tehaji vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava; Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806! tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE (prv DELO Tržašhi kom un isti In demokrati pozdravljamo odloeuo borbo španskega ljudstva proti krvavemu fašističnemu režimu rablja fr ji ne«. GLASILO KOMLTKISTIČSIK PAHTIJEg S. T. O. atskPBNOVUENA IZDAJA LKTO HI. ŠTEV. 118 TIIST SOBOTA, 17. »1 A B C A .fBSl. CENA 15 LIR idom ivitel ta ii ičitel, rial; asedl IZ'IAVil KOMUaJISTIÈME PAKTU E STO O TRŽAŠKEM VPRAŠANJE vinte owell ■moli a od BO O' Glas a n ai njižn limfo ična» rodit 21.0 loder vsi Tržačani se združimo v zahtevi aj se uveljavi mirovna pogodba! Sovjetski zvezi, ki se neutrudno bori, da bi Trst prenehal biti strateška baza, gre iskrena zahvala vseh demokratičnih Slovencev, Hrvatov in Italijanov Svobodnega tržaškega ozemlja Na torkovem zborovanju, o katerem pišemo na drugem mestu, je predsedstvo razdelilo med vse prisotne novinarje izjavo Komunistične partije STO glede tržaškega vprašanja. Njeno celotno besedilo zato prinašamo našim bralcem. ena%nč0 dejstva da se vrste iz-.Ve in komentarji v zvezi z Sasperijevim in Sforzovim eljajL lu op • i . ’tskom v Londonu ter spričo '°UJidnjih govorov Tita in Kar-.J^a’ Komunistična partija 22 0r°> obsojajoč šovinistične ' fftifestacije in časopisno go-skuiiajo prikriti nova inevre na škodo slovenskega, l i .j atskega in italijanskega ::r .jJ^stva obeh con STO smatra 1,111 ^ svojo dolžnost, da poudari kvar0^6 stališče do vprašanja .v j'0bodnega tržaškega ozemlja. ini “o, ki leliuSy >. 10^, teku enega leta se je o j[?tu govorilo na mednarodni 'mični pozornici v določenih a zt in v /‘vezl z anglo-ame-r- Ab^i ttapadalB™! načrti v J11 odseku Evrope. Komuni-eiiatri ^ PartDa smatra zato, da .-mo • nb Položaj predstavlja raz-j(b Prejšnjih faz. V obdobju MirfejUniJ 1950’ ko -ie b!;0 Iturt. iKo vprašanje prav tako e- Kij- 113,165 v ospredju, smo vi-22 ft'1 ttla6ilna dejstva,'ki se ve- v E%s. 2 današnjo situacijo. De ■Peri je tedaj, izjavil, da je j a pospešiti zbližanje med 3'Jo in Jugoslavijo; Anglo-b^ričani so pi-eko svojega ti-označili, da je trojna nota "z pravne vrednosti; Sfor-Je v svojem milanskem go-ru izrazil željo po «nepo- dobil nobene obvezne izjave niti odločilne rešitve za Trst in za cono B. Demokristjanski tržaški župan pa piše, da ne bo nobenega poslabšanja za cono B. Komunistična partija STO opozarja vse člane in vse državljane na to situacijo, ki kaže da ima v primeri z De Ga-sperijem položaj v svojih rokah rabelj jugoslovanskih narodov . tudi, kolikor se tiče vprašanja STO. Tito je ljubljenček Anglo - američanov, njihova glavna figura na Balkanu, kateri je eno izmed treh področij mednarodnih trenj, kjer bi se mogla zanetiti vži-galna vrvica tretjega svetovnega spopada. Beograjska klika namreč pomnožuje provokacije proti ljudskim demokracijam, pospešuje militarizacijo Jugo- slavije in vedno bolj podpihuje vojno psihozo, medtem ko London in Washington pospešujeta dobavo orožja, šterlingov in dolarjev. Zato je jasno, da bodo v Londonu razpravljali proti interesom Tržačanov in prebivalcev cone B. «Status quo», ki ga imajo v načrtih titovci in njihovi gospodarji, pomeni že sam po sebi poslabšanje razmer v coni B, nadaljevanje terorja s katerim hočejo Titovi agenti dovršiti svoje raznarodovalno delo. Za Trst pomenja to, da ostanejo pri nas anglo-ameri-ške čete. Komunistična partija STO protestira zato še enkrat proti pretvoritvi našega mesta v strateško bazo zasedeno od 10 tisoč anglo-ameriških vojakov, s 7.000 policaji, središče spijo- KP STO je proslavila mednarodni dan žena Tržačani vseh struj so v torek poslušali Vidalijev govor v Kinu ob morju Verjetno, da dvorana Kina ob morju še ni videla tako pestre množice kot v torek, ko je tov. Vidah v svojem govoru podal stališče Komunistične partije do tržaškega vprašanja in do bližajočih se volitev. V prenapolnjeni dvorani, veži in hodnikih se je trlo ljudi, od katerih jih je bilo mnogo v tej 4 » J VV.*.»** J*»* J w , - - .1 Junih pogajanjih» s Titom, ; dvorani prvič po letu 1945. Bili lOTit1 ®emer je že namigoval na ;rišč|llarodnostnG črto» in na prila-nlufHev meja Z druge strani >b 1> T'to pospešil priključitev B s tem, da je 16. april« rrišč'ifrorJem organiziral «plebi-rec 'Tj1' odredil carinsko zvezo n Cf>no B in Jugoslavijo, do-igrC1 So Kardelj in drugi titov-Opči "linistri zatrjevali, da je i N3.n° B treba pač že smatrati , .^končno priključeno. To J 16 dogodilo prav v času, ko upinr amerai poslanik v Beogra-Allen razvil svojo delavnost igri Postavitev temeljev Sredo-ecleI1'iTn n mu -Paktu in utrdil os SkeCBeograd. Ko Je bUa nacio" a l5tična kampanja — podob-kot so jo organizirali te ;rišč(0 ' na svojem višku, se je ij B Podal na atlantsko kon-Ske^gd100 v London ter je po ijev # lPrn Povratku izjavil, da je colj^.^ašanje Trsta najprimer-«tiho čakanje», čeprav je skuf, .V London, da bi zahteval . ^ Javltev trojne note od 20. jglijj Ca- V istem času je Tito g]j(!t^vlli da to vprašanje ni pe-rigč1.^ ' Anglo-američani pa so ’ , kovali naj se vprašanje spra- 1 ^ dnevnega reda, da bi tako u na ohladitev duhov. -Sk^ ČaSU od 3ePtembra do no-' (,LIbbra se ponovno govori o ■ . P 'n o «nagli rešitvi». An- __1 "amestnik zunanjega mi- Davies ,je po svojem po-d,3fJu v Beograd in Rim !i' j.V)) a§al «narodnostno reši-iti s Popravo meja in zame-d° 1 B° breb'valstva. Govori se Ojj e'bP0yem obisku v Rimu, niso smatrali te-ovski^3 za Primernega. S ti-s,ran' pa se zopet po-moknost anglo-ameri-Jph ta ^slovanske uprave Tr-pJiOci^iJIvan Matteo Lombardo, bl e v r!dernnkra;ski De Gasperi-- ,/r iJ”l5t!r gre v Jugoslavijo )e a21 «eljo po hitrem zbli- r,lpd obema državama. 36 ponovno vrne na med-etu m? P°litično pozoriiico v ,„č!inUdi 'I'' Ang'°-američanom se :ave-^,da ZvariJo Sredozemsko i J*rkìnlStv° 'n Truman pošlje lir« fSa v Beograd, Atene in ibisj, ^^asno ko je najavljen r Lena ^asperija in Sforze 'biski a°n’ dana tudi vest o jval'hds,. btov3ke delegacije pod lasu ^Jade. Prav v istem vse,'ioj(jsob,avi «New York Times» it j) ii 12 Trsta, navdihnjen od troog nsk*b nacionalističnih heji V’ v katerem se ponovno ta j_a"a «narodnostna kupčija» >r 7S'tev vprašanja STO in si-V gir, .ak°, da bi prišla pod an-^hes, rr'6riško upravo obrežna Be0eca c°ne B, dočim bi bile ske 8rK^u Prepuščene sloven-"vitia • ine c°ne A. Italijanski bar-J11" . tisk predstavlja to anje kot «korak naprej», sprèma vinistìÈno gonjo, ki Van;- ia Gasperijevo poto-«o, m v London, odgovori Ti-'Japjp 01 trenutek. za razprav-ker (j. 0 tržaškem vprašanju, ^apetH niednarodni položaj Tlt0 ilT ^ v tebruarju, ko je Sfon-JavB, da Položaj ni zrel, Pje, u, innovi! njegovo mne-sVoje,i ' 36daj De Gašper! ob •c tja °dhodu v London, da v angleški prestolnici so ljudje iz trgovskih krogov, uradniki, intelektualci poleg velikega števila delav-ccv. Menda so bile zastopane to pot vse politične struje Trsta, od demokristjanov do indipendentistov. Med njiim smo opazili tudi več občinskih svetovalcev nasprotnih skupin, tako celo vodjo demokristjanov prof. Gregorettija in prof. Bastijanijevo. Polnoštevilno so bili zastopani tudi novinarji, bodisi domači kot tudi inozemski. Tov. odv. Pogassi je takoj po otvoritvi podal besedo tov. Mariji Bernetič, ki je v slovenščini proslavila mednarodni praznik žena. Tov. Marina je poudarila, da je žena dobila enakopravnost z možem šele v socializmu. Najvažnejša dolžnost vseh žena je v današnjem času, da se združijo ter se po vzgledu sovjetskih žena odločno bore za ohranitev miru, za bratstvo vseh narodov tef za popolno enakopravnost žena. Veliko navdušenje je sprejelo generalnega sekretarja KP STO tov. Vidalija, ki je s svojim govorom pritegnil vse navzoče. Zakaj vojna, je vprašal govornik, komu je vojna koristna. Edino le velikim ameriškim monopolistom, ki ne vedo kam s svojimi izdelki ter jih zato uničujejo. Toda imperialisti se še do danes niso zavedli, da je nastala nova doba, doba o-svobodllnih gibanj, ki pomenja-jo začetek likvidacije imperializma. Velika kitajska revolucija je pokazala pot kolonialnim narodom do svobode in ni je sile, ki bi mogla ustaviti na- naže in provokacij, zbirališče fašističnih beguncev, pozorišče vojaških vaj in manevrov. Trst, ki je vključen v Atlantski pakt, je ena izmed 500 baz ameriških imperialistov, mesto za dobave Avstriji in glavna luka tako-zvanega Bethouardovega plana, ki predvideva v vzhodnih Alpah napadalno bojno črto. Trst je strateška baza Sredozemskega pakta, skupno s Solunom, s katerim je povezan s strateškimi cestami preko Jugoslavije. Sam titovski in tako-zvani indipendentističen tisk sedaj že odkrito pišeta, da je Trst nenadomestljiva točka, spojna črta «linije atlantske o-brambe». Istočasno je demokristjanski tisk v teh dneh podčrtal, da je De Gasperi javil županu, da obstaja neki «Eisen-howerjev načrt», kateri predvideva namestitev še ene ameriške divizije v Trstu. To stanje pomenja nadaljnje poslabšanje političnega, gospodarskega in socialnega položaja, povečanje bede, dušitev demokratičnih svoboščin, grožnjo naši industriji, našemu gospodarstvu. perspektive za ruševine in razdejanja če bi se mora li načrti vojnih hujskačev uresničiti. Zato Komunistična partija pozdravlja politiko Sovjetske zveze katera se neutrudno bori, da ne bi bil Trst strateška baza, ki ni pristala na nizkotno prevaro treh velesil in ki je vedno zahtevala uveljavitev mirovne pogodbe ter je upravičeno zahtevala od Anglo-američanov da spoštujejo podpisane obveznosti glede Trsta, .. , . . , , . .,—predno bi bila podpisana mi- itahjansk, m slovensk; sovini- r0VM dba z Avstnjo; kaj-sti, kakor tud, takozvan, «indi- u tako Trst kskoi. tudi Avstrija rode sveta na poti do svojega cilja. Nato je z njemu lastno prepričljivostjo podal potek barantanja za Tržaško ozemlje, katerega končni cilj je zagotoviti imperialistom važno strateško oporišče za napad proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Pri teh namerah pomagajo netilcem vojne titofašisti, pendentisti». Nasproti vsem tem silam, ki danes odkrito ali prikrito zagovarjajo nadaljevanje vojaške okupacije STO se postavlja naša Partija s svojim jasnim programom, katerega ni nikdar izdala kot so to napravile vse ostale stranke. Kajti dobro ve, da edino le uveljavitev vseh določb mirovne pogodbe z odhodom tujih čef, združitvijo obeh con in garancijami demilitariziranega in nevtralnega ozemlja more dati Trstu in njegovemu prebivalstvu lepo in mirno bodočnost. služita netilcem vojne kot oporišče za napad proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Komunistična partija STO izjavlja, da bo ojačila svojo politično akcijo za uveljavitev mirovne pogodbe, to je edine menice, ki so jo Anglo-američani dolžni plačati. Samo tako je mogoče rešiti to staro vprašanje, združiti obe coni, zediniti se glede imenovanja guvernerja in umika čet ter dati prebivalstvu cone A In cone B perspektivo miru. Ce bi bila že pred dvema letoma, ko je Sov- jetska zveza sprejela tudi angleške in 'imenške kandidate za mesto guvernerja, uveljavljena mirovna pogodba, bi bil položaj danes vse drugačen: ustanovljeno bi bilo Svobodno ozemlje, ki jamči demilitarizacijo STO, in vse drugačne bi bile razmere izmučenega' prebivalstva cone B. Ko Komunistična partija STO ponovno potrjuje svoje stališče glede tržaškega vprašanja, poziva vse državljane, da se pridružijo zahtevi za uveljavitev mirovne pogodbe, da obsodijo Titovo kliko zaradi terorizma, pod katerim ječi cona B, da obsodijo izdajstvo krščanske demokracije in drugih italijanskih nacionalističnih strank, ki s svojimi šovinističnimi manifestacijami hočejo samo zamotati položaj, dezo- rientirati svoje nezadovoljne in razočarane pristaše, nadaljevati prevaro in vztrajati v sedanjem neznosnem položaju. Komunistična partija obsoja končno lažne indipendentistične sleparje ki pojejo hvalo anglo-ameriškemu okupatorju in sedanjim življenjskim pogojem v coni A in v coni B. a ki so istočasno združeni s titovci in z italijanskimi nacionalisti proti Sovjetski zvezi, edini velesili, ki se bori za dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega, ozemlja. Trst, 13. marca 1951. MOSKVA — Vrhovni sovjet je na skupnem zasedanju obeh skupščin soglasno odobril zakon za zaščito miru. Po tem zakonu je najstrožje kazniva vsakršna vojna propaganda. Jutri, v nedeljo, 18. marca bo ob 8.30 v dvorani Kina ob morju veliko mednarodno zborovanje miru ki ga organizira Tržaški odbor miru, da bi ojačil borbo prebivalstva vzhodnih alpskih predelov proti vojni. V imenu Svetovnega sveta miru bo prisostvoval zborovanju senator UMBERTO TERRACINI ki je sodeloval pri zgodovinskih sklepih, katere je Svet miru sprejel na svojem zadnjem zasedanju v Berlinu. Zborovanja se bodo dalje u-deležili tudi predstavniki odborov miru iz Gorice, Vidma, Celovca, Salzburga, Innsbrucka, Trenta, Bolzana in Belluna. Popoldne bo v Miljah velik shod, na katerem bodo govorili senator Terracini ter člana Izvršnega odbora partizanov miru Luciana Sillig in Ado Slavec. Stalnost šol in učiteljev je naša osnovna zahteva «Samostojna šolska uprava» je nekoristno slepilo in manever titovskih političnih špekulantov Za nedeljo in ponedeljek je nikov slovenskega ljudstva in nai-tiiofašistični «strokovnjak» za iz-1 sposobnejših in najvestnejših šo - koriščanje slovenske šole v politične špekulacije prosluli četnik Pahor (seveda v strogem in-kognitu) sklical sestanek slovenskih šolnikov, na katerem bo skušal prisotnim, a tudi vsem odsotnim vsiliti novo titovsko «linijo» borbe okrog slovenske šole. Spričo velike gonje, ki jo titovski časopisi že več tednov vodijo za neko namišljeno «avtonomijo» pod geslom «za samostojno slovensko šolsko upravo», je več kot jasno, da skušajo na tej konferenci dobiti pristanek navzočih (po možnosti vseh, sicer pa vsaj večine), da bi s tem «adutom» šli na Vojaško upravo ter «zahtevali», naj ugodi splošni želji. O tej «samostojni upravi», ki je že v zamisli samo neslana burka in varljiv manever, da o njegovi morebitni izvedbi sploh ne govorimo, je naš časopis že ponovno razpraljal. Ne samo to. Bili smo sploh prvi, ki smo že pred dvema letoma sprožili to vprašanje ter postavili za vse Slovence edino sprejemljivo obliko samouprave s soudeležbo izvoljenih predstav- KONFERENCA 4 NAMESTNIKOV KLJUB SABOTAŽI ZDA OBETA USPEH Američani se hočejo izognili vprašanju razorožilve šlirih velesil Popustljivost sovjetskega delegata je preprečila razbitje konference - Novi predlogi ZSSR za mirno rešitev vseh spornih vprašanj - Pod pritiskom javnega mnenja v zahodnih državah so morali deloma popustiti tudi predstavniki ostalih treh velesil Po prvih štirih sejah se še ves teden nadaljujejo razgovori namestnikov štirih zunanjih ministrov glede dnevnega reda za nameravano konlerenco štirih velesil. Kot je bilo že prejšnji teden očividne-i-predstavljata sovjetska predloga za de-milittrizacijo Nemčije in za postopno razorožitev štirih velesil za predstavnike zahodnih treh držav najbolj grenko pilulo. Kljub temu, da je delegat SZ Gromiko že omilil svoj predlog, da bi ga tako približal stališču ostalih treh. pa ti niso hoteli nič slišati o razorožitvi Nemčije in o znižanju oborožitve štirih velesil. Čeprav so se izrazili pripravljene, da štirje zunanji ministri obravnavajo ti dve vprašanji, vendar Špansko ljudstvo se dviga proti fašističnemu terorju Nad 300.000 delavcev iti nameščencev Barcelone je v ponedeljek stopilo v splošno stavko - Velike demonstracije proti krvavemn Francovemn režimu il Po dvanajstih letih krvavega fašističnega režima, katerega so poleg Hitlerja in Mussolinija pomagale ustvariti Francu reakcionarne vlade zahodnih držav, je v Barceloni izbruhnila u ponedeljek velika pobuna, ki je zavzela zelo resen obseg. Ze dolgo pred tem je bilo ljudstvo katalonske prestolnice silno razburjeno zaradi stalnega naraščanja cen. Zadnji povod pa je dala podražitev tramvajskih pristojbin. Američane je strah zaradi umika Korejcev MAC ARTHUR PRIPRAVLJA NENADEN NAPAD NA KITAJSKO Po štirih dneh se je ameriška ofenziva prejšnjega tedna zopet ustavila. Toda tudi v tej ofenzivi niso napadalci skoro nič napredovali; kajti vse, kar so zavzeli po dnevi z velikimi žrtvami, -so v teku noči zopet izgubili. Toda ameriška poročila so vedela poročati le o dnevnih akcijah, ne pa tudi o nočnih in tako je zgledalo, kot da neprestano napredujejo, s Po izjalovljeni ameriški ofenzivi pa so se Kimirsenove divizije nenadoma umaknile na -nove položaje, tako da so izgubile stik s sovražnikom. Ame. riške in južno korejske čete pa ,so kljub prostovoljnemu umiku ljudske, vojske le previdno upale na Izpraznjeno ozemlje, ker so se bale zasede. Singman-rijeve čete, ki so hotele prekoračiti reko Han, so bile odbite z izgubami. Prav tako so se izjalovili vsi napadalni poskusi na drugih odsekih korejske fronte. Korejska vojska je samo v torek zbila 12 ameriških letal. Tudi v sredo in četrtek se je nadaljeval miren umik brez bojev korejske ljudske vojske, ki je izpraznila prestolnico.Seul in Hoenčong, kamor so korakale južnokorejske čete, za njimi pa z vso'previdnostjo tudi ameriške. To nenadno izginotje Kimirsenovih čet dela napadalcem silovite preglavice, ker se boje neprijetnih presenečenj, kakor so to doživeli V novembru lanskega leta. Na odseku severno od Judonga pa. so ameriške najemniške čete naletele na odločen odpor, tako da so morali napadalci opustiti vsako misel na prodor. Po vesteh, ki jih pošilja poseben poročevalec pariškega lista «Le Monde» na Japonskem, pripravlja Mac Arthur •načrte za napad proti LR Kitajski. Ta napad, ki ga Američani nameravajo sprožiti z otoka Formoze, naj bi bil sprožen nenadoma, da bi presenetili nasprotnika. Vest o tej nameri je bila objavljena tudi v nekem japonskem časopisu s privolitvijo ameriške cenzure. PULJ — Titova osebna jahta se je med popravilom v puljski luki prevrnila na bok ter dobila zelo resne poškodbe. Vsi so prepričani, da gre za sabotažo. V ponedeljek zjutraj so se barcelonski delavci podali v svoje tovarne, toda takoj po prihodu so odšli na mestne ulice in trge, kjer so uprizorili veliko protifašistično manifestacijo. Tristo tisoč stavkajočim delavcem se je pridružilo tudi vse ostalo prebivalstvo tega španskega pristanišča, trgovci so zaprli svoje trgovine ter so se prav tako pridružili delovnemu ljudstvu. Po vsem mestu je bilo nešteto letečih zborovanj, na katerih so govorniki zahtevali odstop fašistične vlade ter uvedbo demokratičnega režima. Največje demonstracije so bile na Katalonskem trgu kjer je palača špansko-ameriške banke. Ker so se tudi vsi nameščenci te banke pridružili demonstrantom, je skušala skupina falangistov priti v banko, da bi razbili stavko. Toda množica je napadla fašistične stavkokaze ter Jih zapodila v beg. Na pomoč stavkokazom je prišla policija, ki se je z vso brutalnostjo zagnala v množico ter pri tem povzročila več mrtvih in mnogo ranjenih. Val nezadovoljstva pa je zajel istočasno vso Katalonijo zlasti industrijska naselja Tarrasa, Badalone, Sabadel, Manresa, Matulu in druga. Toda tudi v raznih drugih španskih pokrajinah, zlasti v industrijskih Asturiji ter v Madridu in Bilbau je našla ugoden odmev vstaja Kataloncev. Fašistični gubernator v Barceloni Eduardo Alegria je takoj po prvih policijskih ukrepih zaprosil Francovo vlado za pomoč in navodila. Fašistična vlada je imela v ponedeljek zvečer dolgo sejo, katere uspehe so občutili prebivalci Barcelone že naslednji dan. Predvsem so poslali velikanska ojačanja policijskih oddelkov, civilne garde ter vojaštva. Po skromnih računih so fašistični krvniki zbrali v Barceloni nad sto tisoč oboroženih mož, ki so zasedli središče mesta ter zastražili najvažnejše objekte. Oddelki v tankih in avtoblindah krožijo po mestnih ulicah. Kljub i^sem ojačanjem pa niso mogli prodreti, v nekatera predmestja, kjer so se delavci in ostali prebilvalci zabarikadirali. V luki so se pojavile bojne ladje, ena križarka ter več manjših edinic, ki so naperile svoje topove proti mestu. Kljub vsem tem terorističnim ukrepom pa se stavka še vedno nadaljuje. Večina industrijskih delavcev in nameščencev še vedno odklanja, da bi odšli na delo ter so odločeni vztrajati v stavki, dokler ne bodo aretirani na svobodi. Stavka stavbnih delavcev v Barceloni in drugih bližnjih krajih pa je še vedno stoodstotna. Avtoizvo-ščke je guberner prisilil, da so prekinili stavko pod pretnjo, da jim zapleni vozila. Prav tako so s silo obvezali tramvajske uslužbence, da so zopet nastopili svojo službo. V vsakem tramvaju sta po dva oborožena policaja, dočim so tramvaji popolnoma prazni, ker se jih prebivalstvo v znak protesta ne poslužuje Podobne teroristične mere so frankisti podvzeli tudi po drugih mestih, posebno pa še v Kataloniji in v rudniških naseljih Astu-rije. Da bi prestrašili ljudstvo so začeli s «preventivnimbi aretacijami v Madridu, Bilbau in drugih večjih mestih. V vseh teh krajih so bile ojačene vojaške garnizije in poslani oddelki policije in civilne garde. Po zadnjih vesteh stavka v katalonskih mestih ni prenehala, temveč se še vedno bolj širi. Po vsem svetu je vzbudilo množično gibanje proti Francovem režimu velikanski vtis. V Franciji, Italiji in drugih državah je bilo nešteto zborovanj solidarnosti z zatiranim španskim ljudstvom. Vsi svetovni časopisi komentirajo la upor kot sad dvanajstletnega fašističnega zatiranja. Tudi naj-reakcionarnejši listi priznavajo, do je silovito narasla beda pod Francovo vlado; saj je cena življenjskim potrebščinam narasla od leta 1935 dalje za sedemkrat, dočim so bile plače in mezde povečane komaj za trikrat. niso pristali, da bi bili vpisani na dnevni red V ponedeljek je predstavnik ZSSR ponovno omilil drugo točko predloga, ki se glasi sedaj: «vzpostavitev nemške cjiotnosU in .sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo». Na la način se ta točka skoro popolnoma krije s tretjo točko zahodnega prerloga. S tem je sovjetska delegacija ponovno pokazala vso dobro voljo, da pride do zaželene konference štirih in do potrebnih sklepov za utrditev miru v Evropi in v svetu. Toda že na na slednji, osmi seji v torek so predstavniki zahodnih velesil pokazali kako malo cenijo vsa iskrena prizadevanja Sovjetske zveze za mir. Angleški delegat Davies je nasprotno v ostrem govoru napadel ZSSR, češ da bo ona kriva neuspeha te pripravljalne konference in da bodo narodi znali pokazati na pravega krivca. Na te zlonamerne očitke, ki jim je namen sabotirati vse resnično miroljubne predloge, je Gromiko zavrnil: «Ne dvomim, da bi narodi videli, na koga pada odgovornost za morebiten neuspeh tega sestanka. Sovjetska zveza je doslej pokazala dovolj dobre volje. Kljub temu pa mislim, da je še vedno prezgodaj govoriti o polomu našega zasedanja». Nato je sovjetski predstavnik skušal dobiti od ostalih treh odgovor na zadnji njegov predlog, ki se skoro popolnoma krije z zahodnim. Toda niti o tej točki se trije zastopniki niso hoteli izraziti. Na deveti seji v sredo je francoski delegat predlagal v imenu zahodnih predstavnikov, •naj bi točka o izboljšanju položaja v Evropi bila vpisana na prvo mesto dnevnega reda. Gromiko mu je odgovoril, da v tem predlogu ne vidi nobenega koraka naprej v diskusiji. Posebno pa ne more dopustiti, do bi opustili ali razvodenili osnovni vprašanji, to je o demilitarizaciji Nemčije in o razorožitvi štirih velesil. Pač pa je predlagal naj se glasi prva točka: «Uveljavitev dogovora v Postdamu s strani šitirih velesil o demilitarizaciji Nemčije», s čemer je ponovno omilil svoj prejšnji predlog, da bi dosegel sporazum. Najbolj se upira sporazumu ameriški delegat Jessup ki ni bil zadovoljen s sovjetskim predlogom o postopni razoro- žitvi štirih velesil. Po Gromi-kòvem odgovoru so zahodni delegati predložili novo fonnu-lacijo svoje prve točke: «Pregled vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi in sredstev, da se zagotovi stvarno in trajno izboljšanje odnošajev med štirimi (dosedanje besedilo), kot so: sedanje stanje obo. rožitve, njegov učinek na vprašanje demilitarizacije Nemčije, sredstva za nadzorstvo in zmanjšanje oboroževanja; ukrepi za odpravo strahu pred napadom izpolnitev obvez, izhajajočih iz že sklenjenih pogodb (dodatek).» S tem dodatkom, ki pa je še vedno mnogo premedel in nedoločen, skušajo zahodne države odbiti osnovni vprašanji razorožitve štirih velesil in demilitarizacijo Nemčije. nikov. Toda barometer demokracije kaže na našem Ozemlju danes tako nizko, da je prav maio verjetnosti v uspeh tega demokratičnega predloga. ^Cilj titofašistov jč.le ,a- da bl vzeli vso šolo v zakup ter bi jo za svoje politične nakane po mili volji izkoriščali proti koristim slovenskih učencev, učiteljev in ljudstva sploh. Vsa dosedanja gonja titovcev okrog naše šole daje za to dovolj prepričljivih dokazov. Prepričani smo, da je med slovenskimi učitelji kljub hudim pritiskom z več strani še vedno dovolj trdnih in odločnih, ki jim je korist šole edino vodilo pri vsem njihovem delovariju. Prav tem bi radi dali nekaj misli, ki so nedvomno tudi njihove, s katerimi je v današnjem položaju mogoče bistveno izboljšati obupno stanje našega šolstva. Predvsem je treba za vsako ceno uveljaviti v vseh stopnjah in vrstah šole in njene uprave popolno enakopravnost z italijansko, kar naj jamči identična zakonodaja obeh. Odpraviti je torej treba vse omejitve, ki jih je VU postavila s svojimi ukazi o slovenski šoli. Sole naj vodijo pri vseh oblasteh in instancah kolegiji najzmožnejših vzgojiteljev, v katerih naj imajo slovenski šolniki svoj enakopraven glas. Pristopiti je treba k odprattl vseh zasebnih, poljavnih in navidezno javnih šol ter jih izročiti v roke države (za otroške vrtce in rikre-atorije v roke občinam) in njenih pristojnih organov. Takoj je treba ustvariti za slovenske šole organičen načrt, da se jim zagotovi stalnost. Slovenskemu učnemu osebju je treba priznati stalnost z vštetjem vse dobe njihovega službovanja. Stalna namestitev naj se izvede na podlagi natečaja, pri kateri naj ima odločilno vlogo njihova strokovna usposobljenost. Zaradi pomanjkanja slovenskih pedagogov naj se pri prvi namestitvi spregledajo drugotne pomanjkljivosti (državljanstvo, pristojnost itd). Na nastavitve ne sme vplivati nobeno politično «rešeto», ne ono FSS, ne drugo. Končne je treba zahtevati ustanovitev vseh potrebnih osnovnih, srednjih, strokovnih in drugih šol (potrebne stolice za vzgojo slovenskih profesorjev, metodična šola za vrtnarice, kmetijska šola, razni tečaji itd.) ter primerne prostore, kredite in druge tvarne potrebe. Le z uresničenjem teh zahtev bo naša šola mogla napredovati. Plačani provokator je postal bedno orodje netilcev vojne Zahod bo zagotovil Titu pomoč za napad proti SZ Prav v teh dneh, ko vsi narodi nestrpno in z velikim upanjem pričakujejo, da bo prinesla pariška konferenca štirih namestnikov novih pobud za mir, je fašistični diktator Tito po nalogu svojih gospodarjev v Washingtonu sprožil novo gonjo klevet in provokacij proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Da bi pomagal zahodnim trem velesilam razbiti pogajanja, v katera je SZ vložila vso svojo dobro voljo, je fašistična vlada v Beogradu izdala takozvano «belo knjigo», v kateri na najbolj nesramen in lažniv način skuša prikazati socialistične dežele kod napadalke. In prav na teh in podobnih klevetah skušajo imperialistične sile Zahoda sprožiti veliko gonjo proti ljudskim demokracijam, češ da se oborožujejo preko v mirovni pogodbi določene mere, ter tako odvrniti pozornost od sovjetskih predlogov za demilitarizacijo Nemčije in postopno razorožitev štirih velesil. ŠOVINISTIČEN MANEVER proti STO je bedno propadel Niti titovski pristaši nočejo pod sedanjo Jugoslavijo LONDON Dosedanji zuna nji minister Ernest Bevin je odložil zunanje ministrstvo. Tržaški demokristjani so spričo potovanja De Gasperija v London zopet skušali porabiti tržaški občinski svet za svojo farizejsko kampanjo za «vrnitev Trsta Italiji», čeprav so že pred enim letom pristali na nesramno barantanje s Titom ter na nadaljnjo zasedbo cone A po anglo-ameriških četah. Za to priliko so napolnili galerijo s svojimi zvestimi pristaši, ki pa jih kljub vsem pa-triotičnim frazam niso mogli prepričati o iskrenosti svojega patriotizma. Potem ko je župan prebral resolucijo občinskega odbora, v kateri se zahteva takojšnja zasedba cone B pa anglo-ameriških četah, je v imenu demo-kristjanske skupine zagovarjal to resolucijo prof. Gregoretti. Vsa pozornost svetovalcev in občinstva je bila tri četrt ure obrnjena na izvajanja tov. Po-gassija, ki je razkrinkal veš razvoj barantanja z našim o-zemljem Poudaril je, da je ta kupčija pod ameriškim pokroviteljstvom le del vojnih načrtov ameriških imperialistov, ki skušajo utrditi vojno zavez- ništvo med Italijo, Jugoslavijo, in Grčijo, povezanih v Sredozemski pakt, za napad proti Albaniji in ostalim ljudskim demokracijam. Tito, ki je danes Trumanov miljenček. se je pridružil desnim socialdemokratom, med katerimi bo kmalu irnel glavno besedo. Na ta način bodo Dulčič in ostali trije saragatjani v kratkem prišli pod neposredno Titovo komando. Ob zaključku govora je piudaril, da je uveljavitev mirovne pogodbe edina pot, ki vo di Tržačane k miru in lepši bodočnosti. Sledili so svetovalci Stocca, Gianpiccoli in Furlani, ki niso prinesli nič novega. Prof. Furlani se je kot pred njim žunan Bartoli in za njim še kak drugi predstavnik večine, strinjal s tov. Pogassijem, ki je izjavil, da se bodo jugoslovanski narodi v primeru vojne odločili za Sovjetsko zvezo ne pa za Tita in njegove gospodarje. Tov. Gombač je v svojem temeljitem govoru povedal, da so Jugoslaviji. Najbolj značilno je, da prav Titovi simpatizerji skušajo prodati svoje imetje in se preseliti pod zaščito De Gasperija in Amerikancev. Dosleden v svojem hlapčevstvu je dr. Agneletto rotil, da «aleati» ne smejo oditi iz cone A. Titofašist Dekleva je postal že predrzen ter začel izzivati komunistične svetovalce, ki so mu pa kmalu in prepričevalno zaprli usta. Za njim so se razvrstili še «socialist» Dulci, d. c. Franzi! in končno župan, ki je skušal blatiti SZ, a je spričo argumentov moral odnehati. Končno je bila odborova resolucija izglasovana z običajno večino, dočim so proti zahtevi komunistov za uveljavitev mirovne pogodbe glasovali poleg italijanskih šovinistov tudi ta-kozvani indipendentisti, belček 'Agneletto ter titofašist Dekleva. Danes seja CK KP STO Danes, v soboto, 17. marca prebivalci podeželja zaskrblje- ; bo ob 17. uri seja Centralnega ni zaradi vesti o nameravani komiteja Komunistične partije priključitvi slovenskih občin | STO. Toda zločini beograjskih provokatorjev proti miru gredo še dalje. Tito in njegova zalega skuša na vsak način doseči garancije s strani Američanov in Angležev, da mu takoj priskočijo na pomoč, ko bi izzval vojno na Balkanu. Pri tem ima vso podporo najbolj reakcionarnih političnih krogov. Bivši konservativni minister Eden je izjavil v angleški zgornji zbornici: «Ce Zahod noče dopustiti, da Jugoslavija postane žrtev napada, mora takoj dati skupno izjavo». Isti dan, ko-je angleški list «Daily Telegraph» zahteval, naj zahodne velesile pošljejo takšno skupno izjavo sovjetski vladi z opominom proti «napadalnim» nameram proti Jugoslaviji, je bivši kandidat na mesto predsednika ZDA Dewey izjavil, da bi v primeru «napada» na Jugoslavijo morala Amerika takoj stopiti v vojno proti «napadalcu». Iz gornjega je jasno razvidno, da Tito čaka le še uradnih garancij s strani imperialističnih držav, potem pa takoj lahko sproži vojno na Balkanu po vzgledu Singmana Rija v Koreji. To potrjujejo tudi vedno nove provokacije na mejah ljudskih demokracij, zlasti še Albanije, katera je izpostavljena dnevnim kršitvam suverenosti in provokacijam. Tako se dnevno ponavljajo streljanja z jugoslovanske strani na albanske obmejne straže. Eno jugoslovansko letalo je zopet letelo preko albanskega ozemlja, prav tako je prišla v albanske obrežne vode neka jugoslovanska ladja, dočim je po suhem večja skupina jugoslovanskih vojakov vdrla na ozemlje LR Albanije. Po poročilih albanske agencije je prišlo veliko številko novih jugoslovanskih čet na vse meje ljudskih demokracij. Jugoslovanska Vlada skuša sicer to zanikati vendar pa vsa dosedanja dejstva govore za resničnost albanskih poročil. TUDI HITLER JE ŽE PRIPRAVLJAL SLIČNE "NAČRTE,, "BETHOUARTOV NAČRT,, PREDSTAVLJA NOVO NEVARNOST ZA NAŠE OZEMLJE vt<:■•bbosi av*: a»o oaumt^ìv oat 1*1611,1121 h. iiAiir !N Žene-matere bodo zastavile vse svoje mois Prve dni januarja t. 1. je ob-: javila revija «World. Report», k: izhaja v New Yorku članek svojega dopisnika na Dunaju. Značilno je, da je bil članek objavljen prav v tistem delu revije, kjer ameriški merodaj-n. generali obravnavajo običajno vsa vojaška vprašanja. Ta članek pa je istočasno objavil tudi «New York Herald Tribune». ki se eden izmed najbolj razširjenih časopisov v Združenih državah Amerike V člankih, ki sta bila v bistvu enaka je bilo izneseno na-sledn e stališčeT Vojna na Koreji je dokazala, da je pri ustvarjanju bojnih črt sploh nemogoče računati na reke. Za dosego uspehov v bitkah (bodisi obrambnih kakor tudi napadalnih) je potrebno polastiti se gorovja, ga utrditi in spremeniti v dobro zaščitene trdnjave. Iz tega vidika prihajata oba članka do istega zaključka, to je, da moram tudi v Evropi atlantske sile prenehati s klepetanjem o obrambnih črtah «Rena», «Elbe» ali «Pada» ter, da morajo pač usmeriti svojo pozornost na evropska gorovja, oziroma v prvi vrsti tla Alpe. V zvezi s tem je bil v obeh člankih namig o obstoju nekega načrta, ki so ga že pripravile zapadne sile. Gre namreč za takozvani «Bethouartov načrt». Gemerai Bethouart, sedanji vrhovni poveljnik francoskih zasedbenih čet v Avstriji je namreč smatran kot strokovnjak za vojno v gorah. Prav zaradi tega so ga Angleži leta 1941 poslali v Narvik, toda možakar jo je popihal še predno je prišlo do bojev, dočim so se francoske vojaške edinice uspešno zoperstavljale nacistom. Čeprav je gen. Bethouart smatran kot «strokovnjak» za vojno v gorah, ni tudi za Alpe našel nič boljšega nego, da je zopet privlekel na dan že star nacističen načrt, ki ga je izdela! «kaplar» Hitler in je bil poznan pod nazivom «Gottver-ciaemmerung», ki ga uradno poznajo kot «Alpenfesiung». Kaj je dejansko to? Leta 1943 je nameraval Hitler skleniti z zapadnimi silami ločen mir in se z njimi združiti proti ZSSR. Videč stalne poraze, ki jih je doživljal na Vzhodu pa se je nameraval zabarikadirati v dobro utrjeni coni, kjer naj bi nudil odpor pred napadi sovjetskih čet in istočasno nadaljeval svoje stike z Anglo-americani. da bi končno prišel z njimi do sporazuma. «Odpor» bi se moral izvajati v Avstriji letos svoje manevre | skupno z Italijani alp.ikih pre- sece in leta sredi naših poljan . delov, Avstrijci Titola in Slo-in med našimi hišami. Iz tega J venci Koroške, da enotni in izvira torej tudi za nas vse nuj- združeni preprečimo udejstvi-na potreba, da zasThvimo vse tev teh zločinskih in za člove- sile združimo borbi j štvo usodnih načrtov. za uničenje imperialističnih morilnih načrti ( Ob tem velikem dnevu so si naše žene, Slovenke in Italijanke, ter žene vseh plemen še tesneje stisnile roke in zaobljubile, da si medsebojno pomagajo v odločni borbi za dosego miru je . ,Ci fcbi turn žape se h «Me dajemo življenje, zato Ila starejša tovarišica, ki je z ga moramo tudi braniti». S te-! veseljem ponudila gumbnico mi besedami so žene - matere j svojega plašča, da ji pripnejo izpovedale ob priliki svojega inimozo. praznika 8. marca svojo željo,! Povsod, tako v mestu kot na željo po resničnem in trajnem podeželju, so se žene z velikim miru, ki je edini porok blago- navdušenjem pripravljale na stanja Letos bolj kot kdaj koli so žene čutile potrebo, da v najširšem obsegu proslavijo svoj mednarodni praznik in ob tej priliki, ko se voda odločna borba ža dosego miru, dvignejo tudi žene svoj še odločnejši glas proti tistim, ki mislijo zanetiti svoj praznik. 2e v torek so se po raznih krožkih vršile proslave. V sredo pa je na stotine žena prodajalo žensko revijo «Noi donne», ki ie bila z zanimanjem sprejeta. V resnici so žene z veseljem pričakovale svojega dne, saj je to največji praznik vsake žene, je dan. ko tietje svetovno klanje, ki raču-'je po dolgih stoletjih zatiranja Črta, ki je na zemljevidu označena s križci predstavlja glavno «obrambno» linijo, predvideno po «fielhouartovem načrtu». Na zemljevidu vidimo, da je Trs.t dejansko strateško središče prometnih zvez za nameravano trohto in obenem vojna luka za pošiljanje vojnega materiala in vojakov v bojno linijo. najo na naše očete, brate, si-: socializem končno priznal ženi nove in može kot na topovsko j enakopravnost. . hrano. «Me žene moramo po- Po dolgem in nestrpnem pristati prve borke za mir. Od nas čakovanju, pripravljanju in ne-je tudi odvisno — saj predstav- utrudnemu delu za čim boljši Ijamo me žene polovico člo- uspeh, je končno prišel 8. ma-veštva —- če bo mir dosežen, ree. Matere, žene, dekleta so zato pa se moramo združiti v. prejemala voščila: ganljiva so enotno fronto miru», je deja-|bila voščila otrok svojim ma- LAKOTA V JUGOSLAVIJI POSTAJA IZ DNEVA V DAN HUJSA Policija in vojska morata stražiti magazine in skladišča z živežem Žene delavcev napadajo žene udbovcev in drugih titovskih glavarjev - Kljub grožnjam se širi odporniški pokret - Sabotaže delavcev in kmetov - Surovo postopanje titovcev napram albanski manjšini v Jugoslaviji Kljub velikemu hrupu beograjskih voditeljev o takoime-novani ameriški pomoči ter o posebnih ukrepih za izboljšanje prehrane prebivalstva nam dejstva dovolj jasno dokazujejo, da lakota v Jugoslaviji postaja iz dneva v dan hujša. Neki delavec piše v svojem pismu: «Prebivalstvo še nikdar ni trpelo take lakote, kot danes pod režimom Titove bande. V prejšnjih letih smo imeli vsaj krompirja. letos pa ni niti tega... Obupno je gledati naše otroke, ki trpe lakote, a iše huje je za nas starše, ki jim ne moremo pomagati». Lakota v Jugoslaviji ne vlada samo v pokrajinah, kjer je poljedelstvo slabo razvito. kot je n. pr. Dalmacija. Črna Gora itd., temveč tudi v tistih krajih, kjer ni bilo lakote glavnem !nit' za časa nemške okupacije. vzdolž alpskih con in sicer po! Navaden pojav je, da se po alpskem grebem; od Jadrana mestih izpred magazinov vidijo do Kranjske. Tirola in do Ins- dolge vrste delavcev, ki čakajo, brucka bi dobili vsaj nekaj življenj- skih potrebščin. 2ene delavcev in uslužbencev pa čakajo pred Delavci, ki so bili vključeni v to organizacijo so minirali tovarno, ki je delovala za vojne hujskače — za anglo-ameriške imperialiste. Kljub temu, da je bilo 30 ljudi aretiranih, je članom organizacije uspelo dvigniti v zrak del električne centrale, kar je povzročilo da tovarna zaradi pomanjkanja električne energije ni delovala več časa. Ustvarjeni so bili prvi partizanski odredi, ki so pričeli in nadaljujejo borbo proti titovskim edinicam ter jim prizanašajo resne izgube, kot je bil primer pri spopadu v bližini vasi Vokš. Znano je, da titofašisti divje sovražijo svobodoljubni alban. ski narod, zato pa posebno surovo postopajo napram albanski manjšini na Kosovu in v Metohiji, ki vodi ramo ob rami z ostalimi delavci borbo proti titofašističnemu režimu za svo- Med tem - piše dalje list — pa ne glede na aretacije in mu- bodo in neodvisnost vseh naro- čenja vedno bolj narašča sov-dov Jugoslavije. jiaštvo. gnev in odpor ljudstva. Nova dejstva o borbah prebivalstva Kosova in Metohije je pred kratkim objavil albanski list «Zeri Populit». List piše, da je po ukazu Udbe v več krajih Kosova in Metohije prepovedano prebivalcem vsakršno kretanje iz mesta v mesto. Ravno. tako prebivalci ne morejo potovati brez posebnega dovoljenja. Titovci z vso naglico oddaljujejo albanske družine od albanske meje ter jih pošiljajo v notranjost Jugoslavije. Tako so n. pr. titovci preselili vse prebivalce iz vasi Rešen, vse Albance iz vasi Bahjište ter 119 albanskih družin iz Debra. V teh izseljenih krajih pa oja-čujejo vojne garnizije. Ljudstvo se maščuje nad titovci. Tako je pred kratkim v Prizrenu bil ubit nek kapetan Udbe, znan po svojih zločinih. Nekaj dni za tem pa je v Prištini bil ubit še en oficir Udbe. Po teh dogodkih so titovci uprizorili številne aretacije in grozna mučenja. Poleg tega pa je bila v mestu Vučitrnu vržena bomba v neko dvorano, kjer se je vršilo posvetovanje titofaišisti-čnih viditeljev. Ob tej priliki je bilo ranjeno najmanj 40 titovcev. Edinole z uničenjem titofaši-stičnega režima si bo jugoslovansko ljudstvo priborilo svobodo. ki je porok blagostanja in srečnega življenja delavcev. mi c arn, v čigar srcih je bilo veselje obenem pa svarilo, da ne smejo postati žrtve vojne. - 2e v zgodnjih jutranjih urah se je na dan 8. marca čutilo povsod praznično razpoloženje. Po mestnih ulicah in vogalih so skupine žena, čeprav v teh težkih časih, s smehljajem na o-brazu delile mimoidočim svoj simbol mimozo, cvet miru. Da je letošnji 8. marec nad vse dobro uspel, nam je priča ogromna udeležba žena na osredh etn zborovanju, ki se je vršilo v gledališču Fenice. Nabito polna dvorana je naj-brže presenetila staro ženlcoj ki je navdušeno dejala: «Koliko nas je s-mo tu, koliko pa nas mora biti v vsem svetu! Ne, vojnim hujskačem ne bodo u-speli njih vojni načrti: mnogo nas je, mnogo je miroljubnih ljudi, ki bodo strli vsako misel o novi vojni». To je rekla in z navdušenjem zaploskala ob otvoritvi proslave. V mestu so žene navdušeno proslavljale svoj praznik. Nadvse uspela proslava ženskega praznika je bila pri Sv. Ivanu. Za to priliko je PD «Škamperle» priredilo prvo dejanje «Sve-toivanskega ženitovanja», za kar gre največja zasluga tov. Morani. Svetoivančanke še danes govorijo o uspehu svojega praznika, ki ga ne bodo tako zlahka pozabile. Tudi v krožku Tomažič so žene-delavke lepo proslavile svoj praznik. V Bar-kovljah se je za proslavo ženskega praznika odzvalo veliko število domačinov. V nabito polni dvorani gledališča Fenice so tržaške žene proslavile mednarodni praznik ikoli] .da. bi. bila res kul turna,[jpyjj naenkrat ..spremenila y 'toVj| imenovano, proslavo 8'. ? ^ . To so v glavnem «uspehi»; j^, le, kaj mislijo za ta dan pripra- cev, ki. se odlikujejo le, v: javiti in kako ga bodo proslavile. ’u " ‘ ' Barkovljanke so za ta dan «or-' Z-veseljem beležimo uspeh 8. ganizirale» celo svojo domačo ! marca tudi na podeželju. Cim godbo. Žene na Stari Mitnici | bolj smi se bližali dnevu, Tem- bolj so nam žene pripovedoval so se ob svijem prazniku odlikovale v širjenju tiska. 8. marec so proslavljale tudi žene na Rocolu, v Skednju, na Koion-kovcu, pri Sv. Jakobu, Sv. Ani, v PD Kraljič itd. Po vseh tovarnah pa so Slovenke in Italijanke skupno praznovale svoj praznik. . Pogled na dvotano med proslavo 8. marca pri Sv Ivanu. ;h potvarjanju.'. rbrej a' Na vse načine so na podeže-j No, sedaj sf pà oglejrn" óy lju skušali tudi titofašisti «parti-j ko šo' naše žene na 'pbdveiu slavljati» 8. marec. Naše žene proslavile svoj ' praznik. 1 zp * so razumele pravi pomen 8. marca in jih ni privabila nobena «kulturna prireditev». Pod pretvezo «kulturne prireditve», ki je pri titovcih seveda «apolitična», so skušali zbrati vsaj nekaj ljudi, da bi nato lahko ptsarili o velikih «uspehih». O je. teh vesti iž raznih Vasji teku proslav, da y resni vens vemo katero naj bi vzel: p.-j Pa pričnimo' ‘š’. Ša-Iežefc aem otvoritvenem ttagoVa.ru 'nein mehu 3. marca je bilo pr|stav pozdravno pismo švetoiv» ven< žena. ki so ga žene Saieža' v> teh «uspehih» pa lahko tudi mi j likkn navdušenjem pc^clJ,t(>, nekaj napišemo. Polomijama, P° končanem sporedu, mi oziroma «uspeh», ki je bil na j.tcUtn je nastopil tudi Kolonkoveu je res omembe Pevski zbor pod vodstV^ nith vreden. Ogromna udeležba, nič ! žrtvovalriega. pevovodje.sf manj kot 3 titofašistke so se,! Miliča, je sledila prosta z» ^ udeležile «luštne in pestre kul- kjer. seveda tudi humof ita ' turne prireditve». Tudi na Proseku se je množica» udeležila proslave. Od 60 ljudi, ki so zaposleni pri titofasistih, se jè «večina» odzvala. 40 mastno plačanim aktivistom se je le izplačalo, da pogreje sedeže za. par ur. Kako je pa končala «kulturna prireditev» v Vižov-Ijah in Mavhinjah. ki namesto. primanjkovalo. Ob tej U ' je bilo nabranih za'sklaGi p la» 1.500 lir. a -ii zapada» proti ZSSR postala za atlantske generale zopet sodo- prodajalnami že od tretje ure bno vprašanje, ki ga slednji preučujejo skupno s starimi zjutraj, zato da zavzamejo prva mesta v vrstah, ker se potreb- Tudì "aia Opčinah so |è0jg prav lepo proslavile svoj kult nik. Ob tej priliki so. se voji spomnile mater pad^vsej. cev. Openske' žene s S'uPr. sporedom so gostovale ' ven| ljuncu in so s tem tudi t*tere' čanke pokazale, da med f slav ‘vami 8; marca niso niti ‘'ti, ščine prodajajo v zelo majhnih j količinah. Tiste pa. ki pridejo namestniki Hitlerja, kateri so pripravili in izvedli napad na,. ZSSR in ki so že od leta 1944. |I5asne:|e ■,lh Ploh "e d°t>iJo. Do. dalje spletkarili s Churchillom C,irrl , J^S^Iovansko ljudstvo «skupno stvar» trada',Je Tlto™ kllka ^ ^tale privilegirana kasta udbovcev . ... , .ter njihovi služabniki preskrb- Da si zagotovijo sodelovanje ljena v izabiIju z vsemi živ. teh ljudi, so pristaši atlantske- Ijenjskimi potrebščinami in ga pakta danes pripravljeni tu- drugimi potrebnimi artikli dt rehabilitirati nacizem in pri- Večkrat se dogajajo prizori da kazati kot «junaštvo» vse bar- zene delavcev! ki so po več ur in Dullesom za proti komunizmu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 1», PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.' PROGLAS Federacije KRI barstvo, razdejanja in plinske celice. Danes pa nameravajo «atlantičarji» napasti ZSSR ne zastonj čakale napadejo žene udbovcev in drugih titovskih glavarjev ter jim s silo vzame- več preko Evrope, kot je tojjo živež. Tak primer se je pred storil Hitler, marveč preko con kratkim dogodil v Mostarju Na Srednjega Vzhoda, da bi na ta vipavskem žene celo zaustav-način prej prišli do osrčja pe- ijajo na cestah kamione z ži-trolejskih in poljedelskih sov-.vežem, katerega titovci pošilja-jetskih con. V tem okviru pre- j0 za vojsko ali za udbovce Za-učujejo «obrambno črto» v,radi teh izpadov so titovci pri-sredini Evrope, ki odgovarja siljeni, da pošiljajo kamione v dejansko Hitlerjevi «Alpenfe-1 spremstvu policije. Ravno tako stung». in modernemu «BetCmora policija in vojska straži-houartovem načrtu». ti skladišča in magazine, v kate- Zapadne sile se namreč tudijrih so spravljena živila, dobro zavedajo, da ne bi bile j Radiopostaja jugoslovanskih v stanju obdržati Balkana in : političnih emigrantov je pred so že predvidele premik pia-, kratkim javila o novih uspehih cancev, ki bi ostali zvesti Titu | jugoslovanskih delavcev v bor-v zahodno smer. Te namreč na- bi proti Titovi kliki. To borbo meravajo razmestiti «na desni vodijo delavci pod geslom: «Mir strani alpske razvrstitve», to je | se ne pričakuje, mir je treba v koroški coni ter v coni med ' izvojevati». Gorico in Trstom. Trst pa je v «Bethouartovem načrtu» večkrat in še posebej omenjen in sicer kot «luka za vojno oskrbo», «baza za premike», itd. Tudi v zadnjem času je dopisnik švicarskega časopisa «Neue Zuericher Zeitung», po razgovoru, ki ga je imel v Trstu z gen. Aireyem ugotavljal, «da je obramba Trsta v primeru vojne možna edino le s sodelovanjem jugoslovanske vojske» Prihodnja vojna bi se morala torej po zamislih «atlanti-čarjev» razvijati tako le: «Atlantičarji» napadejo ZSSR «od spodaj» (ta zamisel je bila še posebno priljubljena Churchillu) to je iz Srednjega Vzhoda. V Evropi bi se slednji zavarovali proti neizbežnim sovjetskim protiukrepom in postavili obrambno pregrado na Alpah in tò z vsemi potrebnimi prilagoditvami, posebno v pogledu Trsta, ki bi ga spremenili v bojni jarek prve črte. Po je tudii dokazano (kar ugotavlja tudi «Messaggero Veneto» z dne 13. jan. t. 1.) iz dejstva, da so imele ameriške čete v na podlagi taktike in strategije izvirajoče prav iz «Bethouar-tovega načrta». Drugo dejstvo je, da se v coni Insbrucka nahajajo že skladišča, gradijo se vojašnice in kopljejo jarki. Ze az te površne preučitve so razvidne vse tragične posledice, ki bi nastale za naše Ozemlje iz vojne, bojevane me- V protititovski odporniški pokret se je v zadnjih mesecih vključilo nad 24 tisoč pristaniških delavcev in kmetov, ki so bili mobilizirani na prisilno delo v pristanišča. Koncem leta 1950 je v splitski luki ostalo nad 'i ajništvo Federacije KP1 za soriško iiokrajino opozarja javnost na Goriškem in Triiškem na vsebino Uradnega proglasa, ki so ga objavili vsi dnevniki 13. marca I. I., v katerem je potrjeno, da Je italijanski minister v Beogradu Martino na sestanku s fašistom Titom sporočil, da Italijanska vlada skrbno sledi razvoju položaja na tem področju Evrope, kakor tudi progresivno oboroževanje držav, ki so pod vplivom Sovjetske zveze ter da je v zvezi s tem zunanje ministrstvo italijanske republike v stalnih stikih z zavezniškimi vladami. Tajništvo Federacije KPl ostro obsoja politično in vojaško zavezništvo med Rimom in Beogradom, ki se z naglimi koraki vsestransko utrjuje. Os Rim-Beograd, ki so jo zahtevali angleški in a-meriški imperialisti, škoduje nacionalnim interesom italijanskega naroda, bodočnosti Trsta ter ima namen utrjevati nepojmljivo diktaturo Titove klike, ki tlači jugoslovanske narode. Os Rim-Beograd je orodje za pripravo vojne proti Sovjetski PO »OLGI, TUOI A O l> I. O < A I 11 O K II I VELIKA ZMAGA POLOVINARJEV Agrarci jim morajo povrniti nezakonite odtegljaje, ki znašajo skupno 20.333.1CKJ lir - Zmaga je sad enotne borbe vseh polovh.arjev 220 vagonov vojnega materiala j;:UPZ!" m Ljudskim republikam, neiztovorjenega. fcuferimi naša država trguje in Železničarji pa vsakodnevno iCa,er?soženeS'eto,fra(dofcclzaie- zadajajo udarce titovskemu transportu. Samo v zadnjih 2 mesecih lanskega leta je bilo po raznih postajah Jugoslavije ne-iztovorjenih 132 tisoč vagonov. V zadnjih treh mesecih je bilo nad 1000 primerov, da so delavci odbili izdelovanje posameznih kosov za tanke ter izvažanje materiala za' gradnjo bunkerjev. V borbi proti Titovi kliki jugoslovanski kmetje vsestransko sabotirajo titovske načrte v poljedelstvu. Tako se je n. pr. v Baranji od 11 tisoč mobiliziranih kmetov na prisilno poljsko delo odzvalo le 5.200 ljudi: v Belem Monastirju je 70 od sto kmetov odbilo, da bi šlo na prisilna dela. Aktivni odpor se razvija tudi v industrijskih centrih. Tako sc v rudniku Neva delavci odločno odbili sklenitev delovne pogodbe brez ozira na grožnje z zaporom in visoke denarne kazni, Koncem lanskega leta je o-blastem uspelo odkriti tajno organizacijo, ki je pripravljala večje sabotaže v tovarni Zvečan pri Kosovski Mitroviči. da si želijo prijateljskega sodelovanja med narodi. Ta os utegne pahniti Italijo v najblaznejše pro-vokatorske pustolovščine, ki jih počenja Tito v interesu vojnih hujskačev. Federacija KPI za goričko pokrajino vabi vse Italijane in Slovence. begunce in povratnike iz Jugoslavije, politične skupine, stranke in združenja, pristaše vseh strank in prepričanj, naj se združijo v široko borbeno fronto proti zunanji politiki, ki jo vodi sedanja vlada, za preprečitev zveze. med Titom in De Gasperijem, ki resno ograža pravo željo po prijateljstvu italijanskega naroda z drugimi narodi ter je žalitev vseh. ki so trpeli zaradi titovskega izdajstva. Rok za optiranje poteče 23. marca GORICA — 23. t. m. poteče rok za optiranje za ohranitev italijanskega državljanstva.' Zainteresirani naj se čimprej GORICA Ta teden so dosegli, polovinarji veliko zmago. Kasacijsko sodišče je pod silo dokazov le moralo priznati, da je bilo ravnanje veleposestnikov v zadnjih petih letih protizakonito. Zato je odredilo, da morajo polovinarjem povrniti vse nezakonite odtegljaje, ki so si jih prisvojili v petih letih. Povrh tega morajo odslej dalje oni plačevati prispevke za socialno skrbstvo in zavarovanje. Stiri leta so se vsi polovinarji vztrajno in odločno borili proti agrarcem. Borili so se zato, da bi se otresii nezakonitega izkoriščanja ter zato, da bi stopil v veljavo 2. člen 142. odloka z dne 2 aprila 1946. Seveda so tudi na Goriškem taki veleposestniki, ki niti danes ne marajo slišati o zahtevi polovinarjev, ki pa je prav za prav postala pravica, zaščitena po zakonu. Seveda stoje tem na strani takoimenovani svobodni sindikalisti, ki v vsej dosedanji dolgi in trdi borbi polovinarjev ne le, da niso niti s prstom, ganili, temveč so celo namigavali kmetom, da je nevarno zoperstaviti se agrarcem. Polovinarji pa ne bodo niti danes popustili. Zakon in razsodba morata biti spoštovana! vila pokrajinska Zveza polovi-i.arjev je razvidno, da so si a-grarci v naši pokrajini od leta 1946 do danes prisvojili skupno 20.333.100 lir. Povrnitev nepravičnih odbitkov ter oprostitev davkov in zavarovalninskib pristojbin bodo v znatni meri izboljšale življenjsko raven polovinarjev. Toda s to zmago še ni konec zahtev polovinarjev in kolonov. Predvsem je nujno potrebna za vse nadaljnje borbe čim-večja enotnost. Le v enotnosti je moč! Zato je treba pustiti ob strani strankarske ali druge politične zadeve. Ce je priš.lo do zmage, se je zahvaliti predvsem enotni borbi vseh polovinarjev. In tako mora biti tudi v bodoče' Seveda. morajo polovinarji in koloni paziti, da ne nasedejo izigravanju takoimenovanih «svobodnih» sindikalistov, njihovih agentov, ki so obenem a-genti veleposestnikov in ki se vrinjajo med kmečko ljudstvo pod raznimi lažnimi imeni ter seveda tudi pred titofašistični-mi provokatorji. Potrebno je ustanoviti v vseh agrarnih centrih agrarne svete, kateri bodo vodili borbo za u-resničitev vseh vprašanj, ki so še nerešena na tem sektorju, za izboljšanje agrarne delavnosti, za gradnjo potrebnih poljskih poti in stanovanjskih hiš, hlevov, gnojišč itd. 1% Sovodenj nam pišejo SOVODNJE Kmalu bodo tudi v naši obnovljeni občini u-pravne volitve, na katerih bodo naši občani svobodno izbrali svojo upravo. Pred novo upravo bodo težke naloge. Marsikaj bo treba popraviti, obnoviti bo treba razne ceste, napraviti vodne pipe in drugo. Kdor ima priliko hoditi po Iz poročila, ki ga je obja- cesti iz Standreža v Sovodnje, STEVERJAN — V zadnjem času je razprodaja časopisov v naši vasi narasla za 20 izvo-nov tedensko. To je sad dobre volje, ki so jo pri sirjenju našega tiska pokazali nekateri tovariši. Iz tega je razvidno, da dò sedaj v Steverjanu ni bilo načrtnega razprodajanja časopisja. «Kje ste bili do sedaj», so se glasila vprašanja domačinov, ko smo jim prinesli'«Delo» v hišo. Neka vdova padlega-partizana je rekla: «Ne bilo bi prav, da bi izdala cilje, za katere se zglasijo na prisstojnih občinskih uradih, kjer bodo pravo- je moj mož boril in padel. Rada časno uredili vse potrebno. ;pa bi le kupila Ust, toda nimam kot le 10 lir. Ce mi list odstopite vam bom zelo hvaležna!» Besede ki jih je izrekla ta žena so bile veliko več vredne, kot pa cena časopisa. Z njimi je jasno povedala, da skrbno hrani v. srcu ideale, za katere se je žrtvoval njen mož. Te besede obenem potrjujejo dejstvo, •aa je ni sile. ki bijo odvrnila od stvari, za katero se bori ves delavski razred. In prav tu pridejo do izraza besede velikega Cankarja: «Ne boj se. narod se ne da oslepariti, naj ga vodijo po stranpotih, po močvirju, po temi, — sam bo našel pot do sonca!» se lahko prepriča, v kakšnem stanju je omenjena cesta. Nič boljša pa ni cesta, ki vodi v Sovodnje iz Rubij in Gabrij. Vse omenene ceste bodo kmalu v resnici neuporabne. Dosedanje uprave niso ničesar ukrenile, za to, da bi prišlo do popravila teh cest. Prav tako se ni zarije zmenila pokrajinska upirava. Po nekod je nastanila tako imenovane delav-nice-šole, v katerih je zaposlenih nekaj delavcev. Novoimenovani občinski komisar. ki bò vodil občinsko u-pravo do izvolitve nove uprave bi se moral za zadevo vendarle že zdaj vsaj malo zavzeti. Zahvala Družina Semec iz Sv. Križa se ob izgubi nepozabnega sina Miloša najtopleje zahvaljuje delavcem tržiške ladjedelnice, ki so prispevali za kritje stroškov, sekciji KP v Križu, domačemu prebivalstvu, mladini, pionirjem, otrokom otroškega vrtca, domači godbi, uredništvu «Dela», kakor tudi vsem onim, ki so ob tej težki izgubi na kateri koli način pomagali. PRIPRAVIMO SE NA UPRAVNE VOLITVE Volili bomo za mir in boljšo bodočnost ozadju. n,aj, V Vlaékovlj-'h. h- za piTnrii ženskega praznika bil p( bon št toliko premajhen. priredile igro kjer je pralna podala svojo vlogo nad *ti(rn Stara ženica. V Sv. BarU.so b na proslavo 8. marca pjstjjj avtobus z delavkami in iz tovarne Sv. Marka. N» padi so žene na proslavi Mnv ga praznika- nabrale 2Jjzo| ter darovale družini Pe?Slcov( se zaradi bolezni nahaja k.'er>i kem finančnem, položaj^rto Tržaške' žene so letos Po dolgem zavlačevanju je'čez mejo zato, ker ni mogel več vlada končno le sklenila, daj nadalje živeti v domovini, razpiše upravne volitve v drža- Prejšnji-torek pa sta pribeža- vi. Na podlagi posebnih zakonskih določil bodo v goriški pokrajini volitve le v tistih občinah, ki imajo še upravo, imenovano od bivše ZVU, torej kjer ni bilo upravnih volitev po sklenitvi mirovne pogodbe. Te občine, so: Krmin, Zagraj, Doberdob, Kopriva in pa pred nedavnim obnovljeni občini Steverjan in Sovodnje. Kolikor vemo, bo na teli volitvah veljal navaden večinski sistem. V manjših občinah kot n. pr. v Doberdobu. Sovodnjah in Steverjanu bo v občinskem svetu po petnajst svetovalcev, izmed katerih bosta izbrana ožji občinski odbor ter župan. Po dolgem času bo dana možnost občanom, da svobodno izvolijo novo občinsko upravo. Povsem jasno je, da bodo volivci izbrali zanjo najboljše ljudi v občini, take, katerim lahko z mirno vestjo zaupajo usodo občine. Sovražniki ljudstva in demokracije pogosto trde, da upravne volitve niso važne, ali da so važne le v toliko, v kolikor gre za upravo občine. Torej zagovarjajo to. kar dejansko dela sedanja demokrščanska vlada. Upravne volitve bodo nedvomno dokazale, da delovno ljudstvo noče takih občinskih u-prav, temveč prave avtonomne uprave. Dokazale bodo, da si delovno ljudstvo želi take u-prave, ki bodo v resnici tolmačile njegove težnje in želje. Delovno ljudstvo bo volilo proti strankam, ki so na vladi, ali pa se Sukajo okoli nje, glasovalo bo tudi proti takoimeno-vanim «neodvisnikom». To bo storilo v obrambo miru, zagotovitev boljše bodočnosti, dela in kruha. la na italijansko ozemlje pristaniška delavca Henrik Serstč in Aldo Darbalič iz Reke. Beg čez mejo GORICA — Preteklo nedeljo je skočil čez žično ograjo , pri solkanski postaji ISletni mehanik Martin Kranjc doma iz Ce-. Ija. Ob prihodu na italijansko ozemlje je izjavil, da je zbežal Jugoslovanska mladina se milifarizira «Slovenski Poročevalec» z dne 12 t. m. piše med drugim tudi naslednje: «Zveza borcev mesta Solka-n i in Nove Gorice šteje nad 3000 članov, borcev in aktivistov narodnoosvobodilne borbe. Pred kratkim je priredila skupno z mladino predvojaške vzgoje uspel partizanski manever, sedaj pa bodo člani Zveze borcev s prostovoljnim delom obnovili v Strelski ulici, pod Panovcem strelišče . . . Prav tako bodo ustanovili tudi strelsko družino in v njo vključili poleg borcev tudi lovce in mladince predvojaške vzgoje ih ostale ljudi, tako, da bo znal vsakdo tudi tu na zahodni meji rokovati z orožjem». Tako torej piše ljubljanski, dnevnik. Iz tega. četudi kratkega dopisa pa je razvidno marsikaj. Titovskim kolovodjem je danes predvsem, na tem, da di izurili Jugoslovane za nameravan napad na bratske in sosedne narode, kar pa . se prav gotovo nikdar ne bo zgodilo. Jugoslovansko ljudstvo ne bo nikoli 'več prelivalo svoje krvi za interese tujih zatiralcev ter na ukaz sedanjih kolovodij, ki bogato deželo spreminjajo v. vojaško o. porišče, v deželo bede in jetike. Zaman so- vsa prizadevanja, zaman je. tudi . «napredovanje» po. stopinjah fašizma. Tudi duce je nekoč ukazal graditi strelišča, - strelske jarke, vojne u-trdbe: na njegov ukaz se je morala celo mlečnozoba mladina., vaditi v orožju. Tudi duče je dejal, «da se mora mladina, rokovati z orožjem - • -» A vse to, mu-ni nič pomagalo. Zdrave sile so ob primernem času pravilno obračunale z njim. Tako se bo zgodilo tudi v Jugoslaviji! le žene na Bazovici, ki' “j • »L ^ prisrčno sprejele ter j»-., željo in obljubile, da W j!,?1^ slej tildi one pripomogle f c.v ditvi demokratičnega té& . 1 gibanja. ' ' / • Med tolikimi vestmi o .L.’ vah, se ji skoraj zamešal*'-j- * o poteku proslave v' SV-L,. žu. Saj ni mogoče, da bi bili na pridne Križanke,.1.' J se toliko -časa pripravlj8 1 ’ svoj praznik. V Križu #s|;' 1 prireditev v nedeljo-'. jtopAr Iri Sva n o * . L O uspehu ki ob svojem " prazniku, pa' ZIUKU, pa ■ 4 treb-no, da se na -široko'f ^ * sujemo/ saj velno kako * j-!® nese vsaka prireditev i?-da 'ekt buda pridnih Križanov. 15. žene prosi8'' P,iVl Nadalje so svoj praznik v obe, Mai eni, ^ 1 nu. Prečniku,' Nabrežini, , n čah. Božičih, Ricmanj*s *l Na SknTijah -se je-j,"' la proslava ob prisotnost1! ((jt iz cone B, ki ne morejo P( fi vati svojega praznika V miru, kot ga praznujejo mokratične žene v : svetč- * bj Da so žene mogle lep'5, *}* slavljati svoj praznik. ^ šou lahko skrbno pripravljali <>(: učile, so za ta-dan velijo N spevali tudi tovariši. T^ ‘j»*, se tovariši pevci:-'iva dva meseca pridno učili*. 5 -stop. ki.je veliko dopričf dobremu uspehu prosi»',.• Proseku. V Podlonjerju tovariši tudi dobro «odfi sj, Da bi žene imele več ČS; ' ' priprave na j sblc svoj prazfld bo^ skrbno prodajali žensko ^ ijj pravilno, rafj 55^ «Noi donne». Lahko rečePj so tovariši ............ . pomen 8. marca ter veli'1! .St) staj ot prinesli k splošnemu usp^ l^," $ Zene so se ob svojem vl šlpu z raznimi zavoji spom-n-iif bo»! padlih, sirot ter bolniiK^; nekaterih krajih so žen® j Ijj sile:.grobove padlih borčt. * brezposelne so- z. mimozi sy-' /Q mestu nabrale 65.00Q lir- j stu' Ob tem velikem d ne V1!* žena, so si žene našega: ta,,, Ija, Slovenke in ItalijaP; fag. tesneje stisnile roke; °°| fjj dnevu so si podale rokf. birig vseh plemen ter zaoblju^ bjp, si medsebojno pomagajo.. *št^ ločni borbi, za dosego Jasi Zato ' bomo žene-matef, p novno zastavile vse. svoj® “ iajc dà. zajezimo vaj sovraš1', kuj, ga netijo imperialistične ' ta DAN1* I» K L A -Nehajte z varanjem Qlslovenskega ljudstva tl STKAN 3 TAKO JE PRAGA SPREJELA NACISTE LETA 1939 Tržaški, Slovenci nimamo nič skupnega s titovskim «kulturnim» domom . ,Članek V -jhnSeiu jijtii. od 24. februarja o Slovenskepi kul-turnem domu je oòividno zelo ji0,-Opekel tržaške titovce. Čutijo se krive novega izdajstva nad pU .slovenskim ljudstvom v Trstu; zato so smatrali za potrebno, da se malo, operejo. Toda vsa Voda in milo tega sveta jim ne btpere v.eč pečata izdajstva, ki ua izvajajo nad slovenskim živ-jlietn v Trstu. Le preveliki so .-vjihovii dosedanji zločini nad tržaškimi Slovenci, da bi jih thogli še kdaj pozabiti; tem nianj seveda, da bi mogli veristi njihovim hinavskim bese-jJam, . v . V titufašističnem glasilu je izšlo .4, -marca poročilo nekega Raceta, v katerem skušajo ti-tovci opravičiti svoje zadnje ‘zdajstvo proti osnovnim narodnim koristim tržaških Slo-tencev: Dočim so se v progla-S(' odbora za postavitev «kul-itrnega doma» zelò skrbno pa-zjti, da ne bi izdali svoje prave tirme «Babič & Comp.», so množic..: 30 z vsemi , sredstvi skušali preprečiti tržaškim Slovencem, da bi gojili svojo kulturo. Odtegnili so jim vse od njih odvisne prosvetne delavce, se polastili nekaterih dvoran in drugih prostorov za kulturno izživljanje, polastili so se študijske knjižnice, preprečili razvoj akcije za zidavo prosvetnih domov, od nih plačani igralski skupini pod imenom SNG pa so preprečili, da bi delala z ljudstvom in za ljudstvo. Vse. kar jim je bilo na tem polju mogoče pograbiti, so držali trdno v rokah in pustili rajši trohneti, samo da ljudstvo ne bi imelo od tega koristi. V svojem poročilu skuša «kulturnik» Race opravičevati likvidacijo «Odbora za pozidavo novih, zidov» z jalovim izgovorom, češ da SNG ne bi smelo nastopiti v dvorani, ki bi bila zgrajena iz te akcije. Ce so imeli titovci možnost, razpustiti ta odbor brez vednosti velikega števila članov in daro- I ^slednjem članku že prišli na K-alcev. bi menda tudi imeli to-Bicia” ,S Pravo barvo. Svojo iz- Hko besede, da bi omogočili na-i™virO Sk° akcijo skušajo opra-j stop svoje gledališke skupine. 'fih z izgovorom, češ da je,Na isti način kot bi imeli pra-^3tir, 1TT a^c*fa vseh slovenskih j vico v tej dvorani nastopati li*!,‘mčnih skupin za postavitev j vse druge gledališke skupine, kulturnega doma čeprav nosijo skromnejša ime-Padla v vodo. Res pa je, da se Zadevni odbor še ni razšel, niti 111 nobena skupina doslej, iz nje-, j?3 izstopila, ne glede na to s iiK I olikšno iskrenostjo je ena ali . dri ,f - uša skupina pri stvari sode-; 'lva!a. Danes pa moremo ugo-g. j, /'viti, da so prav titofašisti, ki “hi» !nvjJ'*° vedno polna usta «pa-e v, Porin'iii tei akciji r‘t>ž v hrbet. Prav tako so teden razbili akcijo, ki se je,za pod1 leta i947- na Pobudo Šlo-^ -1 etlsko-hrvatske prosvetne zve-‘f.-POd nazivom «Odbor za po-esn- ,.:r'avo Porušenih zidov na slo-zeli ,.ef'slcem kulturnem pogorišču», ežet n -l6 bilo tako v glav- u- ,,svetu kakor tudi v delov-‘)rei''ern odboru večje število pred-vs, avnikov demokratičnih Slo- ieWV^.?V' izdi ee ko' oči vidno, je, dr so ti-. rn/;,, aŽisti .sabotirali obe. ti dve j akcij i samo zaradi tega tv|nmfjo- da bi dje » b 'Pfel pravico sodelovati in a z» ^^ločati o kulturnih nof» Qvencpv na Tržaškem, Škrat-1 j hoteli bi dobiti popoln tl voj Ico’ . 'V /‘Ure in drugih panog. :lad-;s i s o ^Pol nad vso borbo Slovencev bar od no enakopravnost, kar Pokazali tako pri vprašanju SO-ŠOlo laKO Pn voj 1,,., ' dvojezičnosti, 4,4° 5 i'n Političnih skupin najmanj aa prav titofašisti so od 1 .oo-.piu udjiuaiij e 'Vg av!deni predstavljati, slo-i btpf118^6 narf>dne in kulturne in ti f^Viji dovolj jasno pokazali , . l'enske _ _______________ d ? sireSe' Predv.=em so že v Jugo-■ ^Viji dovolj jasno pokazali. Sr> kot vsak fašizem pr|!'r,|.]Jhu-,Si sovražniki kulture. Za--• ' / in pobili so na stotine naj-'plačati :e!slilr '• Pnstukov. ;,a' na ,ar^ev in drugih umetnikov, id znanstvenikov in ku]- na, kot na pr. PD Opčine, PD «Škamperle», PD «Ivan-Vojko» itd. Ne mislimo preprečevati ti-tovcem, da si grade svoje dvorane in domove. Nasprotno, čas bi bil, da po šestih letih postavijo vsaj eno dvorano za svoje potrebe; saj niso v vsem času po vojni, čeprav je šlo skozi roke «kulturnika» Race-ta milijarde lir jugoslovanskih žuljev, postavili niti ene,opeke na slovensko kulturno pogorišče; dočim je naše ljudstvo v dveh letih postavilo iz lastnega znoja precej svojih domov, ki so ponos tržaških Slovencev. Zidajte, gospoda, svoje domove, kolikor vas je volja! Toda pustite naše ljudstvo, ki ga do danes niste hoteli poznati, lepo pri miru; kajti prav nič noče imeti skupnega s fašisti in rablja slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov. Povejte lepo in odkrito, da je to dom Udbe, imenujte ga- po svojem vzorniku, rablju Rankovi-člt, toda ne slepite ljudstva z novimi prevarami, češ da bo to kulturni dom vseh tržaških Slovencev. Do danes ste vi tržaškim Slovencem in vsemu demokratičnemu ljudstvu samo marsikaj ukradli, niste mu pa dali — kot je vsem znano — niti toliko, kar jè za nohtom črnega. Zato pa delajte, zidajte ali pa podirajte, vse po ukazih iz Beograda, kot se-vam zljubi vi sami in na svoj račun | (žal mora tudi ta račun krvavo , plačati jugoslovansko Ijud-pisateljev, stvo). Nas tržaške Slovence pa pustite pri miru, da si bomo ker kdor koli razen zadevah mo- Ha (ta ponižanih in razžaljanih Vil. V prozi sta se poskusila pro/e- r;n>); postavila nasproti nove i-sorja Josip Ogrinec in Fran Ce- deaie: narod, svobodo in napre-lestin. dobri poznavalec ruske Ta je okrepila naše narodne knjiievnosti, dotim se je razvil Slle. visoko dvignila slovensko sa- odvetnik in politik Ivan Tavčar, _______ . ,, , ... , . mozavest, odklanjajoč drobtinice. 15. marca leta 1939. je nemška hitlerjevska armada zasedla po odobritvi zahodnih velesil z muenchenskim diktatom Ceškos.ovaško državo. Izkušnje dvanajstih let, ki so potekle od 13. marca 1939. leta, jasno prikazujejo češkoslovaškemu ljudstvu, da edino zmaga nad kapitalizmom, oblast ljudstva, prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in državami ljudskih demokracij lahko zagotovi narodno enakopravnost in neodvisnost lepublike. ki sc je rodil leta 1851 v Polja nah pri Škofji Loki, v enega največjih slovenskih pripovednikov. i Njegova, začetna leposlovna dela so sicer preveč romantičnega zna-> čaja, pridruži pa se jim kmalu realno pokrajinsko ozadje njegovih krajev in ljudi; taka so «Ivan Savelj», «Med gorami», «Vita vi-tae mcae», Tavčarjevo satirično nrav odkrije novela «Ivan Sonce», kaže pa se tudi v romanu «Mrtva srca», v utopističnem delu «4000» in v romanu «Izza kongresu». Prekrasna je novela «Cvetje v jeseni», velike veljave pa zgodovinska povest «Visoška kro-j nika». Umrl je 1923. leta. Poko-\ pan je na Visokem, na Gorenjskem. : Veliko pa. je bilo tudi Tavča- {rjev.o politično delo. V razkolu, [ki je nastal med mlajšim in sta-'rejšim rodom, je stopil na čelo ki so jih hlapčevsko lovili «elastiki» z vladne mize. Iznesla je svoj program, nazvan radikalen mladine, ki je kozervativnemu ker je zailtevala z njim najodi0g.i izmed pesnikov te realistične geslu «vse za vero, dom, cesa- nejji hoj zastarelemu duhu, brez dobe je povdariti pomen odvetni- kompromisov. Tekma obeh struj, j ka Josipa Pagliaruzzija-Krilana. klerikalne in liberalne za pruen- doma iz Kobarida. Posvetil se je stvo med Slovenci pa je šla da- politični pesmi, baladam in ro-Ije svojo pot. mancam; njegove. «Poezije» so iz- Stritarjev vpliv se kaže tudi ul šle šele po njegovi smrti. Njego-leposlovnih poiskusih Pavline Do- j vo delo je nadaljeval Anton A-Ijakove, poročene s Pajkom, u- škerc, prvi slovenski socialni poet rednikom «Zore» in v delu An-jglasnik trpečih in obupujočih, ki tona Kodra, znanega pripovedni- jih njegova krepka, borbena na-ka celovškega «Kresa». Preko | rfu’a, jemlje p zaščito. Socialna j mnogih slovenskih odrov je šla misel se je sicer že oglašala pri Sketova «Miklova Zala», dočim je Stritarju in Gregorčiču, v znebil Fran Levec, profesor v Go- menju človekoljubja, v Aškerče-I rici in Ljubljani, kjer je bil na vih verzih pa dobi bojevit izraz, j realki njegov učenec tudi Can- j,z njegove revolucionarnosti se |kar, naš prvi slovstveni življenje- nam svetlika naproti privid (lo-1 pisec in odličen esejist. Zaslužen ' veštvo novih dni, ki ne bo poje bil zlasti kot urednik «liju- znalo zatiranja in družbenih , bljanskega zvona» in predsednik razlik. I «Slovenske Matice». Doma je bil j. Aškerc se je rodil leta 1856 pri z Jezice pri Ljubljani. Rimskih Toplicah. Kot kaplan je Anton Aškerc Kij ul» vsem oviram in težavam ter kljub klevetanju sovražnikov Občinska uprava v Dolini vsestransko uspešno deluje prosvete, ib1 s0 jbR delavcev samo zato, ker ? stil- * tmprertni in se niso pu-i Trie 1 VEire 1Z naae ožje domovine, ka-??.'šu,,«bore» za pravice trža-. ./,wn Slovencev. Leta 1948., da 1 T ^rem° bolj nazaj, so iz-ak-|. 1 borbo demokratičnega !V; jT^stva za priznanje slovenji L /ne, fcot ' enakopravnega jezi-?. 'a' ^annesto,-da bi posredovali T n-)1 Jjfrrfe&isKčnih funkcionarjih Tsiu. A v Kopru, naj v smi-'AZvrT.^^nih dogovorov' med jo « VUJAl preprečijo izda-f . 'mojezničnih izkaznic v coni so -7-,..^. ........... Kmalu po prevzemu oblasti je sedanja občinska uprava v Dolini poskrbela za uresničitev pomembnega vprašanja, ki zanima predvsem številne perice, to je za zgraditev primerne pralnice v Boljuncu. Stroški za njeno postavitev so znašali skoraj en milijon in tristo tisoč lir. Ko je bila ta dograjena — iti je bila izpolnjena dolgoletna želja tampajšnjih peric — se je proti občinski upravi zagnal sovražni titovski bes. «Primorski dnevnik» je tedaj vedel orisati vse «pomanjkljivosti» in skratka je označil novi pralnico kot «neuporabno». Seveda je vse zaganjanje izpadlo klavrno, kot navadno izpada vse njihovo histerično vpitje. Kmalu za tem so pričeli popravljati strugo potoka Glinščice, ki je čestokrat, zlasti ob velikih nalivih poplavil velik del okoliškega polja in povzročal veliko škodo. Ta dela so stala b milijonov lir. Medtem pa so bila že v leku dela za napeljavo vodovoda v vasi Ricmanje, Log, Boršt in Zabrežec. Pozneje so pričeli z napeljavo drugega vodovoda in sicer v Kreglje in Dolino (vo- Po nekaterih vaseh bi bilo potrebno misliti na gradnjo novih otroških vrtcev, kar pa je upati, da bo občinska uprava ob primernem času vzela na znanje. V gradnji sta dve stanovanjski hiši in sicer ena v Dolini, druga pa v Domju. Nedavno tega je bil sprejet sklep, da se zgradi še tretja stanovanjska hiša v Boljuncu. To je vsekakor cu in okrog 500 tisoč lir za nakup neke parcele tik ob njem. Zdi se nam primerno, da na tem mestu ponovno ožigosamo starokopitnega «neodvisnega» svetovalca "Hrvata, ki je nastopal na seji občinskega sveta proti tozadevnemu sklepu občinskega odbora, trdeč, da to ni v korist občini in podobno. Starokopitni «belček» je seveda dobil zato že takrat primeren odgovor. Vi- skupno s tovariši Italijani zi-!dovod proti Mačkovljam je bil dali svoje lastne ljudske in kul- /e prej v načrtu). Letos pa je tuine domove kot bo nas volja, v gradnji še vodovod za Bolju- Nova šola za Pesek in Gročano. Ne domišljajte pa si, da si boste s takimi akcijami pridobili simpatije slovenskega ljudstva ali morda celo monopol na slovensko kulturo pri nas. Slovensko delovno ljudstvo si je samo gradilo svojo kulturo, predno ste bili vi, in si jo bo, ko o vas ne bo ostalo drugega kot sramoten spomin na dobo političnega in kulturnega suženjstva. bis. nec. Tako bodo v kratkem vsi pohvale vredno! Sedanja občinska uprava, si v dovoljni meri prizadeva, da reši to vprašanje, ki je povsod zelo zelo občuteno. < Vj^,. ’ kar dejansko pomeni od-ZalT slovenski šoli ne le vsako k ST0nito zaščito in. i' Sajj. 'to zaščito in jo podrediti / Hit, .VoLl titovskih šovinistič-11 PSko , odvzeti slovenski 'V nf^kulantov;, temveč pome- 'f «T*1 enačaj aititi v titovsko zasébno in jo 3avnešole i! bod°- ?udi ______ _________ _ !ijanT°Vinistični bratci na ita» , stal strani lahko veseli; saj l SloT0 Ponavljajo: «Ce hočete J Plačan 1 imeti sv°ie šoie- si i'h i ko y O sami!» Prav isto politi-1 šltju Oflijo tudi v pogledu otro-korii-Vrtc?v- Namesto, da bi se V šlje ’’ naj občine skrbe za otro- '‘iansk^’ kakor skrbe za 'ta' ^ .6vzan potegujejo, naj sv0;rme vse slovenske vrtce v i stična r°ke Italijanska šovini-i 'hfa® organizacija 0Ppra asili ■* ‘a») / / /bivša «Italia Reden-fašjs’t 1 i0 vivdijo nekdanji od rji. stov Rra Postavljeni funkciona- I P*r,anTav tak° preprečujejo od-, fbesta /lovenskih šol v okolici 'števi,. c®Prav je predpisano 1. 'asne .Pčencev. To delajo iz sovinistične špekulacije , |aj0 /akšne špekulacije de-1 , titr.-Tbak tudi s slovensko 1 9 ostai n,0 50 titovci 1948. le-1 izolirani od ljudskih Pralnica v Boljuncu. del je, da je popolnoma osamljen v svojih trditvah in da so Ze iz tega kratkega pregleda, ki ni podan v celoti, je vsakemu bralcu dana možnost ugotovitve s kakšnim kriterijem je nadrejena oblast presojala proračun. Povsem jasno je, da ne bo mogla občina zadovoljiti vsem potrebam ubožnih bolnikov s sramotno vsoto 25.000 lir. Zato je pohvale vredna izjava župana Lovrihe, ki jo je dal na zadnji redni seji rekoč: «Mi se ne bomo na to ozirali. Siromake bomo vedno podpirali, ne glede nato, kako nam drugi to narekujejo. Ce ne bomo Imeli londov na razpolago, jih bomo poiskali in tudi našli . . .» Povsem razumljivo je, da ne bo moglai občinska uprava v zadovoljivi meri skrbeti za popravilo občinskih cest in poti s 300.000 lirami. Tudi za to bo treba poiskati denar drugje. Zato je seveda potrebna elastičnost in iznajdljivost uprave, j Občinska uprava si vsestran- : sko prizadeva, da bi izboljšala stanje v vseh vaseh. Vse vasi ' so v večji ali man ši meri deležne sadov tega prizadevanja. Tu je bila popravljena cesta, tam napeljan vodovod. Kraške vasi bodo v kratkem končno le dobile elektriko, v načrtu pa je še vodovod, ki bo za vselej pravileljev, beičkov. Ona se ne hvali, temveč molči in dela! !e danes lahko izjavimo, da je njen sedanji mandat plodo-nosen in da bo zato ob njegovem poteku, t. j. ob prihodnjih volitvah lahko ponosno stopila pred volivce in sploh pred vse občane ter jim podala obračun svojega delovanja, ki je obenem obračun plodonosnega, neumornega in občekoristnega delovanja, ne glede na politično opredeljenost ali strankarsko pripadnost. menda po zaslugi titovcev, ki vodijo tamkajšnjo občinsko u-pravoh Vse (ri stanovanjske hiše v dolinski občini bodo stale okrog 30 milijonov lir. . Dolinska občinska uprava polaga tudi veliko pažnjo zdravemu razvedrilu in vzgoji mladine To se kaže predvsem v dejstvu, da ne glede na materialne dohodke podpira športno u-dejstvovanje. Nedavno tega je dodelila 3 milijone Fr za popravilo športnega igrišča v Boljun- Občinska uprava je v občin skem proračunu določilsi: ■ za vzdrževanje, ogrevanje in razsvetljavo šolskih prosto- ga celo «njegovi» zapustili. (Za- odpravil pomanjkanje pitne vo. to pa je tembolj odveč pisarje-1 de. Dasiravno so bile Mačkov-nje dopisnika «Demokracije» o lje, morda najbolj prizadeta tem vprašanju). j vas (dolinske občine) v zadnji Preračun dolinske občine za i vo-in'’ vendar smemo reči, da tekoče finančno leto znaša 23 milijonov 551.062 izrednih in efektivnih izdatkov. Pri sestavi tega je bila občinska uprava zelo objektivna. Zal te objektivnosti ni upoštevalo predsedstvo cone oz. VU. Od celotnih predvidenih izdatkov kaj lahko ugotovimo, da so bili izvedeni brez prave, realne presoje. Da bo ci-tateljem, predvsem pa dolinskim občanom vprašanje tembolj jasno navajamo spodaj neka primerov odbitkov. Nadrejene oblasti pa so ixl te vsote odobrile le: rov (v občini je 7 šol!) . . 762.000 . . . . 162.000 Lir za kurjavo in razsvetljavo občinskih prostorov . 205.000 . . . . 150.000 » za šolske potrebščine 120.000 . . . . 100.000 » za vzdrževanje občinskih cest (približno 40 km) .... 500.000 . . . . 300.000 » za brezplačno razdeljevanje zdravil ubožnim občanom . 125.000 . . . 25.000 » je prav la vas v tej povojni dobi doživela velik napredek. Popravljene ceste po, katerih lahko vozijo avtobusi, elektrika in vodovod so vsekakor zelo važne pridobitve. Tudi v dosedaj takorekoč od sveta odrezani Botač bodo v kratkem popravili cesto. Boljunec je ponovno dobil telefonsko postajo, ki je zanj velikega pomena. V kratkem bo dobil še potrebno kanalizacijo, v bližnji bodočnosti pa bodo asfaltirali «Gorico», ponos te vasi. Borštani še pomnijo, kako nevarna je bila pot proti postaji. Bila je pravcata kozja steza. Danes je tam lepa cesta. Tudi cesta iz Boršta v Ricma- Mladinci, pionirji ! V prihodnji številki "Dela,, izide m Dioi injgl ClTAJTE IN SlRITEiM PRILOGI! ' j Od Jurčiča dalje se je slovensko pripovedništvo usmerjalo ve-dno bolj k realizmu. Iz knjig od-| pade vsa odvišna navlaka pretiranega idealizma, ki je potvarja-( la pravo podobo življenja in ga kazala v zlagani luči. Poleg kmečkega človeka stopa v ospredje tudi trško iirebivalstvo in malomeščanski svet. ki najde v Janku Kersniku, notarju na Brdu pri Lukovici, svojega pravega j mojstra. Njegovi prvi večji deli sta «Na Zerinjah» in «Luterski ljudje». Sledila so «Agitator». I «Rošlin in Vrjanko». «Gospod Jn-1 nez». «Jara gospoda» in druge povesti, kjer je opaziti vpliv ru-' skega pisatelja Turgenjeva. Pisec mnogih domanov in povesti je tudi Fran Detela, ki je bil dome iz Moravi in po poklicu profesor. Napisal je «Malo življenje», «Veliki grof», «Pegan in Lombergar». «Trojka». «Svetloba in senca» in druga dela. v katerih prihaja na dan njegov sa-tirično-humoristiinen značaj in odsev francoskih realistov. Znan je tudi Josip Stare s svojo «Občo zgodovino», politik Josip Vošnjak pa slika v svojih «Pobatimih» narodno prebujenje na Spodnjem Štajerskem: važen dokument naše politične preteklosti so tudi njegovi «Spomini». Častnika po poklicu, a za slovensko slovstvo zaslužno moža sta bila Igo Kaš, s svojimi «Dalmatinskimi povestmi» in Franc Maselj-Podlimbar-ski, z «Gospodinom Franjem», v katerem riše življenje bosanskega ljudstva v dobi avstrijske oku- službovat po raznih krajih Štajerske, dokler ni slekel črne suknje in izstopil iz vere. Dobil je nato službo pri ljubljanskem magistratu. Dal nam je prekrasne balade, junaškega značaja, z mo- Dr. Ivan Tavčar. gočnim dialogom in naglim sklepom. zelo lepe pa so tudi njegove romance; snov zanje je zajemal po večini iz naše zgodovine. Ker je bil sam energične narave, ga je zlasti zanimala doba kmečkih uporov, ki nam jih je tako lepo predoiil v svojem vencu balad «Stara pravda». Značilne zanj so tudi parabole, ki odkrivajo njegovo predstavo o življenju Zbirko svojih pesmi je izdal leta 1890, s katerimi je doživel pri Mahniču, ozkosrčnemu in fanatičnemu propovedniku katolicizma ---- --------» rvu I U( IL t J. lil U pacije in ki mu je nakopal kon- na Slovenskem, enak sprejem kot jinacijo, u kateri je tudi umrl. [svojetasno Gregorčič. Ali Aškerc Uspešno sta se uveljavila tudi !se ne zamaje pod trdimi udarci. Rajko Ferušek in Marjca Nadli- mameč jim odgovori z ostro sa-škova, ki je zajemala svojo snov tiro in preide v napad. Od krščan-zlasti iz tržaške okolice. Kras in stva se odvrne v razglabljanje in-njegovo burjo je proslavil sodnik aijske verske /Rozalije in si obli-Hinko Dolenec, doma iz Razdrte- [kuje nekak panteistični svetovni .ga. znani pa so še Frančišek | nazor. Objavi še eno zbirko pe-Lampe, ustanovitelj in urednik srni, a pesniška sila mu pojema. «Doma in sveta», pomembnega le- Doživljaji in pripovedke naših poslovenega glasila, Peter Bohi- ribičev navdahnejo njegove «Jadranske bisere». Velik je bit nje- njec, Fran Jaklič, [vo Trost in politik sociolog ter vzgojitelj Janez Ev. Krek, kateremu je ob priliki njegove smrti napisal lepe besede v spomin tudi Oton Zupančič, njegov učenec. gov vpliv na mlajši rod, ki ga je slepo posnemal, dokler ni našel svojega lastnega pesniškega izraza. (Se nadaljuje) D.B A PROSVETA Na velikonočni ponedeljek, Proslava Srečka Ko ovela 26. t. m. ob 16. uri bo openska dramska skupina uprizorila v Avditoriju Gogoljevo komedijo v 5 dejanjih «Revizor». Pred nekaj dnevi je Narodno gledališče prav v Avditoriju nastopilo tudi s to igro, ki je bila nad vse razkošno opremljena. Gledališko umetnost ljubeče občinstvo bo imelo pa sedaj priliko, da presodi kaj zmore tudi ljudska umetnost s preprostimi in skromnimi sredstvi, ki je v službi svojega ljudstva. Vseka- ne je bila zelo nevarna, slaba, j1 enega delegata. Poziv pevskim zborom \Ta proslavi prvega maja bodo vsi naši pevski zbori skuj> no zapeli in sicer mešani zbori: Soštakovičevo «Pesem miru» in Aleksandrovo «Leninovo zastavo»; moški zbo.ri: Zajčevo «Slavo delu», K Pahorja «Na juriš», Pokrasoyo, «Moskvo» in Degeyterovo. «Internacionalo», ki jo bodo skupno zapeli mešani in moški zbori s spremljavo vseh godb. Zbori, ki še nimajo imenovanih glask, naj jih. čjmprej dvignejo pri SHPZ. OBČNI ZBORI PD «Slavec» v Ricmanjih, v soboto 17. t. m. ob 20. uri. PD «Slovanski dom» v Eler-jih, v sredo 21. t. m. ob 20. PD «Vojka Smuč» v VOM v četrtek, 29. t. m. ob 20. PD «Skedenj» v Skednju, v soboto, 31. t. m. ob 20. uri. PREDAVANJA PD «Marušič» V Rocolu bo imelo v soboto, 31 t. m. ob 20. uri članski sestanek s predavanjem o zgodovini Slovencev. PD «Primorec» v Trebčah bo imelo v torek, 20.«t. m. ob 20. uri članski sestanek š predavanjem. Vabljeni vsi! P* TAM. V PRAVI DRUŠČINI — Vsem je brez dvoma znano, da so tržaški šovinistični krogi delali ha. vse pretege, (la spremenijo . žalno svečanost za žrtve, od na-cistov potopljene bojne ladje «Berenice», ki se je vršila v soboto popoldne, v pravcato šovinistično manifestacijo za «ita-lijanstvo» Trsta. To priliko so hoteli še posebno izrabiti v zvezi z bližajočimi se volitvami ■ ter z odhodom De Gasperija v London. Prav zaradi tega so tudi, naša Partija kakor vse ostale demokratične organizacije odpovedale svojo udeležbo na svečanosti. Znano je tudi, da je igrala pri tem šovinističnem izpadu prvo vlogo prav «Lega Nazionale», ki je danes dejansko v rokah misinou. Jasno je, da se je vsakemu poštenemu in dobro mislečemu demokratu gabila ta nizkotna politična špekulacija z žrtvami zadnje vojne. Kakor zgleda pa titafašisti niso bili istega mnenja, ker so poslali na progreb svojega predstavnika Jožeta Deklevo. Tltofašist Dekleva je torej korakal v sprevodu skupno z najbolj izrazitimi in zagrizenimi šovinisti, od klarofašistov pa do misinou. Prav nič ga ni motilo, do so nosili v sprevodu najrazličnejše «gagliardete». ki so predstavljali celo «izgubljene» pokrajine, manikal ni seveda niti istrski CLN. Kako naj sl torej razlagamo uradno prisotnost titofašista Dekleve na obredu, ki so mu dali krajevni šovinisti pravcati pečat «plebiscita za italijanstvo Trsta». Sicer pa je tudi pisanje «Primorskega» o tej svečanosti precej značilno. Tokrat se je namreč v pogledu šovinističnih izpadov omejil na precej milo kritiko. Z druge strani pa je popolnoma zamolčal prisotnost Dekleve na pogrebu, kar je v kričečem nasprotju z običajnim pisarjenjem, posebno glede manifestacij «italijanst-va», kakor tudi kar se tiče «delovanja» njihovega «svetovalca» Dekleve. Isto stališče je seveda zavzel tudi «bratec» «Corriere di Trieste», ki je istotako previdno zamolčal De-klevovo udeležbo. Klerofašistilni «Giornale di Trieste» pa je napravil titofa-šistu Deklevi «sijajno» reklamo in mu celo izrazil nekako «priznanje». doiim se je istočasno obregnil ob komuniste, ker so bili odsotni. Seda) je pa tltofašist Dekleva res lahko ponosen na «priznanja», saj mu prihajajo tudi že od tiste strani, ki je docela sorodna z režimom. M ga mastno plačuje. Morda pa ga bo na prihodnji občinski seji poftunlil celo sam župan Bartoli. TITOFASIST STOKA POSTAJA ZABAVEN — Pretekli teden se je «potrudil» v Bar-knvlje — poslušajte in strmite — sam titofašistični «federai-ček» Frane Stoka. Prišel je, da »i ob «množični» udeležbi bar-kovljanskih ribičev «ustanovil»-ribiško stanovsko organizacijo. Toda usoda mu ni bila naklonjena, ker so se «običajne» množice tokrat razredčile na — reci in piši — štiri polurtbiče. Sicer pripisuje «Primorski» vso krivdo -za «neuspeh» tov. Venčku, ki je, kot poroča «ribič iz Bar-kovelj», «že ves dan agitiral okoli ribičev in jim grozil, če bi se sestanka udeležili». Vsak, ki pozna tov. Venčka, in teh je pretežna večina demokratov, si bo pač takoj na jasnem, da je pisarjenje Primorskega o «grožnjah» ena izmed najsijajnejših časnikarskih «rac», ki prekašajo celo najbolj iznajdljivo ameriško časopisje. Toda ni naš namen, da bi podrobneje obraunauaii potek sestanka, kjer je Stoka «pogorel» kot suha slama, marveč hočemo seznaniti naše bralce z najnovejšo «verodostojno» novico, ki jo je privlekel na dan ntofašist Stoka v pomanjkanju boljših «argumentov». Videč, da mu ne uspe drugače, ker mu prisotni sploh niso pustili do besede, je hotel pač nekoliko pozabavati in je začel pripovedovati o svojem zadnjem potovanju po Italiji, kjer da se je sestal celo s tovariši Terracini-jem, Secchio, Camillo Revero in drugimi,, ki so se — dobro nategnite ušesa — razgovorjali z njim povsem tovariško in se zelo čudili, ker ga v Trstu ko-minformtsti tako ostro napadajo. In sam tov Secchia ga je celo nekako potolažil. Verjetno ni bil Stoka še nikdar tako zabaven, kot v petek zvečer v Bar-kovljah, ko je natvezel to najnovejšo izmišljotino. Radi verujemo, da je bil Stoka še pred kratkim v Italiji, prepričani smo tudi, da je imel tam «razgovore», toda ne z italijanskimi tovariši, marveč edino, kar je prav lahko možno, je to, da se je titofašist Stoka «prijazno» razgoi>ar;'ftI samo z Magnanijcm tn Cucchijem, znanima izdajalcema delavskega razreda, ki sta njemu enaka. Pripovedka o «razgovorih» z italijanskimi tovariši-pa je tako debela laž, da ft ne bi bilo mogoče spraviti niti skozi vrata Babičeve vile v ul. Ginnastica, čeprav so slednja zelo široka. Za tiskovni sklad “DELA,, Ob priliki proslave 8. marca so tovariši iz Saleža nabrali 1.5M lir za tiskovni sklad «Delan. Na proslavi 8. marca v Prečniku se je tov. Josip Zega, ki je sviral na harmoniko in prejel za svoje sodelovanje 508 lir, odpovedal tej svoti ter jo daroval z tiskovni sklad našega lista. Tovarišem iz Saleža in tovarišu Zegi iskreno hvala! S SEJ OBČINSKIH SVETOV V DOLINI IN NABREŽINI Titofašist Hrvat glasuje za odcepitev slovenskih predelov od Trsta - Nabrežinski titovci in liparji se klanjajo gen. Airegu - Pertot trdi, da v coni B vlada enakopravnost - Protislovja med dolinskimi in nabrežinskimi titovskimi svetovalci OBČINA DOLINA Organizaciji Združenih narodov - Konferenci namestnikov štirih velikih zunanjih ministrov - Pariz Zavezniški vojaiški u-pravi - Trst Občinski svet za občino Dolino na svoji izredni sfeji z dne 14 marca 1951 po temeljiti razpravi o vprašanju Tržaškega ozemlja ugotavlja po izjavah italijanskega zunanjega ministra grofa Karla Sforze, ki nas navdajajo s skrbjo in ki govore o odstopitvi nekaj dolin cone A jugoslovanski upravi v zameno za nekatera obalna istrska mesta, je predlagal neki ameriški dnevnik v smislu glasov in želja gotovih zainteresiranih krogov, nekako etnično kupčijo, ki naj bi po tiamenih inspinatorijejz podredila jugoslovanski upravi slovenske predele STO vštevši tudi našo občino. Te izjave so občutno prizadele naše ljudstvo ter ga navdale z nezadovoljstvom,, ker je nesramni predlog v nasprotju z osnovnimi načeli človečanskih pravic. Naše ljudstvo je že na volitvah jasno dokazalo, da je proti nasilni teroristični politiki, ki vlada v Titovi Jugoslaviji in v coni B, ter je navezano na Trst z vezmi sorodstva, dela in trgovine. Občinski svet, svest si dejstva. da je tolmač želja in volje ogromne večine odčanov protestira pri gori omenjenih merodajnih forumih proti vsem špekulacijam nekaterih zainteresiranih skupin in oseb ki jih počno z našimi občinami in z našim ljudstvom, poudarja na naj-odločnejši način svojo voljo, ki je bila izražena ob drugih prilikah, zahteva uveljavitev mirovne pogodbe ter zameno anglo-ameriške in jugoslovanske vojne uprave ,z enotno demokratično upravo obeh con. V sredo večer je bila izredna seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu so bile le 4 točke, med katerimi je bila nedvomno najvažnejša ona, ki se nanaša na vprašanje STO v zvezi s sedanjim polo-žanjem in zadnjimi političnimi dogodki v svetu. Zupan je v ter vlogo, ki jo pri tem igrajo imperialisti (er njihovi priveski v rimski in beograjski vladi. Govoril je o poročanju svetovnega imperialističnega tiska, n izjavah grofa Sforze ter etnični razmejitvi in preselitvi Tita in Kardelja. Nadalje o prebivalstva. Tudi svetovalcev tov. Valen tič je pravilno prikazal zadnje dogodke ter ožigosal barantanje z nami. Dejal je: «Borili smo se za svobodo, za mir in blagostanje, ne pa. za to, da bi Trst postal vojaška baza ter vojno izhodišče za nadaljnje napade proti miroljubnemu ljudstvu. Naše ljudstvo je naveličano. Zeli si miru in dela. Vsi želimo, da bi bili res samostojni ter da bi nas tuji vojaki za vselej zapustili.» “ 'Glasovanje v Dolini Za tem je tov. župan stavil na glasovanje resolucijo, ki jo v celoti objavljamo. Resolucija je bila sprejeta soglasno od vseh navzočih svetovalcev, razen titovca Hrvata. Titovca Bolčič in Kraljič pa se seje nista udeležila. S tem je padla poslednja krinka litovcev v zvezi s tržaškim vprašanjem. Skratka. titovci odobravajo prodajo Trsta Italiji. To je potrdil zlasti njihov zastopnik v obč. svetu Hrvat s svojim glasovanjem. Zatem je svet razpravljal o predujmu na račun povišanja plač občinskim nameščencem. Predujem bo znašal 20 odst. sedanje osnovne plače. Končno je svet razpravljal še o pritožbah kmetov iz Pre-benega radi ovir, ki jih imajo pri obdelovanju polja v coni B. Tukajšnja policija je namreč zaprla vse stranske prehode radi prevelikega tihotap-;stva z najrazličnejšim blagom. Končno je svet odobril resolucijo, s katero poziva VU naj zadevo uredi ter omogoči kmetom prehod preko Morganove črte. Seja v Nabrežini V četrtek zvečer je bila izredno razgibana seja občinskega sveta v Nabrečini. Takoj po njeni otvoritvi je župan predlagal naj bi svet posla) odhajajočemu gen. Aireyu zahvalno pismo. Da bi čim bolje uspel je na kratko obrazložil, kaj vse je ta general «napravil» na krajšem nagovoru orisal zadnje | naši zemlji itd dogodke, barantanje s Trstom] Za županom je povzel bese- do odbornik tov. Slavec. Izjavil je: «Naša skupina je nasprotna županovemu predlogu. Pač pa nas zelo veseli, da tuji general odhaja z naše zemlje, zato želimo njemu, kakor tudi njegovemu nasledniku, že vnaprej srečno pot. Se bolj pa bi bili veseli, ako bi nas tuji generali za vselej zapustili ter bi prišlo do dokončne uveljavitve mirovne pogodbe imenovanja guvernerja ter do ustanovitve resnično demokratične vlade na STO. Kar se tiče gospodarske dejavnosti katero naj bi gen. Airey podpiral tudi po lastni iniciativi je popolne- je odvrnil, da je to vprašanje, s katerim se bavijo 4 veliki in da bi pomenilo zadevno razpravljanje v občinskem svetu le izgubo časa. To se pravi, da smo mi le navadno blago, s katerim vsako lahko baranta po svoji mili volji. Za tem je svet odobril prodajo 3650kv.m. zemlje ob postaji Bivio neki zadrugi, ki bo zgradila 6 stanovanjskih hiš za delavce in nameščence kamnolomov. Cena zemljišču je 120 lir za kv.m. Na koncu seje pa je tajnik poročal o kraškem vodovodu, o velikih izgubah vode, o stro- ma neutemeljeno. Ce je VU kaj i ških in drugih neprilikah, ki nudila naši coni, je nudila za-: so z njim v zvezi. O tem pa to, ker je to njena dolžnost, nikakor pa ne iz kake morebitne . . . miloščine, ali pa zato, ker je tako hotel gen. Airey. Pač pa vemo, da je bil prav gen. Airey tisti, ki je svoj čas prepovedal širjenje našega tiska. In tega naši ljudje niso pozabili.» Za tem je župan poskušal odgovoriti na besede tov. Slavca. Dejal je, da se je razpravljanje odtujilo svojemu prvotnemu cilju in da je zavzelo politično smer, kar pa ni v skladu z dnevnim redom. Tudi titovski svetovalec Pertot je smatral za potrebno, da izjavi, da bi bilo primerno zahvaliti se Aireyu za kar je napravil na gospodarskem polju. Nadalje pa je dejal, da ni vreden zahvale v pogledu barantanja s STO. Tu je zadel na popolno protislovje s svojim somišljenikom v dolinskem občinskem svetu, ki je v sredo glasoval za barantanje s STO, t.j. za prodajo Trsta Italiji. Nadalje je Pertot trdil, da vlada v coni B popolna enakopravnost med Slovenci in Italijani. Seveda to je lahko trditi v Nabrežini ... Te trditve so razgrele Bandinija in prišlo je do prepira. Nato je govoril liparski zastopnik Terčon. Tudi on je ču Ul dolžnost, da se zahvali «svojemu» generalu (tako je namreč dejal, ko pa mu je Slavec napravil opazko, je rekel «svojemu» komandantu). Končno je prišlo do tajnega glasovanja o zadevi. Izid je bil 7 glasov proti, 11 za, 1 pa je bil neveljaven. Tov. Marica je nato govoril o vprašanju Trsta v zvezi s zadnjimi dogodki v svetu in sestankom v Londonu. Zupan mu bomo obširneje poročali v posebnem članku v eni izmed prihodnjih številk «Dela». Zaključno jesensko zasedanje občinskega sveta v Zgoniku Poročilo župana o intervencijah za zaščito naših narodnostnih pravic in delovanju uprave - Predlogi v okviru osmega gospodarskega načrta - Resolucija glede škode, ki jo povzročajo vojaške edinice - Kdo je sabotiral ustanovitev kmetijske strokovne šole Na zadnjem jesenskem zasedanju zgoniškega občinskega sveta je bilo prisotnih 11 svetovalcev. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in opazke tov. župana glede protestne resolucije na VU glede proračuna, ki ni bila vnesena v zapisnik, je občinski svet odobril najemnine za šole, ambulatorije in stanovanje učitelja. Nato je tov. Pirc poročal o težkočkah glede uveljavitve dvojezičnosti in posredovanje vseh slovenskih županov pri VU. Na intervencijo županov je VU tudi preklicala nameravani odpust 11 slovenskih učiteljev. Nadalje so zahtevali, da se pri Kmetijskem uradu namestijo Slovenci v zadostnem številu. To bi olajšalo našim kmetom posečanje kmetijskih večernih tečajev. Tov. Pirc je v zaključku po- sebno poudaril, da ne bodo odnehali dokler ne dosežejo tega, kar pripada našemu ljudstvu po vseh pravicah. V nadaljnjem je podal tov. Pirc izčrpno poročilo o raznih sklepih in resolucijah, ki jih je poslala sedanja občinska uprava merodajnim oblastem v korist občine. V komisijo za določanje vrednostnih davkov je bil imenovan kot delegat občinski odbornik tov. Milič Anton. Zupan je poroča! o odredbi višje oblasti za zvišanje cene nekaterih občinskih zemljišč^ k so bila odstopljena zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš. Občinski svet je nato soglasno sklenil, da se zemljišče v Gabrovici, na katerem je Ru-stja Anton že pred leti sezidal PRISTANIŠKI DELAVCI SO potrdili prejšnje voditelje Na nedeljskih volitvah družbe za utovarjanje in raztovarjanje so prejeli voditelji 98°/0 glasov - Solidarnost tržaških delavcev s stavkajočimi v Španiji PO ZASLUGI NAŠE OBČINSKE UPRAVE GROČANA, PESEK, MAČKOVLJE IN PREBENEG IMAJO ELEKTRIKO Po dolgoletnem čakanju se je v četrtek končno uresničila občutena potreba prebivalcev štirih vasi dolinske občine. V Gročani, Pesku, Mačkovljah in Prebenegu je prvič zagorela električna luč. Dela za napeljavo je izvršilo podjetje SVEM z vsoto 16 milijonov lir, ki jih je dala VU v obliki posojila. Da so prišle tudi te vasi do elektrike je vsekakor zasluga naših svetovalcev in župana tov. Dušana Lovrihe, ki so si skupno prizadevali za uresničitev te točke voiivnega programa. Otvoritveni slavnosti, ki se je začela v četrtek popoldne v Do-mju je prisostvoval tudi gen. Blanchard, glavni ravnatelj za civilne zadeve pri VU, ki je okrog 15. ure s pritiskom na električno stikalo priklopil tok novemu omrežju. Oblasti in povabljenci so se nato podali v Mačkovlje, kjer so imeli govor župan tov. Lovri-ha gen. Blanchard in predsednik podjetja SVEM odv. Pieri. V svojem govoru je tov. Lavriha v slovenščini opisal potežkoče in trpljenje te vasi, ki so jo fašisti in nacisti že dvakrat zažgali. Poudaril je, da je razširitev toka v štiri vasi te občine, sestavni del programa občinske uprave, ki so ga izvedli naši občinski svetovalci. V zaključku je podčrtal nada-Ijno potrebo da se električna razsvetljava razširi tudi na preostale oddaljene hiše ki niso prišle tokrat v poštev. VU naj bi se torej zavzela za stvar in pomagala občini s potrebnimi sredstvi, da se ta dela javne koristi izvedejo do kraja. Spregovoril je tudi gen. Blanchard ki mu je nato deklica iz vasi poklonila šopek rdečih nageljnov. Ob tej priliki je nastopil tudi mešani pevski zbor. Sledila je zakuska, ki jo je pripravilo podjetje ŠEM. Šolska konferenca staršev pri Sv. Jakobu V nedeljo zjatraj je bila v telovadnici slovenske šole pri Sv. Jakobu konferenca za starše otrok, ki obiskujejo to šolo. Konferenco je organiziralo ravnateljstvo šole, kar je vsekakor hvalevredna pobuda. S številno udeležbo so starši pokazali pravilno razumevanje potrebe tesnejše povezave z -učiteljstvom Prof. Sauli je podal izčrpno poročilo o poteku pouka ter podčrtal tri važne činiteije za vzgojo učencev. Slednji so: šola dom in učenec sam. Kljub temu, da so v šolah težkoče (pretesni prostori In neprimeren šolski program, posebno za učence od 11 do 14 let), si učitelji prizadevajo, da bi učencem čimbolj olajšali učenje. Starši pa bi morali od svoje strani prispevati z nadzorovanjem učenja otrok in vzpostavljanjem tesnejših stikov z učiteljstvom. Sledila je nato diskusija, v kateri se je videlo, da so starši pravilno pojmovali dobre nasvete prof. Saulija ter da bodo tudi od svoje strani doprinesli za izboljšanje šole kot take kakor tudi kot pomoč pri šolski vzgoji svojih otrok. Tudi preteklo nedeljo so dali pristaniški delavci ponoven dokaz razredne zavesti in enotno-sli. Pristaniška družba za raz-tovore in utovore je namreč volila svoje voditelje. Glasom izida tajnih volitev, kot jih je pač hotela VU in z vsemi kontrolami predstavnikov Urada za delo in drugih, so bili potrjeni prejšnji voditelji in sicer: Andrea Dapretto. Giordano Bruno Ter-zon in Mario Segulin. Od 336' oddanih glasov jih je prejel Dapretto 329, ostali pa vsak 330 glasov. 2e te številke so najbolj si dokaz popolnega zaupanja in spoštovanja, ki ga uživajo ti voditelji med pristaniškimi delavci in to kljub vsem najbolj podlim in nesramnim klevetam titofašistov in drugih dozdevnih «sindikatov». V ponedeljek so sledile volitve za odbor. Izvoljeni so bili: Marcello Zuiz, Ruggero Zuiz, Ettore Stallo, Giovanni Grat-ton, Ivan Petrovič, Luciano Godini, Giovanni Nadrach, Andrej Saksida. Za revizorje pa Carlo Gorak. Attilio Giraldi in Luigi Grandis. Izid teh volitev, s katerimi so dali pristaniški delavci svojo popolno zaupnico svojim voditeljem pa lahko služi kot nauk demokracije za tiste, ki skušajo vnašati v delavske vrste svoje posebne nazore o neki domnevni «demokraciji». Pristaniški delavci so tudi tokrat dokazali, da znajo braniti svoje koristi in svojo enotnost, ki je niso mogle zrušiti vse spletke združenih sovražnikov delovnega ljudstva. Sličen odgovor pa bodo dal! nedvomno jutri tudi pristaniški delavci družbe za raztovarjanje premoga, ob priliki volitev svo. jih voditeljev. Velike protestne stavke v Španiji so imele znaten odmev tudi med tržaškim delavstvom, ki je docela solidarno z junaškimi delavci in prebivalci Barcelone in drugih pokrajin. V številnih podjetjih in tovarnah so delavci množično podpisovali resolucije. ZES pa je poslala posebna pisma Svetovni sindikalni zvezi in španskemu poslaništvu v Rimu. Pobuda ravnateljstva slovenske šole pri Sv. Jakobu pa naj služi kot vzgled in kažipot tudi ravnateljstvom ostalih, bodisi slovenskih kakor tudi italijanskih šol. Ce bi se vzpostavili tesnejši stiki med starši In učitelji, bi imeli od tega učenci brez dvoma nemale koristi in bi se lahko pojasnila marsikatera nezaupanja in predsodki. Komu dajejo titofašisti prepustnice Zadnje dni februarja je umrla v Hruševju pri Postojni 28 letna Marija Grgič iz Bazovice, ki je bivala s svojim možem v tej vasi že od leta 1946. Dejstvo je, da je pokojnica podlegla fizični izčrpanosti zaradi pomanjkanja izdatne hrane in zdravil. Se tekom zavratne bolezni je zaprosila titovske o- blasti za dovoljenje, da bi lahko prišla v rojstno vas na zdravljenje. Toda titovski režim je prošnjo odbil. Ob njeni smrti je družina zaprosila tukajšnjo titovsko delegacijo za izstavitev dovoljenja, da bi se lahko udeležili pogreba. Toda titofašisti so tudi tokrat pokazali svojo «socialistično dobrosrčnost» in izdali dovoljenje samo materi, doiim so ga očetu in ostalim enostavno zavrnili. Sele po pogrebu so izdali še eno dovoljenje sestri pokojnice, toda takrat je bilo seveda že prepozno. Preidimo sedaj k drugemu primeru. Pred kratkim je umrl v Lokvi Muha, znani bogataš in veleposestnik. Sorodnikom, ki bivajo tostran meje pa titofašistične o-blasti niso delale nikakih ovir. Vsi so namreč takoj dobili potrebno prepustnico za prehod meje. Eden izmed sinov, ki biva v Italiji je celo prejel takoj tudi potrebni potni list, Z dovoljenjem titovske delegacije sta se pogreba lahko udeležila tudi znana bazovska titovska podrepnika Ferfolja in Presi. Končno še tretji primer. Pred kratkim se je poročila v Sežani neka vaščanka. Omenimo naj le, da sta oba zakonca v titovski dr- žavni službi. Tudi tokrat ni bilo za tukajšnje, sorodnike nikakih ovir. Sestra neveste in njen mož Lado Racman sta šla celo preko bloka brez vsakega dovoljenja, ker je dal komandant iz Sežane telejonični nalog, da ju morajo pustiti čez blok tudi brez dovoljenja. Seveda sta bila oba dobro založena z vsemi mogočimi dobrotami. ki so prišle na mizo pri svatbi. Smatramo, da. bi bil vsak komentar odveč. Javna debata v Nabrežini V nedeljo dne 18. t. m. ob 15. uri se vrši v kinodvorani v Nabrežini javna debata med Komunistično partijo in Slovensko demokratsko zvezo. Obravnavalo se bo vprašanje: «Položaj delavcev v državah vzhodnega in zapadnega bloka». Vstop samo z vabilom. Na za-ri-njem sestanku je odbor delovne mladine sklenil, da prenese zborovanje mladih delavk, ki se je imelo vršiti 18. marca, na 1. aprila t. 1. hišico, prepusti slednjemu brezplačno. Zaradi malomarnosti prejšnje uprave se ta zadeva do danes ni razčistila. V okviru osmega gospodarskega načrta so bili postavljeni razni predlogi. Predlog tov. Furlana za razširitev ceste Ga-brovec-Zgonik in ceste Prosek-Briščki, nadalje predlog svetovalca Josipa Miliča za cesto Mali Repen-Zagrajec. Tov. Herman Milič predlaga gradnjo čakalnic za potnike, ki se poslužujejo avtobusov. Tov. Milič je izrazil potrebo javne tehtnice, kot jo ima Nabrežina. Zupan tov. Pirc in tov. Pegan Just sta predlagala gradnjo ljudskega doma ter orisala važen pomen, ki bi ga imel za vso občino. V zvezi s pismom titovske takozvane «kmečke zveze» je tov. Pirc podčrtal, da se je prav on sam že osebno zanimal za ustanovitev kmetijske strokovne šole v Zgoniku. Razkrinkal je ob tej priliki nizkotne izpade «Primorskega», ki ga je iprav zaradi tega napadal. Z druge strani pa so mu titofašisti postavljali vse mogoče o-vire in sabotirali njegovo pobudo. Kljub vsemu pa se bo še nadalje zanimal za rešitev tega vprašanja. Tov. Pegan Just je predložil resolucijo na VU glede škode, ki jo . povzročajo okupacijske edinice in glede zavlačevanja izplačila škode. V svoji intervenciji, s katero so se strinjali vsi svetovalci, je med drugim pravilno (poudaril, da ni bilo povzročene toliko škode niti za časa vojne. Nadalje je priporočal županu, da se pri delih za razširitev ceste Sale-ž-Samator-ca zaposli predvsem krajevna delovna sila. Tov. Pirc se je s predlogom popolnoma strinjal in zagotovil svoje zanimanje. Občinski svet se je strinjal da sestavi odbor protestno resolucijo na VU v zvezi s krivicami, ki jih doživlja slovensko šolstvo na splošno, Titofašistični svetovalec Obad je iznesel na povsem demago-ški način nekaj občinskih problemov za katere pa se občinska uprava, tudi brez njegove intervencije že dalj časa zanima. V bistvu ni torej povedal nič novega, marveč si je hotel napraviti le nekaj prepotrebne volivne reklame. Z- nedeljsko sejo se je zaključilo jesensko zasedanje. Za tede dni Problem šolskih stavb v občini Devin-KJabrežina Intervju z našim svetovalcem tovarišem Slavcem V zvezi z vprašanjem šolskih stavb v nabrežinski občini smo se obrnili do našega svetovalca m občinskega odbornika tov. Ada Slavca, ki je obenem predpostavljen za gradbena dela. Tov. Slavec nam je v glavnem podal naslednjo sliko o stanju šol v občini. V Nabrežini je sedanja šolska Stavba docela neodgovarjajoča dejanskim potrebam te vasi. Zaradi tega bodo gradili novo šolsko poslopje, za kar je občina prejela 15 milijonov lir. Občina je že kupila potrebno zemljišče in gradbena dela se bodo začela v kratkem. Za prihodnje šolsko leto bo v novi stavbi verjetno že nastanjena šola. Za šolo v Sesljanu pa je predvideno zvišanje stavbe za eno nadstropje. Težji pa je problem šol v Ce-rovljah in Sltvnern, ker se nahajajo v zasebnih hišah in razpolagajo z eno samo in tesno učilnico. Fripomniti je treba, da je v Ce-rovljah zadostno število otrok in bi se lahko zgradilo novo šolsko poslopje. Pereče je tudi vprašanje nove šole v Sempolaju, ki je med vaščani že več let zelo občuteno. V dveh zasebnih hišah so sedaj tri Spričo, bližajočih se upravnih volitev so se titofašisti kar nenadoma spomnili. da obstajajo na našem ozemlju tudi ribiči. To delovno stroko hočejo oni namreč uporabiti za svoje umazane politične špekulacije v badi, da bi si tako pridobili vsaj neka} glasov. V zadnjem času so se začeli namreč nekam sumljivo «zanimati» za koristi naših ribičev in se kar čez noč spomnili, da potrebujejo slednji svojo stanovsko organizacijo. Zakaj so se spomnili na ribiče S tem namenom, so poslali po vaseh svojega oprodo Franca Štoko, kt je rade volje zamenjal svoj prejšnji «ribiški» poklic z mestom «federala» u titojašističnih vrstah. O Stokovih «uspehih» se je titovsko glasilo razpisalo no dolgo in široko. Resnica pa je, da so se usi sestanki, to je na Proseku-Konto-velu in v Križu vršili v najstrožji konspiraciji in so imeli dostop le «najzvestejši». S temi elementi so titofašisti kaj lahko «ustanavljali» neke vrste odborov, ki naj bi skrbeli za koristi ribičev. Sličen poskus je napravil titofa-šist Stoka pretekli teden tudi v Btrkovljeh, kjer je dobil dve ele- menta, ki se dejansko ukvarjata le deloma z ribolovom in še to z izkoriščanjem revnih ribičev, ki ne razpolagajo z lastnimi sredstvi za ribolov. Stoka jim je predhodno natvezel, da je dala VU na razpolago za pomoč ribičem 300 milijonov Ur tn to iz ERP-ovega sklada. Da pridejo ribiči do tega denarja, pa je potrebna ustanovitev ribiške zveze ali zadruge, ki bi nastopala v njihovem imenu. Res je sicer, da je dala VU za ribiče neke vsote, toda le tistim, ki še bavijo izključno z ribolovom in nimajo drugega zaslužka. Na sestanek, ki ga je imel Stoka v Bar-kovljah pa so prišli le štirje elementi in sicer dva, ki se sploh ne bavita z ribolovom. Oba sta namreč lastnika ribiških čolnov na motor In mrež in se omejujeta le na najemanje ubogih ribičev, kt jim morajo glasom sporazuma odstopiti kar dve tretjini ribolova. Eden od teh «ribičev» je celo lastnik gostilne in avtomobila ter ima v ribarnici svoj monopol pri prodaji rib. Osttla dve udeležen- ca pa se le deloma ukvarjata z ribolovom. Nič čudnega torej da se je tlto-jašist Stoka za «ustanovitev» zadruge obrnil v prvi vrsti na take elemente, ki so dejansko le izkoriščevalci uboinih ribičev. Tako je ravnal ne samo v Barkovljah, marveč po vsej verjetnosti tudi po drugih vaseh. Vsakdo si torej lahko predstavlja kakšno «zadrugo» nameravajo nuditi titofašisti naših ribičem, ko se obračajo na take ljudi, ki razpolagajo z vsemi ribiškimi sredstvi in s temi izkoriščajo ostalo ribiško delovno silo. Sicer ne bi bila taka «zadruga» nikaka novost, ker so sličnih «zadružnih» dobrot v obilni meri deležni predvsem ribiči v coni B. Tudi v coni B so ustanovili tito-jašisti nekaj ribiških zadrug, ki niso nič drugega kot navadna titovska kapitalistična podjetja. Ves ribolov morajo namreč ribiči oddati v zadrugo, ki jim plača kot pač sama hoče. Prvovrstne ribe gredo seveda na mize tamkajšnjih fašističnih hierurhov, udbovcev ir. marveč hočejo izvajati z njimi le politične špekulacije. To je med drugim dokazal tudi Stokov šovinističen izpad na račun napoletan-drugih privilegirancev, ostalo pro- ribičev, ki Jih je javno na- dnjo v Trst. da si pridobijo po irebne valute za svojo propagando in šele kol zadnje pride na vrsto prebivalstvo. Res je sicer, da potrebujejo naši ribiči svojo stanovsko organizacijo, kt bi ščitila tn zastopala njihove koristi. V tem smislu so naše demokratične organizacije že pred leti podvzele vrsto pobud, ki pa so žal našle pri zainteresiranih premalo zanimanja. Tako je dala n. pr. naša organizacija u Barkovljah pobudo za ustanovitev za-zadruge kakor tudi prodajalne z ribiškimi potrebščinami, toda ni našla potrebnega razumevanja. Prav tako je bila takrat sestavljena resolucija na oblasti glede rešitve spornega vprašanja italijanskih ribičev, ki so se priselili pred leti v Barkovlje. Prvi, ki ni hotel podpisati resolucije pa je bil prav današnji Stokov najbolj goreč pristaš in izkoriščevalec ribičev. Titofaštsti pa prav gotovo ne mislijo pomagati našim ribičem, zoal kot «massa di manovra della reazione» ter da so prišli u Barkovlje za raznarodovanje naših ribičev. Jasno je, da hoče na ta način sejati v njihovih vrstah le sovraštvo in mržnjo. Tudi to vprašanje pa se lahko reši na povsem drugačen način, brez šovinizma in medsebojnega sovraštva. Sicer je sam Stoka uvidel, da v Barkovljah ne bo opravil ničesar in je kaj kmalu pobral šila in kopita ter še pristavil, da se ne namerava vmešavati v ribiške zadeve, ker je videl, da so bile v tem smislu še pred časom podvzete nekatere pobude. Kot največji izkoriščevalci delovnega ljudstva v Jugoslaviji in coni B pa nimajo titofašisti niti najmanjše pravice, da sploh zinejo o kakih problemih našega delovnega ljudstva katere koli delovne stroke. Use njihovo frazar-jenje in pisarija je le votla demagogija in namerno varanje, ki prinaša našemu delavcu, kmetu ali ribiču le škodo. učilnice. Občina ima že s samimi popravili velike stroške. Nova stavba bi zadostila obenem potrebam Praprota, Bajte, Trnovce in Prečnika. Občinski svet je soglasno sklenil, da se bo v okviru osmega gospodarskega načrta kot prvo delo, zgradilo novo šolsko poslopje v Sempolaju, ki bo prišio v poštev za šolsko leto 1952-53. Ce bo dovolj denarnih sredstev bo poskrbljeno, da se v poslopju pripravi tudi prostor za otroški vrtec. Učenci iz Prečnika obiskujejo sedaj šolo v Sempolaju. Brez dvoma bodo tudi slednji z gradnjo nove šole v Sempolaju na boljšem. Pripomniti pa je treba, da je v Prečniku obstojala šola še za časa fašizma čeprav v neprimernih prostorih. Vaščani so že večkrat zahtevali ponovno otvoritev. Res je sicer, da bi bila rešitev tega vprašanja povezana s potrebo gradnje novega poslopja. Vendar pa bi morale šolske oblasti upoštevati vsaj potrebe mlajših učencev, ki morajo pešačiti 2 kilometra in to po cesti, kjer se stalno kretajo posebno vojaški avtomobili. V bivši učilnici v Prečniku bi oblasti prav lahko postavile vsaj prva dva ali tri razrede za najmlajše. Učnih moči tudi ne primanjkuje. To so v glavnih obrisih šolski problemi te občine iz vidika šolskih stavb. Dosegli smo nekatera izboljšanja, druga pa so v načrtu. Seveda pa bi morala predvsem šolska oblast pokazati več razumevanja in zanimanja za naše potrebe, ker bomo edino na ta način lahko zadovoljivo rešili pereče šolsko vprašanje v tej občini. lepo na dan sejma. Gostoljubni Ricmanjct vabijo zlasti delavce bodisi iz mesta, kakor tudi z dežele, da jih ta dan obiščejo. Poslreg, U 'jim bodo z dobrim pršutom in z domačim vinom. Torej nasvidenje u Ricmanjih. Sobota 17. - Patricij Nedelja 18 - Ciril Ponedeljek 19. - Jožef Torek 20 - Aleksandra 1—-Sreda 21. - Benedikt - Pri~— pomladi iO Četrtek 22. - Lea Petek 23 - Viktor (ščip) ( Povprečna dolžina dne' 12.15) ZGODOVINSKI DNE 18. 1994. se je rodil v £ pesnik Srečko Kosot Umrl v Tomaju 27. 1926. :ža 18. 1871. Pričetek pariški^ mune - prve oblasti ip01 cev. 19.1818 se je rodil v d jj vici na Hrvatskem n3ta hrvaiski pesnik ilirske:Ila Peter Preradovič. (jj Program tekem za jutri lit0 ------ ke »e až: I (iftliiligjlllifM TRST II. Val. dol. 34-3,9 u ' SOBOTA: 13.20 Šramel K, Veseli godci,' 19. Programs^, riskop; 21. Sobotni varietpgji Pestra glasba. (j0l NEDELJA: 9. Kmetijska O pa 11.30 Aktualnosti: 13. Glaslelj željah; 16. Oddaja za najitrai MALA MORSKA DEKLICditi Jožefovanje, 23.32 Ponočnatajl ba. i iai PONEDELJEK. 10.25 11 Saens: Koncert št. 1; 13. (®a po željah; 16. Radijski odel*0'' Iz filmskega sveija.; 21. i'3' Otello, opera v 4 dej. TOREK: 13. Glasba po ž'’h 19. Mamica pripoveduje; 20.j kovski: Hrstač, suita; 21. j? mladini; 22, Schuman: Sin» L »- ■ £ SREDA: 19. Zdravniški Izg 20.30 Naša sola - Spolna bbč dečkov; 21. Vokalni kvartet 'jn bratci: 22.30 Pestra glasba: 2, ropski koncert. 1 rti/ ČETRTEK: 13.10 SlovensK;, «Ijn rodne izvaja pevski duet, n^ moniko spremlja M. SanciU Slovenščina za Slovence; 2L j dijski oder: Ratti V. F.: Jj. pasionska igra v 5 slikah;^.,, Večerne melodije. f ^ PETEK. 13. Glasba po žli ] 39. Pogovor z ženo; 20. Duieu pesmi v izvedbi komornegCSla' ra; 21. Pod križem; 22.10 Mirt j Requiem NOGOMET Prvenstvo STO - I. katej!^ Costalunga - Frausin, na šču v Trebčah ob 10.30; ^ Rojan, na igrišču istotai\ ' 35. uri. Oj Prvenstvo STO - II. katet,^ Treoče - Vesna, na igri^ , Trebčah ob 13.15; Gasane^ Ijet, na igrišču istotam Corale - Partizan, na igrijj j ................«j Zveza demokratičnih žena STO se najtopleje zahvaljuje vsem ženam za požrtvovalno delovanje, ki je doprineslo, da je letošnji 8. marec bil z uspehom proslavljen. Obenem se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so na kateri koli način pomagali k uspehu mednarodnega ženskega praznika. Zveza deni. žena STO Nabrežini ob 8.30; UnioHT|jc ne, na igrišču istotam ob )Vj KOŠARKA ive Prvenstvo STO - I. katel^ moška skupina tits Frausin - Skedenj, na iClh v Miljah ob 15.15; Pristb j niki - Skoljet A, na igrìsójh, Skoljetu ob 11.15; MagdaJhsj Sv. MLarko. na igrišču v ?Va nju ob 15; Sv. Alojz A - ih. A, na igrišču na Skoljetu II. kategorija - moška sk)(, Rinaldi - Tovarna strojfjj^ igrišču v Skednju ob 1L ah, Jjet B - Sv. Alojz B, na i$\ J na Skoljetu ob 15; lute-'jj, Skedenj B. na igrišču bhet, cb 8.45. 6m; Prvenstvo STO - II. katefebt ženska skupina iv Skoljet - Vesna, na iS:)ric na Skoljetu ob 14; Inter-freb dl, na igrišču v Skednju "»šk STARA ŠEGA NI ZAMRLA V Ricmanjih se dobro pripravljajo Kot vsako leto,, bo tudi letos v Ricmanjih tradicionalni praznik Sv. Jože/a, sejem, veselice, ples in druga zahava. Ricmanjci se na la praznik že ves teden skrbno pripravljajo. Tudi razni kramarji so postavili stojnice že sredi tedna. Vrtiljak zabava mladino že več dni. Torej kot kaže bo prav Odgovorni urednik RUDOLF BLAZ1C (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismonda 14 Dovoljenje AIS Iz nabranih prostovoljni^ . spevkov na proslavi 8. Prečniku so demokratične ity te vasi darovale za GlavS^ij] bor ZDZ vsoto 1.000 lir. trg è c Ne dotikajte se strelivd* - ■ j* Starši, opominjajte vedno vaše otroke naj se ne do^u ostankov streliva, ki ga je v naših krajih žal še vedno/bi Tudi za odrasle predstavlja slednje pretečo nevarnost ^ be se ga zaradi tega nihče ne dotika. V vsakem primeru Ja obvestite najbližjo policijsko postajo, ali pa pokličite te”1®; sko štev. 223. Le na ta načinboste preprečili smrtne n*1 •a taleča« poškodbe.