na priznanje časa nezaposlenosti v delovno dobo.
3.	Pridobitev in odmera pravic (členi 20—34)
V tem delu osnutka zakona gre za celoten sistem socialnoekonomske funkcije pokojninskega sistema. Ključno vprašanje socialne varnosti so sistem ugotavljanja višine pokojnin, zajamč ena, najvišja, najnižja pokojnina, valorizacija in usKlajevanje pokojnin
ter varstveni dodatek. V tem delu osnutka je nekaj variant, ki so izredno pomembne. To področje moramo sindikati obravnavati še posebej skupaj z zvezo društev upokojencev.
Zajamčeno pokojnino imajo tisti zavarovanci, ki so dosegli polno delovno dobo (35 oz. 40 let), oziroma invalidske pokojnine, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V osnutku je predvideno vsaj 55 % povprečnega nominalnega obsebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pravica minimalne pokojnine velja za tiste zavarovance, ki niso dosegli polne pokojninske dobe. Računa se od pokojninske osnove (ki znaša 64,7 % poprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu) in odstotku od dosežene pokojninske dobe.
Najvišja pokojnina ne sme presegati 85 % 3,5-kratnega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, ali druga varianta — določi jo vsako leto skupnost glede na vsakoletne dogovore in gibanja osebnega dohodka.
Predčasno pokojnino lahko uveljavijo zavarovanci 5 let pred dopolnitvijo polne delovne dobe. Naslednjih 5 let dobivajo za dogovorjeni odstotek manjšo pokojnino, kot bi jo za polno delovno dobo, kasneje pa polno pokojnino. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina odmeri od pokojninske osnove procentualno glede na pokojninsko dobo in znaša pri 5 let manjši pokojninski dobi torej 10% manjšo pokojninsko osnovo. Poleg tega pa se zato, ker se začne pokojnina uživati 5 let prej glede na starost, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj tudi dodatno zmanjša. Doslej se je zmanševala, kjer je bila uvedena, za 1,33%.
Za združeno delo je tudi zelo važno določilo osnutka o prehodu na tekoče usklajevanje pokojnin in usklajevanje po rasti družbene produktivnosti.
V	začetku koledarskega leta zvezni zakon narekuje obvezno usklajevanje pokojnin, izplačanih med letom, in pokojnino, ki bi jo moral prejeti po dokončni uskladitvi (vsaj 90 % porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev v republiki). Če je rast produktivnosti višja od rasti nominalnih osebnih dohodkov, se uskladi tudi po njej. To usklajevanje predstavlja visoko obremenitev za združeno delo, tako da je predviden postopen prehod v 4-letih — vsako leto za dodatno četrtino porasta nominalnega osebnega dohodka v letu.
Ocenjuje se, da takšno postopno usklajevanje pokojnin kot tudi drugi ukrepi predstavljajo v prvem letu 1 % povečanja celotnih obveznosti iz sredstev pokojninsko invalidskega zavarovanja v naši republiki.
4.	Sistem invalidskega zavarovanja s posebnim poudarkom na vprašanjih vloge organizacij združenega dela v preprečevanju in integraciji delovnih invalidov v združeno delo (členi 38—62)
Gre za bodoče pravice in medsebojne odnose med združenim delom in skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Na to problematiko se nanašajo členi 38—62, istočasno pa se morajo obravnavati tudi tista vprašanja, ki jih bo glede delovne invalidnosti urejal statut skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja (okvirne zasnove novega tatuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, objavljene v prilogi Poročevalca z dne 21.2. 1983.)
Predviden je prenos postopka ugotavljanja invalidnosti in pravic pri preostali delovni zmožnosti ter financiranje v organizacije združenega dela. Te pravice so: pravica do prekvalifikacije, dokvalifikacije, pravica do razporeditve na ustrezno delovno mesto in do denarnega nadomestila. Vse to bo moralo biti določeno v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela. /
V	skupnosti pa bi te pravice uveljavljali še naprej tisti, ki niso v času nastanka invalidnosti bili v delovnem razmerju, nosilci samostojnega dela, delavci pri njih v delovnem razmerju, kmetje in tisti delavci, ki jim organizacije združenega dela iz objektivnih razlogov ne morejo pomagati. Skupnost v statutu določi, kakšna so denarna nadomestila za telesno okvaro in način usklajevanja.
5.	Pogoji za pridobitev in odmero družinske pokojnine (členi 63—68)
V	določilih tega dela osnutka gre za spremembe pravic žena in to v smislu, da se starostna meja za uveljavitev te pravice izenači z moškimi na 50 let.
Opredelitve niso dane variantno in o tem vprašanju bo v javnosti še veliko pripomb.
6.	Uživanje in izguba pravic (členi 69 — 100)
Opredelitev bo potrebna v zvezi z 82. členom, kjer je predvidena varianta, po kateri bi bila uvedena tudi možnost začasne invalidske pokojnine.
7.	Pokojninska doba (členi 111 — 123)
V tem delu sta pomembni zlasti dve vprašanji:
1.	člen 119 omogoča, da se posameznik lahko po lastni želji odreče benificirani delovni dobi;
2.	121. člen pa določa, da so sindikati neposredno vključeni.v sistem ugotavljanja benificirane delovne dobe.
O teh dveh vprašanjih bo potrebna jasna opredelitev.
8.	Zagotavljanje sredstev (člani 124 — 131)
Ta del zakona opredeluje vključevanje pokojninskega sistema v družbenoekonomski sistem in daje načelne osnove za financiranje tega zavarovanja.
Potrebno bo jasneje ugotoviti odnose med sredstvi, ki pritekajo, iz sredstev bruto osebnih dohodkov in dohodka organizacije združenega dela. Te opredelitve pomenijo namreč tudi okvir za pogoje poslovanja združenega dela.
Posebno vprašanje je vprašanje medsebojne solidarnosti delavskega in kmečkega zavarovanja. Po osnutku zakona je predvidena razbremenitev združenega dela in večji prispevek kmetovalcev in polkmetov.
Za kmete so predvideni naslednji viri sredstev:
1.	prispevek iz osebnega dohodka oz. dohodka na osnovi zavarovalnih osnov;
2.	prispevek iz dohodka zemljišč in gozda, ki ga plačujejo zavezanci za davek od kmetijstva, ki niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3.	prispeek od dohodka pri prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta na družbeno-pravno ali fizično osebo v primeru spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Pričakovati je, da bodo ta vprašanja podrobneje urejena v statutu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije.
9.	Postopek za uveljavljanje pravic (členi 132 — 134)
Gre za racionalizacijo postopka v zvezi z ugotavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Člena 132 in 133 sta variantna. Postopek je v pristojnosti skupnosti in organizacije združenega dela (če gre za uveljavljanje pravic v organizaciji združenega dela).
10.	Skupnost (členi 136 — 143)
Postavlja se vprašanje, zakaj je izpuščena institucionalizacija samoupravne delavske kontrle — organa delavske kontrole.
Ob javnih razpravah
Na pobudo RS Zveze sindikatov Slovenije je našo delovno organiz iijo 6. aprila 1983 obiskal predsednik kovinsko predelovalnega odbora pri RS ZSS — Ivan Kramar. Namen sestanka je bil dejanski prikaz sedanjega političnega trenutka v naši delovni organizaciji.
Izven IMV-jeve tovarniške ograje so se namreč razširile neresnične, prepotencirane govorice, o prekinitvah dela in fizičnih obračunih, ki naj bi se
dogajali pred pričetkom javnih razprav 1. aprila 1983.
Na sestanku, na katerem so bili prisotni predstavniki OOS, 00 ZK, 00 ZSMS tozda Tovarna avtomobilov, vodilni in vodstveni delavci tozda TA, člani 10 Konference OOS DO IMV in podpredsednik ZKPO Janez Rošker, so prisotni ocenili položaj in posredovali sklepe in ugotovitve s sestanka 31. marca 1983 v tozdu TA, ki jih objavljamo:
1.	Razprava, kije potekala po zborih delavcev je bila organizirana, razen v posameznih sredinah, kjer je bila predčasno izsiljena na zahtevo posameznikov (proizv. III. in V.).
2.	Ocenjujemo, da je situacija znotraj TOZD TA normalna, glede na razmere, ki trenutno vladajo v kolektivu, kajti veliko število delavcev prejema zajamčene OD.
3.	Ob izrazih nezadovoljstva posameznikov ni bila povzročena materialna škoda.
4.	K napetemu vzdušju je pripomogla časovna omejenost, ki se je normalno refleksirala v kolektivu, saj nam je za javno razpravo ostalo malo časa, kljub temu je enotno mnenje, da podaljševanje javne razprave ni potrebno, zato se moramo tudi v nadaljevanju striktno držati predvidenih terminov.
5.	Zbrati pa je potrebno vse pripombe in nanje posredovati ustrezne odgovore. Takšne primere je potrebno strokovno, s pomočjo specialisto za posamezna področja in člani komisije, ponovno preučiti in prizadetim podati ustrezne odgovore.
6.	Veliko pozornosti je potrebno posvetiti pravilni razporeditvi delavcev na dela in naloge.
7.	Vse umesne pripombe glede razporeditve se morajo ustrezno rešiti v korist prizadetih in jim izplačati nadomestilo OD od 1.3. 83 dalje.
8.	Popolno odgovornost za ustrezno razporeditev pa prevzamejo poslovodni organi in samoupravni organi.
9.	Takoj po končani seji DS DO IMV naj bodo v Kurir — Informatorju objavljeni sklepi te seje, ki bo 1.4. 1983.
V nadaljevanju pogovorov je tov. Kramar poudaril, da je položaj v celotni naši družbeni skupnosti težaven. Vse preveč sprejema mo administrativne ukrepe, ki se kažejo kot neučinkoviti.
Dotaknil se je tudi problematike cen proizvodov avtomobilske industrije, kjer naj bi cene sprostili.
Ko je govoril o osebnih dohodkih je poudaril, da mora sanacija IMV biti sanacija socialnega položaja delavca, saj tisti, ki dela, ne more biti sanacija socialnega položaja delavca, saj tisti, ki dela, ne more biti socialni problem. Tako bo slovenski sindikat sanacijski program IMV obravnaval predvsem s tega stališča.
Popravek zaključnega računa za leto 1982
Pri ugotavljanju možnosti za pokrivanje izgub po zaključnem računu za leto 1982 smo na osnovi razgovorov s sanatorji zaključili, da je potrebno povečati delež lastne udeležbe tozdov pri pokrivanju izgube.
Predlagamo, da lastni delež pri pokrivanju izgub povečujemo tako, da popravljamo razmejitev oz. odložitev obračunane amortizacije tozdov v skladu s 6. členom zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji OZD z 20 % na 50 %, kolikor jih zakon največ dopušča.
DS tozdov zato predlagamo, da zaradi prej navedenih vzrokov sprejemjo sklep o popravku zaključnega računa za leto 1982. Popravki po tozdih so razvidni iz priloge. Po teh popravkih bi znašala nekrita izguba tozdov ter znesek razmejene amortizacije:
TOZD
Tovarna avtomobilov N. m. Tovarna prikolic N. m. Tovarna opreme Črnomelj Tovarna avtom. prik. Brežice Podgoije Šentjernej Tovarna opreme Mirna Tehnoservis Novo mesto Tov. oken in kov. gal. Šmar. Commerce Novo mesto
nekrita izguba TOZD
829.692.844,98
123.855.126,67
34.958.607,81
34.803.263,85
26.332.950,34
65.130.927,84
19.026.383,45
40.978.402,43
65.759.683,80
1.240.538.191,17
znesek razmejene amortizacije 329.953.980,15 946.648,85 3.021.762,85 3.300.103,65 2.000.436,35 4.587.278,10 9.728.108,45 706.294,00 3.811.954,25 358.05$. 66,65
Razmejitev večjega dela amortizacije, kot je bilo prvotno predvideno, bo predstavljalo dodatne obremenitve delovne organizacije pri izvedbi sanacije v letih 1983 in 1984.
Delovna
organizacija ima namreč v letu 1983 in dalje večje obveznosti za odplačila dolgoročnih kredi-
tov za osnovna sredstva, kot znaša 100 % obračunana amortizacija, zato bo razmejitev pomenila nadaljnje prelivanje obratnih sredstev tozdov. Ne glede na prej navedeno pa je popravek zaradi omejenih možnosti družbe (sanatoiji: RSSR, OSSR, poslovne banke, SIS) nujno izvesti.
POPRAVEK
Objavljamo popravek razpisa del oz. nalog v prodajni službi DO Adria Caravan, objavljenega v 7. št. Kuriija.
Prvotna organizacija prodajne službe se zmanjša za določeno število izvajalcev, zato je pravilni tekst razpisanih nalog:
1. več samostojnih komercialistov mednarodnega trženja za pokrivanje območij: Francije, Italije, Švice, Grčije, Holandije, Belgije, Nemčije, Velike Britanije, Danske, Skandinavije, dežel v razvoju, SEV in domačega trga
3.	samostojnega komercialista za izvajanje propagandno promocijskih dejavnosti t
4.	se v celoti črta, dela oz. naloge samostojnega komercialista za tržne analize se ne razpišejo
6. prevajalca za germansko področje
Pogoji za zasedbo razpisanih nalog ostanejo nespremenjeni.
Kadrovska služba
IZ AKTIVNOSTI SINDIKATA - IZ AKTIVNOSTI SINDIKATA-
„TELEPRINTERSKO" IZ 10 00S TOZDA TAP BREZICE IN KOVINSKEGA OBRATA BREZICE
Tozd TAP Brežice:
10 OOS deluje po delovnih skupinah v delovnem procesu proizvodnje. Težave so s časom za sestanke, kajti med delovnim časom ni časa za sestanke, izven delovnega časa pa zaradi delavcev, ki se vozijo na delo, sestankov ni mogoče sklicevati, kajti na sestankih ni sklepčnosti.
Akcija zaključni račun: poslovno poročilo za leto 1982 za TAP je 10 obravnaval po delovnih (sindikalnih) skupinah, skupno poročilo pa bo podano na zboru delavcev.
Družbenopolitična ocena tozda je dobra. Delavci so zainteresirani za delo in so pripravljeni, da se maksimalno organizirajo.
Povprečni OD v letu 1982 je bil 9.400 din, delavci, ki ne prejemajo zajamčenega OD, dobivajo razliko.
Samoupravni sporazumi: delavci gradiva ne razumejo dovolj . 10 OOS se zavzema in vodi razprave v delovnih okoljih, daje dodatne obrazložitve delavcem, ki zastavljajo vprašanja.
Odnosi med delavci v tozdu so kljub morebitnim negodovanjem ob pomanjkanju repro-materiala zadovoljivi.
DPO sodelujejo, le mladina je zatajila. 00 ZSMS se iz neznanega vzroka nikakor ne more organizirati.
Delegatski sistem je zaživel dokaj dobro. Sestajajo se po delegacijah, predelajo gradiva, če je gradivo preobširno, ga obravnava 10 OOS. Povratne informacije prihajajo tudi na 10
oozs.
Komisije DS delujejo. Disciplinska komisija se je sestala 50-krat. Pretežno obravnava izvrševanje sklepov samoupravnih organov.
SDK se je sestala 3-krat in tudi obravnavala določene primere.
Družbena prehrana je kljub majhnim sredstvom, ki so namenjena za prehrano, zadovoljiva. Sindikat se zavezuje, da bo sprožil akcijo o povečanju samoudeležbe za izboljšavo malice. K okrogli mizi o družbeni prehrani v Novem mestu je potrebno povabiti tudi predstavnika iz Brežic.
Na kultumo-športnem področju so zelo uspešni.
Delavci tozda si prizadevajo za zmanjševanje stroškov (od elektrike, vode do porabe materiala itd).
Po uvedbi KZO ne vidijo bistvenih razlik, kajti zaradi pomanjkanja repromateriala imajo velike zastoje v proizvodnji in imajo v tem času največ negotovih izdelkov do sedaj.
Realizacije delavec — direktor in obratno so dobre. Direktor tozda se maksimalno angažira na vseh področjih. Je kritičen in samokritičen.
Kovinski obrat Brežice:
10 seje aktivno vključil v vse akcije v zvezi z volitvami v samoupravne organe in tudi v sise.
Dobro sodelujejo s konferenco sindikata v tozdu TA.
Aktivno se vključujejo na športnem področju, kjer se povezujejo s TP Brežice.
Povezava med občinskim sindikalnim svetom in 10 OOS je dobra.
Predkongresne razprave so potekale, dali so tudi priporočilo, katerega je delegat odnesel na kongres v Ljubljano.
Kritično ocenjujejo SDK na ravni tozda.
10 OOS deluje kot celota brez sindikalnih skupin.
Članski sestanek pripravljajo in bo predvidoma izpeljan v predvidenem roku.
Akcija zaključni račun ne poteka, kot naj bi, kajti kot oddaljeni obrat tozda TA dobijo materiale prepozno.
Za zaključni račun bi želeli, da jim kdo od strokovnih služb le-tega razloži v poljudnem jeziku.
00 ZK deluje, povezava z OOS je dobra.
Mladina ne deluje.
- Družbenopolitična ocena obrataje zadovpljiva.
Socialna varnost je kljub nizkim OD zadovoljiva.
Samoupravni sporazumi, ki jih bodo sprejemni na referendumu 28. februarja 1983, so težko razumljivi.
Delegati DS delujejo, članov komisij in podkomisij nimajo.
S prihodom KZO smatrajo, da se stanje izboljšuje, še
posebej se to odraža v samoupravi.
Družbena prehrana pada v kvaliteti.
Pripravljeni bi bili tudi z doplačilom prispevati k boljši malici. Vratarji, ki delajo ob prostih sobotah ali nedeljah, nimajo malice.
Odnosi delavec — vodstvo in obratno so zadovoljivi.
10. REDNA SEJA I0 KONFERENCE PREDSEDNIKOV OOS
Na seji je bilo podano poročilo o izidu referenduma z dne 28. februarja 1983 in poteku javnih razprav, ki so po sindikalnih skupinah v celotni delovni organizaciji, a ne tečejo povsem v skladu z dogovorom; zato se zadolži samoupravne organe in družbenopolitične
organizacije, da razprave izve-dej o v skladu z dogovorom.
Prisotni so brez pripomb potrdili zaključni račun 10 K OOS, ki ga objavljamo.
Finančno poslovanje skupne blagajne OOS, ki v Novem mestu združujejo sredstva.
prilivi od članarine izdatki v 1982: bančna provizija
proslave (Gorjanci, krvodajalci, ozvočenje)
kulturnemu društvu
mladinski organizaciji IMV
časopis — brošure DE
skupaj izdatki
saldo na žiro računu 31. decembra 1982
296.135,60 din
1.462,20 101.020,00 35.000,00 28.002,00 27.011,75 192.496,05 din
103.639,55 din
Živahnejša pa je razprava postala, ko so prisotni spregovorili o obratni ambulanti. Ponovno je bilo ugotovljeno, da je ambulanta locirana v neprimernih prostorih, niso urejene primerne čakalnice za paciente, ni sanitarij, prav tako pa so pogoji za delo skrajno nemogoči. Kapaciteta in kvaliteta usluge, kakršno lahko nudita neprimerna ambulanta in le en zdravnik (ob poznanem številu zaposlenih), j e seveda vprašljiva.
Prisotni so izrazili začudenje, da se nihče od odgovornih za to področje (kdo je ta, se ne ve) ne zavzema za izboljšanje stanja. Zato so člani izvršilnega odbora OOS IMV zavzeli stališče, da probleme prenesejo kadrovski službi in seznanijo ZKPO ter Zdravstveni dom Novo mesto, kamor organizacijsko sodi naša obratna ambulanta.
Podan je bil tudi predlog, da se na avtobusnem postajališču IMV postavi kiosk z osnovnimi živili; tako bi delavcem, ki se
Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete!
vozijo iz okolice Novega mesta, omogočili nakup teh izdelkov pred ohodom avtobusa.
V APRILU
ULTRAZVOČNI
APARAT
V preteklem letu smo izvedli po delovnih organizacijah akcijo za združevanje deviznih sredstev za nabavo prepotrebnega, visoko zmogljivega ultrazvočnega aparata. Ker ste tudi vi sodelovali v združevanju deviznih sredstev, vas obveščamo, da je splošna bolnišnica dobila naročeni aparat, ki bo že na začetku aprila pričel redno delati. S tem se bo znatno izboljšala diagnostika nekaterih bolezni.
Kot soudeležencu te akcije se vam delavski svet in delaci bolnišnice lepo zahvaljujejo za sodelovanje in vabimo vaše predstavnike, da si ob priložnosti ogledajo to moderno aparaturo.
Priporočamo se za sodelovanje v bodočih podobnih akcijah.
/	'	N
Dšl 83 - smučanje
Organizator je imel srečno roko. Na zadnjih krpah snega je letos prvič uspel prirediti veleslalom v okviru delavskih športnih iger občine Brežice. Delavci našega tozda so bili tudi tokrat uspešni. Osvojili so četrto mesto med ekipami, za odlično drugo mesto pa so bili „prekratki” le za 51 stotink sekunde. Najboljši posameznik je bil Anton Ravnikar,kije v kategoriji do 25 let osvojil drugo mesto.
Rezultati:
do 25 let: 1. Jeršič (Petrol) 32.93, 2. Ravnikar (IMV) 34.44, 3. Kovačič (SO) 34,68;
25-35 let: 1. Jurkas (Slovin) 32.77, 2. Sušnik (Petrol) 33.13, 3. Prosevc (Obrtniki) 33.39,... 8. Kolar (IMV) 35.01,16. Kranj (IMV) 37.09, 22. Omerza (IMV) 39.30;
35-45 let: 1. Pavlič (SO) 35.30, 2. Vimpolšek (GG) 35.45,3. Rovan (SC) 35.50 . . .5. Lopatič (IMV) 36.77;
nad 45 let: 1. Tomše (Bolnica) 37.18, 2. Kožen (Terme) 38.54, 3. Senica (SC) 38.74.
Skupaj je nastopilo 88 tekmovalcev
v_________________________________________________y
Najboljši YU avtomobil '82
21. 3. 1983 je bila v Domu slovenskega tiska že 14. slovesnost ob izboru najboljšega jugoslovanskega avtomobilista za leto 1982. Za najboljšega avtomobilista je glavni in odgovorni urednik Avto magazina Marko Spazzapan proglasil Braneta Kuezmiča (ARD Kompas Hertz — vozilo IMV Renault 5 Alpine).
V 14. anketi za izbor najboljšega jugoslovanskega avtomobilista je skupno sodelovalo 51 jugoslovanskih športnih novinarjev iz posameznih uredništev.
Brane Kuezmič je bil proglašen tudi za najboljšega tekmovalca v rallyju za leto 1982.
Takoj po razglasitvi sta Kuezmič in Šali odpotovala v Pariz, kjer sta za letošnjo tekmovalno sezono prevzela Renault 5 Turbo II in enako trening vozilo. To jima je zopet omogočilo dobro sodelovanje IMV in Renaulta. Tekmovalca se bosta udeležila letošnjega državnega prvenstva v rallyju. Tekmovala bosta tudi na državnem prvenstvu za gorske dirke, na tekmovanjih pokala Alpe Adria ter na eni ali dveh dirkah na evropskem prvenstvu v rallyju.
Na sliki veselja jugoslovanska šampiona Brane Kuezmič in sovoznik Rudi Sali.
PRIMERJALNI PREGLED PROIZVODNJE AVTOMOBILOV IN PRIKOLIC V PRVEM TRIME SECJU TEGA LETA
Z rezultati, ki smo jih dosegli v proizvodnji avtomobilov in prikolic, smo lahko zadovoljni, saj je avtomobilska proizvodnja v primeijavi z lanskim letom presžena za 94 %, prikoličarska pa za 44 %. Objavljamo tabelo, na osnovi katere lahko primeijalno ocenite omenjene rezultate.
Naziv	teto	TOI	Leto	I9e2	leto 1085	% razmerje	
	I.tromesč	. Skupaj	I.troraeseč. Skupa.i		I.tromeseč. Skupaj	7/3	7/5
“1 2	3	4	5	6	7	§	—TT—	lo
1. R-4 TL	952	5»oo4	768	5.158	1.220	126,lo	16o,o3
2. R-4 OTL	-	2.627	538	4.055	1.773	-	3ol,53
3. R-4 TL izvoz	2.017	G. 071	1.555	7.6o2	1.756	60,2o	131,54
4. R-4 GTL izvoz	2.56o	0.458	1.9oo	11.3o4	2.G24	110,31	156,8«
5. R-18 TL	667	2.576	154	2.5o5	1.20o	193,4o	837*66
Skupaj *	7.O06	2C.6J6	4.645	51.784	8.872	125,03	191,00
6. Dostavna vozila	268	021	58	311	225	86,54	671,o5
Skupaj s			4.6C5		O.0O7		
1. Prik. N.mesto	2.525	10.745	2.05O	10.573	2.066	127,57	144,o5
2. Prik. Brežice	612	2.962	46o	2.42o	681	111,27	148,o4
Skupaj:	2. «37	15.725	2.510	12.™3	3.647	124	144,7
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih - Ureja uredniški odbor:Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 - Grafična priprava:	DITC Novo mesto,
TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.