r'l^tiunit plačami v |f->i<>«mi. Posamezna številk« 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto LredniStvo In uprava, Strossrnajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXIII. Št. 19. Kranj, 13. maja 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40°- din, polletno 20*- din, četrtletno 10-- din. Šota v službi življenja Neizpodbitno in neovrgljivo dejstvo da je večini človeštva nagib k izobrazbi že položen v zi-belko, težnja po napredku že prirojena. Obstoječ"« razlika med posamezniki, ki je cesto krut zelo občutna in zelo ostro začrtana, pa inia svoj izvor v tem. da udejstvovan.ie, uresničenje tegu nagibu in te težnje ni pri vseh enako. Miselni razvoj vsakega individuu hodi le prečcsto povsem svojn, le njemu lastna potu in i/, tega vzroka pogosto izključuje kakršnokoli kolektivno udejstvovanje. Nujna posledica, ki sledi iz navedenega, je naravno tu, da na eni strani individualnih teženj in stremljenj ne smemo zametuvati in prezirati, marveč je za vsakega vzgojitelja dolžnost jih podpirati, na drugi strani pa je povsem razumljivo, da so ta individualna stremljenja in ('•/nje po svojem bistvu in značaju tako svojc-vrsina, da ni mogoče govoriti o kakšni njihovi podreditvi kakim skupnim nazorom in smotrom. Izraz teh teženj in nagibov nemirnega človeškega duhu, katerega udejstvovanju ne moremo in ne smemo staviti nikakib vsebinskih, prostorninskih ali časovnih mej, so vse one mogočne stavbe visoko razvitih kultur starega veka, katerih veličastni ostanki predstavljajo velika kulturne vrednote še danes v treba preoceniti marsikatero vrednoto, katero pomembnost in veličina se je closedaj le vse preveč podčr-tavalu. Predvsem bo treba odpraviti docela ne-osuovuno razvrstitev šol po njihovem zunanjem značaju in pripraviti pot iividevanju. da vse šole, ixl osnovne do visoke, nis0 samostojni iq le samemu sebi služeči svetovi, marveč le različni udje enega in istega celotnega organizmu, ki imu seveda vsak po svoje služiti življenju. Z ozirom nu mnogoštevilen, da ne rečemo naravnost rekorden obisk dunušnjih šol je dunu možnost v velike izbire, iz česar nujno sledi, du bo šolu morala prevzeti važen posel izbiranja med poklicunimi in slednjim pomagati do pravega mesta. To izbiranje pa ni nekaj. Obisk kneza - namestnika v Rimu Sluii naj utrditvi miru na Jadranu. Veličasten sprejem kneaa Pavla in kneginje Olge v Rimu je i*ra% priiate{jjstva Italije do Jugoslavije. V ospredju zanimanja svetovne javnosti in v vrsti s filmsko brzino si sledečih zaporednih najpomembnejših svetovnih dogodkov stoji ta teden — potem ko je že skoro pozabljen vtis Knez-namestnik ~ Pavle in kneginja Olga na topčiderski postaji pri odhodu v Italijo. Beckovega govora v Varšavi i it obisk nemškega zunanjega ministra von Ribentroppa v Milanu, kjer se je sklenila vojaška zveza osišču Rim—Berlin - obisk jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla v Rimu, kamor je odšel krmar in čuvar naše mlade, močne Jugoslavije s svojo soprogo kneginjo Olgo, na povabilo italijanske vladarske liiS". Kuez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta se s svojim spremstvom — med katerim je tudi naš zunanji minister dr. Cincur-Mnrkovk' — odpeljala iz Beograda v ponedeljek zvečer. Na topčiderski postaji so se poslovili od njiju oba kr. namestnika, več ministrov in dvor. V torek dopoldne ob 8. uri Se je dvomi vluk ustavil v Ljubljani, nukar je knez-namestnik nadaljeval pot v Kranj in odtod v svoj dvorec Brdo. Tli je ostal-do 4 popoldne, nato pa se je odpeljal v Ljubljano in naprej proti Italiji. Takoj onstran meje v Postojni je bil prire- jen knežjemu paru veličasten sprejem. Kolodvor je bil zasut s cvetjem in odet v jugoslovanske in italijanske zastave. Ogromne množice ljudstva so obdajale kolodvorsko poslopje. V vlak je vstopilo posebno odposlanstvo italijanskega kralja in cesarja s članom kraljevske rodbine genovskim vojvodo Kerdi-uudori nu čelu. V spremstvu sta bila tudi oba naša poslanika v Rimu. Z nestrpnostjo je Rim pričakoval jugoslovanska gosta, kamor sta knez Pavle in kneginja Olga dospela v sredo dopoldne. Ves Rim se, je pripravljal na ta izredni dogodek. Mesto je bilo bajno okrašeno in vse italijansko časopisje je podčriavalo velik pomen tegu zgodovinskega obiska, ki je vzbudil tudi silen odmev po vseh evropskih prestolnicah in v iuozem-skem tisku. Nepozaben in nad vse veličasten je bil sprejem jugoslovanskih gostov na postaji Termini v Rimu, kjer je kneza Pavla in kneginjo Olgo pričakoval italijanski vladarski par, predsednik vlade Mussolini, zunanji minister grof Ciano, vodstvo stranke, diplomatski zbor, zastopniki vojske in drugi odličniki. Z No pozornostjo in prisrčnostjo sta, italijanski kralj Viktor Emunuel in kraljica Jelena sprejela kneza Pavla in kneginjo Olg) Potem se je formiral sprevod, ki se je med ogromnimi množicami ljudstva pomikal proti kraljevi palači. Rimsko ljudstvo je priredilo ogromne ovacije knezu namestnika Puvlu in kneginji Olgi in Jugoslaviji ter italijanskim vladarjem, ko so se navedeni pojavili na balkonu kraljeve palače. Veličasten je bil tudi spre'lem v rimski mestni hiši. Knez-namestnik se je poklonil v Rimi: grobovom italijanskih vladarjev, spominu ne-znunega junaka in tvoriteljev Italije. V vili ..Snvoia" sta v sredo priredila italijanski kralj in kraljica knezu in kneginji intimno kosilo. Težišče obiska kneza-namestnika pa poleg vljudnostnega značaja predvsem leži nu politični strani. V sredo dopoldne ob II. je knez namestnik spreje! v kvirinalski palači v avdijenco predsednika italijanske vlade g. Mus-solinija in zunanjega ministra grofa Člana. Popoldne se je v Beneški palači vršil politični sestanek. Najprej so se sestali g. Mussolini, grof Ciano in g. dr. Cincar Markovie, nato pa se je pripeljal na sestanek še knez namestnik. Sestanek se je vršil v slavnostni dvorani Beneške palače. Italijanski tisk vse dni posveča kar največjo pozornost obisku kneza namestnika v Rimu. kar zna vsak, marveč je to stvar, ki zahtev a posebnega daru, veliko /nanja in spretnosti. Psihologi in pedagogi moderne šole so si povsem edini v tem. da je dosedanji način izbiranja in ocenjevanja uspehov pomanjkljiv ter da ne predstavlja pravega merila učenčevih zmožnosti in sposobnosti, ker ne odgovarja resnični inteligenci učenca. Zlasti se iz pismenih in ustjnenib odgovorov, ki so vselej izraz duševnih kompleksov, ne dajo s sigurnostjo izluščiti one posamezne duševne zmožnosti, ki jim tvorijo podlugo in pa prvinske posebnosti posamezniku. Le splošno preizkuse Vanje posameznih zmožnosti ne koristi prav nič tam, kjer je treba točnega spoznavanja individualnih razlik, ki so tem večje od posameznika do posumeznika, čimbolj komplicirana je v poltev prihajajoča stran našega duha. Pravilno izbiranje in ocen evanje učenčevih zmožnosti pu je važno in zelo potrebno zlasti z dveh vidikov. Na eni strani napačno razumevanje učencu in napačna ocena njegovih sposobnosti dela in povzroča kvaren vtis in vpliv na njegov miselni razvoj, na drugi strani pu je, ako smo si osvojili naziranje, naj šola služi življenju, dana velika možnost in lepa prilika, da mlade državljane usposobi za čim uspešnejše in koristnejše udejstvovanje v poznejšem življenju v splo&ni blagor eeloknp-nosti. Tukaj bo treba platonskega |h>jmovunja, ki mu je vzgoja najvažnejši posel v državi z božanskim ciljem: iz človeka narediti človeka, sposobnega za sožitje s svojimi sodržavljani. ,,Česa neki bi si mogla država bolj želeti, nego to, da se vrednost mož in žena kar najbolj dvigne," se vprašuje Platon v svoji ..Državi". .,Suj je človek najdragocenejša dobrina države. Vzgoja ni nekaj, kar bi bilo samo s>d)i namen, marveč je organ socialnega življenja, ki teži za izboljšanjem tega, kur je." Glofaifc nauk šolski in socialni zakondaji pa daje Uartnacke, ki pravi, da dostop do višje izobrazbe in do najvišjih vodilnih mest ne sme biti več v toliki meri privilegij stanu in bogastva, kakor je to še dandanes. Ne smemo namreč pozabiti, da gojenčeve sile, ki nuj jih vzgoja razvije, prihajajo iz globin ljudske duše, iz neskončnosti. V interelU vsake držuve je torej, kakšno vzgojo vživajo njeni državljani, ki bodo prej ali slej prevzeli vodstvo države in vse nj-me posle v svoje roke. Učimo se torej in vzgajaj-mo mladino ne za šolo, ampak za življenje! gs. Včeraj je bila prirejena v neapeljskem zalivu velika pomorska parada -na čast knezu-na'inestniku Pavlu, ki si je parado ogledal v spremstvu italijanskega kralja, prestolonaslednika in šefa vlade g. Mussolinija. Obisk kneza-namestnika v Rimu, ki naj služi utrditvi miru na Jadranu in v vzhodnem delu Srednje Evrope je brez dvoma ena nuj-IjoIj pozitivnih postavk naše zunanje politike, ki stoji na stališču nevtralnosti, pripruvljena pa je braniti svoje meje. Služiti miru je najsvetejša in najlvišja smernica politike kneza Pavla. Veličasten in izredno prisrčen sprejem knezu Pavla in kneginje Olge v Rimu pa obenem velja tudi počaščenju in priznanju veljave in moči Jugoslavije. Gasilski kongres v ljubljani od IS. - IS. VIL 19.19 Med eno najmočnejših organizacij prištevamo Slovenci naše prostovoljno gasilstvo Ono nima samo namena vzgajati svojegu čluustva v duhu pravil, ono ima še prav possben pomen in veliko važnost za naše narodno premoženje. V Sloveniji je danes nad 30.000 or-guniziranih gasilcev, ki predstavljajo veliko armado nesebičnih dejuvcev, ki svoj prosti čas posvečajo dobrobiti svojege bližnjega. Njih, mnogokrat, ne vidimo, ko s samozatajevanjem hitijo nu pomoč svojemu bližnjemu, ki je Y nevarnosti. Oni so tisti nesebični delavci, ki za svoje delo nikdar niso prejeli plačila, saj ga tudi ne zahtevajo v zavesti, da je vse njihovo delo posvečeno dobrobiti bližnjega. Pa ne samo s te strani, tudi velike materialne koristi, ki jih naši vrli gasilci vsakodnevno prinašajo nf.m vsem, nam morajo biti pred očmi, k j presojamo delo in koristi njihove organizacije. Samo v letu 1938. je bilo v Sloveniji (if)8 požarov! Pri svojem socialnem reševanju ■■o rešili pred požarom okrog 200 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pri omenjenih požarih je sodelovalo skoro 12.000 gasilcev, ki so včasih tudi v življenjski nevarnosti vztrajali na svojem mestu skozi 2154 ur. Če pomislimo, du bi v drugih drŽavah, kjer ni prostovoljno gasilstvo tako dobro organizirano kot ravno pri nas v Sloveniji, za to delo morali plačati 23.412.921 delovnih mezd, potem šele nam postane jasna slika, kako važno in za nu-Ifl narodno gospodarstvo potrebno nalogo vrši naše prostovoljno gasilstvo. kako odlično karitativno delo vrši- naši gasilci, vidimo tudi pri tem, ko mnogokrat s svojo hitro in dragovoljno pripravljenostjo reS*.jr, mursikoga sigurne smrti. 2e marsikatera mati je lila v svojem srcu hvaležna nesebičnemu gasilcu, ki jo je rešil smrti s tem, du jo je v viharni noči prepeljal pravočasno k nujni o-peraciji v bolnišnico. Večinu teh požrtvovalnih delavcev za bližnjega je izšla iz ' rst našega podeželskega kmeta in mestnega delavcu. Čeprav ga poklicno delo na polju in v delavnicah izčrpa do zadnjega, ve, da čakajo njegove pomoči mnogi reveži, ki so zašli v težave radi nesrečnega slučaja, ali zlobnega namena. Pri vsej svoji utrujenosti pobito na kraj nesreče in se žrtvujejo, kolikor morejo. Slovenci znamo ceniti delo teh ljudi, ki je tako mnogovrstno in na drugi strani prepo-trebno. Radevolje jim za vso pomoč plačuje slovenski narod lahko rečemo prostovoljni davek, svoje obveznosti do te organizacije; se zavedajo vse samoupravne oblasti, ne izvzemši tnalih podeželskih občin. Ze leta vnašajo v svoje proračune dotacije za gasilsk« čete. Tako ni vrzali in prepadov med ljudstvom in gasilci. Vse veže prijateljstvo in ljubezen in prav je tako. Letošnje poletje nameravajo, kakor smo že. javili, gasilci manifestirati za uačela. ki jih vodijo pri težavnem delu. Zadnji gasilski kongres leta 1930. jle še mnogim v najlepšem spominu. Gasilci pripravljajo za dneve 13. — 15. avgustu tako pester spored, ki bo zadovoljil prav vsakega udeleženca, številni odseki kongresnega odbora delujejo že marljivo ter pripravljajo vse potrebno, da bo kongres potekel v najlepšem redu. Poseben odsek priprav- Lan namesto bombaža v tekstilni industriji Uporabljajmo domačo laneno prejo, mesto dragega uvoženega bombaža. Lanena preja bo povzročila v platneni industriji pravi prevrat Življenje ob kolovrata. .. Kje daleč za nami v pozabljen jti so spričo hitrega načina današnjega življenja tisti časi, ko so po naših vaseh hodile terice in trle lan, ko so se v zimskih večerih po kmečkih izbah zbirale žene in dekleta ob kolovratih ter med prepevanjem sukale med prsti laneno prejo, ki se je v tenkih nitkah navijala na vreteno. Bili so idilični časi za našo vas, ki ni poznala kot danes, nemirnega življenja, pehuDJa in boja za zaslužkom in kruhom v tovarni, ni poznala vseb onih slabih in kvarnih tujih vplivov, ki danes tako v veliki meri vdirajo na podeželje, v našo vas, jo proletarizirajo in de-moralizirajo. Marsikje se že izgublja nekdanji svojski kmečki karakter naše vasi. Pa vendar niso še tako zelo daleč časi, ko so ob kolovratih babice pripovedovale svojim vnukom pravljice in pripovedke, ko se je na preji odigraval velik del skupnega kmečkega življenja, ko je po naših poljih valovilo laneno morje s svojim kot nebo modrim cvetom, ko so naši predniki sejali lan. Kako so predelovali lan v prejo. Ko je lan dozorel so ga v zgodnji jeseni poruvali, povezali v snope in odpeljali domov. Tam so ga na skednjih, ali kje v kaki šupi „riflali", tO se pravi, da so s pomočjo železnih grabelj potrgali s stebel lanene glavice, v katerih je seme. Včasih so to seme porabljali drugo leto za setev, danes pa seme produ j ajo tudi tovarnam lanenega olja. Toka tovarna je ^n. pr. Zabretova v Britofu. Potem so lanene snope odpeljali na travnik in jih razgrnili po travi. Tam je lan ostal 6 — 8 tednov. Sonce in dež sta povzročila, da je vsa zunanja slamnata plast, ki zakriva vlakna, preperela. Potem so pa lan zopet povezali in prišel je v roke teric.m. Terice so očistile lanena vlakna pezdirja, navadno se je v bližini nahajala sušilnica, kjer so sušili prejo. Cesto se je pripetilo, če je kurjač premalo pazil, preja se je namreč sušila na vročem zraku, da je ogenj prišel v; bližino in Jt pogorela *sa preja, ki se je sušila na lesenih gredah. Ponekod so terice hodile cd vasi do vasi. Prejo so žene in dekleta spredle, nakar so jo namotali v velike štrene. Pozimi, ko je bilo dovolj časa, so hodile dekleta štrene prat na vodo. To je bilo jako težko in naporno delo. Štrene polne vode so bile zelo težke. Predivo so potem peljali k tkalcu, ki je stkal na preprostih statvah platno. To domače platno so še belili na soncu, da je polagoma postalo bolj belo. Velika bala domačega platna se je včasih smatrala pri hiši za bogastvo, navadno jo je pa tudi dobila nevesta za balo. Iz domačega platna so šivali perilo in obleko. Tako so si naši predniki v dobi, ko ni bilo tekstilne industrije, vsaj pri nas ne, pripravljali domače platno, ki je bilo nadvse trpežno in močno lz platna so krojili in šivali spodnje perilo, moški so nosili hlače jopiče in predpasnike iz platna, katerega so pobarvali, pa tudi za posteljno perilo je služilo. Šele tik pred vojno je začelo tovarniško platneno blago izpodrivati domače platno, posebno v hišah, ki so bile bolj dostopne za novotarije. Polagoma so prenehali sejati lan. .Kako je bilo po vojni in kako je danes? V prvih povojnih letih je bilo tovarniško blago iz raznih vzrokov zelo drago. Nekateri kmetje okrog Kranja so ponovno pričeli sejati lan in delati domače platno. Na Primskovem so nu pr. zgradili nalašč za to posebno sušilnico, ki še danes stoji. Vendar je to trajalo le par let, kajti blage, ki je bilo prva leta po vojni ne samo drago, ampak tudi slabo, se je izboljšalo in pocenilo. Tako sta setev lanu in izdelovanje domačega platna zopet prenehula. zlasti še, ko je v Kranj prišla tekstilna indnstri- I j«. Danes sojejo lan v kranjski okolici le še j sempatje, na pr. okrog Cerkelj, seme pa pripeljejo v Zabretovo tovarno in ga zamenjajo za olje. Več lanu sejejo na Dolenjskem predvsem v št. Jernetjfski fari, potem ga pa v Gro-supljah zamenjajo zu platno. Lan je danes doma zlasti v južnejiših krajih države, v Slavoniji in Srbiji. V Osijeku je n. pr. velika tovarna za laneno olje. Lan v tekstilni industriji. Nova in sicer zelo odločilna vloga in bodočnost pa se olieta lanu kot industrijski surovini v tekstilni industriji. Države, ki imajo zelo razvito tekstilno industrijo in ki so nuvezane na uvoz. bombaža, katerega pu morajo plačati v zlatu, skušajo v zadnjem času bombaž nadomestiti z laneno prejo. Ta postopek bo danes, ko se je posrečilo laneno prejo predelati kemičnim potom do najfinejše obdelave, povzročil v vsej platneni industriji pravo revolucij«, velikanski prevrat. To predelavo poskušajo iznajdljivi Nemci, Italijani in Poljaki. Najbolj se je ta poizkus obnese! Poljakom. Vašemu uredniku je te dni pokazal tovarnar ..Inteksa" g. Horak vse tri vzorce. Dočim je lanena preja nemškega in italijanskega izdelka še precej neočiščena in K vprašanju naših vajencev V velikonočni številki ..Gorenj-ca" ie bil objavljen članek, ki ie odgovor na moje pisanje o vajencih, v ..Kranjskem zvonu". Mislim, da ne bo odveč, da se tega vprašanja lotimo, saj je že zadnji čas. Pri meni se je oglasil vajenec in me prosil, naj izposlujem. da bi v ..Gorenjcu" izšlo kot odjrovor, kar ie on sam napisal. Rade volje sem to storil. Svoj odgovor bom pa objavil v eni prihodnjih številk. Joža Vovk. Neki znani kranjski obrtnik je v velikonočni številki pod imenom ^Predstavniki obrtnikov" napisa! članek, v katerem razlaga, kako se dandanes vajencu sijajno godi. Da pa ne bo vsa Gorenjska v prepričanju, da je to pri svojih vajencih odšteti tri do štiri ure, če je hotel priti na 8 do 10 ur! Nekateri mojstri pravijo, da je obrtni zakon vajencem v potuho in da ne bi mogli več sprejemati vajencev v učenje, če bi se držali obrtnega zakona. Oni trdijo, du vajenec prv i dve leti več škoduje kot pa koristi. Znan nant je pa neki zakon, ki ga je morala izdati oblasi zaradi mojstrov, ki so imeli po 6 ali 7 vajencev, zraven pa enega, ali dva pomočnika, ali pa celo nobenega. Ko je bil fant prost, ga je pa postavil na cesto in ni bil ne krop ne vodu. So pa še danes delavnice, kjer so dva ali trije vajenci, za katere ne ve nihče drugi, kakor mojster. Tisti zakon je najbrže moral zato iziti, da bi mojstri ne prišli v konkurz zaradi škode, ki jo delajo vajenci prve dve leti! Du-moramo napisati sledeče. Vest nam ne | nes zato ni toliko vajencev, ker jih ne smeji pusti, da bi molčali k tej pereči zadevi. Skoro smo bili prepričani, da mojstri ne pridejo do obrtnega zakona in da ga ne poznajo. V tem članku smo pa zvedeli, da ga poznajo in da se po njem tudi ravnajo, žal samo v besedah, ne pa dejansko. Če pa bi se vsi mojstri in tudi vsi vajenci držali dejansko obrtnega zakona, potem bi se vajenec res lahko štel med ljudi, danes je pa mnogo mojstrov, ki vajenca ne priznajo za človeka, ampak ga imajo za sužnja, ki naj samo dela, ki naj na kak prosti čas nikdar bolj groba, je preja napravljena po poljskem i ne misli. Kako pa naj ima potem tak vajenec receptu, fina, mehka in snežno bele barve, lep- \ veselje do delu, še manj pa do česa drugega, ša in trpežnejša kot bombaž, katerega celo nadkriljuje. Poljaki so odkrili tajna G. ravnatelj Horak je dobil recept za predelavo lanene preje od svojega bratu s Poljskega, ki ima tam velike tekstilne tovarne. Za ta recept so ponujali Nemci bratn g. Hora-k«i velike vsote. Iz tega se vidi, kako jim primanjkuje deviz, ker vsepovsod skušajo uvesti različne nadomestke, katere pridelajo doma. Brat g. Horaka pa je vse take in podobne ponudbe odklonil ter obdržal tajno recepta za sebe. Vrednost recepta se vidi iz tega, ker niti Nemci, niti Italijani niso mogli priti do tega rezultata, kol Poljaki. Prvi je dobil vzorec g. Horak, ki je pa tudi prvi in edini v Jugoslaviji, ki namerava delati poizkuse z laneno prejo. Seveda so za predenje lanene preje potrebni posebni stroji. Lanena preja je prvič domačega izvora, zato zanjo ni treba šteti deviz, drugič je pa tudi približno za polovico cenejša, kot uvoženi bombaž. Pomen novega odkritja za narodno gospodarstvo. Radi težkoč pri dodeljevanju deviz za surovine in pa da se osnuje domača proizvodnja te tako važne industrijske surovine, se je g. Horak. kot prvi industrijec v Jugoslaviji odločil za predelavo lanu v lekstilue svrhe. O toni poizkusu so že obveščeni vsi merodujni krogi v Ljubljani, Beogradu, pristojnu ministrstva in Narodna banka. Povsod vlada za ta poizkus veliko zanimanje. G. Horak, ki je pokazal vašemu uredniku že blago izdelano \i, lanene preje, se je prejšnji teden \ tej zadevi mudil v Beogradu. Če se bo ta industrijski postopek pričel izvajati v večjem obsegu, bomo doma pridelovali potrebno industrijsko surovino, ki Ikiiii-baž popolnoma nadomešča, po drugi strani bodo pa naši kmetje lahko zopet pričeli sejati lun in ga prodajali tovarnam, kar bo le v korist našega gospodarstva. G. Horak bo vsejal nekaj lanenega semena in bo poizkus izvedel do konca. Če se bo obne-sel, potem pomeni nadomestilo bombaža z lanom v vsej platneni industriji ogromen prevrat, pravo revolucijo. O zanimivem gospo-darsko-industrijskem poizkusu bomo po časnikarski dolžnosti naše čitatelje sproti informi-rali, saj je to stvar, ki zanima delavstvo, kmete, gospodarstvenike in končno vso javnost. recimo do verskega življenja, ko pa mora ob I petih vstati in ves dan pod nadzorstvom moj-| stra in pomočnikov delati brez odmora do os-i mili, do devetih ali še dalje zvečer, da nazad-I nje misli samo še na posteljo? Pa še ta poste-I lja je mnogokrat kar v zasmrajeni delavnici. Razumljivo je, du ni povsod tako. Usmilje-| nja vredni pa so tisti fantje, ki to trpe. Po-| tem ni čudno, du si fant prav v letih svoje rasti, ko bi se moral razvijati ob zadostni in | zdravi hrani, v primernem stanovanju, ob ne prenapornem delu, nakoplje kako bolezen, ki je nikdar ne preboli. Zboleti mora, če spi v delavnici, kjer že ves dan vdihava pokvarjen zrak, zraven pa še raznovrsten duh po gnilobi, usnju itd. V podstrešnih stanovanjih je posebno pozimi mraz, pa vajenec nima primerne odeje. Vse mlade moči mu vzame delo, ki je prenaporno ali pa nočno delo, namesto da bi imel potrebno spanje. Kdor ima človeško srce, bi se razjokal ob takem življenju, še bolj tesno pa bi mu postalo pri srcu, če bi pregledal statistiko glede delovnega časa pri vajencih. Mojster pravi v članku, da je za vajenca dopusten čas 8 do 10 ur. Kaj pa je s tistimi, ki delajo 1*, 15, 16, 17 in po 18 ur na dan? Ugotovljeno je. da pride na enega vajenca v Kranju več kakor imeti več, kolikor dovoljuje zakon. Ne zaradi osemurnega delavnika, ne zaradi škode, ki j<> vajenec dela prvi dve leti. Zato ni več vejen-cev, ker jih oblast ne pusti radi izkoriščanja s strani mojstrov. Dotični pisec pravi, da mojster v "40 urah v tednu ne more delati čudežev, ker je vajenec več kot 120 ur izven mojstrovega območja. Po mojem računu ima teden 168 ur in vajenec, ki dela dnevno po 15—16 ur in takih je v Kranju okoli 15, je v delavnici nekij manj kakor 100 ur u8 teden! V tolikih urah bi pa tudi zaslužil par dinarjev, s katerimi bi bil zadovoljen in bi drugi teden z veseljem prišel spet na delo. Dolžan je pa mojster vajencu nuditi tudi notranjo vzgojo, ker mu starši niso samo vajenčevega telesa zaupali. Pisec pravi. da se za vajenca, ki je od doma prinesel dobro podlago, ni bati, da bd zašel s poti. Še tako zdravo jabolko deni med gnile, navzelo se Ijo gnilobnih kali in segnilo. Isto je z mladim fantom. Naj ima še tako dobro podlago, pa naj pride med tropo pokvarjenih pomočnikov, se 1» vrgel po njih in ravno mojster .je dolžan varovati vajenčevo dušo in on bo odgovarjat zanj, če se pogubi. On mora gledati, du bo vrnil staršem človeka, ne pa razbojnika. Molčali smo, dokler smo mislili, da mojstri upoštevajo naše delo. Molčati pa ne moremo sedaj, ko vidimo, da mo\stri ne priznavajo, da bi vajenci bili v težkih razmeruh. Upoštevati pa moramo, da je kljub temu precej uvidevnih mojstrov, ki vendarle priznavajo vajenca za človeka in po človeško z njim ravnajo. Nikakor ne bi mogel navesti toliko zanimivih razmer od strani svojega mojstra, ki sem mu dolžan hvaležnost za njegovo lepo ravnanje V, vajenci. Prvič, kar je glavno, mi je ohrani! versko prepričanje, drugič pa, ker ravna Z menoj kakor s človekom, dočim moram svoje tovariše mnogokrat pomilovati. Mojstri, ki se določil drže, naj vplivajo na druge, da se končno položaj vajencev zboljša 12 ur na dan. Mojster, ki je pisal v ..Gorenj- j in da vajenec postane to, kar drugi Ijudjef ca", — če mislimo pravega — je moral celo Vajenec. Zvon so ukradli Naša podružna cerkvica sv. Lenarta na Št-Urški gori je bila v noči od 1. na 2. maj na drzen in nenavaden način oropana, edinega zvonu, ki je še ostal izza svetovne vojne. Težak je bil 120 kg, izdelan pa leta 1797. Ker cerkvica stoji na samoti v strmi senožeti, je bilo tatvino lahko neopaženo izvršiti. Tatovi so ponoči vlomili v cerkev, vrgli zvon iz zvonika in ga zakotalili po strmi senožeti navzdol tako, da so pri tem odpadle vse vezi in leseni del, na katerem je visel. Ob vznožju so ga naložili na voz samotež, katerega so ukradli Jagodico Andreju na Št. Urški gori in ga peljali skozi vas Poženk proti Mengšu. Tam so v neki šumi prebili prvi da.i. Drugo noč: so zvon zopet peljali dalje proti Šent Vidu in ga med potjo v neki gramozni jami razbili. Cerklje 10. maja 1950. j Kose brona so drugo jutro prinesli v zvonurno v Št. Vidu prodajat. Ker so bili pa tam o tatvini že od naše žandarmerije obveščeni, so takoj poskrbeli, da so tatove prijeli. Bili so tn-trijle brezposelni postopači iz okolice Ljubljane, od katerih pa je eden pobegnil. Sklep za tatvino sta naredila in ogledala vse okolnosti dva izmed njih ob priliki pohoda čez gore, kn sta počivala na trati poleg cerkvice. Preje sta še poizvedela, po koliko bi prodala bron v zvonnmi. Dobila sta še enega tovarišu, nato so se podali vnovič na pot k sv. Lenartu. Tako je bila ta nenavadna tatvina, ki je zelo razburila okolico, hitro odkrita, pri čemur imajo zaslugo naši orožniki, ki so zadevo z vso vnemo vzeli v roke. Cerkvica pa, ker je zvon razbit, trpi škodo. Škofjeloška predilnica dela v polnem obsegu Škofja Loka, 10. maja 1959. Že v dveh prejšnjih številkah smo poročali, da je sila razmer prisilila tovarno ..Škofjeloška predilnica", da je za 1. aprila bila prisiljena dati delavstvu radi pomanjkanja deviz, kaj neljubo obvestilo, da je s 14 dnevnim rokom vse odpuščeno. Ker so se enaki ali podobni primeri dogajali tudi v drugih tekstilnih tovarnah, zlasti v predilnicuh, so merodujni faktorji tako g. ban dr. Marko Nutlačen, ki je lja veliko efektno loterijo, katere žrebanje se bo vršilo 16. avgusta v Ljubljani. Lahko že sedaj zaupamo naši javnosti: Dva avtomobila, 4 motorna kolesa, dva šivalna stroja, 50 l>i-ciklov in 942 drugih dragocenih dobitkov bo na razpolago onim, ki bodo svojo srečo poskušali s srečkami, ki se bodo v kratkem dobile po din 10.—. Prepričani smo, da bo slovenska javnost in z njo vsa država znala ceniti prizadevanja naših gasilcev ter se bo polnoštevilno odzvala njihovemu vabilu, enako kot to vedno store naši gasilci, kadar morajo slediti svojemu geslu: Bogu v čast — I lihi jemu na pomoč! osebno posredoval v Beogradu, naši slovenski poslanci in senatorji z preizkušenim voditeljem dr. Ant. Korošcem na merodajnih mestih storili vse, kar je le mogoče in kar se v podobnih primerih storiti da. Uspeh ni izostal. Že 14. aprila je ..Škofjeloška predilnica" javila delavstvu, da ne bo odpustila nobenega delavca, vendar pa se bo delalo le po 4 dni na teden. Delavstvo je že ta odlok z- največjim veseljem pozdravilo. Vendar pr, tekom treh tednov ni nikdar prišlo do tega skrajšanega delavnega časa. Vsak teden se je delalo kot ponavadi po 6 dni. Vendar pa je delavstvo živelo vedno pod vtisom, da s«' bo enkrut pričel tako nezaželjeni skrajšani delavni čas. Veliko veselje pa je vzbudilo med delavstvom obvestilo tovarne delavstvu, da se bo odslej naprej zopet delalo s polnim delavnim časom. Tako je izginila iz naših src težka inoru. Vsem našim možem, ki so v tej stvari nu redili potrebne korake pa s tem delavstvo izreka najtoplejšo zahvalo. Delavstvu pa priporočamo, do naj prav nikomur ne naseda v podobnih slučajih, zlasti ue kakim laži ..dobrotnikom", ki so se ponujali delavstvu tudi ob tej priliki. Noéni pošar v Kamni gorici \ noči od nedelje na ponedeljek je okrog polnoči začelo goreti gospodarsko poslopje last g. Vladimira Kupusa, znanega lovskega pisatelja. V trenutku se je zbudila vsa vas. Naši vestni gasilci so bili seveda prvi na mestu in takoj stopili v akcijo. Preprečili so veliko požarno katastrofo, ki bi sicer prav gotovo nastala. Z motorno in ročno brizgalno so v kratkem času lokalizirali požar. Pri tej priliki se je zelo d,jbro obnesla tudi ročna brizgalna, ki je še vedno prav dobra. Da se požar ni razširil na sosednje žebljar-ske delavnice, ki so lesene, je vzrok predvsem v srečni okolnosti. ker je požar izbruhnil v bližini potoka, ki je dajal brizgal- nama dovolj vode in pa dežju, ki je pomagal močiti objekte. Pogorelo poslopje je bilo dolgo 20 m. leseno i. zidanim podstavkom in Je starejše, tako da s,, ni dalo rešiti nič drugega kot živina. Po izjavi lastnika je bil ogenj najbrže podtaknjen, ker je začelo goreti od dveh strani hkrati. V jutranjih urah se je vas zopet umirila, le gasilska straža je čuvala pogorišče. Zanimivo je, da so se gasilci izkazali s svojim plemenitim delom baš na njihov praznik na sv. Florijana, z novo motorno brizgalno, ki so jo pred dvema mescema kupili z velikimi gmotnimi žrtvami posameznikov. Gotovo l>odo uvideli sedaj veliko vrednost brizgalno prav vsi in tudi oni, ki še niso žrtvovali do sedaj nič. Kino „smariinski dom" v Sarinem pri Kranju Vam prikaže p|0n|rj| dva velefilm. riUllirjI ^'zgoJovinTin Ta^ll ZHiagOValftC V gl. vi. Johnjr \Veismuler, Hauren 0'8ullivany. „Tarzan zmagovalec" je najnovejši in najboljši džungelski film. PREDSTAVE: V soboto 13. maja ob 3-30 uri in v nedeljo 14. maja ob 4. in 8-30 uri. POZOR! „Tarzan" se prikazuje še v četrtek 18. V. ob 4., 6. in 8. uri zv. poleg njega še 1. del Krvavega kapetana. — Preskrbite si pravočasno vstopnice. »G08fiJNJFX'« STKAN 3 TEDENSKE NOVICE Naše cenjene čitatelje opozarjamo na zelo ugoden nakup manufakture v trgovini Logar & Kllan, kjer veljajo do 24. maja posebno nizke cene. Berite zadaj oglas. Tvrdka Kos Anton s Klanca je otvorila pred kratkim izložbo in trgovino pohištva na Jezerski cesti nasproti Peterlina, kjer si pohištvo lahko vsak čas ogledate. Berite oglas. Fingirana tatvin/-, V nedeljo je prišla na policijo neka bivša gostilničarka in povedala, da so ji ukradli za okoli 20.000.— din perila. Ko so jo na policiji malo bolj podrobno izpraše-vuli, če ima koga na sumu, je tatvine obdolžila nekega F. Z. Policija je tega dozdevnega storilca tatvine kmalu izsledila, mu izprašala vest, potem pa oba navedena konfrontirala. Tedaj se je izkazalo, da je gostilničarka tatvino fingirnla. ker jo preganjajo upniki, katerim bi se pri rubežni izgovorila, da je ..okradena". Zato so Z. izpustili, gostilničarko pa zaprli. Po zaslišanju jo je policija oddala sodišču. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Med. univ. Dr. Vrbnjak Vinko se je preselil v hišo ge. Dore Maverjeve (gostilna, pri Jahaču") in otvarja privatno prakso. — Ordinira popoldne. Grafolog Globočnik, Kranj • hotel „Evropa" sprejema vsak dan. Kino Šmartinski dom predvaja v soboto 15. in v nedeljo 14. maja dva prvovrstna velefil-roa: ..Pionirji" in ..Tarzan zmagovalec", vse v enem programu. Obisk zanimivih, dobrih filmov priporočamo. S. P. D. v Kranjn priredi v torek, dne 16. •moja ob poli 9. uri zvečer v gimnazijski telovadnici javno predavanje o temi: Planine v cvetju. Planinci pridite v obilnem številu. Razpis nagrade. Kot smo že v prejšnji številki poročali, so doslej še neznani zlikovci, ki niti pred pokopališčem nimajo spoštovanja, pri novem pokopališču polomili vrhove ob zidu nasajenim topolom. 2upni urad razpisuje nagrado din 500.— onemu, ki bo izsledil in naznanil storilce. Nesreča. Trgovec z železnino Rabič Alojzij iz Šenčurja je te dni peljal poln voz starega železja, s katerim kupcu je. Po nesreči je padel z nogami pod kolesa voza in dobil hude poškodbe po nogah in po obrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je precej opasno, ker je nastopilo zastrupljen je krvi. Promenadni koncert. Tujsko prometno društvo priredi v soboto 15. maja ob poli 9. uri zvečer promenadni koncert na Mestnem trgu. Igrala bo godba ..Kranjskega glasbenega društva". Zdravnik Dr. Pcmce Pavel se je preselil v Crobathovo hišo, Prešernova ulica 17., I. nadstropje. — Ordinira _ od 10.—12. in od 4.-6. ure. Vsem udeležencem bnnovinske skupščine MJRZ v Celju. V nedeljo, dne 14. maja gremo v Celje na banovmsko skupščino MJRZ, ki se vrši pod pokroviteljstvom predsednika senata g. dr. Korošca, da se ob besedah našega narodnega in državnega voditelja znova navdušimo za naše narodno in politično delo. Udeleženci iz. Kranja in okolice, ki ste se prijavili za Celje upoštevajte naslednja navodila: Peljemo se z dvema avtobusoma podjetja Pernuš iz Tržiča. Iz Tržiča je odhod ob 5. uri zjutraj, za Križe je kratek postanek avtobusov pred trgovino Zaplotnik. Ob pol 6 pripeljeta avtobusa v Kianj pred farno cerkev, kjer je zbirališče za udeležence iz Kranja in bližnje okolice. Odhod iz Kranju je točno ob 6. uri. V Šenčur pripeljeta avtobusa ob 6 10, kratek postanek na Jami. Odtod je potem neprekinjena vožnja direktno čez Trojane v Celje. Popoldne je odhod iz Celja ob poli 5. nri. prihod v Kranj ob 7, v Tržič pa ob poli S. uri zvečer. Vse udeležence opominjamo, naj bodo točno na mestu in nuj se pokoravajo navodilom rediteljev. Sv. mašo lahke opravite v Kranju ob 5. uri, v Celju pa ob tri četrt na 9. Avtobusu bosta vozilu točno po zgornjem voznem redu. čakalo se ne bo nikogar. Materinska proslava. Že danes opozarjamo na materinsko proslavo, katero priredi kranjski Krožek mladenk v soboto 20. maja ob poli 9. uri zvečer, za odrasle, v nedeljo dne 21. maja ob 10. uri dopoldne pa zu otroke. Na sporedu bo petje, deklamaciia in igra ..Sirota Jerica". Materam smo dolžni največ ljubezni in hvaležnosti, zato vsaj enkrat v letu posvetimo njim svoje misli in počastimo njih spomin. K prireditvi vsi vljudno vabljeni. Pobalinstvo. Šolarji lo do 15 let stari so na Rupi v svoji nugajivosti kradli h fazanovih gnezdeč jajčeca ter jih cvrli. Največ škode so napravili kranjskemu trgovcu g. Hlehiu, ki je nedavno dobil s Hrvaškega fazane, da bi se tudi okrog Kranja te živali bolj /aredile škode je nnd 9,000- din. Nek« ženska i Pnpe je pa baje kradla z gnezdeč fazane in jih pekla sebi in drugim. Policija je šolarji; posvarila in obvestila tudi šolsko oblast. Ker so otroci še premladi, jih zapreti ne morejo. Nuj-I oljša kazen zanje bo leskova šiba dama. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-zučev vozil se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek dne 6. junija t. I, ob 8. uri pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesentje naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. Skupno romanje na Brezje prireje klub Se-dejeva družina v Kranju nu Vnebovhod 18. t. m. Odhod iz Kranja ob poli 7. uri zjutraj z vlakom do Otoč. Na Brezjah skupna sv. maša in sv. obhajilo. Iskreno vabimo, da se našega romanja udeleži članstvo bratskih društev, zlasti člnttvo Prosvetenga društva. Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Pohitimu na Brezje, k Mariji Pomagaj, da skupno pomolimo zn naše trpeče brate, da bodo ostali še dalje zvesti veri svojih očetov in svojemu slovenskemu narodu! TR2IČ Prostovoljna gasilska četa Tržič, priredi na Polukovi pristavi v nedeljo dne 21. maja t. I. — v slučaju slabega vremena pa na binkoštni ponedeljek veliko tombolo, kaiere čisti dobiček je namenjen za nabavo prepotrebnega orodja. Glavni dobitek je motorno kolo znamke N.S.U. vredno 10.000 din, nadalje več koles, raznih ur, blaga za obleke, vreče moke, ter veliko število drugih krasnih dobitkov. Tablice se dobe v predprodaji po trgovinah po 3.- din, na dan tombole pa po 4.- din. Prieetek ob poli 5. uri popoldne. Opozarjamo na ugodne železniške in avtobusne zveze na vse strani. Umrla je Ivana Gašperlin, zasebnica in hišna posestnica v Tržiču. Bila je šivilja in se je pri njej marsikatero dekle priučilo šivanja. Zadnja leta pa je pustila obrt, ker je obnemogla. Bila pa je še vedno dekle, čeprav je bila stara že 71 let Njenim sorodnikom izrekamo sožalije! Njeni duši naj sveti večna luči Na praznik Vnebohoda, dne 18. maja ob poli treh popoldne se vrši večje obrtniško zborovanje vsega obrtništva sodnega okraja Tržič in sicer v Krizah pri Tržiču na vrtu gostilne pri Benku. Na sporedu tega obrtnega zborovanja bodo razne pereča obrtniška vprašanja, katera bodo obrazložili gg. govorniki iz, Ljubljane, ki sodelujejo kot zbornični svetniki pri obrtnem odseku Zbornice za T. O. L v Ljubljani. V glavnem pa bo tudi vezna točka tega zborovanja, namreč, ustanovitev samostojne obrtne zbornice, ki bo za slovensko obrtništvo v bodočnosti največjega pomena. To zborovanje sklicuje ..Društvo slov. obrt- | nikov za sodni okraj Tržič, kot nujno potreb-no za tukajšnje in okoliško obrtništvo, zato \ vabimo prav vse obrtnike in obrtnice brez raz- I like, da se tega zborovanja v čim večjem šte- j vilu udeleže. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju slubega vremena se vrši isti dan in ob isti uri v novem Prosvetnem domu v Križali. PODBREZJE Pevska prireditev. Nu Vnebohod popoldne ob 5. uri bo na našem Taboru velika pevska prireditev s sodelovanjem vseh sosednjih zborov. Po govoru g. dr. Kimovca bodo nekateri zbori posamič, nato pa vsi skupaj zapeli nekaj najlepših velikonočnih in Marijinih pesmi. Temu bo sledilo zadnje dejanje ..Adama Ravbarja". zgodovinski prizor, kako hvaležno ljudstvo sprejme zmagovalce turške vojske. Na koncu bodo v cerkvi šmarnice in pete litanije z ljudskim petjem. Vse častilce Z. M. božje in ljubitelje petja lepo vabimo! LJUBNO V nedeljo 21. maja je vsakoletni shod romarjev pri Mariji Udarjeni. Na predvečer slovesne litanije s kratkim nagovorom. Lepa prilika za sv. spoved, ker bo v pomoč še drug duhovnik. Zjutraj ob šestih bo prva služba božja — pridiga za romarje, skupno sv, obhajilo, darovanje domačih in tujih Marijinih častilcev in peta sv. maša z 2 blagoslovoma. Druga služba božja ob desetih s pridigo in darovanjem za cerkev. Prav enak spored je tudi na kvatrno nedeljo — praznik sv. Trojice. Romarji, ki prihajajo tako radi v majniku k l.jubenski Mariji, bodo imeli v soboto zvečer litanije in kratek nagovor — in priložnost zn sv. spoved. Ker so že izvršena nekatera izboljšanja v cerkvi in je v načrtu še doka ji nujnih popravil, tako pri razsvetljavi, kakor v cerkveni notranjščini in pri paramentih ~ prisrčno povabimo vse prijatelje ljubenske božje poti, da prihitite v obilnem številu. Saj to romanje tako lahko združijo še z Brezjami, da bi bilo kar škoda, če bi Marijo Udarjeno prezrli. Prisrčno torej dobrodošli pri rnilostijivi ljubenski Gospe j ! KRIZE Vodovodna zadruga v Sebenjah priredi 11. juniju veliko tombole s prav lepimi dobitki, Brez teh dveh ni pranja n. pr.: motorno kolo, kuhinjska uprava, moško in žensko kolo, zaboj sladkorja, * vreči moke itd. Ker je čisti dobiček namenjem za zgradbo vodovoda, zato se prosi vsa društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. CERKLJE ..Po trnju do cvetja" je naslov lepe igre, katero uprizore dekleta v nedeljo 14. majla ob 5. uri popoldne. Predstava je namenjena predvsem ženam in dekletom, ki se je naj v čiro-večjem številu udeleže. Občni zbor živinorejske zadruge za občino Cerklje se vrši v nedeljo 14. maja ob 5. uri popoldne v mali dvorani. Člani gotovo pridite! Neljub karam bol se je pripeti) v nedeljo nekemu kolesarju na cesti pred cerkvijo, ko je povozil Zarnikovega fantka iz Zg. Brnika, ki mu je po nesreči prišel pod kolo. Fantek ima zlomljeno eno nogo in je precej pobit po glavi. MAVČIČE Prosvetno društvo ..Šmonca*' v Mavčičah proslavi 21. maja 20 letnico ustanovitve po sledečem sporedu: Ob poli 8. uri zbiranje pred Jenkovim spomenikom na Podreči, ob 8. uri odhod v Mavčiče s sv. mašo na prostem in ljudskim petjem. Ob 9. uri nato prosvetni tabor. Popoldne po litanijah telovadni nastop fantovskega odseku in dekliškega krožka, šaljiva pošta, prosta zabava. Igra godba s Svetja. Bratska društva in prijatelji prosvete vabljeni! GORICE Vigred se povrne... V ponedeljek smo pokopali Frančiško Sajovic, podomače Gabrovo mamo. V noči od soboto na nedeljo jo je smrt rešila bolniške postelje. Naj ji sveti večna luči Občni zbori: Pretekla nedelja je bila pri nas nedelja občnih zborov. Vršil se je I. redni občni zbor vodovodne zadruge, kateri jc bil dobro obiskan. Le tako pridno naprej, da bo voda čimpreje zajeta v cevi in nadomestila sedanji umazani potok. Istočasno pa se je vršil tudi ustanovni občni zbor čebelarske podružnice. Prav je, da se tudi ta gospodarska panoga poživi, saj puše je pri nus v gotovih časih dovolj. Izlet na Dolenjsko. Naša mladinska kmečka zveza priredi na binkoštni ponedeljek poučno potovanje na Dolenjsko. Ob tej priliki si bomo ogledali Stično, Severjevo posestvo na Selil, gospodinjsko šolo v Mali Loki, kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in še več znamenitih krajev. Kdor si želi omenjene kraje ogledati in komur je mar gospodarski napredek, naj se takoj prijavi pri Francu Bidovcu v Srednji vasi in to najkasneje do 18. maja. Ker je rok za prijavo zelo kratek, zato pohitite, da ne bo prepozno. Peljemo se z avtobusom. Pogoji zelo ugodni. Kakor smo že poročali, se predvajata v nedeljo M main v dvorani films- Mliriin-L-i r>__ vi v Ljubljani" in pa „Lurd v svetosti čudežev". Nihče naj ne pozabi tega datuma, kajti vsak bo odhajal iz dvorane v radostnem razpoloženju. VELESOVO Gasilska četa je praznik sv. Florijanu pra-novala na nedeljo po sv. Florijanu. Gasilci so se polnoštevilno udeležili v krojih ob 10. uri sv. maše. V nedeljo 21. maja pa proslavi naša četa 15 letnico obstoja čete, združeno z delnim župnim zletom župe Kranj- Ob 2. uri popoldne gre sprevod z godbo-v Velesovsko cerkev k litanijam. Po Cerkvenem opravilu bo mimohod gasilskih čet, odlikovanje članov in proste vaje članov, kot poskusni nastop za gasilski kongres, ki bo v avgustu t. 1. v Ljublju-ni. Sledi prosta zabava z bogatim sreČolovom. Vabite se tudi ta dan od blizu in daleč, mladi in stari v naš lepi podgorski kraj, kamor vedno radi prihajate. Na praznik Vnebohoda pa gremo v Šenčur, kjer bo popoldne ob poli treh blagoslovitev prapora Kmečke zveze. Ker spada naša fara h KZ Šenčur, vsi člani in članice ter prijatelji Kmečke zveze ta dan v Šenčur. ŠENČUR Naša mladina Kmečke zveze ima polne roke delu. Praznik vnebohoda se bliža s hitrimi koraki. Takrat bo naša kmečka mladina pokazala svoj novi društveni prapor, da bo sprejel božji blagoslov! Vsa svečanost bo na praznik, dne 18. maja t. 1. popoldne. Z njo bo obenem združen tabor Okrajne kmečke zveze. Zato se bodo zbrale na naši slovesnosti vse edinice Kmečke zveze iz kranjskega okraja. To je njihova častna dolžnost. Povabljeni pa so tudi vsi prijatelji KZ in kmečkega stanu. To bo letošnja največja prireditev Kmečke zveze v kranjskem okraju. Ob dveh popoldne bo pred Prosvetnim domom v Šenčurju sprejem botra, botrice, družic in visokih gostov iz Ljubljane. Nato lxi manifestacijski sprevod v župno cerkev z godbo na čelu. Ob treh bo na cerkvenem trgu svečan blagoslov novega prapora, ki mu slede pozdravi in mimohod. Končno bo vrtna veselica — združena s taborom OKZ. Ob osmih zvečer bo slovo in razhod. Pridite! Gasilska četa na Kokrici priredi drugo nedeljo, t. j. 21. V. 1939 VELIKO TOMBOLO s krasnimi dobitki, na kar opozarjamo vso javnosti HOTEL .EVROPA- KRANJ Buffet Trldin ima na zalogi razna okrep-čila: sendviči in šunkarice po din cviček din 10, črnina 14, muškat - stlvanec din 16. A. To*ej STRAN 4 »GORENJEC« MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je S D. Važno! Modrece, otomane, spalne diva-ne i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Odda se takoj enosobno stanovanje, mirni stranki. Naslov v opravi lista. Sprejmem učenko, za Šivanje iz bližnje okolice Kranja. Poizve se Kranj, Ljubljanska I, dvorišče. in dvojna vratna krila Wxl90 cm velika, j Vidovdanska cesta št. 3. Kranj. Stare platnene cunje kupimo. Tiskovno društvo Kranj. Kupim manjše posestvo v okolici Krunju. Naslov v upravi. Sprejmem v službo poštenega fanta \ starosti H do 19 let. Naslov v upravi. Vola zn vožnjo v tretjem letu, prodam, isto tu/m se proda travnik za seno za letošnjo košnjo. Senično II, Križe. Prodajalko sprejmem. Kranj Mestni Ir; 1". Po ceni prodamo: dobro ohrunjena 3 dvojna na ven in znotraj se odpirajoča okna 1(M)xl(>"> cm velika, t vrutu enojna 90x190 cm velika, Couch zofe, otomane, divane In vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Naznanjam da sem otvorli v TRŽIČU v hlil kavarne Javornik Splošno pečarstvo Vsa v to stroko spadajoča dela bom izvršil točno, solidno ter vsakomur v največjo zadovoljnost. — Stalno bom imel na zalogi: vsakovrstne lončene peči, štedilnike, ploščice bele in barvane za oblaganje sten, kuhinj, kopalnic, mesnic itd. ter kera-mitne ploščice za tlakovanje. Izvrševal bom hitro, dobro in solidno tudi vsa popravila. — Se priporoča splošno pečarstvo GOLOB ANTON TRŽIČ, Ljubeljska cesta štev I. Cene zmerne! SPC0JA1NA TC60VIMA BARV Tekstilna tovarna na Gorenjskem sprejme v službo: Tkalskega podmojstra KRANJ Vldmvdannka «. 6 Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na lekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi polom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4% ir. so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0. RANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU R.Z.ZN.Z. LJUDSKIDOM Pozor I Razstava pohištva! Predno se odločite za nakup pohištva, s i oglejte mojo bogato zalogo! PohiŠtVO ot' PrePros^e d° najsodobnejše izdelave v nedo-^immmmmmmm segl.iivi kvaliteti Vam nudi le poznana domača tvrdka ROS ANTON - WS ÜSS-BHIW Mojo izbrano zalogo pohiitva si vsak čas lahko ogledate na Jezerski cesti štev. 16., nasproti hotela .Kranjski dvor" (g. Pete i lin) veščega samostojnega vodstva ter upravljanja gotovega števila statev za bombažno pestro tkanino, Preddelavca aprečerjat I večletno prakso, veščega posluge poslovanja apreture za bombažno blago, Preddelavca za kosmaiilne siroje t z večletno prakso ter znanjem posluge kosmatilnih strojev za bombažno tkanino. Prednost imajo uslužbenci z daljšo prakso v tej stroki, mlajši ter izključno jugoslov. državljani, — Ponudbe na uredništvo „Gorenjca" pod »Tekstilna". Vsi samo v trgovino LOGAR & KALAM KRANJ Samo do 24. maja se prodaja vse ma-nufaktumo blago po engros cenah! Prva in največja ugodnost na Gorenjskem. Došlo 1000 najmodernejših kamgarnov za moške obleke od din 20 - do din 138'-. la strešna opeka samo IV) bobrovcev ali 15 zarezanih opek na m-'. Žiebaki vseh vrst se dobe vedno pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKE tovarne PAVEL BREN mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5. Fotografiranje na domu brez poviška cene izvrši Foro-Jug, Kranj VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. wuuamKmmnesmmamt Milnica Zagorska: 16 11*0 p. Marija Taborska • (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Gospodinja je odprla kamro Da stežaj. starešina je pregledal vse koto. pa ni nič našel." »Nikjer j«' ni." je končno izjavil. ..Neniara sino se re-zmotili in nismo prišli v pravo hišo." ..Seveda, le še po vasi stopite, nekje jo boste že našli.' prigovarja hišni oče. Starešina 1'aiiknic i/ Ljubim je i<> pritrdil, potem pa rekel- ..'/. lx>žjo in svojo polnočjo bomo morda našli nevesto M našega ženina, da ne bo vsak dan jedel neslanega soka. Ko jo najdemo, vas pa na svatovščirio povabimo, Nihče na pohirke, vsi gremo v svate, prav vsi!" ..Le kum naj gremo, ko ie sami ne veste, kje boste nevesto našli." so glasno ugibali domaČi, ..Kur k Viiibaldtl stopite," je vabil starešina. »Svobodnjak je in župan, nuni bo že kuj položil na mizo." .Prijaznemu vabilu se ne bomo umikali," je rekel go-s|m)dar. ..("'e pa linéete nevesto najti, poslušajte 'moj nasvet, (¡ixlec nuj gode po vasi. dekletu so radovedna in tudi nevesta bo nemara pogledala skozi okno. pa jo boste imeli. Pa svečo prižgite. svečo, tuiko boste laže iskali." ,.Oj, dragi prijatelj, zahvalimo se ti ca nasvet!" se zahvaljujejo svutje." Godci, ti stisni mehi jaz pa bom sve'o prižgali" Odpravili so se nuprej po vusi. Starešina je nosil svečo, godec pa stiskal meh in prepevul: ..Tam v Kani (Galileji je srečna oheet b'ln." Vse hiše so obhodili, povsod so iskali nevesto in obenem vabili domačine i svate. Nazadnje so se napotili k Vili! al- ilovitn. I am so čakali balarji in s\,iije. vra bila zaprta. ..Kaj niste nil naili?" so zavpiti svutje. ..Ni:"." je odgovarjal Pankrac. „\ se hiše sum preiskali. /. godbo in lučjo smo vas obhodili, pomislite: z lučjo ob svetlem soneti, našli pa nismo nič! V tej hiši mora biti skrita naša nevesta, samo tu le nismo bili. Kar notri pojdimo in jim pretakniino vse kote. pa bomo /e kaj našli." »Vrata so /apna. -,ij ne boste mogli notri.- M> odgovo- ¡«11 svatje. ..Prosili bomo. pa nam jih bodo odprli. Sicer jih bo..... pa kar i/, tečajev vrgli!" ..Me. kaj »te razbojniki, da mi boste Mata metali s te Čajev?" je \ veži krniil Vilibald ..Glejte, vendar s,. je nekdo oglasil. I',, glasu poznam hišnega očeta!" je rekel Punkruc. Rufjahal je konja In / godcem sta stopil,, na prag, pa „ kladivcem potrkala na v ruta. »Hoj, hišni oče. udprite na ni vendar duri!" ..Komu naj odpreta vrata?" je vpil Vilibald. ..Ne poznam vas. Nemara ste razbojniki, ki I i mi radi blago po-krulili!" ..Pošteni ljudje smo, hišni oče!" ..Nič ne verjamem. Danes se že vsak rokomavhar šteje Za poštenjaka. Govoriti /nate peč lepo, nič ne rečem. Saj tudi ciganka sladko govori, da le /. besedami zamoti, pri tem pa ne opaziš, kdujl ji kaj pod roko »mukne." ..Hišni oče, vse preslabo "has soditel Odprite nam vendar vrata, ko nas |„,st,- spoznali, boste druguče govorili!" ..Nič ne odprem! Dobro vem kaj nameravate. Kakor hitro bi vam mah, odrinil zapah, bi planili v ve/o in nato gorje moji hiši. Dobro sem prelnhtal vašo misel, cigani!" ..Hišni oče, trudni smo, lufni in žejni, vendar ne boste tako neusmiljeni, da bi nu.s podili nuprej!" se vsiljujejo sedaj s prošnjo neugnani svatje. ..Če ste lačni, vam bomo že nekaj dali." je obljubil Ni libald in jim skozi okno vrgel ocvrt bob. »Dober bob," je rekel Pankrac, ki je ugriznil vanj. »Toda enega boba je vendar premalo za vse..." ..Kaj. premalo? Koliko vas pa je?" zvedavo vprašuje hišni oče ..Precej nas je, hišni oče. zato nas nikjer niso hoteli sprejeti. Na vaših vratih pa vidimo celo grb. ta nam je porok, da k.išče tnkuj niso prazne in sodo v i tudi ne bobne votlo." »Kar naprej pojdi tel Le nič ne mislite, da me boste prelisičili s sVojim govorjenjem." se je Vilibald že napol v.lajal. ..V imenu Boga troedinega. hišni oče. odprite nam \ rata!" Tedaj so se vrutu nenadoma odprla. Na pragu je stal sani Vilibald. Starešina je hitro stopil \ vežo in potegnil godca za seboj rekoč: ..Hišni oče, sprejeli ste nas in mi smo vam gostje. Zato imamo pravico, da vas nekaj prosimo." ..Ne bom vam prošnje odbil." je prepričevalno obljubljal hišni oče Vilibald. ..Torej čujte! Nevesto iščemo za tistega fantu tam. \ so vas smo že obrali, dekletu pa nismo našli, zato dobro vemo, du «tc jo pri vas skrili." »Kogaaa? Nevesto?" ..I.o nič s,, nevednega ne delajte. Pri vas ste jo skrili in izročiti nam jo morate." ..Pri nun nimamo neveste. Motite se." »Obljubili ste, da nam prošnje ne boste odrekli in mi >e zdaj sklicujemo na vašo obljubo." »Hm, beseda dela dolg." se je vdal Vilibald. ..Kes imam pri hiši nekaj žensk, morda je. katera izmed teh nevesta." ..No. pokažite jih," živahno silijo svatje. ..'listile funt naj sem stopi, on bo vendar najbolje poznal nevesto." Tit je razjahal in stopil v vežo med starešino in godca. ..Um, postuven funt, lep fant," je menil Vilibald. .Tale nevesta lx> kur prava zanj." Za urednika in izdajatelja odpor«*ja VeróvSek Milan v Kranja. Tiskr. tiskar-:: Tiskovnega drastva v Krasja. 004823485323534848234823235348232389534823532389232348535348532353482353485348535353484853534853530048914848484823484848 534853532348484848535353485348534848025353539089532353535348532353