Poštnina plačama v gotovini LETNIK X., ŠTEV. 48 Ljubl jana, 23. novembra 1951 IZVOD H din OB ZAKLJUČKU SEMINARJA O SODOBNIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Posvetimo se i>o 1 j skrbni gospodarski izobrazbi Pretekli teden je dom »Toneta Cu- I darjenju s celotnim družbenim proiz-farja« v Dvorski vasi na Gorenjskem vodom v naših danih gospodarskih pri-sprejel v svoje res gostoljubno in pri- likah in z našim določenim gospodar-jetno zatočišče okrog 40 »nenavadnih« I skim programom. Seveda te dve stvari Od vas upravičeno pričakujemo, da boste članom na svojem področju podrobno razložili vsa tista gospodarska vprašanja, o katerih ste razpravljali! — Slika nam prikazuje odbornike sindikalnih organizacij, ki so se udeležili seminarja o sodobnih gospodarskih vprašanjih v Dvorski vasi. Knko sodelujemo v pripravah za občne zbore Osvobodilne fronte gostov. Nenavadnih gostov smo dejali! Seveda, saj so v domu vajeni, da se tja prihajajo ljudje odpočit in razvedrit, tokrat pa so prispeli v dom sindikalni odborniki iz vseh predelov Slovenije, razpravljat o sodobnih gospodarskih vprašanjih, ali kakor to včasih bolj »učeno« povemo — v Dvorski vasi smo imeli enotedenski seminar. Ali ste, naši dragi bralci, danes pripravljeni, da malo pokramljamo tudi o tem seminarju? Morda bo tudi vam ta ali ona stvar, ki jo bomo v razgovoru o seminarju povedali, kdaj prišla prav. Začnimo pogovor prav od začetka. Ko so pričeli predčasno naši delavski sveti upravljati gospodarska podjetja, smo vsi skupaj od srca zaželeli, da bi čimprej postali res dobri in vestni gospodarji, ki bodo po svojih najboljših močeh skrbeli za ploden razcvet našega Gospodarstva. Vsi pa smo takoj dobro vedeli, da se naše najboljše želje ne bodo uresničile kar čez noč, saj se je že ob prvih razgovorih v delavskih svetih pred nami razgrnila obilica gospodarskih opravkov, ki so zahtevali preudarnih odločitev, spretnih gospodarjev. Poleg tega pa smo že ob prvih korakih delavskih svetov spoznali, da nam pri gospodarsko pomembnih odločitvah dela nemale preglavice mnogokdaj preskromno gospodarsko obzorje, preskromna gospodarska razgledanost. Zato je povsem razumljivo, da smo se člani in odborniki sindikatov pričeli resneje kot do tedaj ukvarjati s proučevanjem gospodarstva kot družbene vede s posebnim ozirom na sodobne gospodarske prilike. Lastni gospodarski izobrazbi smo se torej posvetili Pričeti smo morali pa kar pri sindikalnih vodstvih, torej pri odbornikih Temeljitejše in bolj smotrno vzgojeni odborniki šele lahko res v polni meri pomagajo drugim članom organizacije. Seveda, je gospodarska samo-vzgoja odbornikov velikega pomena med drugim tudi zato. ker so poklicani, da že sedaj posredujejo svoja gospodarska znanja in izkušnje članom delavskih svetov in upravnih odborov ter članstvu naše organizacije, kakor tudi drugim delavcem in uslužbencem v gospodarskih podjetjih in ustanovah In naš seminar, o katerem je govora pravzaprav pomeni na nek način prispevek k gospodarski izobrazbi odbornikov sindikalnih vodstev. Slušatelje za seminar je izbral Republiški svet potom javnega razpisa, ki je bil zlasti naslovljen na nekdanje gojence sindikalnih šol. Na javni razpis se je prijavilo v seminar nekaj nad 100 odbornikov iz raznih krajev in precejšnje število sindikalnih odbornikov. ki so že polno zaposleni, z delom f republiških vodstvih. Za te druge je Republiški svet pripravil poseben seminar kar v Ljubljani, izmed prijav-Ijencen iz drugih krajev pa jih je izbral samo določeno število. Ta izbor pa je nujen zato. ker je število prijavljenih daleč presegalo tisto število Gostov, ki jim dom v Dvorski vasi lahko nudi gostoljubje. Tako je prišlo torej do tega seminarja Nas pa. sedaj le bolj zanima, o katerih gospodarskih vprašanjih so razpravljali. Zato si prav na kratko Povzemimo to vsebinsko stran šemi-narja Na seminarju so se pogovarjali Predvsem o dveh stvareh, in sicer: o Gospodarjenju v podjetju in o gospo- ni mogoče razdvajati, saj je v sodobnem družbenem gospodarstvu neke dežele sploh nemogoče razpravljati ločeno od obravnave gospodarjenja v posameznem podjetju in obratno, zato sta se tudi ti dve stvari na seminarju neprestano prepletali. Kot izhodišče za razprave o gospodarjenju v podjetju, ki je pri nas samostojna družbena gospodarska enota, so vzeli udeleženci seminarja nekoliko bližjo razčlenitev naravnih ekonomskih značilnosti družbene proizvodnje (glej Marx: »H kritiki politične ekonomije«) in povzetek nekaterih Marvovih razmišljanj o gospodarskih obrisih družbe, ki bo neposredno nasledila kapitalistično gospodarstvo (glej Marx: »Kapital« stran 43 v založbi »Kulture« iz leta 1947). V obravnavi in razčlenitvi samega pojma »družbena proizvodnja« in njenih notranjih pri-rodnih zakonitosti so si udeleženci seminarja osvežili tista najpotrebnejša gospodarska znanja, brez katerih je vsaka resna in plodna gospodarska razprava sicer nemogoča. Zakaj, sama materialna proizvodnja je vendar začetek vsakega gospodarjenja. Marxova razmišljanja o gospodarskih obrisih družbe, ki bo neposredno nasledila kapitalistično gospodarstvo, pa so pred udeležence seminarja zelo živo postavila vrsto najbolj neposrednih gospodarskih Ali Vas zanima o katerih gospodarskih vprašanjih so razpravljali NASI SINDIKALNI ODBORNIKI NA SEMINARJU V DVORSKI VASI? vprašanj, ki jih mi danes uresničujemo v gospodarstvu. Če ta Marxova razmišljanja povemo nekoliko svobodneje, to je z našim današnjim jezikom, s čimer pa v ničemer ne spremenimo ekonomskega smisla stvari, potem tu srečamo zamisel delavskih svetov (gospodarsko združenje svobodnih ljudi), ki upravljajo splošno družbeno gospodarstvo (ki delajo pri družbenih sredstvih za proizvodnjo) po družbenem gospodarskem planu (svoje številne zasebne delovne sile zavestno trošijo kot del ene družbene delovne sile) Celoten družben proizvod je splošno družbena lastnina, s katero gospodarijo proizvajalci po družbenem planu Z enim določenim delom proizvoda obnavljajo in razširjujejo proizvajalci svojo proizvodnjo (to so naši investicijski in amortizacijski fondi) drugi del pa si razdele za zasebno potrošnjo (to so naši družbeni in plačilni fondi). Kako razdele proizvajalci svoj celokupni proizvod, je odvisno od stopnje razvoja njihovega gospodarstva, to se pravi, od proizvodnje razvitosti in od zrelosti proizvajalcev. Delež vsakega proizvajalca pri razdelitvi celokupnega družbenega proizvoda bo odvisen od tega, koliko je posamezni proizvajalec prispeval k proizvodnji celotnega družbenega proizvoda. Če ta prispevek merimo s proizvodno potrebnim delovnim časom, potem tudi družben plan v načelu določa razporeditev količine delovnega časa po posameznih proizvodnih panogah na temelju potreb in zmožnosti (določitev plačnega fonda proizvodni panogi in določitev minimalnega izkoriščanja kapacitet) ter v okviru tega tudi zasebni delež posameznega proizvajalca. Na tak način so se torej udeleženci seminarja lotili obširne tvarine. V razpravah so predvsem obravnavali gospodarski smisel znanstvene organizacije proizvodnje (družbeni plan, analiza delovnih mest), ekonomsko vrednotenje proizvodnje in smisel nagrajevanja delavcev po normaurah. To se torej pravi, da so obravnavali zasnovan j e proizvodnje (družbeno potrebna dejavnost, materialni in osebni pogoji, obseg, znanstvena organizacija gospodarskega podjetja itd.), ekonomske značilnosti delovnega procesa (vrednost proizvodov, delovna sila, višek dela, čas proizvodnje in podobno) in sistem realizacije proizvodnje (denar, svobodno tržišče, cene, odprava kart) in delež delavcev pri celotnem proizvodu (prejemki, realna vrednost). S tem smo posegli že v drugi del tvarine, ki so jo udeleženci seminarja obravnavali, in sicer gospodarjenje s s celotnim družbenim gospodarstvom. Tu gre predvsem za način razdelitve celotnega proizvoda in delitve narodnega dohodka, ter povezovanje samostojnih gospodarskih enot z našim narodnim gospodarstvom, kot družbeno celoto. Pri obravnavi te tvarine so udeleženci seminarja zelo obširno razglabljali o nesorazmerjih v našem gospodarstvu, ki so nastala v času povojne pospešene graditve naše proizvodne industrije in o gospodarskem uravnavanju teh nesorazmerij. Ker je tvarina, ki so jo na seminarju obdelovali, mnogo preobširna za naš današnji razgovor, naj bodo dovolj samo tile bežni zapiski. V bodoče pa se bomo o tem še kaj. pogovorili. Dejali smo torej, da je bil seminar v Dvorski vasi zgolj prispevek k vzgoji sindikalnih odbornikov. Zato pa sedaj upravičeno pričakujemo, da se bodo vsi udeleženci res potrudili članstvu na domačem področju razložiti tista gospodarska vprašanja, ki so jih na seminarju proučili. Mi vsem odbornikom želimo mnogo uspehov in drago nam bo, kadarkoli nam bodo tudi kaj napisali o svojem delu. ra Pri razpravah o bodočih občinah, o njihovem pomenu im obsegu menda le malokje posegajo tako daleč nazaj v zgodovino, kakor v Slov. Bistrici in njeni okolici. Dovolj vzrokov imajo za to. Prebivalci Slov. Bistrice občutijo, da je njihovo mesto zastarelo, živo jim je tudi še pred očmi nekdanja predvojna področna razdelitev. Pri razpravah večkrat omenjajo letnico 1114, ko je na kraju današnje Bistrice začelo nastajati večje naselje in tudi letnico 1313, ko je naselje že dobilo naziv mesta. Nekdaj go Habsburžani podpirali Slov. Bistrico v boju proti Ptuju, ki je bilo prav tako trgovsko središče. Vendar so daljni predniki današnjih Bistričanov imeli od tega bore malo koristi. Občinskih naprav v mestu ni nobeden »pokrovitelj« izboljševal. Kanalizacija je stara že stoletja. Potok Bistrica, ki teče skozi mesto, ima višjo lego od mesta samega, podtalna voda prodira prav vse povsod, tako da stanovanjske hiše nimajo kletnih prostorov, kamor bi prav tako našla pot podtalna voda. Tudi vodovod je v zelo slabem stanju. Cevi puščajo zdaj tu, zdaj tam, tako da jih komaj sproti mašijo, milijoni litrov vode pa stečejo po razpokah cevi brez koristi v zemljo. Do leta 1933 sta k občini Slov. Bistrica sodila še kraja Zafoš im Gornja Bistrica. Po tem letu pa se je Zgornja Bistrica ločila od mesta iz svojstvenih nagibov. Nekdanji kapitalisti, kot n. pr. Gruber, bivši lastnik Impola, je imel menda največ besede pri tem. da se je Zg. Bistrica preimenovala v samostojno občino. Zakaj? Na področju nove občine je stala njegova tovarna; tam je bila tudi A tem sova graščina. Meje nove občine so se kakor klin zagozdile v središče mesta V novi podeželski občini so plačevali veljaki manj davščin, kakor pa bi jih morali plačevati v mestu. Prav s tem namenom ie bila tudi ustanovljena nova podeželska občina: Mesto je imelo nosi e j seveda še manj dohodkov Zastarele občinske uprave so morale počakati holjših časov. Z novo upravno področno razdelitvijo, ko bi Slovenska Bistrica ne imela samo naziv mesta, marveč tudi pristojnost mesta pričakujejo Bistričani, da bodo lahko marsikaj storili za razcvet mesta in okolice. V Bistrici že od lani razpravljajo, da bi se Zgornja Bistrica priključila mestu. Še bolj pa se je ta težnja razživela ob sedanji vse splošni razpravi o Na področju moščanske četrti v Ljubljani je 21 osnovnih frontnih organizacij. Ker je to močna industrijska četrt Ljubljane, si poglejmo, kako člani sindikata sodelujejo v frontnih organizacijah, posebno sedaj v pripravah za občne zbore OF. V omenjenih osnovnih frontnih organizacijah je v odborih nad 140 članov sindikata iz raznih tovarn kot »Saturnus«, Kemična tovarna, Tovarna kleja, »Pletenina«, »Kolinska« itd Večji del teh so tudi odborniki v domačih sindikalnih podružnicah. Na občni zbor so se najbolj pripravili v Zeleni jami. V odboru osnovne frontne Tovariša Miha Pirnat, predsednik KO železničarjev iz Ljubljane, in Jernej Broljh, predsednik mestnega sveta iz Maribora, živahno razpravl jata o neka. terih vprašanjih, ki so jih načeli na seminarju, tudi med počitkom bodočih občinah Prvi predlog, da se k mestu priključi Zgornja Bistrica so se pridružili še predlogi za to, da bi nova občina zajela tudi KLO Šentovec, Lož žlico in del Žabljaka. S tem bi bila odstranjena razdrobljenost gospodarsko in upravno zaokrožene celote, ki so jo drobile meje sedanjih ljudskih odborov, odstranjena ' pa bi bila tudi meja Zgornje Bistrice, ki se še kakor klin zadira v središče mesta. Bistrica bi bila gospo dansko in kulturno središče za vso bližnjo okolico. Gospodarsko že zaradi tega. ker je na njenem področju kar precej razvita industrija, saj je tu »Industrija metalnih polizdelkov Impol«, tovarna gumbov itd. S prispevki industrijskih obratov bi lahko prebivalci izboljšali ob- organizacije je 10 članov sindikata. Predsednik Vekoslav Bregant, strokovni kovinski delavec v »Saturnusu« vodi vse organizacijsko in politično delo te frontne organizacije, seveda ob dobri pomoči ostalih odbornikov. Nove organizacijske ukrepe v delu Fronte je prav dobro razumel in je takoj po sklepu o razmejitvi terenov sklical sestanek frontovcev, na katerem je obrazložil važnost in pomen združitve terenov. Z združitvijo terenov bo laže voditi vse politično in društveno življenje. Predlagal je, da bi se njihovemu terenu priključil poleg terenov Zgornje in Spodnje Zelene jame in Savske kolonije še teren Jarše, na katerem je bolj razgibano kulturno-prosvetno delo. Tako bi večji obseg terena omogočil izboljšanje pogojev za politično delo, olajšali bi stike z raznimi društvi in s tem bi se tudi ljudje bolj posvetili in zaživeli v društvenem življenju. Ko so združili terene, so pričeli pripravljati občni zbor. Na posebnem sestanku so se pogovorili, kako naj poteka občni zbor, pregledali gospodarske in politične prilike na terenu, pretresali so kandidate za bodoči odbor, od katerih bodo najboljše predlagali v nov odbor. Tako torej tudi člani sindikatov s svojimi izkušnjami iz svoje strokovne organizacije in s svojo politično razgledanostjo usmerjajo delo Fronte. Zato so, kot vse kaže, na terenu Zelena jama dobro pripravljeni na letošnji občni zbor. Kako pa pri vas? Ali vsak izmed vas že pomaga pri pripravah na občni zbor OF? E. K. SINDIKALNE PODRUŽNICE SE PRIPRAVLJAJO ZA PROSLAVO 29. NOVEMBRA Skupno s sindikalnimi podružnicami bodo frontne organizacije v Mostah priredile več proslav za počastitev Dneva republike. Tiste sindikalne podružnice, ki imajo močnejše kulturno-umelniške skupine, bodo pomagale drugim sindikalnim podružnieam. Tako bo pevski zbor tovarne »Pletenine« priredil proslavo v tovarni »Zmaj«. Skupne proslave bodo imele tudi sindikalne podružnice in terenske organizacije. Tako n. pr ho terenski odbor Poljane priredil proslavo skupno s sindikalno podružnico Mestne klavnice. činske naprave v mestu, precej koristi pa bi imelo tudi podeželje. Bilo bi manj upravnih stroškov, zboljšal bi se sestav organov ljudske oblasti, uspešneje bi lahko reševali zdravstvena, prosvetna in druga vprašanja okolice. Razlogov za združitev je torej precej in vsi so tehtne vrednosti. Večina prebivalcev sedanjih krajevnih odborov pred vsem prebivalci Črešnjevca, delavci v tovarnah Pacelo so za združitev, ker vedo, da je v skupnosti moč in se bodo le tako izkopali iz zaostalosti. Toda ob razpravljanju ne manjka ugovorov, ki pa se prej ko slej pokažejo kot ostanki lokal-patriotizma in špekulacije. (Nadaljevanje na 4. strani) * IV ( \ /»imozNO)f />* . *A / Rta / * # \ v ŠENTOVEC / 1 ”^eA'KLO I\‘t Sentolec / IZG.BliTRICA / Z ic "stric« Auioovfs VA "V.MLOl J KLO / \ ^SLOVdBlSTRICA f Vz.IOŽN,CV^—' X * \ • CIGONCAe V V ------------------—-, PREDLOG \ KLO ^ ŽABLJEK ■ IMPOL \ 1 TOVARNA OLJA \ § TOVARNA STEKUZDELHOlt. Z* I 1 j A/ V SLOVENSKI BISTRICI SNUJEJO NOVO OBČINO Napravimo sl močno gospodarsko In huTurno srcdtSčc ^šmpalcmlvc doma iu po mJu PRISPEVEK K RAZPRAVAM O GOSPODARJENJU PO NOVEM FINANČNEM SISTEMU >terie uvedla tamottoien gotoodariki račun in ko ektivni akord V tovarni metalnih polizdelkov »Impol« v Slovenski Bistrici so pred časom uvedli nekaj gospodarskih ukrepov, ki po svojem gospodarskem pomenu zaslužijo,.da jim posvetimo v naših razpravah precej pozornosti. Zakaj torej gre? Predvsem nas zanimata dve stvari In sicer: posamezni obrati v tem podjetju poslujejo po samostojnem gospodarskem računu, torej obrat »prodaja« svoje pridelke obratu, oziroma podjetju in delavce nagrajujejo s pomočjo obračunavanja po »kolektivni normi«. kakovost proizvodov ln sl prizadevajo tudi izpolniti plan po asortimentu, kar se bo »Impolu« letos prvič posrečilo. DELAVCE NAGRAJUJEJO PO SKUPINSKEM AKORDU VSAK OBRAT POSLUJE PO LASTNEM GOSPODARSKEM RAČUNU Najprej se pogovorimo o gospodarskem računu posameznih obratov. Delavski svet in tehnično vodstvo v »Impolu« sta proučevala naslednje probleme, kako bi namreč v podjetju okrepili delovno disciplino, dosegli, da bi plan izpolnjevali po asortimentu, znižali količino odpadkov, dvignili storilnost dela in podobno. Kakšen problem je stal pred njimi. Normative materiala, delovne sile in drugo so imeli sicer postavljene, vendar so se v tem ali onem obratu često izmaličile. V obratih je nastajalo vse preveč režijskih ur Polizdelki, ki jih je prevzel obrat od obrata pa so bili kakovostno često neupo- rabni in jih je naslednji ohrat moral izločiti kot nepredviden izmeček. Obrat. je. na primer, prevzel od nekega obrata polizdelke, ki jih ni najpogosteje pri prevzemu stehtal ali meril, niti kakovostno precenil Tako so pričele nastajati občutne razlike. Mnogokrat je obrat prevzel manjše količine, kot je bil zadolžen po prevzemu in često tudi »škart«. Seveda je tak obrat izdelal tudi manj proizvodov. kakor pa bi jih moral po normativu. Zaradi tega so dostikrat nastale ne- V neposredni zvezi s tem ukrepom v »Impolu« uvajajo tudi skupinski akord. Kot pravijo, jim posamične delovne norme že precej časa niso ustrezale. Sedaj pa je zahteva po skupinski normi še večja. Splošni pojav doslej je bil, da delavci niso pazili dovolj na kakovost proizvodov, temveč so stremeli samo za dosego količine — več proizvodov. Prejemki delavcev so bili odvisni od količine proizvodov, ne glede na to ali je po tehnološkem proizvodnem procesu njim sledeč obrat lahko prejel in uporabil njihove proizvode ali ne Mnogo kdaj so se plačevali delavci za proizvod, ki ga v skladišče sploh ni bilo, ker je šel v »škart«. Tako so se dvignili proizvodni stroški. V obratih so imeli zaposlenih precejšnje število obratnih pisarjev (poenterjev), kontrolorjev, v pisarnah pa mezdnih pisark. Čeprav je bil kader kontrolorjev in pisarjev v obratih precejšen, ti zaradi obsežnosti in zamotanosti poslov niso mogli obvladati svoje naloge, zaradi česar niso izostale napake. Obrati »o prevzemali polproizvode slabe kvalitete in izmeček je naraščal. Nekateri zavedni delavci pa so pisarjem prijavili celo večje količine proizvodov, kot so jih dejansko napravili. V podjetju so proučili tehnološki proces, in točno določili število deloVnlh mest in operacij oziroma število delavcev, ki so nujno potrebni za nemoten potek proizvodnje na določenem delovnem mestu. Tako so postavili normativ delovne sile. V Impolu so torej že lani opravili del naloge za sestav- določajo urno plačo delavca. Do akordne po Stavke so prišli tako, da so za vsako operacijo in delovno mesto izračunali normirano plačo za eno strojno uro. Pri tem so nujno morali upoštevati tehnične norme. Strojno uro so pomnožili z normiranim časom, ki je potreben za izdelavo ene tone materiala krat odpadni faktor, to je upoštevali so normirani odpadek. Tako dobljeni akordni znesek za vsako operacijo so sešteli in dobili skupni akordni znesek za Izdelavo tone gotovega materiala. Pisarke v obratih vsak dan vpisujejo prispelo količino gobovega blaga v skladišče, vpisujejo ga po dimenzijah in trdoti. Ob zaključku meseca količino proizvodov pomnožijo z akordnim zneskom in dobijo skup ni zaslužek cele skupine. Za natančno določevanje plač je potem še več obračunskih operacij. Važno je, da upoštevajo koliko ur je delal posamezni delavec v posameznih akordnih skupinah in da se upošteva tudi razlika v plačah po strokovnosti. KAKŠNIH KORISTI SO PRINESLI Tl UKREPI Manje pravilnika o plačah, oziroma določitev delovnih mest. V kolikor če kje niso bile Pišemo vam O GOSPODARSKEM RAČUNU POSAMEZNIH OBRATOV. O KOLEKTIVNEM AKORDU IN O GOSPODARSKEM POMENU TEH UKREPOV V TOVARNI »IMPOL« skladnosti med podatki proizvodnje ln po datkl. ki jih je imelo knjigovodstvo ali biro evidence. Dolgo so morali iskati napake, če so jih sploh ugotovili. Prav tako ie bilo obilo težav pri izpolnjevanju plana tx> asortimentu. Nedokončani proizvodi so se v obratih kopičili, prostori so bili z njimi Prenapolnjeni Prevladovala je samo težnja, da izpolnijo plan po količini in to predvsem ob polletju ali zaključku leta. Seveda so pri tem zanemarjali izpolnjevanje plana po asortimentu Tem slabostim fin pripisovali tudi to, da podjetje ni izpolnjevalo pogodb in je plačevalo precejšnje zneske zaradi arbitražnih postopkov. Da bi odstranili te slabosti, so torej v »Impolu« sklenil] organizirati notranje poslovanje v tovarni po gospodarskem računu za vsak obrat posebej, To se pravi, da dobi vsak obrat določene zadolžitve, ki jih mora izpolniti po vrednosti in količini. Od lanskega avgusta do januarja letos so temeljito tehnično proučili proizvodni proces in izračunali normative materiala, delovne sile, delovnega časa, goriva, energije, obratnih in upravnih stroškov. Seveda so ti normativi za obrate preračunani v skladu z gospodarskim računom podjetja. Eden izmed ukrepov je bil tudi predpis, koliko ur sme imeti obrat v »režiji«, koliko pa jih mora imeti proizvodnih. Že takoj ob tem ukrepu se je pokazalo, da delavci niso bili povsod dovolj zaposleni, tako recimo pri transportu. Drugi ukrep, ki s-o ga uvedli je »nakup« In »prodaja« med obrati, ki se vod! knjlgovodstve-no. Vsakemu obratu so določili poseben prostor za skladišče za tisti obrat gotovih proizvodov Skladiščnik proizvode pri prevzemu stehta ali zmeri in jih knjiži v dobro obratu. Material torej prevzame po njegovi stvarni teži, dolžini in širini. Seveda pri prevzemu skladiščnik zavrne nekakovostno blago in ga vpiše v breme obrata oziroma delavca, ki ga je izdelal. Naslednji obrat potem potom naročilnice »odkupi« stehtane kakovostno odbrane proizvode. Ka.i so v »Impolu« s tem dosegli? Ob zaključku meseca račun pokaže količino pro-zvodov posameznih obratov, ki se io kaj lahko potem primerja s plansko zadolžitvijo, proizvodne stroške, število ur v proizvodnji In v režiji Ker prevzame skladiščnik le gotove in po kakovosti ustrezajoče izdelke v skladišče, je mogoče mesečno točno ugotoviti. koliko nedovršene proizvodnje je še v obratu. Interes vsakega delavca In vsega vodilnega kadra v obratu je. da vsak mesec »prodajo« čimveč svojih proizvodov, ker so plry* ’ * ' ■ - - iače delavcev odvisne od tega, koliko m a te rial a je skladiščnik prevzel v skladišče. Delavci sedaj drug drugega opozarjajo na BLAGO IZ ZDA IN ANGLIJE KOT POMOČ NAŠI DRŽAVI Kakor smo že poročali, so vlade ZDA. Anglije in Francije odobrile naši državi pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev. Poleg raznih že uvoženih surovin na račun te pomoči bodo še ta mesec prispele v našo državo naslednje količine blaga. Od ZDA bomo prejeli okrog 60.000 ton koksa, 40.000 ton surove nafte, 1300 ton motornega olja, 4100 ton bombaža, 1620 ton surovih kož, 2000 ton časopisnega papirja, 800 ton umetnih vlaken (stanične volne), 110 ton bombažnega prediva, 2300 ton surovega železa, farmacevtskih surovin in zdravil v vrednosti 950.000 dolarjev, raznih kemikalij za industrijo in kmetijstvo ter rezervnih delov za traktorje in avtomobile. Poleg tega bomo dobili iz sredstev angleške pomoči: 1200 ton volne. 1500 ton surove jute, 260 ton volnenih krp. 100 ton bombažnega prediva, 1900 ton surovih kož, 2000 ton kokosovega olja za izdelovanje mila, 1700 ton surovega gumija. 100 ton kositra, farmacevtske surovine in gotova zdravila v vrednosti 67.000 funtov šterlingov ter razno potrošno blaero v .vrednosti 72.000 funtov. TOVARNA »SAVA« IZ KRANJA BO ODPRLA SVOJO PRODAJALNO V BEOGRADU V kratkem bo tovarna >Sava< iz K ra nja, ki izdeluje razne izdelke jz gumija odprla prodajalno svojih izdelkov tudi v Beogradu Prodajalno že urejajo v Knez Mihajiovi ulici. postavljene tehnične norme eo Jih izračunali. Ko so razpolagali z vsemi temi podatki. so v »Impolu« sestavili akordne skupine, v katere so zajeti vsi delavci v Istem tehnološkem procesu. V akordno skupino (brigado) »hladna« obdelava pločevine so na primer zajeti delavci, ki valjajo pločevino, ki ,io jedkajo, žarijo, čistijo in obrezujejo. V obratu je, kjer to zahteva tehnološki proces dela, tudi več akordnih skupin. So pa tudi primeri, da Je dvoje popolnoma različnih delovnih operacij združeno v Isto akordno skupino, kakor na primer livnlca zlitin in rezkarjl To je bilo potrebno z-vradl zastoja v tem delu. ce Je na primer rezkar zbolel, le bilo livarjem kaj malo mar, kdo ho rezkal. Sedaj pa, ko je tudi livarjem priznano njihovo delo, oziroma dobijo plače le takrat, če skladiščnik prevzame Izrezkane odlitke, poskrbe, da se proizvod rezka ln de pride v skladišče. Kakšne prednosti je pokazal skupinski akord pred prejšnjim obračunavanjem po posameznih normah? Delavcu je bolj razumljiv, ker so norma minute, oziroma ure spremenjene v dinarje. Skupinski akord sloni na ugotovljenih tehničnih normah in upošteva osemurni delovni čas. Upoštevane so tudi tarifne postavke dosedanjih uredb o plačah delavcev. Za kolikor odstotkov akordna skupina kot celota preseže svojo nalogo, ki jo določa normativ delovnega časa, za toliko odstotkov dobi vsak posamezni delavec več denarja k svoji urni plači. Morda bo kdo k temu pripomnil, da takšen akord in takšen način plačevanja vodi v uravnilovko, kjer pač ne delajo vsi delavci enako. Toda od ustvarjenega zneska dobijo posamezni delavci po svojih plačah, tio se pravi toliko večji odstotek, v čim višji plačilni grupi so. Torej čim višja je delavčeva urna plača, tem višji le delež, ker s« prav gotovo napravili s svojim visoko kvalificiranim delom več vrednosti. Delavci odslej samo skrbijo za »čistko« lenuhov. Tistega, ki ie malo maren pri delu. ne skrbi za kakovost svojih proizvodov ln torej oškoduje akordno skupino kot celoto, delavci kaj kmalu izločijo lz skupine. Odkar skladiščniki prevzemajo le kakovostne izdelke, se je kakovost proizvodov zelo dvignila. Delavci sami skrbijo za čim manjši odpadek materiala, ker dobijo izdelke plačane po čisti teži. V obratih pa se tudi nič več ne kopičijo nelzgotovljenl proizvodi, ker dobijo delavci plače šele takrat, ko lahko ffre proizvod nemoteno v na-dal j n.j o predelavo. V obratih so odpadli šte- Obračunavanje akordnih postavk seveda sloni na obstoječih tarifnih postavkah, ki vllni kontrolorji, odveč je bilo 15 obratnih pisarjev in 6 nameščenk v pisarni, ki so jih zaposlili na drugih delovnih mestih. Za zaključek še nekaj statističnih podatkov, da vidimo kakšne uspehe so dosegli v »Impolu«, Odkar imajo skupinski akord ln Ima vsak obrat točno določeno nalogo, oziroma lasten gospodarski račun Od januarja do sedaj so čas proizvodnje za eno tono končnih proizvodov za 6,6 ur, v primerjavi z lanskim letom. Stroške proizvodnje so pri toni končnih proizvodov znižali za 227,8 dinarjev. Proizvodnjo so dvignili v primerjavi z letom 1950. za 11 odshotkov. Plan po asortimentu so do oktobra Izpolnili zn 96,8 odstotkov. Peter Dornik TRGOVSKA PODJETJA IMAJO ZE SVOJE TRGOVSKE POTNIKE „AU RES SMEMO NARGCiTI. KAR RABIMO IN KAR HOČEMO" V marsikateri kmetijski zadrugi so j go in obutev pa je seveda potrebno se pošteno začudili, ko se je pri njih prvič oglasil trgovski potnik ljubljanskih grosističnih podjetij »Železnina«, »Galanterija« ali »Tekstil obutve«. Prvemu začudenju je ponekod sledilo vprašanje: »Ali res smemo sami naročiti, kar in kolikor hočemo?« Naše trgovine na podeželju se namreč še niso povsod otresle dobe, ko smo vse dodeljevali in razdeljevali. Zato so se začudili, odkod in zakaj potniki. Seveda vsi niso mislili tako. Na splošno pa lahko rečemo, tako vsaj zatrjujejo v vseh treh podjetjih, da so poslovodji kmetijskih zadrug trgovske potnike toplo pozdravili in se navdušili nad izbiro blaga, ki so ga jim ti ponudili. Poglejmo si sedaj, kako so nekatera grosistična podjetja organizirala potniško mrežo, kaj so z njo dosegla, ali pa opazila. Potniki pri omenjenih treh ljubljanskih grosističnih podjetjih so večji del njihovi stalni uslužbenci. Med prvimi je trgovsko potništvo uvedlo grosistično podjetje »Galanterija«. V »Galanteriji« pravijo, da že skoraj leto dni obiskujejo odjemalce. No in v tem času so si pridobili okrdg 800 kupcev. Potniki »Galanterije« imajo s seboj vedno po 4 kovčke vzorcev, tako da si lahko zbere vsakdo, kar v njegovem kraju najbolj iščejo. Pri »Železnini« so uvedli .trgovsko potništvo v juniju, ko je bil sproščen gradbeni material in so kmetijske zadruge lahko že same marsikaj naročale. Njihovi ljudje so že obiskali Primorsko, Gorenjsko in Notranjsko, štajersko pa zalaga novo samostojno podjetje, ki se je osnovalo iz bivšega skladišča »Železnine« v Celju. Odkar se obe podjetji ukvarjata s potništvom, sta znatno dvignili prodajo. V oktobru je n. pr. ljubljanska »Železnina« prodala enkrat več blaga kakor prej. Na podeželje so poslali 40 vagonskih pošiljk, razen tega pa so si nekatere kmetijske zadruge pri njih same poiskale blaga. Grosistično podjetje »Tekstil-Obu-tev« je s pravim potništvom začelo pravzaprav šele v oktobru. Njihovi potniki so na podeželju tudi marsikaj opazili. Precejšnje število kmetijskih zadrug se bolj navdušuje za nakupovanje in prodajanje živilskih pridelkov in ima manj volje za trgovanje s tekstilom in obutvijo. To pa iz razioga. ker imajo kmetijske zadruge le manjše kredite na razpolago, za tekstilno bla- precej denarja. Ponekod so tudi opazili, da so si poslovodje nakupili velike zaloge krem za britje in umivanje in drugih predmetov, ki gredo dobro v denar. Takšni poslovodje stremijo za tem, da bi čimveč zaslužili. S pomočjo potništva si je »Tekstil-Obutev« pridobil novih 500 odjemalcev in v oktobru za 15 % zvišal svoj promet. Potniki so sporočili podjetju, da je na podeželju veliko povpraševanje za lažjimi vrstami blaga, za ženskim volnenim blagom, trikotažo in boljšimi pleteninami, ljudje povprašujejo po bombažnih ženskih in otroških nogavicah. Zahtevajo pestrejšo izbiro obutve, kvalitetnejše moško blago itd. Tekstil-Obutev vse te želje potrošnikov sporoča industriji. Industrija že kaže dosti razumevanja za želje potrošnikov. (/eden dni pc svelu PREBERITE SE NOVICE ZADNJEGA TEDNAI KAJ NAM TOREJ PRINAŠAJO NAJNOVEJŠI MEDNARODNI DOGODKI. NAŠA DELEGACIJA PRISPEVA K URESNIČENJU CILJEV OZN - KREMLJU JE VSAKA RAZPRAVA O MEDNARODNI NAPETOSTI NEPRIJETNA -JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA JE OBTOŽILA SOVJETSKE NAPADALCE - MOSADEGH IŠČE ZAVEZNIŠTVA V EGIPTU _ ISKRICA UPANJA ZA NAPREDEK POGAJANJ NA KOREJI - AMERIKA BO JUGOSLAVIJI DOBAVILA NAJMODERNEJŠE OROŽJE - VOLITVE V ARGENTINI - TROCKISTOM UGAJA SOVJETSKA NAPADALNOST IN DOGODKI DOMA! Z VEČJO STORILNOSTJO V NAŠIH ZADRUGAH IN Z NJIHOVIM NADALJNJIM RAZVOJEM BOMO OKREPILI MOČ NAŠEGA GOSPODARSTVA - PRVA KONFERENCA ZADRUŽNIC V ZAGREBU - SPREMEMBA ZAKONA O JAVNEM TOŽILSTVU NAŠA DELEGACIJA PRISPEVA K URESNIČEVANJU CILJEV OZN Na zasedanju Generalne skupščine OZN so zaključili splošno razpravo. Postavljenih je bilo dokaj predlogov in načrtov, toda, kar se tiče odnosov med vzhodom im zahodom, ta razprava ni priznala nič posebno novega. Številni govorniki so na zasedanjih načenjali res pereča vprašanja, ki tarejo svet. Le Višinski je po svoji stari navadi »drgnil« staro obrabljeno sovjetsko lajno. Niti se ni potrudil, da bi o predlogih drugih govornikov razpravljal v kolikor toliko resnem tonu. Videti je, da Moskva danes noče razpravljati o svetovnem položaju in hoče že vnaprej onemogočiti kakršno koli pošteno razpravo o vzrokih mednarodne napetosti. Čutiti je, da je vsaka taka razprava danes Kremlju neprijetna. Kakor koli TROCKISTOM UGAJA SOVJETSKA NAPADALNOST Konec avgusta in v začetku septembra je bil v Švici III. kongres tako imenovane »Četrte internacionale«. Ta kongres sicer nima za mednarodno delavsko gibanje nobenega posebnega pomena, ker so v njem ljudje, ki so popolnoma ločeni od revolucionarnega boja. naprednih sil v svetu, vendar pa ga omenimo zaradi dveh stvari: Prvič, ker je ta kongres zagovarjal politiko sovjetskega hegemonistizma. in drugič, ker je nastopil proti izgradnji socializma pri nas, proti boju, ki ga vodimo nasproti sovjetski agresiji, im s tem v zvezi sprejel posebno resolucijo o naši revoluciji, v kateri se popolnoma jasno in odkrito zavzemajo za kominformovsko politiko. Med drugim so na kongresu ugotovili, da je tretja zss/t □ število belogardističnih ob veščevaloev v službi sovjetskih organov. B0<-G 1 ^ CZ) O Incidenti na naših mejah v času od 1. 7. 1948 do 30. 9. 1950. Točka pomeni po 10 incidentov. Število zasnubljenih vohunov. ; t ....ji s Vohunska središča. Vodstvo Sovjetske zveze ln satelitskih držav je v naši državi zasnubilo 1932 državljanov za svoje vohunsko delo ln organiziralo 102 vohunska centra, katerim načeluje 402 vohunska voditelja Poleg tega so obmejni organi satelitskih držav v Času od 1. julija 1948 pa do 30. septembra 1950, torej v komaj 27 mesecih, izvršili nič manj kakor 1044 vpadov. Zato in samo zato je naša država predložila OZN dokaze, s katerimi je ponovno resno opozorila ves svet, kdo so sovražniki miru in netilci nove vojne. namreč razpravljamo o vzrokih sedanje napetosti v svetu, vedno naletimo na napadalne manevre Kremlja. Zato jim tudi ne diši resneje pogovoriti se o teh stvareh. Jugoslovanska delegacija pa je načela prav to najbolj pereče vprašanje. Tovariš Edvard Kardelj je v svojem govoru neizpod bitno obtožil sovjetsko napadalno politiko in razkril sovjetsko željo in težnje za podrejanjem malih narodov. V krogih Združenih narodov so Kardeljev govor ocenil* kot pomemben in ustvarjalen prispevek k uresničenju ciljev OZN: ohraniti miir, preprečiti napade in vzpostaviti miroljubno sodelovanje med enakopravnimi narodi. Ka.i pa sovjetska nota glede Tržaškega problema? Kremeljski diktator je nezadovoljen nad poizkusi, da bi se na miren način rešilo sporno vprašanje okrog Trsta. Več kot je spornih vprašanj, bolj se da netiti sovraštvo. Da je temu tako, potrjuje tudi njegova informbirojevska podružnica v Italiji, ki si prizadeva čimbolj otežiti s po razumni dogovor med Italijo in Jugoslavijo svetovna vojna nujna in neizbežna, in to le po krivdi imperialističnih sil v svetu. Sovjetsko zvezo ter njeno napadalnost pa prikazujejo kot nedolžno jagnje, ki ni sposobno ljudem storiti nič žalega. Tako so dejansko povzeli vlogo prokominformovskih agitatorjev. Kdo. ki pozna sovjetske zločine in njihove apetite po drugih deželah, hi se pustil preslepiti od tako slabo zakamufliranega manevra? III. LETNA SKUPŠČINA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE IN PRVA KONFERENCA ZADRUŽNIC V ZAGREBU glede tržaškega ozemlja. Toda nota ni obrodila za žel j en ih plodov. MOSADEGH IŠČE ZAVEZNIŠTVA EGIPTU ZA ODLOČNE NASTOPE PROTI ANGLIJI Trgovsko potništvo, kolikor so ga kje organizirali, torej kaže svoje dobre strani. Z njegovo pomočjo bomo še bolj poživili trgovanje na podeželju, kar bo prav gotovo pripomoglo k temu, da bodo kmetje dvigali kmetijsko proizvodnjo, saj jih bodo v trgovinah vedno bolj mamile pestre tkanine in nešteto izdelkov, ki jim jih v vedno večji meri nudi naša industrija. Mladinska proga Doboj—Banja Luka bo v glavnem zgrajena do Dneva republike Na posvetovanju mladinskih delovnih brd gad’ ki J_e bilo pred kratkim v Doboju, so sklenili, da bodo dovršili do 29. novembra v počastitev V 2 'iTRAN ★ 93. XI. 1951 e*u>/tu>d- 10. obletnice Jugoslovanske armade vsa zemeljska dela in zgradili vso progo od Banja Luke do predora Ljeskove vode. katerega gradnjo nameravajo zaključiti zaradi posebno težavnega terena v naslednjem letu. Doslej je 86.500 mladincev v 868 brigadah izkopalo, prepeljalo i.n vgradilo 1.635.000 ku-bikov materiala. Dovršili so tudi že 34 mo stov im 295 propustov. ZAMENJAVA ČLANSKIH IZKAZNIC OSVOBODILNE FRONTE V kratkem bodo v vseh naših krajih začeli z volitvami novih frontnih odborov, ki se bodo v večini primerov prilagodili tudi novi teritorialni razdelitvi krajevnh ljudskih odborov — občin. Da bi frontne organizacije svoje delo Še bolj utrdile in odstranile iz svojih vrst ljudi, ki rovarijo proti OF ali ki izrabljajo njeno zaupanje, se bodo v času občnih zborov za menjale tudi članske izkaznice. Člani Fronte bodo lahko vsi dosedanji člani in tudi novi, ki to žele, samo če ne nasprotujejo programu OF in Če so pripravljeni" sodelovati ter s svojim poštenim delom koristiti skupnosti S podelitvijo izkaznice bo članu izkazano zaupanje in priznanje za njegove dosedanje delo. Izkaznic pa ne bodo dobili tisti, ki so bili ali sodno kaznovani ali pa so sovražno i a z položeni do naše Osvobodilne fronte. Perzijski predsednik vlade Mosadegh, ki se te dni vrača iz Amerike domov preko »luže«, ni dosegel nobenega uspeha, glede petrolejskega spora med Anglijo in Perzijo. Toda perzijska vlada še nadalje vztraja prj svojem sklepu — nacionalizaciji britanskih petrolejskih naprav v Abadanu. Na poti do mo v bo Mosadegh obiskal Egipt, kjer hoče dobiti zaveznika za skupne nastope proti Angliji. Zakaj, tudi Egipt vztraja # pri svoji zahtevi, da morajo Angleži izprazniti Sueški prekop, in sam predsednik egiptovske vlade je najavil še odločnejši boj proti Angliji. ISKRICA UPANJA ZA NAPREDEK POGAJANJ NA KOREJI V Zagrebu je bila minuli teden tretja letna skupščina sveta Glavne zadružne zveze Jugoslavije, katere se je udeležilo nad 1000 delegatov iz vseh krajev države in zastopniki zadružnih organizacij nekaterih evropskih držav. V splošni razpravi na skupščini je predsednik Glavne zadružne zveze tovariš Milojko Todorovič, razložil zgodovinsko pot razvoja velikih posestev v porajajočih se kapitalističnih državah v 19. stoletju in opozoril na to, da je tudi pri nas nujno združiti razdrobljena posestva ter doseči naprednejše in bolj moderno obdelovanje zemlje. Zato pri nas ne glede na najrazličnejše klevete, ki zadnje čase prihajajo ne le z vzhoda, ampak tudi z zahoda, ne bomo odstopili od snovanja kmečkih delovnih zadrug. Naša oblast je že od vsega začetka želela in se tudi sedaj trudi, da bi se pri nas kmetje sami združevali v večja kmetijska gospodarstva prostovoljno in hote To smo našim kmetom vedno pojasnjevali in so tudi mnogi razumeli. Nekateri, to je razni špekulanti, pa so šli v zadruge &ato, da bi jih razbijali in da bi škodovali naši socialistični graditvi. Razgovori za premirje na Koreji so še ved n,o v teku in ni posebnega upanja, da bodo kaj kmalu uspešno zaključeni. Razni opazovalci domnevajo, da so severni postali bolj popustljivi v zvezi z govorom Višinske ga na zasedanju OZN. kjer je vnovič predlagal vzporednik kot razmejitveno črto med Severno in Južno Korejo. Sovražnosti se kajpada nadaljujejo z vso srditostjo iu korejsko ljudstvo mora prenašati že več kot leto in pol nepopisne strahote razdejanja no zaslugi Sovjetske zveze, ki je sprožila tam kajšnji konflikt. Iskrico upanja, da bo premirje na Koreji vendarle doseženo, pa daje nov predlog delegacije Združenih narodov, ki je predla gala, naj obvelja sedanja linija fronte kot demarkacijska Črta. če bo premirje podpisano že v 3 dneh Severna delegacija tega predloga za seda.i še ni zavrnila in izgleda da ie bil celo ugodno sprejet AMERIKA BO IUGOSLAVI]! DOBAVILA NA (MODERNEJŠE OROŽJE Minuli teden je bil v Beogradu podpisan ameriško-jugoslovanski sporazum o vojaški pomoči, na podlagi katerega bo Amerika nudila Jugoslaviji najmodernejšo vojaško opremo, material in ostalo pomoč, ki je s po razumno določena v soglasju z listino orga nizacije ZN. Ta pomoč bo nedvomno precej prispevala k utrditvi obrambne moči naše države. VOLITVE V ARGENTINI V Argentini je že dalje časa na vladi znana peroni stična stranka ki si je z abso lutističnim vladanjem Perona in njegove žene tudi ob novih volitvah zagotovila večino. Doslej so bili zastopani v parlamentu poleg peronistov tudi konservativci in radi kali. Z, novimi volitvami pa so sp njihova poslanska mesta še bolj zmanjšala, ker je bil pritisk pero n istov na volilce posebno močan. Kaznovali so z denarnimi kaznimi vse tiste volilce, ki se niso udeležili volitev in jim odvzeli za eno leto volilno pravico do javnega udejstvovanja. Ljudje ki niso vo lili, tudi nimajo pravice odpotovati v tujino Tisti pa- ki niso mogli voliti zaradi bolezni, so se morali podvreči zdravniškim komisijskim pregledom. Vlada je v ta namen določila 1600 zdravnikov. Pred zaključkom skupščine je tovariš Boris Kidrič, predsednik gospodarskega sveta, opozoril na važnost varčevanja in hoja proti špekulantom. Varčevanje nam narekujejo napori za izpolnitev planskih nalog, za okrepitev naše obrambne moči in skrb za to. da bi kljub vsem gospodarskim težavam obdržali življenjsko raven našega delovnega ljudstva. Boj proti špekulantom pa moramo zaostriti zato, da uspešno izravnavamo prilike na našem trgu. Dejstvo namreč, da uravnava našega gospodarstva še ni zaključena, skušajo izrabiti sovražniki socialističnega gospodarstva — špekulanti! Ti ljudje so prepričani, da se jim zaradi novih gospodarskih ukrepov na široko odpirajo vrata za špekulacijo Tod a resnica j© popolnoma nasprotna! Mi gremo za tem, da uredimo trg in da dosežemo nižje cene Nobenega dvoma ni, da smo v tem kljub vsem zlohotnim prerokovanjem dosegli že pomembne uspehe. Odpravili smo lepo število obveznih odkupov, na tržišču pa je čedalje več blaga in cene v splošnem padajo Seveda pa nikakor ne mislimo, da smo glede ureditve našega gospodarstva storili vse. kar ie treba, in da je že pred zaključkom. Toda ta proces bomo končali toliko prej, kolikor bolj bomo odpravljali razne pojave špekulacije, pogoje in možnosti za špekulacijo in ukrepali proti njim z vsemi razpoložljivimi sredstvi od ekonomskih pa do najostrejših administrativnih. Končno je povedal, da začenjamo letos navzlic velikim težavam že z obsežnimi investicijami za moderna pro z vod na sredst va v kmetijstvu. Sklenili smo že pogodbo za 2000 traktorjev, v kratkem pa bodo sledile še druge take pogodbe in naše zadruge, ki bodo tudi našle mnogo novih pestrih oblik združevanja kmetijskega gospodarstva, bodo lahko začele proizvajati na modernejši način. V Zagrebu so se sestale prvikrat na konferenci tudi žene zadružnice iz vseh predelov naše domovine Ker v naš, zadružni organizaciji sodeluje nad milijon žena, bodo lahko s svojim delom napravile veliko koristnega za napredek zadružništva in splošnega gospodarskega razvoja naše države. SPREMEMBA ZAKONA O JAVNEM TOŽILSTVU Te dni je bil dan v javno razpravo tudi osnutek zakona o javnem tožilstvu. Javno tožilstvo po novem predlogu ne bo več operativno posegalo v spore državljanov in upravnih organov, ampak bo pred vsem neposredni izvršilni organ za izvajanje raznih gospodarskih ukrepov, čeprav se bo še nadalje borilo proti po j h v om kriminalitete ter za pravilno izvajanje zakonov v državnih in upravnih sporih. k žčdjmja in ckkmših orgmmdj IZ DELA ORGANIZACIJSKE KOMISIJE PRI REPUBLIŠKEM SVETU Precei delo,svetov' loliho opravilo komisije Organizacijska komisija pri Republiškem svetu je imela 19. t. m. svojo prvo sejo. Iz zapisnika seje povzemamo nekaj glavnih misli, ki jih bodo lahko s pridom uporabljale podobne komisije pri krajevnih svetih, krajevnih odborih in druge seveda, še jih bodo pravilno prilagodile svojim prilikam in delu. KAKO BODO DELALI ČLANI KOMISIJE? Najprej si poglejmo, kako so si razdelili v republiški komisiji delo. Vsak član komisije bo v bodoče skrbel za organizacijsko pomoč 16 svetom in 6 republiškim odborom strokovnih sindikatov. Seveda so posamezni člani vzeli sorodna področja in sorodne strokovne sindikate. Kako bo član komisije lahko pomagal pri organizacijskem delu drugim organizacijam? Proučeval bo zapisnike, poročila, dopise iz organizacij, katerim je po sklepu seje komisije dolžna pomagati, obiskoval bo organizacije, se posvetoval z vodstvi in člani organizacije. Poleg tega bodo člani komisije proučevali na temelju zbranega gradiva organizacijska vprašanja in jih dajali Republiškemu svetu v pretres. Po potrebi bodo v delu komisije pritegnili tudi druge tovariše. NEPOSREDNI OPRAVKI Sedaj so pred nami občni zbori. V pripravah na občne zbore bodo člani komisije še posebej proučevali vprašanje organizacijske krepitve sindikatov. Med temi je tudi organizacija še neorganiziranih delavcev, pobiranje članarine, ki je v zaostanku, zbiranje naročnikov za »Delavsko enotnost«, priprava poročil in podobno. Republiška komisija je predložila tudi predlog pravilnika v občnih zborih, ki ga je Republiški svet pretresel in poslal Centralnemu svetu kot prispevek k razpravi o pravilniku o občnih zborih, ki bo v dneh 22. in 23. t. m. na seji Centralnega sveta, ki bo sprejel dokončni pravilnik o občnih zborih in finančnem poslovanju naših sindikatov. Poleg tega bo organizacijska komisija zbrala podatke o delu članov Republiškega sveta v . gospodarskih, oblastvenih organih in v raznih komisijah, napravila pregled nad tem, kakšne uradne in društvene prostore imajo krajevni in okrajni sveti in kje stanovanjske komisije delajo težave svetom glede prostorov in ko_bo izvedena združitev okrajev, bo proučila možnost in potrebo preosnovanja sindikalnih svetov. Člani komisije bodo pričeli takoj tudi urejati predvojni in medvojni arhiv sindikalnih organizacij in Delavske zbornice. Do konca leta bodo stari arhiv predvidoma uredili, povojni arhiv pa bodo sortirali na zgodovinski, uporabni, odvečni in tekoči del. Posebej bodo vezali zapisnike kongresov, plenumov, konferenc in sej ter statistična, terenska poročila, proračune in bilance v posebne kartone. Ves arhiv bodo ne samo uredili, ampak tudi primerno zavarovali, da se ne bo kvaril in podobno. Komisija je razpravljala še o nekaterih tekočih opravkih. Tak način dela komisije je tem pomembnejši (da zbira, proučuje gradivo in nasvetuje) zlasti sedaj, ko imamo v Republiškem svetu vsega le še tri izvoljene odbornike, ki so polno zaposleni z delom v svetu. Nedvomno bodo tudi naši krajevni sveti mlodno delali le tedaj, če bodo uspeli delo porazdeliti tudi med komisije. Bom V Kemični bodo dobili nove podružnice Po sklepu seje predsedstva Republiškega odbora se bodo člani sindikata v delovnih kolektivih Kartonažne tovarne, Ljubljana, Kuverta, Ljubljana, Mapa, Maribor, Jugotanin, Sevnica, Jugotanin, Majšperk ter" tovarna barv Mozirje priključili v sindikat kemične stroke. O TEH STVAREH BI SE VENDAR KAZALO POGOVORITI Z VODSTVOM SINDIKALNE PODRUŽNICE V Hrastniku, v tovarniški zgradbi, je predsednik stanovanjske komisije brez predhodnega posvetovanja z izvršnim odborom sindikalne podružnice, nakazal stanovanje, obstoječe iz prostorne kuhinje in prostorne sobe ter predsobe, stranki s samo dvema članoma. V to stanovanje bi lahko vselili veččlansko družino, ki bi jim to stanovanje odgovarjalo, d očim je, za naše stanovanjske prilike, za dva člana preveliko. Vodstvo sindikalne podružnice pa se predvsem ne strinja z načinom dodelitve stanovanja brez predhodnega posvetovanja z izvršnim odborom podružnice. Viktor Rački Sindikalno gibanje po svetu Želimo, da bi bil Vaš trud pri pripravi tečajev res ploden Kakor koli je vesela novica, da so v Domžalah pričeli s političnoekonom-skim tečajem za sindikalne odbornike, člane delavskih svetov in odbornike družbenih organizacij, tako smo mnenja, da bi bilo vendar potrebno, da tam ponovno preudarijo načrt, ki so ga napravili za tečaj. To opozorilo nam narekuje izkušnja te dosedanjih tečajev v Sloveniji in ker želimo, da bi trud tovarišev, ki delajo pri tečaj n, bil čimbolj ploden. Zato se pogovorimo o nekaterih stvareh, ki po našem mnenju niso najbolje zamišljene. V dopisu nam pišejo »snov bo težka in razdeljena v tri dele, in sicer bomo letos v šestmesečnem tečaju obravnavali .politično ekonomijo kapitalizma', prihodnjo zimo 1952/53 .politično ekonomijo socializma' in v letu 1953/54 .filozofijo politične ekonomije'«. Ali se vam ne zdi čudno, da bi neki sindikalni tečaj trajal kar skozi tri leta, ali ni to vendar malo preveč po »šotorsko«. Naše gospodarsko življenje je zelo pestro in preveč zahtevno Delavci iz Šmartnega grajajo nekatere ljubljanske nakupovalce Nakupovalci nekaterih ljubljanskih ustanov in podjetij nakupujejo krompir in jabolka v okolici Šmartnega in seveda preplačujejo omenjeno blago. Kmečka zadruga v Šmartnem je nakupovala jabolka po 8 dinarjev za kg, ljubljanski kupci pa so jih pričeli plačevati po 17 do 18 dinarjev za kg. Krompirju pa so ceno dvignili celo na 13 do 14 dinarjev. Večina teh nakupovalcev je od podjetij »Tesar«, VTP in nekaterih ljubljanskih ustanov’ Ker letina krompirja v okolici Šmartna ni bila najbogatejša, nekateri Že ponujajo 16 dinarjev za kg. Delavci iz tovarne usnja v Šmartnem pri Litiji grajajo tako preplaČevanje in pravijo, naj omenjenim povemo, da v bodoče ne bodo več dovolili nekaj podobnega, ker to škoduje našemu gospodarstvu m vsem skupaj. Lojze Povše . Ali ni hrana v krški in solkanski menzi le malo predraga V menzi v Krškem morajo abonenti plačevati mesečno 3700 dinarjev za prehrano. Krajevna gostilna v Krškem pa je dvignila ceno prehrane svojim abonentom na 3800 dinarjev. Nič boljše ni v okrajni menzi v Solkanu. Tu računajo abonentom prehrano 3200 dinarjev. Poslovanje menze je pregledala komisija, toda cena je ostala ista. V menzi je razen drugega osebja nameščen upravnik, administratorka in ekonom. Radovedni smo kaj pravijo k tej ceni abonenti, ali člani drugih sindikalnih podružnic, ki bj mo goče ile imeti kakšen pameten predlog za pocenitev prehrane. V TROMESEČJU JULIJ—SEPTEMBER JE BILO V GRADNJI 5327 STANOVANJ Iz statističnih podatkov Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo je tudi razvidno, da je bilo v mesecih julij, avgust, september v gradnji (v režiji podjetij) 1287 samskih in 975 družinskih stanovanj in