Iz Jugoslavije. — Boj z državo za nove plače od 1. sept. 1919 — in ne od 1. dec. 1919. Tov. Dimitriievič iz Beoerrada se ie od^očil. da zahteva od države svoje zakonito pravo, ki ea ie država vsemu učitelistv« Jueoslavije pogazila. Stvar je sledeča — kakor poroča ..Narodna Prosveta": Zakon o novih plačah je stopil v veljavo 26. avgusta 1919, t. j. z dnem, ko je bil objavldenv ,,Službenih Novinah", kakor je to do-ločeno v zakonu samemu. Zaradi tega tečejo tudi plače učiteljstvu po tem zakonu od 26. avgusta 1919. Zaradi tehniške strani je za izvedbo določen ministrstvu prosvete rok 1. dec. 1919, do katerega roka imajo najpozneje biti učitelji kraljevine SHS prevedeni na nove plače — računši Jim nove plače od 26. avg. 1919. Kakor znano se je pa cela zadeva drugače izigrala: Namesto da bi se vzel 1. december 1919 kot rok do katerega se ima najpozneje izvršiti prevod na nove plače. se je vzel 1. december 1919 kot rok od katerega so računali nove plače, a prevod se je izvršil šele po nekaj mesecih. Očividno je. da je bil zakon napačno izveden in jebilo učiteljstvo materialno oškodovano očemer smo že poročali. — Medtem se ie pa dogodil slučaj, da jfe Državn! svet, kot najvišja upravna instanca, stoječ strogo na zakonskih določbah. označil to postopanje kot protizakonito. — Na pritožbo tov. Birkoviča, ki ga Je minister prosvete penzioniral v septembru 1919 s staro plačo §e, je državni svet razveljavil to rešitev mfnistrstva prosvete, z motivacijo: da je imel minister pravico Imenovanega upokojlti. da pa ni irael pravice ga upo- kojiti s staro plačo, ker je zakon o novih plačah že stopH v veljavo (bilo ie to v septembru 1919), zatorei ga je bilo trcba najprej prevesti na novo plačo. ki mu po službenih ietih pripada in ga s to plačo upokojiti. To stališče najvišjega administrativnega sodišča je utrdilo pravico učiteljstva v tem pogledu in mi se s polnim razlogom nadjemo, da bo ostal Državni svet .dosleden pri svoii odločitvi in bo pri sedanjem reševanju v isti zadevi enako rešil pritožbo tov. Dimitrijeviča. — Po tej razsodbi ima yse jugoslovansko učiteljstvo pravico iztirjati od države še razliko od prejete plače za mesece september, oktober in november leta 1919 in plače. ki bi niu po službenih letih pripadala za te mesece na podlagi novega zakona o plačah. Z razsojenim, zgoraj navedenim slučajem ie led prebit! — Solidarnost glede imenovanja okr. šol. nadzornikov. Beogradska ,,Narodna Prosveta" prinaša izjavo ljubljanskega poverjeništva UJU v zadevi okrajnih šol. uadzornikov in dostavlja: ,,Mi pozdravljamo ovu borbu slovenačkih drugova proti klerikalnog mraka koji obaviia Sloveniiu. izveštavajuči ih. da če u toi borbi imati dalje našu putiu solidarnost i potporu." . .. i — UJU Poverjeništvo Ljubljana je ponovno brzojavnim potom opozorilo merodaijne kroge (ministre Pribičeviča, dr. Kukovca, Udruženie y Beogradu itd.) glede zahtev slov. učiteljstva z ozirom na pragmatiko. drag. doklade itd. — Prejeli smo ta brzojavn} odgovor: Pragmatika odgodena, sedaj le draginjski dodatki. — Narodna Prosveta piše: Povodom vestl mištemih od strane vlade Dreko beogradskih listova. da če se materialno stanje činovništva u najkračem roku poboMšati, ustanju smo naše čitavce obavestiti u sledečem: U vladi je načelno rešen'O pitanie o»materiialnom DotioHšaniu činovničkog položaja i odlučeno. da se traži ovlaščenje od parlamenta. da vlada to može sorovesti putem uredbe. Donošenjn same uredbe mora prethoditi nalaženie finansiisikih izvoza za pokriče ovog izdatka, a kad se to okonča, usvojiče se uredba prema več spremiilenom i fanije objavljenom projektu, koji je naročita komisija izradila. U tu uredbu uci če učiteIji u kategoriju državnih činovnika sa svršenom stručnom školom. koia se ravna cimnaziiskoi maturi Ministar urosvete sr. Pribičevič izjavio je: da ie briga učiteljska povodom ovoga — njegova briga. — Povišanje draginjskih doklad drž. uradnikom: Iz Beograda poročajo 20 septembra. Na sobptni konferenci finančnega ministra z ministrom za konstituanto, kateri so prisostvovali uradniki ministrstva za socialno politiko, ki so v stalni zvezi z uradniškimi poverjeniki. ie bil izdelan definrtiven načrt o povišanju prejemkov državnh nastavljencev. Ministrskemu svetu bo v četrtek predložen alternativen nredloc izdelan no dveh raznih sistemih, vendar z enakim efektom. Celokupni prejemki za državne nastavljence se zvišaiio za 10 odstotkov (pri samclh v višjih razredih) do 90 odstotkov (v nižjih razredih z mnogimi otroci). Pri činovnikih z dinarsko plačo se povečatjo dnevnice za približno 15 odstotkov. Drugi predlog je izdelan po sistemu dnevnic Dosedanje draginjske doklade odpadejo in se uvedejo dnevnice za samske državne nastavljence do VI. čin. razreda po 60 K, do IV. po 72 K. do II. po 100 K na dan. Poleg tega se uvede posebna rodbinska dnevnica, in sicer za ženo in vsakega otroka po 12 K. Draginjske doklade uradnika v IX. razredu z ženo in 3 otroci bi torej znašale 60 + 48 K, t. j. 3240 K na mesec. Dodatki. ki jih zahteva ta predlog znašaiio nad 200 milijonov dinarjev. Finančni minister predlaga v pokritje uvedbo novih davkov na avtomobHe, kočije, klavirje ter povišanje trošarine na sladkor in takse na protokoliranje firm. Od finančnega ministra odobreno povišanje draginjskih doklad bo brez dvoma dobilo večino v ministrskem svetu.. — Druga vesr o povišanju drag. doklad. Iz Beograda poročajo 18. sept.: Na seji ministrskega sveta je končnoveljavno odločeno. da se vsem uradnikom in nameščencem v državi plača dodatek k draginjski dokladi dotlej, dokler ne bi stopil v veljavo novi zakon glede uradniških plač. Do tedaj se bodo izplačevali v razmerju z višino plače dnevno naslednji dodatki: pri plači do 1999 kron 25 dinarjev na dan; pri plači od 2000 do 2999 kron 28 dinarjev na dan; pri plači od 3000 do 3999 kron 32 dinarjev na dan; pri plači cd 4000 do 4999 kron 36 dinarjev na dan; pri plači od 5000 do 5999 kron 41 dinanev na dan; pri plači od 6000 do 6999 kron 43 dinarjev na dan; pri plači od 7000 do 7999 kron 45 dinarjev na dan. — Ministri Kukovec, Markovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali odlok ter formulirali vsoto. ki bo prišla vpoštev v proračunu tega leta. Ta vsota bo znašala približno 500 mili)onov dinarjev. Dčiteliske dnevnice. »Narodtia Pnosveta" z drie 18. t. m. prinaša pod tem naslovom: Ministar prosvete pred polazak za Sarajevo naredio je da se neprestano održava veza sa odborom ki lc odredien da izradi uredbu v činovničikim dnevnicama, da se učitelji u pogledu dnevnica ne izdvajaju od ostalih činovnika. Povodom toga odmah je i pismeno dostavljeno tome odboru: da učitelji sa platom od 5000 dinara imak> istu dnevnicu koju i viši činovnici, a ostali stalni učitelji dnevnicu nižih ukaznih činovnka; učitelji bez potrebnih kvalifikacija imaju dnevnicu neukaznih činovnika. — Vrstovškovi nadzornlki. ...lutro" nriobčuie iz Beograda sledečo brzioiavko: Beograd, 18. septembra. (Izvirno noročilo.) Semkai ie prispel ljubljanski poverjenik za prosveto dr. Verstovšek, da pojasni svojemu miriistru postopanje pri imenovanju šolskih nadzornikov. Ker je bil minister prosvete tik pred odliodom v Sarajevo miočno zaposlen, je trajal razgovor le nekaj minut. Minister ie poverjeniku Verstovšku izjavil. da so njegova samolastna imenovanja šolskih nadzornikov neveljavna. ter mu je naročil. da najdalje do srede vpošhje terna predloge višjega šolskega sveta. na kar bo minister imenovaTija izvršil. ' — Ob prlllki koncerta Uubljanskega učiteljstva v Beogradu je policijska oblast kaznovala z globo pripravljalni odbor, ker ni bil koncert pravočasno prijavljen oblasti. Sedaj javlja ,,Narodna Prosveta". da ie od oblasti kazen anulirana ter je vendar v tem sluoaju zmagala pamet nad sv. Birokracijem. — lavnožensko učiteliišče v Mariboru je končno izvojevano vkljub vsem Verstovškovim naporom. Na ukaz ministra Pribičeviča ie moral Verstovšek izdati potrebne odredbe za takojšnio otvoritev ženskega učiteljišča. Žensko učiteljišče bo za enkrat priklopijeno moškemu. V prvi letnik bo sprejetih 40 gojenk. — Prosvetni cdsek \r Novem Sadxi ie ukinjen. Vse njegove funkcije ter uradništvo, ki je bilo doslej zaposleno pri tem odseku, preide k ministrstvu za prosveto v Beograd. Skrajni čas bi bil, da bi temu ukrepu sledili i drugi po ostalih krajinah. Mislimo v prvi vrsti na naše ljubljansko poverjeništvo za uk in bogočastje. Kar je mogoče v Novem Sadu. bi bilo mogoče tudi v Ljubljan'' treba je le krepke metle! — Liubljanske obrtne nadaljevalne šole so bile predmet iaterpelacije v ljubljanskem občinskem svetu dne 14. t. m. Občinski svetnik Mihevc je grajal, ker nima obrtni naraščati že 6 let šole in zahteval. naj se te šole čimpreje zopet odpro. Dr. Triller je povedal. da se bodo odprle obrtne nadaljevalne šole 3. oktobra, če bo mogoče dobiti 50.000 K od denarnih zavodov, obrtnih zadrug in od obrtne zbornice. Garancije pa mestna občina ne iiiare prevzeti. — PrejeH smo sledeči dopis: Bliza se šolsko leto in že se pojavljaio prvi dijaki po ljubljanskih ulicah. V zadregi in stiski so. ker jim pri splošni stanovanjski krizi ni mogoče, da si najdejo stanovanjc. V najtežjem položaju pa so naši dijaki iz Primorske. ker večinoma ne poznajo no mesta in nimajo v nje:i; nikakih zvez. In za te ubofe diiake prosimo naikLonfenosri pri ljubljanskih gospodarjih in gospotli' njah. Ne samo iz človeških czirov. ke; so oni iz dežele, ki je za 5asa vojne naiveč trpela in ki sedaj naravncst ječi v trpljenju, temveč tudi iz narodnih oziro^. Primorci nimajo slovenskih šol in naša mladina mora pohajati v italiianske šolc, ki rrr« sanro da so slabše ko naše. temveč ki so za naše diiake naravnost škodliive. Ker so te boine šole. loi imato ^lavni narrven DrooaPirati za Italifo iri ubiti v mladih srcih našili diiaikov vsak čut za lastno domovino. Resnioa je sicer. da ie večina njih tako zdrava, d? bi nrestala tudi italiiansko šolo brsz. večje škode, toda mi smo tako mali, da ne smemo žrtvovati niti enega. Uvaževati pa je treba še eno. Italija ie na pragu ¦¦evoluciie in po Trstu se dnevno preliva kri. Slab oče ie. kdor bi brez ozira na redne poulične boje pošiljal svoje otroke v tako mesto. AnelirarrK) na Vaše srce ljubljanske gospodinje in gospodarji, da pokažete ubogim dijakom vso gostoljubnost, ki je časih med Slovani tako slovela. Bil bi naroden škandal. da ne bi Ljubljana. srce Slovenije, poznala svojih najbednejših. ki jih že dve leti bije italijanski bič. — Občnl zbor slov. profesorskega društva. ,,Domovina" z dne 15. t. m. piše: Občni zbor slov. profesorskega društva, kj se je vršil v ponedeljek 13. t. m., se je izrekel za centralno organizacijo vseh profesorjev v naši državi in je odklonil predlog za savez posameznih društev. Občni zbor je bil precej buren in se je povedalo nekaj bridkih resnic na naslov višjega šolskega sveta. Zanimiva ie bila posebno točka o recenzentih, ki kaže, kakšne kapacitete presojajo naše šolske knjige. Višji šolski nadzornik Poljanec je ogorčen zapustil zborovanje." — Gospodinjski tečaj na liceju v Ljubljanl. S 1. oktobrom 1920 Se otvori na liceju gospodinjski tečaj, ako se zglasi zadostno število gojenk. Tečaj traja 10 mesecev. Oojeiike naj sc zglasiio do 24. t. m. v pisarni ravnateljstva, kjer dobe nataučna pojasnila. — Na naslov višjega šolskega sveta. Iz krogov vpokojenih učiteljev smo prejeli: Dovolimo si vprašanje, zaka.i se nam vpokojenim učiteljem ne izplačajo ooko.ininski prejemki tudi že prvega, ampak šele drugega vsakega meseca? To <je imelo smisel za časa stare Avstrije, ko so še davkarije izplačevale prejcmke aktivnim nameščencem in vpokojencem, da niso bile prvega z izplačevanjem preobložene. Sedaj pa, ko nakaže knjigovodstvo ctežo<ne vlade vse preiemke že nekai dni pred prvim. nima to nobenega smisla ter ni druzega kot od našiii oblasti prevzeti staroavstrijski birokratizem, kateri bi pač moral v naši demokratski Jugoslaviji vendar enkrat izginiti. Upamo. da bodo te vrste nekoliko prv »ooKlei k*«] nadalje s poviškom draginjskih doklad? Listi so prinesli poročiLo, da ;e mini^ter za prosveto podpisal ukaz za izenačenje prejemkov aktivnega in vpok. učiteljstva z onim državnih uradnikov. a sedaj h pa vse tiho. Pusti se nas dalje stradati. — Zaloga šolskih knjig in učil v Ljublianj ima na razpolago vse šolske kn}ige, vsa učila in vse tiskovine, ki jih je svoječasno založila dunajska šolska zaloga, eziroma firma Fr. Tempskv na Dunaju. Pripravljena je tudi oskrbeti vse druge tuzemske in inozemske šalske knjiee. Sezpainck m cenovtiik šoskih knile. učil in tiskovin izide v kratkem. — Preuredba šolskih okollšev II. in IV. mestne deške Ijudske šole v Uubljani. Ker ie most, ki veže Opekarsko cesto s Prulami, dograjen in izročen javnemu prometu. odredil je mestni šolski svet, da se s šoiskim letom 1920/21 preuredita okoliša II. in IV. mestne deške liudske šole in sicer tako-le: Učenci, k\ stanujejo v Rožni ulici, Sv. Florijana ulici. Ulici na Grad, Osojni poti, Grajski planoti in na ozeml}u severozapadno od teh ulic. v kolifcor je to ozemlje pripadalo doslej IV. mestni deški ljudski šoli, bodo odslei pripadali II. mestni deški ljudski šoll. Učenci, ki stamjjejo na Cesti v mestni log, Pred konjušnico. v Konjušni ulici, Razpotni ulici. Trnovskem pristanu in pa na ozemI}u, ležečem jugovzhodno od teh ulic. ki }e doslej pripadalo II. mestni deški liudski šoll, se všolajo z letošnjim letom 1920/21 na IV. mestno deško ljudsko šolo. — Šola za poučevanje ljudstva o higi]enl. Iz Novega Sada poročajo, da bo zdravstveni odsek za Bačko. Baranjo in Banat začetkom oktobra otvoril brezplačno šolo za zdravstveno proučevanje, v kateri bodo sistematsko predavali zdravniki o vseh vejah higijene. Predavanja bodo izpopolnjena s slikami, raznimi preparati in z vzgledi na bolnikih. — Ali bi ne bilo nad vse koristno. da bi pri nas zdravstvenj odsek tudi otvoril slično šolo, kjer bi zdravniki poučevali narod in mu dajali nasvete glede hlgitene. Posebno bi bilo pa potrebno, da bi odsek priredil po deželi, posebno y industrijskih krajih predavanja o higijeni. — Razpisano je mesto strokovne učiteljice I. skupine na I. dekliški meščanskj šoli v Mariboru. Prošnje ie vložiti do dne 6. oktobra 1920. — Pod roko so oddali nadučiteljsko mesto v Sori. Ali so morda mislili pri višjem šolskem svetu. da ne bode prosilcev ali ie zopet kako korito? Zahtevamo pojasnila. — Radovednež. — Himen. V soboto dne 11. t. m. se je poročil tovariš Aleksander Alt z gospodično Adelo Šmidovo, nadučiteljico v Studencih pri Mariboru. Bilo srečno! — Umrla je dne 14. t. m. v Ljubljarn Salska ravnateliica v ook. ?. Mariia Cuntara. »'odi ji prijazen ¦pomin! — Za Jugoslovansko Matico. Tovari§ Davorin Lesjak, učitelj v Rušah, nam je poslal 80 K. katere je daroval šolski nadz-ornik Lichtenwalner Jugoslovanski Matici povodom Lesjakove poroke, Denar smo izročili J. M. v Pražakovi ulici.