Jubilej slovenskega šolstva v Trstu. Trst, 15. decembra 1913. Z veliko žrtvijo si vzdržuje slovenski narod svoje narodno obmejno šolstvo. Nemški naval nam na severu vedno bolj krha našo narodno obmejno črto; pač pa  * To dela »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Poslužujmo se domačega zavoda! Uredn. so uspehi na jugu tem radostnejši, in naše narodno šolstvo tu tako napreduje, da ga komaj in komaj dohajajo doneski slovenskega naroda, ki se doprirtašajo na žrtvenik Ciril-Metodovi Družbi. S skromnimi nadami je Družba sv. Cirila in Metoda pred 25. leti započela in otvorila v sredini »italijanskega« Trsta svojo prvo slovensko šolo. Vsivprek so tajili tedaj potrebo te šole; danes jih imamo že štiri in če bi jih imeli šest, bi bile prenapolnjene; ako pa vsi »zavednejši« Slovenci vzamejo syoje otroke iz državnih nemških šol, tedaj bi nam jih bilo potreba vsaj os|m. In zakaj napredujemo? Bodimo odkriti in priznajmo: Zato, ker je šola v rokah naroda; v onem momentu, ko jo izgubi narod, bo nastopila narodna otrpnelost vsaj pri Sv. Jakobu, ker najsi jo dobi v roke magistrat, bodo skrbeli za to Italijani; najsi jo dobi v roke država, fcodo za to skrbeli Nemci z Italijani, da zatro narodni živelj slovenski pri korenini, pri ntladini. Slovenska šola postane urad in nič več, narodno obmejno učiteljstvo pa le — narodniki! V nedeljo, 14. t. m., je družbino učiteljstvo na slovesen način praznovalo 251etni jubilej slovenskega (Družbinega) šolstva v Trstu. V okrašeni telovadnici narodnega hrama — družbinih šol — pri Sv. Jakobu je priredilo na novem odru spevoigro »Blagovestnikoma«. Spevoigro je v ta namen spesnila ga. Mila Prunkova-Utva in uglasbil jo je družbin učitelj, tovariš Emil Adamič. Deklamator pojasni občinstvu pomen narodnega praznika. Zastopniki slovanskih narodov so zbrani v narodnih nošah krog Cirila in Metoda, ki sta prišla med slovanske narode, da prisostvujeta njih proslavi. Blagovestnika v primernih besedah pozdravita slovanske narode, a deklamator jima pojasni, da so to le Slovani, »katere pod zaščito svojo vzel ponosni je dvoglavi orel«. Poljski plemič stopi pred Cirila in Metoda in pripoveduje žalostno zgodovino svojega naroda: »Poljana širna je s krvjo oblita, prokletstvo. Kajna polni vzduh; edinstva ni — zaman junakov za slogo je potekla kri!« — Poljaki zapojo venec svojih narodnih pesmi. Čeh stopi kot Sokol nato v ospredje. svojem narodu; pridružuje se mu Čehinja, ki opisuje lepoto in bogastvo češke zemlje: »Ni le »Sokol« Čeh i slavec, ki s pesmijo obleta svet.« Cehi in Cehinje zapojo venec čeških narodnih pesmi... Hrvat nastopi: »Vesela ni, ko Cehov pesem naša« — vsa žalostna je in krvava. otožna ti postane blaga duša in s togo v srcu jo posluša... od davnih dob in vse do dni današnjih, sovrag se z nami poigrava; svetinje, ki jih narod zvesto čuje, s krutim srcem on jih uničuje« ... »a nam junaška dela slavnih dedov umrla niso še v spominu, za doto svojo v oporoki zapušča iih še oče sinu...« Hrvatica: »O čuj, kaj guslar pripoveda: o domovini poteptani, povest o kraljeviču Marku, kje so junaci pokopani...« Začuje se glas tamburic, ki prihaja vedno bliže. Hrvati zapojo venec svojih pesmi, ču]e se pesem »o lepi domovini«, tožne glase guslarja, ki poje solo, pesem o junaku Janku in o Hrvatski, ki ni in ne bo propadla. Slovenec in Slovenka nastopita. Kot poslednja opišeta tudi ona domovino in skromni del njene zgodovine. A kar ni mogla razodeti beseda, to je oznanila milina slovenske narodne pesmi. Ciril in Metod govorita bodrilne besede slovanskim narodom; deklamator se jima zahvali za poset v tem slovesnem trenutku. Zastor pade! Predenj stopi nov deklamator, ki deklamira Simon Oregorčičevo pesem »Blagovestnikoma«. V sredi se zastor zopet odpre in prikaže se živa slika: Ciril in Metod stojita na vzvišenem prostoru in blagoslavljata slovanske narode, ki kleče pred njima v narodnih nošah, v rokah noseč grbe avstr. slovanskih kronovin in narodnih zastav. Ob deseti uri dopoldne je otvorila slovesnost Slovenka v kranjski narodni noši, deklamujoča prolog, ki ga je zložil v ta namen tov. E. Gangl. Nato je imel slavnostni govor prvomestnik Ciril Metodove družbe, g. A. Senekovič. In nato je bila proizvajana spevoigra pod vodstvom družbinega učitelja tov. K. Mahkote. SpremIjevanje je bilo v rokah orkestra, ki je sestajal iz družbinih učiteljev in učiteljic; igro so pa proizvajale učenke in učenci dekliške in deške šole pri Sv. Jakobu. Prostovoljni doneski so namenjeni za šolski oder, ki se lahko meri z večjimi diletantskimi odri. Spevoigra se ponovi v soboto v »Narodnem domu« in pozneje pri Sv. Jakobu za širše občinstvo v narodne namene.