GEOGRAFSKI OBZORNIK SYDNEY Jurij Senegačnik UDK: 911.3(944 Sydney] COBISS: 1.04 IZVLEČEK Sydney Članek prikazuje predvsem družbenogeografske značilnosti Sydneya: edinstveno geografsko lego ob zalivu Port Jackson, domači in mednarodni pomen mesta, mestno gospodarstvo, prebivalstvo, zgradbo in zunanjo podobo mesta. Na koncu je nekaj več pozornosti namenjene mestnemu središču, ki ima svo- jevrstno sestavo prebivalstva in zaposlenih. KLJUČNE BESEDE regionalna geografija, Avstralija, Sydney ABSTRACT Sydney The article deals mostly with socio-geographical cha- racteristics of Sydney: its unique geographical posi- tion on either side of Port Jackson Bay, domestic and international importance, economy, population, structure and physiognomy of the town. At the end, some more attention is dedicated to the City of Sid- ney with its peculiar structure of residents and labour. KEY WORDS regional geography, Australia, Sydney AVTOR Jurij Senegačnik Naziv: prof. geografije in univ. dipl. etnolog Naslov: Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: +386(0)1 251 9642 E-pošta: jure@modrijan.si G e o g r a f s k a lega. Sydney ¡e zagotovo ena najlepših in najbolje urejenih svetovnih metropol, obenem pa tudi eno najbolj slikovi- tih pristaniških območij na svetu. Če se vpra- šamo, kaj je pravzaprav tisto, kar daje osnovo za tako laskavo oceno, bomo verjetno morali na prvem mestu izpostaviti njegovo geografsko lego. Sydney leži daleč od drugih svetovnih metropol, tako rekoč na skrajnem jugovzhodu avstralske celine. Vzroke za nastanek najpo- membnejšega avstralskega mesta na tej geo- grafski lokaciji pa moramo iskati predvsem v podnebju, ki je bilo šele v tem oddaljenem delu celine dovolj primerno za prve evropske priseljence, ter v sami reliefni izoblikovanosti jugovzhodne obale, ki je omogočila nastanek pristanišča in kasnejšega mesta. Sydney se je namreč razvil ob zalivu Port Jackson, ki še danes deli mesto na dva različ- no pomembna dela. Poslovno središče in tudi večina mestnih znamenitosti leži na južni strani zaliva, ki je s severno povezana z znamenitim pristaniškim mostom (Sydney Harbour Bridge) in bližnjim predorom (Harbour Tunnel). Na severni strani so se razvile predvsem bivalne četrti in posamezne industrijske cone, v novej- šem času pa tudi manjše rivalsko poslovno sre- dišče. V zaliv se izlivata reki Parramatta in Lane Cove River, ki pa prinašata malo mulja, zato je morska voda v zalivu dokaj prozorna. Ena glavnih mestnih značilnosti in privlač- nosti je ta, da lahko velik delež mestnih prebi- valcev prav zaradi opisane lege ob močno razvejanem zalivu skozi domače okno opazu- je vsaj košček morja, skoraj vsi pa živi jo manj kot uro stran od najbližje plaže. Čeprav je splo- šna podoba mesta dovolj privlačna, pa daje- jo nešteti zalivčki in rokavi mestu še poseben čar. Toplo podnebje in nekatere čudovite pla- že na mestnem območju so omogočili, da se je med meščani verjetno bolj kot v kateremko- li drugem velemestu na svetu razvila posebna nagnjenost do plavanja, deskanja in jadranja. Se vedno se da plavati celo v zalivu sredi mesta, plaže za deskanje severno in južno od mest- nega središča pa so zaslovele po celem svetu. Najbolj znani sta Bondi in Manly. Na celotnem metropolitanskem območju je kar 3 7 plaž. 16 * GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pogled na poslovno središče s pristaniškega mosta (foto: Jurij Senegačnik). Z značilno podobo mesta pa ponavadi ne pove- zujemo le znamenite opere in pristaniškega mostu, ampak tudi bolj ali manj stalno množi- co jadrnic in jaht najrazličnejših velikosti v zali- vu sredi mesta. Sydney je zato v svetu zaslovel kot mesto jaht. Med značilne mestne športe sodi- jo tudi nekatere mondene zvrsti, kot sta npr. golf ali pa kriket (1, 4). Edinstvenost mestne lege se kaže tudi v tem, da v razdalji 40 km od središča proti severu in jugu ležita kar dva narodna parka. Nekoliko dlje so še drugi narodni parki. Sydney je tako rekoč obkrožen z njimi, kar je za tako veliko mesto prav nenavadna značilnost. Globoko v notranjost metropolitanskega območja sega- jo pasovi grmičastih zemljišč (bushland), ki so pogosto podvrženi požarom. Leta 1994 je bilo v katastrofalnih požarih, ki so na koncu ogro- zi l i celo mestno središče, uničenih veliko pred- mestnih bivališč (3, 4). Domači in mednarodni pomen mesta. Sydney je glavno mesto zvezne države Novi Južni Wales, vendar ni prestolnica cele Avstra- lije. To so zaradi rivalstva med obema največ- jima avstralskima mestoma »na silo« ustvarili v Canberri, na pol poti med Sydneyem in Mel- bournom. Sydney je najstarejše in največje avstralsko mesto, glavno industrijsko, trgovsko, finančno, kulturno, turistično, komunikacijsko, informacijsko in tudi upravno središče države. Zaradi svoje strateške lege in pristaniških možnosti je postal ena najpomembnejših luk na južnem Pacifiku. Že na začetku 19. stoletja, ko je bil še majhna kazenska naselbina, je vzpo- stavil trgovske vezi z Oceanijo, Indijo, Kitajsko, Južno Afriko in obema Amerikama. Sydney je morda edino avstralsko mesto, v katerem prevladuje pristno mednarodno vzdušje. Zaradi svoje geografske lege je postal eno najpomembnejših finančnih središč azij- sko-pacifiškega območja. Njegov mednarod- ni pomen se veča iz leta v leto. Postal je eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnej- še svetovno konferenčno središče. Leta 1999 je na primer gostil kar 92 mednarodnih zbo- rovanj, Melbourne 58, Amsterdam 45 in Pariz 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sydney je pomemben predvsem kot uprav- no mesto, središče krajevne, državne in med- narodne trgovine ter nakupovalno in zabaviščno središče države Novi Južni Wales. Njegov naj- večji tekmec v okviru države je Melbourne, ki pa je predvsem finančno središče (3, 4). Sydney je pomemben turistični cilj obisko- valcev s celega sveta in najpomembnejša avstral- ska turistična atrakcija. Številne raziskave med Američani kažejo, da velja za njihov najbolj priljubljen turistični cilj. Letno ga obišče okrog 4 milijone turistov. Več kot polovica zaradi bli- žine azijsko-pacifiškega območja prihaja iz Azi- je. Največ (skoraj tretjina) je seveda Japoncev, ki so najpomembnejši trgovski partner. Skoraj tretjina tujih obiskovalcev prihaja poslovno. Turi- stična infrastruktura je seveda najbolj razvita v poslovnem središču in njegovi okolici. Mestno prebiva ls tvo. Ocenjujejo, da ima danes metropolitansko območje Sydneya danes okoli 4 milijone prebivalcev. V njem živi vsak peti Avstralec. Večina je sicer še vedno potomcev britanskih in irskih priseljencev, ven- dar je današnji Sydney eno najbolj multikultur- Slika 2: Znamenita opera je v svetu verjetno najbolj znana mestna znamenitost ffoto: Jurij Senegačnik). le 43. Leta 2000 je bil tudi prizorišče olimpij- skih iger. Slovi po svojem kulturnem in intelek- tualnem življenju. V njem je kar pet univerz (med njimi tri svetovnega slovesa) in množica drugih izobraževalnih ter kulturnih ustanov (1, 4). Mestno gospodarstvo. Sydney je glavno poslovno središče Avstralije. V njem ima svoj sedež 60 največjih avstralskih korporacij. Veči- na delovne sile je zaposlena v terciarnih in kvar- tarnih dejavnostih, še vedno pa jih skoraj tretjina dela v industriji. Med najpomembnej- še panoge sodijo kovinska, strojna, oblačilna, prehrambna in elektronska industrija, proizvod- nja vozil in ladij ter predelava nafte. Slednja sodi med zelo pomembne mestne dejavnosti. Za nobeno od omenjenih panog ne moremo reči, da v mestu prevladuje. Prek Sydneya se odvija večina avstralske zunanje trgovine. Naj- večje pristanišče je Port Jackson (Sydney Har- bour), 15 km južneje pa se je v zalivu Botany Bay zaradi potreb naftnega gospodarstva raz- vilo še eno pristanišče. Iz obeh izvažajo zna- čilne avstralske izvozne artikle, kot so pšenica, volna in meso. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Poslovno središče Sydneya na trenutke kaže prav futuristično podobo. Nad vsemi nebotičniki se dviguje znameniti razglednik Centrepoint Tower (foto: Jurij Senegačnik). nih in svetovljanskih mest na svetu. V njem je registriranih 1 80 narodov, ki govorijo 140 raz- ličnih jezikov. Tako kot druga avstralska mesta je namreč v zadnjih desetletjih sprejel številne priseljence iz južne Evrope in jugovzhodne Azi- je. Med tistimi iz južne Evrope so bili najpogo- stejši Italijani in Grki, seveda pa so prihajali tudi iz drugih evropskih držav. Med njimi so rela- tivno dobro zastopani tudi narodi nekdanje Jugoslavije, vključno s Slovenci. Razmeroma močni sta hrvaška in makedonska skupnost. Pri- seljevanje Azijcev so začeli dovoljevati šele po letu 1960. Med azijskimi priseljenci so tudi begunci iz Libanona in Vietnama. Zelo pomemb- no in številčno skupnost tvorijo Kitajci, ki ima- jo sicer posebno četrt, vendar jih lahko srečamo v najrazličnejših delih mesta. Nekatera od notra- njih predmestij imajo izrazitejše italijanske ali Slika 4: Pogled iz ptičje perspektive na množico nebotičnikov v poslovnem središču. V ozadju vidimo razčlenjeno obalo zaliva Port Jackson, kjer je nastal severni del Sydneya (foto: Jurij Senegačnikj. grške poteze, vendar lahko v skoraj vsakem predmestju najdemo italijanske, grške, libanon- ske, vietnamske in kitajske restavracije. V pred- mestju Redfern živi v dokaj slabih razmerah tudi manjša skupnost avstralskih domorodcev, ki sicer predstavljajo le 0 , 6 % mestnega prebivalstva. Na celotnem metropolitanskem območju je bilo 6,8 % delovne sile rojene v 5 azijskih drža- vah: Kitajski, Vietnamu, Maleziji, Filipinih in Indiji. Samo v obdobju 1 9 9 1 - 9 6 se je število zapo- slenih iz teh držav povečalo za 16 ,7%. Najpomembnejši veroizpovedi sta anglikan- ska in rimskokatoliška. V mestu imajo njuni pri- padniki vsak svojo katedralo in številne cerkve. Poleg tega najdemo v Sydneyu tudi islamske mošeje, judovske sinagoge in budistične templje. Zgradba in zunanja podoba mesta. Mesto že na prvi pogled naredi velik vtis na 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: City of Sydney je ožje mestno središče, v katerem stalno živi okoli 26.000 prebivalcev, na delo pa jih sem hodi približno desetkrat toliko (foto: Jurij Senegačnikj. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Del pristaniškega kompleksa na južni obali zaliva Portjackson (foto: Jurij Senegačnik). obiskovalca. Razprostira se na gričkih, ki obkro- žajo zaliv Portjackson. Cez zaliv se vzpenja znameniti pristaniški most, s katerega lahko uži- vamo verjetno najlepši pogled na samo mesto. V neposredni bližini je na polotoku na južnem bregu glavno poslovno središče z nebotičniki, le streljaj od mostu pa znamenita opera. Čudo- vit razgled na mesto je tudi s 305 m visokega razglednika (Centrepoint Tower), ki dominira nad celotnim poslovnim središčem, in je najviš- ja zgradba na južni polobli (1, 4). Metropolitansko območje Sydneya se raz- prostira na površini 12.407 km2, kar je za več kot pol Slovenije. Na zahodu sega do Modrih gora, na vzhodu pa do tihomorske obale. Le približno tretjina so urbana zemljišča, vendar živi na njih več kot 9 0 % prebivalstva. Današ- nja podoba mesta je rezultat različnih družbe- nogeografskih procesov. Zaradi nebrzdane suburbanizacije se je mestno območje razširi- lo daleč v okolico. K temu so močno pripomo- gle nižje cene zemljišč v mestni okolici. Zelo markantno, vendar sorazmerno majhno poslov- no središče leži na manjšem polotoku, obkro- ženem z dvema pristaniškima območjema. Relativna majhnost poslovnega središča, ki se ga da kar obhoditi, ni v skladu z na videz neiz- mernim prostranstvom mestne okolice. Gre za kontrast, ki spominja na Los Angeles, le da je Sydney veliko lepši in z zalivom razdeljen na dva dela (4). Podoben kontrast lahko opazujemo tudi pri stilu gradnje. Večina hiš v bivalnih predmest- jih je pritličnih. Zgrajene so iz opeke in lesa. Bivalne četrti Sydneya so tako zelo podobne tistim v kanadskih mestih. Povsem drugačna sli- ka je v poslovnem središču, kjer so astronom- ske cene zemljišč narekovale gradnjo visokih stolpnic. Hitrejši razvoj, ki se je začel nekako v 60. letih 20. stoletja, je tako preoblikoval mest- no središče, da s svojim grozdom nebotičnikov deluje kot pravi »mali Manhattan«, čeprav se stolpnice v višino le ne morejo primerjati s tisti- mi v New Yorku. Pristaniški most povezuje ta nadvse privlačen del mesta z manjšim rivalskim poslovnim središčem na severni strani zaliva, ki 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Ena od najbolj prepoznavnih mestnih znamenitosti so številne jadrnice v zalivu Port Jackson, tako rekoč sredi mesta (foto: Jurij Senegačnik). pa se z bliščem nebotičnikov glavnega poslov- nega središča še zdaleč ne more primerjati. Zato je prav, da glavnemu središču posvetimo nekaj več pozornosti (1, 4). City of Sydney. Glavno središče, bolj zna- no pod imenom City of Sydney, vključuje tudi poslovno središče (Central Business District). Meri le 6,1 8 km2 in ima 26 .000 stalnih prebi- valcev. Ti se od ostalega mestnega prebivals- tva kar precej razlikujejo. Zato si na kratko oglejmo nekaj njihovih značilnosti. Skoraj polovica je starih med 20 in 35 let (47%), več kot polovica je moških (54,2%), neporočenih (57,1 %) ali rojenih na drugih celi- nah (55,3%). Največ je rojenih na Kitajskem (14,6%) in v Indoneziji (10,7%). Priseljenci iz Velike Britanije so z 1 0 % šele na tretjem mestu. Njihov najpogostejši drugi jezik je kitajski. Sko- raj petina govori enega od kitajskih narečij, med katerimi je najpogostejše kantonsko. Štirje od petih jezikov, ki so najbolj v uporabi, izvirajo iz Azije. Uporablja jih skoraj tretjina prebival- cev. Več kot tretjina je zaposlena v poklicih, ki zahtevajo visoko strokovno usposobljenost. Njihovi mesečni zaslužki zato kar za 4 0 % pre- segajo mestno povprečje. Sem prihaja na delo okrog 245 .000 ljudi s celotnega metropolitanskega območja, sko- raj polovica pa se na delo vozi z vlakom. Med njimi je le dve tretjini rojenih v Avstraliji, osta- li pa so se rodili večinoma v azijskih državah. Na koncu velja omeniti še nekaj drugih zna- čilnosti mestnega središča. Onesnaženost zraka je relativno zelo majhna. Koncentracije ozona, dušikovega in žveplovega dioksida so manjše kot v kateremkoli večjem evropskem ali azijskem mestu. Tudi stopnja kriminalitete je v primerja- vi z drugimi svetovnimi velemesti zelo nizka. Zelo skrbijo za čistočo okolja. Leta 1999 so usta- novili posebno službo, ki naj bi v roku 24 ur odstranila vsak prijavljen grafit. Kljub zelo svo- bodnjaškim nazorom, ki vladajo v Sydneyu, gra- fitov za razliko od nekaterih evropskih mest očitno ne štejejo za umetnost (1). 1. City of Sydney. The Official site. Medmrež- je: http://www.cityofsydney.nsw.gov.au. 9. 2.2001. 2. Slater, P. 1999: Amazing Facts about Austra- lia. Steve Parish Publishing Pty Ltd. Archer- field. 3. Sydney (Australia). Microsoft Encarta Onli- ne Encyclopedia 2000. Medmrežje: http://encarta.msn.com. 20. 2. 2001. 4. Sydney. Encyclopaedia Britannica, Inc. 1999-2000. Medmrežje: http://www.britannica.com. 9. 2. 2001. 22