Delovni čas buri duhove
Na ponovno priporočilo bežlgrajske-ga izvršnega sveta o premaknitvi delov-nega časa na kasnejšo jutranjo uro je od 41 samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva In dela negospodarstva odgovorilo 29 or-ganlzacij združenega dela, od 17 samo-upravnih organlzaci| in skupnostl s po-dročja družbenlh d«javnostl in ostalega negospodarstva pa je priporočila upo-števalo 9 organizaclj združenega dela.
Že lani smo ob podobni analizi zapisa-li, da nobena organizacija združenega dela svojega delovnega časa ni v celoti prilagodila priporočilom izvršnega sveta. Stanje še vedno ni dosti boljše. V celoti je delovni čas uskladilo s priporočilom izvršnega sveta le 14 negospodarskih sa-moupravnih organizacij in skupnosti z 12;3 odstotki vseh zaposlenih v družbe-nih dejavnostih in ostalem negospodar-stvu. 18 negospodarskih organizacij z 32 odstotki zaposlenih je le deloma uskladi-\o svoj delovni čas in pričenjajo z delom pred osmo uro. Deset negospodarskih organizacij z 20 odstotki zaposlenih pa ni spremenilo začetka svojega delovnega časa. To so organizacije s področja izo-braževanja in zdravstvenega varstva, pri katerih zaradi narave njihove dejavnosti spreminjanje delovnega časa ne bi bilo smotrno. Nekatere negospodrske orga-nizacije združenega dela: med njimi In-formacijski center - organizacija za znanstveno in tehnično dejavnost, Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil in Slovensko mladinsko gledališče na pri-poročila niso odgovorile.
138 organizacij združenega dela z 61,1 odstotki zaposlenih delavcev s področja
gospodarstva in dela negospodarstva je premaknilo pričetek dela na 7. uro ali kasnejši čas. 36 organizacij združenega dela s 26,4 odstotki zaposlenih jih še vedno pričenja z delom pred 7. uro zju-traj. 11 gospodarskih organizacij z 8,4 odstotki zaposlenih ni premaknilo delov-nega časa, vendar jih 10 med njimi dela dvo ali tro izmensko.
Na priporočila izvršnega sveta pa se sploh še niso odzvale naslednje organi-zacije združenega dela: Elma, tozd Oro-djarna; Elma, tozd Transformatorji; El-ma, delovna skupnost skupnih služb; Slovenija ceste - Tehnika, tozd Industrija betonskih konstrukcij; Žito, tozd Pekar-na; sozd Imos, delovna organizacija SGP Grosuplje; DES Elektroservisi; pozd Pla-stor; Združena podjetja strojegradnje -Inženiring biro; ZIL, tozd Urbanizem -Ljubljanski urbanistični zavod; Birografi-ka Bori in Slovenija ceste-Tehnika, tozd Projekt.
DRUŽBENI DOGOVOR V RAZPRAVI
Ker bodo nadaljnje aktivnosti in spre-membe delovnega časa potekale v skla-du z opredelitvami družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa, katerega osnutek je v javni razpravi do 10. marca, je na februarski seji beži-grajskega izvršnega sveta tekla beseda tudi o osnutku tega dogovora.
Obdinska kadrovska služba je pripravi-la vrsto pripomb nanj. Bistveno vpraša-nje, ki ga je zastavila kadrovska služba, je bilo, ali je takšen družbeni dogovor sploh potreben, saj slovenska ustava, zakon o združenem delu, in zakon odelovnih raz-merjih že opredeljujejo delovni čas, nje-
govo trajanje, možnost razporejanja, predvsem pa poudarjajo samoupravno odločanje delavcev o urejanju in razpo-rejanju delovnega časa. Navedeni pred-pisi, kot navaja občinska kadrovska služ-ba, ne predvidevajo urejanja delovnega časa s posebnim družbenim dogovorom. »Iz teh razlogov družbeni dogovor kot tak ni dokument, ki bi lahko urejal po-dročje delovnega in obratovalnega časa, ker je to samoupravna pravica delavcev, da odločajo o njem na način in v mejah veljavnih predpisov. Zato bi bilo smotrno sprejeti ustrezne družbene usmeritve v skladu s politiko družbenoekonomskega razvoja, ¦¦ je dejala SONJA ŠUŠTAR, vodja občinske kadrovske službe.
Na seji izvršnega sveta se je razvila široka razprava o spremenjenem delov-nem času, vrsti težav, ki jih je prinese), ter o smiselnosti osnutka družbenega dogo-vora. Izmed kopica pripomb pa bi veljalo izluščiti predvsem naslednje. Oružbeni dogovor bi moral bolj vsebinsko razdelati aktivnosti in usmeritve v zvezi s spremi-njanjem delovnega časa. Večina beži-grajskih organizacij je namreč delovni čas že premaknila čimbolj proti osmi uri, kot to zahteva osnutek. Razpravljalci so pogrešali tudi temeljitih analiz, koliko smo s spremembo delovnega časa v teh nekaj mesecih tudi zares prihranili. Vsi pa so bili edini, da bo enoten, urejen in dobro pripravljen pristop k spreminjanju delovnega časa potreben na vseh po-dročjih življenja in dela, saj nosi s seboj posledice, ki bodo opazne šele čez čas -vsekakor pa že spomladi, ko bomo pre-maknili kazalce na urah naprej.
VIDA PETROVČIČ