328
Hišni gospodarji bi se morali zavarovati ognja.
Vsako leto se dosti sliši o požarih; al toliko kot letos se še malokdaj. Kmetijska družba v Gradcu je pred letom razposlala poddružnicam v pretres: „Ali naj bi se p rimo r ali ali pa na prosto voljo prepustilo vsakemu posestniku, da se zavaruje in v družbo sv. Flo-rijana stopi ali ne". Tedaj vse poddružnice, kolikor je meni znano, so razsodile, da naj se prosti volji prepusti: ali se hočejo ali nočejo zavarovati. Ker pa letos toliko pogorelcev hodi z beraško palico po svetu, in razun tega nam še c. k. okrajna gosposka skoraj vsak teden po dvoje in troje dekretov za pogorelce pošilja, da človek zares ne ve, kaj s tem početi, ako noče pomilovanja vrednega ljudstva nadlegovati, in ker pri vsem tem je občna takošna pomoč sila slaba onemu , ki jo potrebuje, kakor mi je nek pošten človek povedal, ker tisk, papir itd. tudi stroškov prizadene: me vse to sili nekoliko besedic sprožiti, če prav, kakor vem — brez vspeha. *)
Naše ljudstvo je tako radodarno in usmiljeno pri vsem tem, da je z obilnimi davki obloženo , da ne le iz Gradca, Dunaja in drugih kronovin našega cesarstva, temuč celo iz Belgije itd. nam dohajajo pogorelci. Tako smo dan na dan včasih nadlegovani. — Ko sem nedavnej svojega plačila si pri dobrosrčnih župnijanih (farmanih) iskal, to je, na svoji beri bil, sta v eni vasi vedno dva pogorelca pred menoj hodila z vrečami, da me je zares sram bilo. Naj nihče ne misli, da sem trdega srca in reveže zatiram, Bog obvari! saj me berači radi obiskujejo. Al od sile je, kar se godi! -- Moja pokojna mati so ponoči vstajali in ognjišča gledat hodili, kadarkoli so sumili, da sestre ne bi bile varno spravile ognja bodi si v peči ali na komenu; pa vendar je leta 1834 vse z živino vred pogorelo — kaj hočemo še le v sedanjih časih , ko se mnogokrat ne le s tobakom ogenj zatrosi ali celo iz peklenske hudobije brezvestni iz-vržek človeštva sam rad zanese parmo in tako vso vas vpepeli!
Po moji misli tu ni druge pomoči, kakor da se posestnikom hiš zapove zavarovanje po določbi deželnih zborov, potem se pa ob enem kakor hišna dacija tudi ta asekuracija prejema. Ako vsi posestniki hiš pristopijo , plača eden k večemu 10 kr. za 100 gold. vrednosti. To si pa vsakteri lahko prihrani, ako par lotov tobaka manj popije. Ako je drugih ukazov, zakaj takih sila potrebnih ni?                                    Kuharov.
*) Vrednik „Novicu je prvi, že leta 1852 sprožil to misel v občnem zboru kranjske kmetijske družbe; ona je potrdila ta predlog. Družba ga je poslala na Dunaj c. kr. ministerstvu; vrednik ,,Novic" je se osebno govoril o tej zadevi s tadanjim ministrom Bacb-om, — al ni ga bila volja take asekuracije vpeljati , češ , da v „ustavniv državiu se ne more nihče siliti. Vrednik mu je odgovoril, da Švicarji imajo se dosti več svobode v svojih deželah, in vendar so ondi posestniki prisiljeni, da si zavarujejo svoje pohištva. Vse ni nič pomagalo — predlog kmetijske družbe ni bil potrjen.                                 Vred.