Poštnina plačana v gotovini. Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo. Leto lil., štev. 1 Izhaja enkrat na mesec. Poštni čekovni račun štev. 12450. UPOKOJENEC Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. V Mariboru, dne 20. januarja 1928. Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14 101 strel v Beogradu. DANES OB 1.06 PONOČI JE POVILA NAŠA PRESVETLA KRALJICA MARIJA KRALJEVEGA DRUGO-ROJENČKA: NJEGOVO VISOČAN-STVO KRALJEVIČA TOMISLAVA. Povodom veselega dogodka v kraljevi hiši je daroval v saborni cerkvi patrijarh Dimitrije ob številni asistenci svečenlštva slovesno ^lužbo božjo, kateri so prisostvovali vsi člani vlade, diplomatični zbor, adminiraliteta, generaliteta itd. Po cerkveni slovesnosti je sprejemal dvorni maršal čestitke, kateri se naknadno iz dnu srca pridružuje tudi: Društvo drž. upokojencev za Slovenijo. /pomenka. Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru, je poslalo Narodni skupščini in njenemu finančnemu odboru, Ministrskemu svetu, ministrstvom, poslanskim klubom in poslancem sledečo spomenico: a) v zadevi izenačenja pokojnin staro-upokojencev z onimi, ki jih uživajo upokojenci po določilih službene prag matike z dne 31. julija 1923. leta, Služb. Nov. 199 in b) v zadevi razveljavljenja zadnjega stavka točke 2. Člena 326 finančnega zakona za proračunsko leto 1928-1929. Neznosna beda, ki tare vse staroupo-kojence, sili naše društvo kot po pravilih pozvanega zastopnika vseh upokojencev v Sloveniji, da ponovno opozori merodajna mesta, da napravijo vendar enkrat konec temu neznosnemu položaju. Niti aktivni državni uslužbenci, ki dobivajo svoje prejemke po določilih nove službene pragmatike, ne morejo z njimi kriti najskromnejših življenskih potrebščin, kako naj torej izhajajo staroupo-kojenci, kojih pokojnine so za tretjino do polovico manjše, nego prejemki aktivnih oz. po določilih nove službene pragmatike upokojenih državniit uslužbencev ! Z uredbo osrednje vlade v Beogradu z dne 27. julija 1927. 1., Služb. Nov. i 67, s katero so se prevedle kronske pokojnine na dinarske, ni nikomur izmed staro-upokojencev pomagano, pomenja vendar ta prevedba za prizadete upokojene u-radnike zvišanje pokojnin za mesečno Din 40.— do največ Din 200.—, za mnoge za celo znižanje sedanjih prejemkov do Din 24— na mesec, za zvaničke in služiteljp pa zvišanje za mesečno Din 56 do največ Din 108. Ne moremo razumeti, zakaj se ravno v naši državi kaže staroupokojencem tako malo socijalnega čuta, dočim kose posveča v drugih državah, n. pr. v Avstriji, Madžarski in Nemčiji staroupokojencem vsa pažnja ter znašajo njihove pokojnine toliko, da zamorejo z njimi dostojno izhajati. Zagrebški »Jutarnji list« z dne 12. XII. 1927 poroča, da odgovarja mesečni pokojnini po 1691 Din naše države v nai-siromašnejši Avstriji 9000 Din, v Madžarski 9400 Din. Število staroupokojencev itak naravnim potom rapidno pada, njihovi prejemki torej ne bi pomenili trajnega državnega bremena. Ni tedaj nikakega rozloga, da bi državna sredstva ne zadostovala, da bi ne bilo mogoče njih položaj izboljšati tako, da bi jim ne bilo treba poslednje dni svojega življenja dobesedno stradati. Vnanji ugled države in tudi interes glede vnanje kreditne zmožnosti zahtevata kategorično, da se vendar enkrat preneha z razlikovanjem med upokojen- ci ter se priznajo tudi pred uzakonitvijo službene pragmatike upokojenim uslužbencem pokojnine po določilih te pragmatike. Po vidovdanski ustavi so zajamčene vsakemu državljanu pravice in dolžnosti ter je sigurno v skladu z ustavo prvotni osnutek službene pragmatike, ki je dobil predsankcijo Njegovega Veličanstva Kralja in je predvideval prevedbo vseh staroupokojencev na prejemke po določilih službene pragmatike. Prosimo torej nujno, da se vzpostavi člen 239 načrta uradniškega zakona. S tem, da se ta prcdsankcijonirani zakon ni sprejel v prvotnem besedilu, se je prizadjala staroupokojencem velika krivica in pregreha na tisoči eksistenci ter je skrajni čas, da se to popravi, kolikor se še dp popraviti. . Zahteva staroupokojencev po izenačenju njih pokojnin s pokojninami onih, ki so bili upokojeni po določilih nove službene pragmatike, je tem nujnejša, ker je postal njih položaj z ukinitvijo stanovanjskega zakona naravnost nevzdržen. Hišni lastniki zahtevajo sedaj take najemnine, da jih najemniki ne zmorejo. Znani so nam slučaji, da ostane upokojencu po odbitku najemnine od njegove pokojnine koma} par stotakov s katerimi naj živi. Dočim so se državni davki vsled do-sedaj na podlagi stanovanjskega zakona izvršenih povišanj najemnin ogromno zvišali, so se staroupokojencem celo skromne stanarine, ki so jih prejemali na podlagi zakona z dne 28. II. 1923, Služb. Nov. št. 54 z uredbo osrednje vlade z dne 15. X. 1924, Služb. Nov. št. 236, ne da bi bila postala potreba, kakor to predvideva člen 51 navedenega zakona iz leta 1922, torej protizakonito ukinila ter ne prejemajo stroupokojenci izza I. IX. 1924 nikakih stanarin. Ker je pa pomoč staroupokojencem nujno potrebna, prosimo vsa merodajna mesta, naj poskrbe da se vstavijo v fi- nančffi "zakon za proračunsko 1. 1933-29 vsote, ki so potrebne za reguliranje pokojnin po določilih nove službene prag-imatike. V svrho tega nujno prosimo, da se razveljavi zadnji stavek točke 2. člena 326. finančnega zakona za I. 1928-1929. ki se glasi: »ove izmene i dopune ne mo-gu se odnositi na one državne činovni-ke i službenike, koji su penzionisani pre stupanja na snagu ovoga zakona«. Staroupokolenci in amnestija. Marsikateri kaznjenec je željno pričakoval veseli dogodek v kraljevi hiši v trdnem zaupanju, da bode povodom amnestije pomiloščen, kar vsakemu tudi privoščimo. Želeti bi pač bilo, da bi se ob takih prilikah merodajni činitelji spominjali tudi 1. 1923 po nedolžnem občutno kaznovanih staroupokojencev, ki sicer ne sede v zaporih, a vseeno še danes trpe. Zakonodajalec se jih spominja v čl. 239 načrta uradniškega zakona z dne 31. VII. 1923. kateri je dobil pred-sankcijo Nj. Vel. Kralja. Ali pred izglasovanjem v Narodni skupščini se je zgodila vnebovpijoča krivica. Vsem upokojencem pravično besedilo čl. 239. ki ni razlikoval upokojence, je kljub p r a d-sankciji na čuden način izginilo iz načrta omenjenega urad. zakona, kar pomeni za staroupokojence hud udarec: ‘/a do polovice manje pokojnine nego so one, ki jih uživajo novoupokojenci, to so tisti, nameščenci, ki se upokojujejo po 61. VII. 1923. Ti najbedneji med bednimi, katerim se je leta 1924. odvzela protizakonito celo stanarina, trkajo leta in leta na duri merodajnih činiteljev v Beogradu, ali brez uspeha. Da se drž. blagajna ne obremeni preveč, prosimo, da se prevedba pokojnin na novi uradn. zakon vrši vsaj stopnje-ma: najprej bi prišli na vrsto staroupo-kojenci s polno službeno dobo njih število itak naravnim potom rapidno pada — ki so služili še tudi v Jugoslaviji in imajo še nepreskrbljene otroke i.t.d. Velecenjenemu gospodu Franju Logar, ravnatelju pom. uradov v p. in bivšemu odgovornemu uredn. »Drž. upokojenca*! Odbor društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo je v svoji seji 8. t. m. soglasno sklenil, da se Vam izreče na tem mestu najtopleja zahvala za Vaše trudapolno, vestno in požrtvovalno delo kot odgovorni urednik, kar blagovolite vzeti na znanje. S tovariškim pozdravom! ■ Odbor. Smrt radi velike bede. Neka vdova nam piše (dobesedno): Vam naznanim daje Franc Brence umr na 18. II. 1927 od velike bede in svo-hust, hmalo bo poginila vsa stara Pre-čanska šara, nisim mogla klicat zdrau-nika in ne zdravil kupit, tako je moral umreti. Se podpišem, žena Marjata Brence. Lastna kandidatna lista. Na naš poziv v 9. štev. Upok. za 1. 1927. se je odzvala približno ena petina članov deloma pismeno, deloma ustno, ki so predlagali otvoritev fonda. G. M. V. v M. pravi dobesedno tako-le: Niže potpisani predlaže 1. da se za Udruženje otvori jedan Fond. U to svrho, da svaki član kroz jednu godinu mjesečno uplačuje po 1 odst. od svojih skupnih prinadležnosti, 2. da se dobro organizujeino, te da se nastoji da svi naši drugovi, koji nisu u društvo pri-stupili, da i oni u društvo pristupe da mi tako naše redove za predstoječi boj, koji čemo za naša prava neustrašivo povesti, dobro zbijemo i učvrstimo. Drugi so svetovali: 3. 5 Din mesečno, 4. mesečno poljubno, 5. izvzeti so reveži z nepreskrbljenimi otroci in bolniki, 6. člani brez otrok naj dajo primerno več, 7. bogatim članom, kojih je seveda jako malo, kličemo: Odpri roke, odpri srce itd. Vsi, osobito pa oni pod 5. naj porabijo vsako priliko: gostijo, sedmino, veselico, občne zbore itd. ter pobirajo za naš tiskovni fond. Čudno je, da so poslali te male nasvete le mali ljudje: nižji uradniki, poduradniki in služitelji. K 2. točki. Neorganizirani tovariši, pozor! Ne stojte še dalje ob strani in ne držite križem rok. Posnemajte naše tovarišice vdove, katere delajo vso čast naši organizaciji. Letno samo 24 Din in storili ste svojo sveto dolžnost, katero ste dolžni sebi, svojim in še revnejšim od Vas. Kdor je koncem t. 1. prijavil svoj izstop — samo trije — naj ga prekliče in še enega novega člana pridobi. Ne obupajte! Naše društvo jako intenzivno dela. Čim dalje tem močneje bode trkalo na vrata Narodne skupščine, in sam zlodej bi bil, da ne bi enkrat prebili debelo kožo merodajnih činiteljev ter v njih zbudili vsaj nekaj socijal-nega čuta, čuta za pravico in poštenost. Čitajte i še enkrat članek »Naš parlament je bolan«, vsaj 5. odstavek 1., 2. in 3. točko. Prav ima dotični gospod, ki tudi pravi: Remedura mora priti, pa če tudi žrtvujemo parlament sam; boljši je pameten in pošten absolutizem, kakor pa današnje neznosne razmere! V po naravi tako bogati državi pa razsaja glad, samomor — smrt, raste od~dne do dne nezadovoljnost, umira ljubezen do bližnjega in domovine, kakor se pov-darja v parlamentu in piše časopisje. In ni se čuditi, da zgrabi, kakor piše mariborski »Večernik« obupani družinski oče revolver in se poda v Beograd, da bi usmrtil narodnega poslanca svojega okraja, torej ne iz koristolubja, ne iz maščevanja, ne iz ošabne mržnje, ampak iz skrajnega obupa. Člankar pravi dalje: Stotisoči in milijoni se izmečejo v par tednih za nove plesne kostume, za zabavo, za šampanjec in nikdo od teh ne pomisli, da njegov bližnji nitna niti skorje kruha. Nasilja In nepravde trnju narod, utamanjuju države! Zagrebački »Hrvat« piše: Gornju ne-osporivu historijsku istinu za sva vremena ponovno najjasnije dokazuje katastrofalna propast starih najmočnijih oa-revina Evrope u krvavom svjetskom ratu 1914.—1918. god. Beogradski destruktivni vlastodržci unatoč ovih uža-snih činjenica ne stvaraju nego ruše na-šu novu državu SHS. U našu vladu upi-ru oči milijuni jednokrvne brače diljem naše domovine. Oni vide u svom ujedi-njenju središte, srce i možak bratstva, kulture in napretka. Nipošto u medusob-noj borbi, več u painetnoj suradnji sviju leži sretna budučnost naše zemlje. Pot-puna ravnopravnost svih gradana potrebna nam je kao gladnom kruh, da nam se omoguči opstanak i život. Gdje ove ravnopravnosti nema, tu se nemogu stvarati prijatni medusobni odnosi. Naša država inmla je najsvetiju patriotsku dužnost — to je logično i prirodno — da ona primi sve novo prirasle državljane iz stare države sa svim onim pravima, koja su si oni pošteno i zakonito stekli u bivšoj Austro-Ugarskoj. Nema sad nažalost bratstva izmedu Srbijana-ca i Prečana. Beograd ne če da prizna vanredne nacionalne zasluge i sposobnosti Prečana, ved ih svuda bagatelizira i zapostavlja. Srbijanci su prigrabili svu vlast, dok su Prečani — dvije trečine ci-jele države — jadno deklasirani na gra-dane 3. reda. To nam ne služi na čast i spas. Iz Beograda nas dnevno susreče nelojalnost, zloba, gordost i uvreda. Naročito svakom oficiru i korektnom čovjeku pravda i poštenje su najprve svetinje u životu. Nema sad patriote, koji ne bi teškim srcem i bolom osječao da je znatno popustilo oduševljenje u čitavoj našoj zemlji za jedinstvo i bratstvo SHS. Materijalne prilike u A. U. nisu bile sjajne. No ipak je državni služ-benik i penzioner živio daleko bolje, ne- Stran 3. — > go li danas u našoj nacionalno tijedinje-noj: državi. Otvoreno se priznaje: da je širom naših najkultumijih prečanskih krajeva još gore. je bilo pod A. U., gdje smo ipan svi bili pred zakonom ravnopravni iako nismo im&li nacionalne države. Najua-cfonalniji ljudi — pa i prečanski Srbi ,— danas često žale i kukaju... To je te-ška osuda svih dosadašnjih režima SM^l Pitanje državnih plača, penzija i do-plataka najzaslužnijih glavnih državnih stupova kod nas je staro, kao i naša nova država. Beogradska je uprava nekoliko puta goruče pitanje beriva aktivnih službenika prilagodila izaratnim prilikama. Ali je krunske penzionere — nai-jadnije članove ljudskog društva — po-sve zanemarila. Pravda, moral i čovječ-nost imperativno zahtjevaju, da se prema najnovijim zakonima i mirovine sa doplacima svim penzionerima cijele države potpuno izjednače, kako je to i 19'23. god. u načrtu činovničkog zakona bilo predvideno; da se ovo priznanje ravnopravno učini prema svim jednako zaslužnim sinovima naše zemlje, koji su dali sve najdragocjenije blago, cio život izdravlje na oltar svoje otadžbine. Pravo na penziju je lično pravo drž. službenika, koje se za života ne može izgubiti. Ono je zakonom utemeljeno na dvostrano obvezatnom ugovoru izmedu države i svakog službenika. Ovaj sav-jesno i vjerno vrši povjerene mu poslo-ve. Zato mu država zajamčuje mirovinu prema položaju i činu, prema višini beriva aktivnih službenika istog ranga. Krunski penzioneri ncvine su žrtve vladine zablude, gdje nema logike, ra-^umijevanja, uvidavnosti ni pravedno-sti. Za objektivnu socijalnu pravdu su uajmanje 90 pošto poštenog javnog mišljenja. Naše ratne žrtve živu u jednom paklenom položaju nedostojnorn 20. vi-jeka evropske kulture i civilizacije. Famozni prečanski predstavnici u svim najvitalnijim pitanjima uvijek junački — izmaknuše i krivi su za sva prečanska zla. Svi smo se opravdano nadali, da če bratska vlada povoljno riješiti sve životne probleme. Ali smo se kruto pre-varili u svojim nadama. Kad bi vlada podigla zastavu pravde i istine, pomo-gao bi ju cio narod. Užasne su slike teš-kih prilika, i zabluda, u koje nas je ba-cilo strašno trojstvo; iluzija, iraza i laž, koje jasno prikazuju svu antikulturnost i antisocialnost našeg pretpotopnog birokratizma, kako čitave porodice kroz dugl niz godina nevidno stradaju zbog nevaljalog režimskog postupka. Prave-dno je gledište: da se krunske penzije izplačuju u onoj valuti, čija im je stvarna vrijednost bila pred očima, kad su kao mladi službenici započeli svoju ka-rijeru. Naša vlada opravdano zahtijeva i prima uplate Svih zakupnina itd. po u-govorima bivše A. U. u zlafnim kruna-ma — zlatnim švicarskim francima! Do-sljedno tOm ona ima vršiti i ispiate krimskih penzionera u zlatnoj vrijedno-sti predratnih A. U. kruna. Rimski rne-dunarodni ugovor od 6. IV. 1922 u pogledu penzija posve jasno glasi; »Do-znake penzija i dodataka, što spadaju svakomu penzioneru, ne smiju biti ma-nje od onih, što ih je ustanovila bivša A.TJ. uprava...« Dakle se kfunske pen-zije — nipošto po broju več po 'čistoj vrijednosti — tnoraju isplačivati u zlatnim krunama, to jest u relaciji vrijednosti papirnatih dinara naprama zlatnoj kruni! Ali nikako 1 papirnati dinar za l papirnate krune! Ova ogromna neprav-da vapi do neba. Tako na pr. visoki pen-zioner, koji je u A. U. primao u ime čiste mirovine mjesečno 1500 — godišnjc 18.000 zlatnih kruna, dobiva sad samo: S Nabavljalna državnih uslužbencev v lastni hiši r. z. z o. z. v lastni hiši v ^Mariboru, ^Rotovški trg št 2 nudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva. Zajtrkovalnica vhod Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. Zdravilišče Rogaška Slatina I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tamptl, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: Maj—saptambar Sezona: Maj—september Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Naj večja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravllliCa Rogaika Slatina. I v Celju, Prešernova ulica 10 v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojimi Cene konkurenčne. DRŽAVNI UPOKOJENEC Stran 4, mjesečno 375 — god. 5500 papir. din. L!! A pretvorivši zlatne krune u papirnate dinare da on prima mjesečno 22.500 j godišnje 270.000 papir, dinara! Neopro-stiva je javna sramota bezdušno svr-gnuče starih visokih penzionera sa zakonite god. mirovine od krvavo zasluženih 1.800 zlatnih kruna na samo 4500 papirnih dinara, a njihove mjesečne skuparine od 3000 na samo 1900 dinara! Sve države nasljednice iza bivše Au-stro-Ugarske dakle i naša država — svečano su obvezane zakonima, meiu-narodnim obvezama i medunarodnim u-govorima isplačivati krimskim penzio-nerirr.a prlpadajuče mirovine u zlatnini krunama preračunanim u našu državrm valutu u papirni dinar. Dražavna je u-prava prečanske penzionere predala gladi i nevolji. Samo režimskom kriv-njorti crna je smrt gladi pokosila preko 120 preč. generala i stožernih viših ofi-cira, bezbroj inih velezaslužnih odličnika i nižih penzionera, koji su još drago-cijeno i pošteno domovini služiti mogli. Kraljevina SHS dobila je od opstojbine zlata A. U. Banke silne miljune zlatnih kruna. Iz tih novaca morale su se u zlatu u prvom redu namiriti prečanske penzije, jer su baš u toni novcu mnogo-brojni fondovi, koje su prije rata uplatili prečanski uslužbenici za svoje stare dane. Vlada mora čim prije popraviti i pravno stanje primijeniti na sve penzionere, koji su do sada bili prikračeni: da im se mirovive u zakonitom iznosu isplate, te naknade goleme razlike, koje im pripa-daju, a koje im pogreškom države uprave nisu isplačene. Za prevodenje krunskih u dinarske penzije posebne molbe sasvim su suvi-šne. Svi potrebni podaci nalaze se kod računovodstva. Za to je monstruozan svjetski unikum posve neopravdani za-htjev naročito komplicirano dokumentiranje inolba. Time se oni nemilosrdno tjeraju u grabežljive šake lihvara i u neizbježivu propast. Ustav nam je najvišji zakon, koji nas sve jednako obvezuje, no taj se ustav gazi. Od ujedinjenja do danas promijeni-lo se 160 ministara, mnogobrojni drž. podsekretari itd., što involira svjetski rekord. Ministriraa je najvažnije da se ne vri-jedaju njihove prinadležnosti i horendne plače od 40.000 i više dinara mjesečno! 1 sve ovo se dogada u najvažnijoj hi-storijskoj epohi narodne i državne izgradnje, u eri velike štednje u državnim rashodima! Caveant consules, dok ne bude prekasno! Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533 Razlagova 7 PODRUŽNICA Telefon 67 V TRBOVLJAH mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. Konkurenčne cene! — Ugodni plačilni pogoji! Telefon 67 Ustanovljena 1S06 Lastni kamnolomi Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na Ustanovljeno leta 1810 Ustanovljeno leta 1810 Veletrgovina z železnino D. Rakusch, Celje priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja. Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan. kdaja DruStvo dri. upokojencev la Slovenijo. Odgovorni urednik Kopič Rado, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik Stanko Detela, Maribor. Priznanica Sš&Pki. a znesek ........ a »3H0C rw i#-ž& ibesedami dinarjev noeiiMa aHHapa U v- Wi'W $ms0^MMy ■ ‘i ^1)11 ............................... S.M' ček., računa št: -l n \ cn ^ || y!fopncr Men. pagyifit 6p.f 't X ^STtOU ^U’ii Društvo državnih upokojencev in ^|$'i c vt upokojenk za Slovenijo, ftjj ■ ir Maribor. WA v**. ................ .M / v;T^^^iV^-,vF-T:-.....—m j. vplačan danes na ček. račun St.: 1:: UV^lE^ ; yTUiaheH aauac Ha gek. pa‘iyp 6p,: ~| 9^^^' :lfne lastnika, čekovnega računa.: . "* " iHwe anacHtiKa veKOBHor paqyBa; h ' >. r : OruStvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo. Maribor Vplačilna n. onevriik* y«jiaTHH 6p. po-iui^^rfjKp:^ .rvuguusntfpjeacd l, PODRUŽNICA V LJUBLJANI Vpisnica. — ymicHnua. Znesek ... H3HOC vplačal ynjiaTHO na ček. račun št.: ■! O/f i^A Ha ge«. pagyH 6p.: A CajL%J\J Vplačilna št. dnevnika. yn./iaTHH op. no aHeBHHKy: Obxa/ec st. iUtj. i>. — IX. — 27. — uop. op. lUo. Hi. Ta del ostane pri zavodu. Pismenih sporočil na tem delu ne dobi lastnik čekovnega računa. Za pismena sporočila lastniku računa 3a nnc«ena caonuiTeH>a BJiacHHKy panjrHa 1 CS 0 3 O ca a •Z c; 0) ra E 0 E s \D O cc n Ki 0 a) 03 s 03 eo >» ei C e* X £ a> O cs 'a 0 H C3 O X Q CS Vplačilo s čekovno položnico lahko izvrši vsaka oseba do neomejene vsote brez dokaza, istovetnosti. Priznanico, položnico in vpisnico izpolni stranka sama in odda obenem z zneskom vplačila blagajni poštne hranilnice ali'njenih podružnic, posredujoči pošti, a do 250 Din tudi setskemu pismonoši ali pomožni pošti. Položnica se izpolni v vseh delih rokopisno s črnilom, s tiskom ali pisalnim strojem. Priznanico potrdi pošta in jo vrne stranki. Datum na položnici mora odgovarjati dnevu vplačila. Nerazločno izpolnjenih, raztrganih, pomazanih, popravljenih ali struganih ček. položnic pošte ne smejo sprejemati., Priznanica, na kateri je odtisnjen poštni pečat, vpisana vplačilna številka dnevnika in podpisan poštni uslužbenec, je popoln dokaz, da se je na račun lastnika čekovnega računa izvršilo vplačilo. yn;iaTy ickobhom yiMaxHMuoM Mowe H3BpuiHTH cb3ko jimie /io Heorpammene CBOTe h 6e3 jok,13a hctobcthocth. npH3Han,Hu.y, yrMaTHHuy h yrTHCHHuy nonyH>aBa CTpaH-Ka caMa h npejiaje, 3ajeano ca h3hocom ynjiaie, (wiarajnnnn nounaHCKe mTCAHOHHue, um iteiiHX t!p\wmna, hjih no-cpejxyjyhoj nomin, a ao 250 JUhh h ceocKOM nncMOHOiiiH HM HOMOhHOj noniTH. nonyHjaBan,e ce Bpum pyi{0imcH0 MaciHJioM, uiTaMnoM h jih nHcahHM CTpojeM. npH^HaHHujr noTBptjyje nomTa h Bpaha crpanuH. ilaiyM na ynjiaTHmxH Mopa oaroBapam jtaHy yn.naie. HejacHO iionytt,eHet nouenane, 3aMa3aHe, HcnpaBJbene h jih 6pncaHe MeKOBHe yiuiaTHHiie nourre He cMejy npHMam. Hp^Hanima KaA ie CHa6aeBeHa othckom nouiT. >KHra, ynflaTHHM 6pojeiw h iiotohcom tiouit. c/iy>K6ennit. H3BpmeHe ynjiate.