šlev. 30. Posamezna Številka stane 1 Din. VLiBffiill,Vče№ !№8.ielmlil 1921 LelO Ll. ea Naročnin« *a drŽavo SHSi do preklical a) P« »oiU Milini Die II b doitavljea, na dam иеаебл»...... M za inoxemitroi ee ečBO.......01 ' n & Sobotna izdaja: sa v Jagaslatljl ..... B.n ao v -Bosemehe......,4* маргшшвшг as Ceno inseratom:tn Kaostolpn« зеШва vra.« шаН oglaai po Dia.l'— in Dln-IM, veliki oglati nad 4S mm »V-iiae po Dla. 2 —, poiltna t4 po S h U —. Pri večjem sarodtla permet Itbaja vsak dan ixvzcinM onedeitkn ln Uoeva no praa> niku ob 5. url zjutraj. w Uredaiéito j« т Kopitarjevi alt* itev. 6/Ш. Rokopisi aa ae vračalo; aeirf.BtIrana pismu ie ae ■prejemate. Oreta. telet it». 80, sprava. «v. 328. Političen list za si Oprava je » lopttarlevl al. 6. — Kačan poitne kras. IJabl|an»k3 št. 659 «a aaročalao to St 349 «a oglasa, Itgreb39 OH, s^rajev 7 >63, praV;e !в danej. 24.797 Režim in volišča. Sedanji režim je vpregel ves vladni aparat v volivno borbo. Agitirati mora seveda za edino zveličavne vladne stranke. Agitacijsko potovanje ministra Županiča naj bi pridobivalo za radikale tudi v Sloveniji pristašev. Osrednji volivni odbor v Belgradu je pa tudi gledal na to, da razvrsti volišča tako, da bo kar največ pristašem opozicionalnib strank otežkočeno izvrševanje volivne pravice. Največja pravica in najvažnejša dolžnost državljana je, da s svojim glasom soodiočuje pri vladanju in upravi države. Človek bi mislil, da bo državni volivni odbor volišča tako uredil, da bo državljanom kar najbolj olajšano, ko bodo izvrševali to pravico in dolžnost. Če pa pregledamo razvrstitev volišč v Sloveniji, jc na prvi pogled jasno, da so tudi v tem odločevali v prvi vrsti strankarski oziri. Iz mnogih krajev so se ljudje po Izvršenih volitvah v konstituanto radi razvrstitev volišč pritožili na politično oblast. Zadnjič so odločevali o voliščih Jutrovci, sedaj so imeli svoje prste vmes razni strankarsko pobarvani okrajni glavarji, samostojneži m radikali. SLS je zbrala vse pritožbe, ki jih je dobila pri zadnjih volitvah iz raznih volišč. Vse te pritožbe je poslala na osrednji državni volivni odbor z zahtevo, da se volišča tako urede, kakor zahtevajo krajevne razmere in volivcu Konstatirati moramo, da se ni ta slavni drž. urad v nobenem slučaju oziral na upravičene zahteve volivcev. Merodajni so bili izključno strogo strankarski oziri. Kako je mogoče, da na primer politična oblast tira v žužemberškj občini volivce iz hinjske župnije tri do štiri ure daleč na volišče v Žužemberk? Ali ne bi mogli drugega volišča določiti v Hinjah? Kdo je kriv, da morajo volivci po ogromni večini pristaši SLS hoditi tako daleč na volišče v Žužemberk? Zakaj tirate več kakor 300 volivcev na to daljno pot, ko izvršujejo svojo najvažnejšo državljansko dolžnost. Kako se morejo stari in bolehni ljudje volitev udeležiti, ko iz Hinj do Žužemberka niti pravih potov ui? Ali niso ti «državotvorni« elementi s tem računali, da bodo s tem dosegli, da dobi njim osovražena stranka veliko manj glasov? Zakaj tirate volivce iz Ambrusa v daljnji Zagradec? Slepec bi moral videti, da samo zato, ker so vsi Ambruščani v taboru SLS. Nasprotno so pa tam, kjer količkaj morejo nasprotniki upati ra znatnejše število glasov, postopali zelo ho-netno. Mi tega ne obsojamo. Obsojati pa moramo to, da se tako strankarsko postopa. — Navedli smo samo dva zgleda, kako pristransko so določevali volišča. Navedli bi jih lahko seveda celo vrsto. Mi proti tem balkanskim maneram najodločneje protestiramo. Naši pristaši pa iz tega dejstva zopet lahko sprevidijo, kako je sedanji režim korumpiran, gnil in do skrajnosti pristranski. Ta sistem je treba za vsako ceno vreči. Svoje strankarje pozivamo v onih krajih, ki jim je sedanji vladni sistem tako otežkočil izvrševanje volivne pravice, da zastavijo vse sile, da se število protirežimskih glasov radi te krivice ne zmanjša, ampak znatno poveča. Demonstracije brezposelnih v Pragi. Praga, 7. febr. (T .v.) Snoči so se vršile demonstracije brezposelnih. Prišlo je do spopada s poli '>, ki je končno z orožjem v roki izpraznila ulice. Več oseb je bilo aretiranih. Praga, 7. febr. (Izv.) Po zadnji statistiki je nn Češkoslovaškem 141.000 brezposelnih in sicer na Češkem 102.800, na Mo-ravskem 27.400, na Slovarkem in v Podkar-patski Rusiji 10.800. Tekom enega meseca se je število brezposelnih pomnožilo za 28 lisoč. ČIČERIN V BEROLINU. Berlin, 7. februarja. (Izv.) Čičerin pride jutri v Berlin. Odpotoval bo v najkrajšem času ▼ Moskvo, kjer ga nujno pričakujejo. m ociora. ZAHTEVE POSLANCA PUŠENJAKA GLEDE DBAGINJSKI& .udf.LAD URADNIŠTVU. — MANIPULACIJ A VLADE NA RAČl"T DRAGINJSKIH DOKLAD. - PREDLOG MINISTRA SPREJET. — RAZPRAVA 0 КОУГЛ^ЗК! DVANAJSTIM. Belgrad, 7. febr. (Izv.) Danes od 4. do 8. zvečer se je vršila seja finančnega odbora, kateri je prisostvoval tudi finančni miniter Stojadinovič. Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o draginjskih dokladah držav, nameščencem. Seje sc jc udeležilo 21 članov financ, odbora, Govoril so: Reisner, Divac, Filipovič. Der-žič, Rajar, Milan Pribičević in Alič. Za Jugoslovanski klub je izvajal posl. ? u š c -n j a k : Položaj držav, uradnikov in uslužbencev je obupen. Zadnji čas je, da se že zboljša njihovo gmotno stanje. Predlog iin. ministra ..i zadovoljiv, ker so stroški za povišanje draginjskih doklad preračunjeni na 91,700.000 dinarjev, medtem ko so p. d-računjeni dohodki iz povišanja stanovanjskih doklad, carine na koruzo, mast, meso ter aggio na izvoz, ki so odrejeni za pokritje izdatkov za povišanje draginjskih doklad, na 690,750.000 dinarjev. Na ta način bi imel finančni minister pri vsem tem še velik dobiček. Govornik zahteva, da se vsa ta vsota porabi za povišanje uradniških doklad. Dalje predlaga, da se v 1. razred poleg Belgrada, Zemuna in Sušaka uvrste tudi mesta Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Baker, Senj in podobna ter vsa mesta ob državni meji in vsa letovišča in kopališča. Predlaga, da se ukine maksimiranje draginjskih doklad, tako da bodo vsi državni uslužbenci dobivali iste doklade in isto stanarino. Posebne draginjske doklade ki so jih doslej prejemali sodniki, naj sc povišajo in razširijo na vse druge uradnike z vseučiliško izobrazbo. Stanarina naj bo enaka za vse uradnike in uslužbence in v isti izmeri kakor v Srbiji. Govrnik je opozarjal na obupno stanje finančnih in policijskih stražnikov v Sloveniji in zahteval, da se povišajo dosedanje dnevnice, če vrše službo izven svojega službenega mcsla. Zahteval je, da kaznilniškim paznikom povišajo osebne doklade tako kakor tudi orožnikom, finančni kontroli in policijskim ! stražnikom. Zahteval je dalje, da se višjim državnim pravdnikom v Ljubljani in Splitu povišajo draginjske doklade. Govornik je : obsodil način, po katerem hoče finančni minister krili izdatke za povišanje draginj-i skih doklad, to je s povišanjem izvoznih j carin in aggia na izvoz. To je navaden cir-culus vitiosus, ker se bodo povišale cene I ^sem življenjskim potrebščinam. Neznrtno povišanje draginjskih doklad ni v nobenem razmerju z naraslo draginjo. Končno je govornik izjavil, da bo glasoval za predlog, zahteval pa jc, da sc predlog izpopolni, v kolikor ne odgovarja zahtevam državnih uslužbencev. Po govoru posl. Pušenjaka in ostalih â'ovrnikov je finančni minister Stojadinovič izjavil, da nc more pristati niti na enega izmed predlogov, ki so jih stavili govorniki, ker nima sredstev. Nato se jo vršilo glasbv&ije. Za predlog lin an enega ministra je glasovalo 17 članov, proti pa 3. Zanimivo je, da so slovenski demokrati glasovali za predlog, ostali demokrati in socialist Divac pa proti predlogu. Predlog finančnega ministra je bii nato sprejet tudi v specialni debati. Zatem se je vršila razprava o državnih dohodkih in izdatkih v mesecu novembru 1022. Po tabeli finančnega ministra znašajo izdatki v novembru 2.119.322.741 dinarjev 11 par, dohodki pa 2.146,774.906 dinnrjev 87 par. K tem dohodkom je v novembru Slovenija prispevala: neposredni davek in doklade 10.646.422 dinarjev 50 par; specialna trošarina 1,033.419 Din 86 p; takse 4 milijone 802.744 Din 59 p; monopoli 13 milijonov 291.706 Din 28 p; prometne ustanove 3,699.487 Din; poljedelske ustanove 74.072 Din 32 p; državne nepremičnine 3,041,142 Din 67 p; kapital i in fondi 4,158.000 Din 21 par; razni dohodki 625.405 Din 40 p. Končno so bila prebrana še poročila o vporah? denarja iz agrarnega fonda. f 5 зд 5л> ÏW <7 R W & i V; E SIV? !« ■>• K ЧШ^ ni VSAK KOMPROMIS IZKLJUČEN. - PROGLAS NA NAROD. Belgrad, 7. febr. (Izv.) Danes popoldne se je vršila tukaj prva konferenca neodvisne radikalne stranke. Navzočih je bilo 39 delegatov iz vseh krajev države. Stojan Protič je v otvoritvenem govoru izjavil, da je vsak kompromis med oficielno in neodvisno radikalno stranko nemogoč. Nato je razvijal pregram neodvisne radikalno stranke, kojega temeljne točke so: 1. revizija ustave, 2. edinstvo naroda in 3. sporazum s Hrvati in Slovenci. Izjavil je, da se neodvisna radikalna stranka udeleži volitev samostojno. Delegati so nato sprejeli volivni proglas na narod. TURŠKI ULTIMAT POVELJNIKOM ZAVEZNIŠKIH LADIJ V SMIRNI. — GRŠKA VZNEMIRJENA. obvestil poveljnike zavezniških vojnih ladij, da bo prisiljen rabiti silo, ako ne bi zavezniške ladje takoj zapustile Smirne. Atene, 7. febr. (Izv.) Ministrski pred-I sednik Gonatan je izjavil, da grška vlada j ne bo kršila dogovora v Mudaniji, ako se I ga bodo držali Turki. London, 7. febr, (Izv.) Reuter poroča iz Carigrada: Turški listi objavljajo povelje zbornega poveljnika v Carigradu, da se morajo vsi častniki takoj zglasiti, sicer bodo ostro kaznovani. London, 7. febr. (Izv.) Reuter poroča iz Carigrada: Turški poveljnik v Smirni je Italijanski parlament. MUSSOLINI PROROKU.IE VOJNO. — RAZPRAVA O JADRANSKI POGODBI. — TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO SPREJETA. ltim, 7. febr. Po raznih naznanilih predsedstva je v prvi seji včeraj italijanska zbornica takoj prešla na razpravo o wnshington-ski pogodbi. Kot zadnji je govoril o razpravi Mussolini, ki je rekel, da je trajen mir med narodi dozdevno nemogoč in da pomenjajo vsi mednarodni dogovori o razorožitvi le trenotno olajšanje v življenju narodov. Kljub temu je imela Italija prav, da se je pridružila vvashingtonski pogodbi, ker je s tem dokazala, da ne zasleduje pustolovske in bojevite politike. S tem, da fa-šistovska vlada to pogodbo predlaga v ratifikacijo, označuje v glavnih potezah pra-vec svoje zunanje politike. Zbornica je pogodbo soglasno odobrila. Rim, 7. febr. (Izv.) V rimskem parlamentu jc izjavil admiral Thavn de Pevel, da se nahaja Italija po razoadu Avstriie v maritimnem oziru v mnogo slabšem položaju kakor prej. Italija mora imeti danes brodovje enako francoskemu. Mussolini pa je odgovoril, da je upanje na ohranitev miru ničevo. Zato mora bili fašistovska vlada pripravljena, da vzdrži mir za vsako ceno. Rim, 7. febr. (Izv.) Skupina Turatijeva je izjavila, da bo vztrajala v opoziciji proti fašistovski vladi. Pozneje bo pa zopet prestopila v aktivno delovanje, ker je skupina trdno prepričana, da se bo gospodarstvo fašistov kmalu zrušilo. Rim, 7. febr. (Izv.) Glavni odsek za zunanje zadeve je začel danes razpravljati o jadranski pogodbi. Kim, 7. febr. (Izv.) Parlament jc danes sprejel tv^ov. pogodbo s Češkoslovaško. Velika manifestacija H. P. S. Šibenik, 7, febr. (Izv.) V nedeljo se je VTŠila tu velika skupščina HPS za vse okraje severne Dalmacije. Bilo je navzočih nad 1000 zaupnikov v narodnih nošah. Govoril je poslanec Bani č. Radikali so hoteli sprevod po skupščini motiti, toda зо biU krepko zavrnjeni. Pogodba z Italijo. Belgrad. 7. febr. (Izv.) Danes je italijanski poslanik na našem dvoru Negrotti posetil ministra za zunanje zadeve Ninčičo ter mu sporočil besedilo brzojavke ministrskega predsednika Mussolinija, kateri javlja, da je italijanska vlada parlamentu predložila nujno ratifikacijo sv. margeritske pogodbe. Dr. Ninčič je izjavil svoje zadovoljstvo nad tem dejstvom, ki da bo napravilr najboljši vtis na našo javnost. Preganjanje komunistov v Italiji. Rim, 7. febr. (Izv.) V Italiji se nadaljuje preganjanje komunistov. V liologni so zaprli 16 komunistov, mod temi bivšega župana zaradi razširjanja proglasa komunistične internationale proti italijanskemu fašizmu. Agenzia Štefani poroča, da se krivci izroče sodnijam kot državi nevarni. S temi zadnjimi poizkusi komunizma hoče Ita lija najstrožje obračunati. Pri enem izmed aretiranih komunistov — Amadeju Bordi-giju so našli za 240.000 lir angleških funtov. Agencija meni, da ta nastop tretje internationale ne bo ostal brez vpliva na raz merje med Italijo in Rusijo. Trst, 7. febr. Italijanske oblasti so izsledile proglas moskovske komunistične centrale proti fašizmu v Italiji v uredništvu komunističnega dnevnika :»Lavoratorc v Trstu. Preiskava v uredništvu tega lista seje izvršila v petek popoldne ter so odvedli v zapor štiri urednike Lavoratorac, daljo urednika slovenskega komunističnega dnevnika »Dela;: Josipa Perlota in dijaka Vladimira Martelanca, ki se je tedaj mudil v uredništvu. Komunisti so baje snovali veliko revolucionarno akcijo proti fašizmu, v kateri je bila določena posebno važna vloga Slovencem. Posredovanje med Nemčijo in Francijo. MUSSOLINI IN DR. BENEŠ POSREDUJETA. Dunaj, 7. febr. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih govore o dveh posredovalnih poskusih med Francijo in Nemčijo. Po teh vesteh bi posredoval italijanski ministrski predsednik Mussolini in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Glede posredovanja dr. Beneša v češkoslovaških merodajnih krogih ni ničesar znanega. POLOŽAJ OB RUHRI NESPREMENJEN. Diisseldorf, 7. februarja. (Izv.) V posebni proklamaciji poziva francoska vlada rudarje, naj sc dajo naturalizirati. Francosko-poljska zveza. Varšava, 7. februarja. (Izv.) Minister vnanjih zadev Skryuski je izjavil, da tvorijo tudi še sedaj mirovne pogodbe trajno fiodlago poljske vnanje politike. Poljsko-rancoska zveza je «conditio sine qua nonc evropskega miru in evropskega ravnotežja. Poljska želi z vsemi svojimi sosedi mir. ampak samo na tej podlagi. Rotschildov zastopnik v Moskvi. Moskva. 7. febr. (Izv.) Zastopnik pariških Rotschildov je prišel v Moskvo, kjer se pogaja s sovjetsko vlado o ustanovitvi? /isebn* fr t : .ske banke v Moskvi. SEIPLOV POT V BELGRAD PRELOŽEN Dunaj, 7. febr. (Izv.) Že večkrat napovedani in zopet preklicani odhod zveznegu kancelarja dr. Seipla v Belgrad jc sedaj dolčen na 18. februarja. Dr. Scipia bosta spremljala finančni minister dr. Griinbcr-ger in sekcijski načelnik Schiller. PO ODHODU DELEGATOV V LOZANI. Lausanne, 7. februarja. (Izv.) Večina delegacij je danes odpotovala. V Lausanni je ostal od turške delegacije samo še njen tajnik. Pari«, 7. febr. (Izv.) Francoska vlad« je sklenila, da bo podrobno pretresala vse pogoje, ki jih je stavil Izmet-paša glede sklepa miru na bližnjem iztoku. Angleška vlada jo zaprosila, da se ji dado vsi pogoji natanko na znanje. KOMUNI- IĆ'Nl TAJNIK T/GNAN 138 ČESKF. Praga, 7. febr. ч-zv.) Glavni tajnik komunistične internacionale Kohlruss ki se je udeležil praškega ko .mističnega kongresa, jo bil povabljen na policijo, kjer so mu povedali, da je »i vselej izgnan iz Češkoslovaške, ker je v s J!' govorih ћлј-ekal proti češkoslovaški vladi. PoHWne vest!. ■f Minister dr. Ninčić o zunanjem položaja.. Na zadnji konferenci v ministrstvu vnanjih zadev je izjavil minister dr. Ninčić o našem zunanjem položaju sledeče : »Položaj ni tak, da bi morali računati z vojsko. Naši odnošaji z Bolgarijo so zelo dobri in naša skrb bo, da ti odnošaji ostanejo tudi nadalje dobri. Rapallska pogodba bo kmalu ratificirana. Treba je samo še izvršiti neke formalnosti. Najvažnejše pa je sedaj vprašanje Mažarske. Jugoslavija je skupno z zastopniki male antante zahtevala od zaveznikov mandat za razorožitev Mažarske. Kar se tiče lausannske konference in možnosti eventuelnega spopada med Grško in Turško oziroma morebitnega napada Rusi- je, ni mogoče nič uradnega ali poluradnega povedati. Vprašanje bližnjega iztoka pro-učavajo danes naši merodajni krogi, če se bodo razmere na bližnjem iztoku zjasnilo, bo vlada zavzela napram njim svojo stališče. V stanovanju ministrskega predsednika smo razpravljali o zunanjem položaju. -f- Zaupniškl sestanek SLS je bil po poročilu »Slovenskega Naroda« zelo pičlo posečeu. — Kakor znano, se je vršil shod zaupnikov SLS v ponedeljek, dne 5. t. m. Mi ne moremo nič zato, če je »Slov. Narod ; ta dan praznoval svoj »Blaumontag«. -f Ob jutranjem mrazu so čakali po poročilu »Slov Naroda c zastopniki SLS pred justično palačo, da se odpro vrata, skozi katera bi vložila SLS svojo kandidatno listo. Pripominjamo, da bo takrat, ko bo mogla »Narodova« zajedničarska ra'likalija vložiti svoj listo, že zelo vroče, ker liste no bodo mogli sestaviti niti do Kresa. Manever klerikalcev s prvo skrinjico se v mariborski oblasti klerikalcem ni posrečil. Tako »zinagonosno« zatrjuje »Narod«. Ali se bo zajednlčarjem posrečil manever z zadnjo škrinj'co? -f Kako Radié postavlja kand'dnte. Predsednik «demokratske hrvatske miro-tvorne republike« postavlja kandidate re publikanske seljačke stranke na čisto ne-demokratski način, kakor čitamo v hrvatskih listih. Nosilce list postavlja absolutistično čisto sam. Kdor hoče doseči to milost, mora Radiću plačati primeren davek. Samo na Er " ' je Radič dobil od pristašev, ki bi radi pr. ;i na kandidatsko listo stranke, osemdeset prešičiih gnjati; drugi mu prinašajo jaj~a, žita itd. Taki so ti «demokratični« demagogi v resnici. Iz zunanje politike. * Zmaga vzhoda — tako se po pravici inore imenovati potek lozanske konference. Velesile zapada so pustile v bistvu celo pasti kapitulacije in varstvo krščanskih narodnih manjšini Posledica tega bo, da se bodo morali orientski kristjani pridružiti turškemu nacionalizmu, ako bodo hoteli živeti dalje. Taki glasovi se sicer že slišijo. Tudi zapadni trgovini in podjetjem bo odprava kapitulacij dala smrtni udarec. Na podlagi sklepov konference v Gaji 29. decembra v Indiji se pripravlja velik indsko-muslimanski kongres, ki naj pripravi pot veliki antanti vzhodnih držav. * Francosko-angleško nasprotstvo. O tej stvari se slišijo iz inozemskega časopisja jalto čudne stvari. Tako se bere v vodivnih španski" listih, da je bila Francija zato ponudila Turčiji separatni mir, da jo zaplete v vojno z Anglijo. Francija da je tudi v Lozanni ves čas intimno ol avala z rusko delegacijo ter delala na to, da bi se Rusija in Romunija glede Besara'oiJ~ sporazumeli. Vse to zato, da bi Rusija mogla brez strahu pred kakim napadom od strani pomagati Turčiji. Francija da je v to svrho tudi od-menila gotovo vlogo Jugoslaviji in Bolgariji. Glavni namen Poincareja je bil baje ta, da da Angliji na Orientu opraviti, da bi ne mogla mešati Francozom računov v Evropi. Ober.em se trdi, da nezaupanje med tema dvema državama rapidno raste in da se Angleži z vedno večjo nervoznostjo sprašujejo, zoper koga Francija gradi tako velikansko zračno in podmorsko brodovje. Španci tudi menijo, da se Anglija v ruhrsko afero le zato ne vmešava, ker da je prepričana, da bo Franciji prišla v veliko zagato. Baje lozannska konferenca le zato ni bila naravnost razbita, ker so Turki izpre-videli francosko igro, ki naj bi jih bila zapletla v oboroženi konflikt, katerega sami nikakor ne želijo. * Značilen angleški gles. Spričo odgo-ditve lczai. Konferer. za kar angleško javno mnenje malodane splošno pripisuje krivdo Franciji, piše »Dai'y Expresse Anglija naj popolnoma pusti vsa kontinentalna vprašanja in naj c'-okliče svoje čete tako iz Nemčije kakor iz Carigrada in Mezopotamije. Tudi Palest? -> evakuira. * An^lCoka Labour Глл '. je organizirala v Londonu na Trr.'algor Skveru veliko manifestacijo, na kateri so govorili člani parlamenta. Pod Nelsonovim spomenikom se je izpostavr.a podoba Trcckega. Sprejela se je resolucija, naj se Anglija popolnoma loči od Francije, naj se odpokličejo vse okupacijske čete in naj se reparacijsko vprašanje predloži konferenci vseh velesil, vključivši Rusijo in Nemčijo. Naposled je stranka izjavila, da se bo uprla vsakemu poizkusu " * ; y-^lcsti se v 'iaVSno vojsko. * Položaj v Pornhrju se je zopet nekoliko poslabšal. To je bržčas posledica obiska kanclerja Cuna v Essenu, ki je uredništvo gotovo nagovoril k še večjemu odporu in baje celo k sabotaži in pokvarjanju strojev. Vendar francoski krogi izjavljajo, da ne rulolijo za nobeno jeno odnehati in da bo nemška protiakcija kmalu zlomljena. Neverjetna je stvar v toliko, da so okupacijski stroški jako veliki. Poineare je ponovno izjavil, da Franciji ne gre za nemško ozemlje, ampak zgolj za to, da dobi reparacije in da ne bo nikoli vc3 napadena. * Obsedno stanje na Bavarskem zaradi fašistovskil nemirov je odpravljeno. * Od anglcSko-omcrik-uiskc pogodbe, katera ureja odplačevanje angleških dolgov Ameriki, si Georges Lechartier v »Journal des Débats? ne obeta nič dobrega. On meni, da so trgovski interesi obeh teh držav francoskim nasprotni, zlasti njeni kontinentalni politiki. * Arabci za osamosvojitev. Svoj cas j so se Arabci vztrajno borili proti turški nadoblasti, danes, ko je Turke zamenja- la Anglija, stremijo pa še bolj po neodvisnosti in imajo za svojo zaveznike Turke, oziroma angorsko narodno skupščino. Razun vere igrajo tukaj tudi gospodarski razlogi važno vlogo, ker vse te dežele tvorijo s turškimi v tem oziru neko celoto, ko je središče je kot največje tržišče vendarle še vedno Carigrad. Najhujša borba se vrši za Mosul kot sredi šče mezopotamskega petrolejskega rajona, ki ga Angleži nočejo nikakor iz rok dati; toda Angleži bodo morali slej ali prej zapustiti vsaj ostalo Mezopotamijo, koder pašuje njih privrženec kralj Fej-sal, katerega Arabci enako kakor njegovega brata, kralja Abdulla v Transjor-daniji sovražijo. Potem se bo pa videlo, ali bodo te dežele postale neodvisne arabske države ali pa zopet turške; najbrž da arabske v federativni zvezi z Ango-ro. — V Arabiji vlada v Hedžasu angleški protežiranec, toda domačini so ga žo davnej siti. V Jcmenu je gospodar Imam Jaliija, ki je danes ravno tako velik nasprotnik Anglije kakor svoj čas Turčije. Sevrska pogodba, katera je itak danes izgubila faktično svojo veljavo, glede teh krajev sploh ničesar ne določuje. — Egipčani, ki imajo formalno neodvisnost. zelo težko trpe angleško posadko v deželi in se z Angoro že pogajajo v svrho ustvarjenja bloka muslimanskih držav. — Kaj bo s sveto deželo, je tudi uegotovo. Angleški guverner, jud sir Samuel, se čisto gotovo ne bo mogel dolgo držati. Zdaj hočejo Angleži postaviti za kralja sina Medžaškega kralja in s Palestino združiti Transjordanijo, da bi kolikor toliko zadovoljili Arabce. — V Siriji je položaj enako zakleten. Tu so Francozi ustvarili nekako federacijo republik: libanonske, damaške, alepske, druži,jske in beduinske s francoskimi uradniki in častniki na čelu. Pa tudi ta stavba stoji na trhlih nogah. v Kandidatna lista SLS za ljubljansko-novomeško volivno okrožje je bila včeraj od ljubljanskega deželnega sodišča potrjena in je torej prva. Kot druga je bila vložena lista SKS. v Politični položaj v varaždinski žnpa-niji in Medjimurjn. Izmed vseh strank, ki se v tem volivnem okrožju potezajo za mandate, najbolj napreduje Hrvatska pučka stranka, kar kažejo uspehi njenih volivnih shodov. Ona se opira na svoje delo in svoj program, dočim si hočejo demokrati pomagati s terorjem potom svojih beležnikov, Radič pa s terorjem od spodaj. Toda ne eni ne drugi ne morejo preprečiti napredovanja ljudske stranke. Izborno so izpadli shodi v Goričanih, Hodošanu, Sv. Jurju v Trnju, kjer ob prejšnjih volitvah ljudska stran, ka niti sestanka ni mogla prirediti, v Cehov-cu in Palovcu. Shode prirejata tod glavni tajnik stranke dr. Josip Andrič in akademik Frohlich. — Preska pri Medvodah. V nedeljo, dne 4. t. m. smo obhajali zelo lepo in redko slavnost, namreč 25 letnico dušnega pasti-rovanja med nami, našega g. župnika duh. svetnika Janeza B r e n c e t a. Ravno ta dan pred 25 leti je bil g. jubilant inštaliran za župnika v Preski. Vsa slovesnost se je jako lepo in dostojno izvršila. V okrašeni župni cerk\ i je opravil za g. jubilanta sv. mašo g. profesor Luka Arh, ki je tudi imel krasen, za slovesnost primeren govor. Po sv. maši je bil slovesni Te Deum. Popold з po božji službi jo bila v društveni dvorani lepa pri- Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 13 AngleSki spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). Kot praktičen človek sera povsod iskal tudi denarni dobiček. — In tur'i iz tega potovanja bi se dalo kovati denar —. Zato sem dejal: »Morebiti bi se dalo napisali knjigo o takem potovanju —?« »Gotovo bova našla tudi različne rudnine na me„..cuk »Na prln tovore bi pošiljali na zemljo kol brzovozno blago na račun in .ia g'avo naročniku —?« sem se šalil. Ni mi odgovoril. Nadaljeval je tok svojih mi?li. »Sicer pa nisva navezana пк mesec —1« ».lako mislite —?« »Mars —1 Svež zrak. Nove zanimive pokrajine —, čut lahkote in gibčnosti — na Martu bi se čutili trikrat lažjega! Polet na Mars, — to bi tudi ne bilo slabo!« »Izgleda kakor da hočete ustanoviti zdravilišče za živčno bolne ljvdi na Martu 1 Mimogrede —, ali mislite, da se da živeti na Martu?« »O da — k »Sta torej zrak na njem in voda?-' »1'rav gotovo k »In ljudje?« »Hm —! Čudna domišljave ' to, da bi naj bili zemljani edina misleča bitja v celem vidnem stvar tvu božjem — ! Če je vse res, kar pišejo in pravijo o Martu, so nam prebivalci Marta daleč nrprej v kulturi!« »Koliko mislite da je Mars c '.daljen od zemlje?« »Povprečno 52 milijonov milj,« je dejal Kavor malomarno. »In potovala bi trdo mimo solne k Domišljija se mi je razvnela. »Končno,« sem rekel, »je res nekaj na temi Potovanje —.« Neverjetne možnosti so se odprle mojim mislim. V duhu sem že gledal, kako obletavajo oble in druga breztežna vozila planete našega solnčnega sestava in dova-žajo od vseh strani zlato in druge dragocene kovine —. Strmel sem v okroglolični Ka-vorjev obraz in domišljija mi je ušla z razumom —. Skočil sem pokonrn in stopil po sobi. Jezik se mi je razvozijal. »Sedai rnzumem,« sem vzkliknil, »se- daj razumem k Prehod od dvoma k navdušenosti je bil neizmerno k. tek. »Ampak to je velikansko! To je orjaško! Niti mislil nisem na kaj takega!« Kar kričal sem. Moja navdušenost je razvnela tudi Ka-vorja. Tudi on je skočil po koncu in stopil za menoj po sobi. Tudi on ie kričal in krilil z rokami. Obnašala sva se kakor pijanca. »To bomo že uredili!« je vzkliknil, odgovarjajoč samemu sebi na namišljene tež-koče. »To bomo že uredili! Še nocoj narediva načrte za livarno k »Takoj jih bova nareći'ak sem odgovoril. — Hitela sva v delavnico in se takoj lotila dela. — Živela sva kakoi v začarani deželi vso tisto noč. Jutro naju je se našlo pri delu. Še danes se živo spominjam, t .ko točni so bili načrti. Kavor je očrtaval, jaz pa sem izdeloval. Zamazane in p;,lne sledov naglega dela so bile najine risbe, toda čudovito točne. — Še tisto jutro sva naročila jekleno ogrodje za culy, okv'~je za okna in jeklene zastore. Steklena stena oble jo bila v načrtu gotova tekom en^gn tedna. Opustila sva najine popoldanske pogovore in navade in neprestano sva delala. Spala in jedla sva le, kadar od gladu iu utri'inosti isva mo^'.a več delati. Null'o navdušenja c o jo prijelo celo reditev v čast g. slavljoncu. Tu se je odkrito pokazalo, kako ljubljen jo g. svetnik med svojimi farani. Med govori in deklamacija-mi se mu je poklonila Marijina družba deklet in žena, otroški vrtec, šolska mladina in cela župnija. Marsikatero oko je bilo solzno ob tej ganljivi polvlonitvi. Blagi g. svetnik se je ginjen zahvaljeval za čestitke in darila. Za tem jo sledila lepa igra »Gosla-rica naše ljube Gospe«, katero zo dekleta Marijine družbe pod spretnim vodstvom vrle gdč. uČitcljice Amalije Marinko in požrtvovalnega g. nadučitelja Alojzija Kržiš-nika kaj spretno predstavljala. Tako smo proslavili redek jubilej našega dobrega dušnega pastirja, s srčno željo, c'a ga Vsemogočni ohra.-.i še r '"»j let. — Kozel za vrtnarja. Glasilo dr. Šu-steršiča piše v zadnji številki o — morali v politiki. 2e dejstvo, da se glasilo političnega veternjaka drzne pisati o morali v politiki, pove vse. Mož, ki je igral v Avstriji klerikalca, ker je bila habsburška dinastija katoliška, v Jugoslaviji pa oznanjn boj klerikalizmu, ker je dinastija v Jugoslaviji pravoslavna, objavlja članek o morali v politiki, isti mož, ki je v svojem znanem govoru v Unionu 5. jul. 1914 hujskal množico, rla bo težka pest slovenskega fanta razdrobila črepinjo kralja Petra, v svoji laž-lijivi brošuri pa trdi, da so bili — poslušalci krivi, da se je «zagalopiral«. Vse to je itak splošno znano in nismo zapisali tega, ker bi morda čutili potrebo odgovarjati na omenjeni članek šusterši-cevega osebnega trobila, ampak da osvetlimo politično moralo človeka, ki izigrava celo svojega somišljenika v svoje osebno-politične namene. V notici «evangelij sovraštva« očita šusteršićevo glasilo, da je te dni prosil «znani slovenski kulturni delavec J., ki je bil dolgo vrsto let tudi zvest in odličen bojevnik SLS, za vpf-je posojilo pri nekem denarnem zavoi u SLS«, pa je bil zavrnjen zato, ker je oseben prijatelj dr. Šusteršića. Dr. Š. pozna zadevo dobro, pa je kljub temu pustil v listu svojega somišljenika, ii.'grati, da more oznanjati svoj evangelij sovra*. a. Dotični J. je zapeljan po par najintimnejših somišljenikih dr. šusteršića kupil od prektm-ca neko zemljišče za previsoko ceno. Ko je prišel v težave rr. i plačila, je prosil pomoči pri denarnem zavodu, kjer ima dr. Š. največ somišljenikov, pa mu zavod ni ustregel iz stvarnih razlogov. Nato je J. prišel k našemu denarnemu zavodu, da bi ta prevzel polovico bremena — gre za par milijonov kron — proti temu, da bi polovico prevzel prvi zavod, katero zatrjevanje pa se je izkazaTô kot neresnično. G. J. se je izjavilo, da zavod sploh ne dovoljuje hipotečnih kreditov, posebno ne za zemljiške špekulacije, ker je to proti njegovim pravilom, torej iz stvarnih razlogov. Dr. Š. pa je iz tega skoval «evangelij sovraštva« in izigral pri tem celo svojega prijatelja. Jutri bo pa zopet pridigoval o morali v politiki m kakor nesen zmerjal okoli sebe in pljuval na stranko, ki ji je načeloval dolgo dobo, dokler je bilo to za njegovo osebo dobro. Njegovo onemoglo raz grajanje po svojem listu nas spominja na predgostilniške prizore, ko pijanec kriči, zmerja in mana okoli sebe ter se pridušuje, ker so ga postavili iz gorke gostilne na hladni zrak. — Odkod dobiva dr. šusteršić denar? Najmanj štiri milijone kron bi stal na leto dr. šusteršića samo njegov dnevnik, ako bi izhajal eno leto. Koliko pa še tednik, ki bo izhajal menda na 12 straneh? G. Fr. Šuklje je prišel ob tem vprašanju do pravilnega naših treh delavcev, četudi niso imeli niti pojma, čemu se bo rabila obla. Gibbs je opustil svojo premišljeno hojo in je razvnet in razburjen tekal iz enega prostora v drugega. In obla je vstajala in rastla —. December je minil in januar — nekoč sem ves dan vihtel c.tlo in sukal lopato ter delal pot po novo^aJlem snegu od svoje hiše k delavnici —, februar in marec sta minila. Proti koncu marca je izgledalo, da bo obla sestav'jcna !.. gotova. Januarja je prispel težek dvovpreže« voz z ogromnim zabojem — debela steklena stena je bila gotova in pritrdila sva jo na pripravljeno dvigalo, da jo spustiva v je-ldeno luščino. Jekleno o^ro Me oble z okni in zagrinjali je bilo ulito februarja in kmalu je bila spodnja polovica oble sestavljene. Popolnoma okrogla 'iojina cbla ni bila. pravzaprav jo bila le pravilen mnogoplošč* nik, vsu. a ploskev je bila pravokotno okno, njene stranice so bile okvir okna, njena površina jek'eni zastor lz deščic. Kavorit je bil pripravljen do marca ln gosto, kaši podobno kc l.iasto snov sva namazala na jekleno ogrodje. Ko je biln obla gotova, sva pozidal« krog nje peč iz žgane opeke. Da je namreč kavorit postal neprodiren za privlačnost, sva ga morala prej razbeliti v heliju — prozorni plinasti snovi, ki se siino razredčena nahaja tudi v zemeljskem ozračju — in ga nato ohladiti do 15^° Celziji. Stev. 30. SLOVENEC, dne 8. februarja 1928. Stran 8. zaključka, da krije milijonske izdatke za šusteršićev list — in na agitacijo, bi dode- Žali mi — Pašičev dispozicijskl fond. O. »uklje je ob tej priložnosti izrazil, da je malo verjetno, da bi krila te milijone sorodna mu velika industrijska tvrdka. Z ozirom na to omembo smo prejeli sledečo izjavo: >Cenjeno uredništvo! G. Fran Suklje je v svojem članku >Zakaj — nazaj?«, objavljenem v Vašem cenjenem listu od 6. t. m., postavil možnost, da zalaga naša tvrdka časnikarsko podjetje g. dr. Ivana šusteršića. Izjavljamo na to domnevo, da je naša tvrdka splošno narodna, za vse Slovence, Hrvate in Srbe, in ima po svoji moči odprte predale za narodne potrebe, v politične in volivne borbe posameznih strank se pa ne vmešava in se tud; nikoli ne bo vmešavala. Zato je čisto neumestno, da g. Fran Šuklje brez {»ovoda vleče našo tvrdko v politično in vo-ivno borbo. Karel Pollak, 1 6. predsednik tvi\!ke »Irdusc d. d. za usnje in usnjene i- 'elke v Ljubljani. — Vprlr" 'lelji afere o paktu z Nemci zasledujejo le ta cilj, da strmoglavijo Hribarja kot pokrajinskega namestnika. Če se jim bo ta nakana posrečila, bo pokazala bodočnost. — Preteklost eeveda ne, to je jasno. — 350 letnica Gubčeve smrti. Povodom 350 letnice smrti Matije Gubca se bodo vršile razne spominske slavnosti. Bratje Hrvatskega Zmaja bodo dali tem povodom Gubčevo kamenito glavo na voglu Markovega trga postaviti više od tal, da se bo varnejše ohranila. — IiH m Pokojninski zavod i* nameščence Je sledeč: I. Den:-nI «ovodi (služboda-Jalci). a) za listo >Združeni službodsjalci ao izvoljeni za delegate: L Dr. Roman Ravaihar, 2. dr. Fr. Pavlin, 8. dr. Mirko Boži«, 4. dr. Fran Rosina, 6. Ivan Elsner; za namestnike: 1. dr. Josip Beroš, 2. Riko Jug, 8. Milan Kenda, 4. dr. Fran Kržan, 5. Drago Kralj. — b) Za listo »Zve-i denarnih »svodov« je izvoljen za delegata Artur Jakše, *a namestnika Janko Lesničar. — V. edinica »Vsi ostali poklici (službodajalci). a) Za listo »Združeni službo-dajalel so izvoljeni za delegate: 1. Rlhard SuSnik, 2. inž.Matej Koemaï, 8. dr. Josip Jerič, 4. dr. Adolf Golia; za namestnike 1. Franc čuček, 2. Aleksander Hudovernik, 8. Ernest T'rulej, 4. Franc Qolograne. —• b) Za Usto »Združeni poslodavel« j< izvoljen za delegata dr. Andrej Kuhar in za namestnika dr. Fr. Roš. — a) 7a lis'o »Združ' ' zasebni nameščenci so izvoljeni za delegate: 1. Leo Rogel, 2. dr. Milan Podgornlk, 8. Vekoslav Vrte c, 4. Franc Donadini, 6. Janko Zorko; za nam»stnike 1. Peter Bergant, 2. Stanko Tušknn, 8. Joža Par'e, 4. Mihael KostanJSek, 5. Ivo Bezjak. — b) Za listo »Strokovna in пп(1а'--",-"-чка " 'з< je izvoljen za delegata Evgen Lovski in za namestnika П-nninik Lui'-». — II. edinica (nameščenci) •) Za V*'"» »Združeni zasebni namefečenci« so izvoljeni aa de'"gâte: l. 8t Palouc, 5. Ivan Kralj, 8. Julij Zrllner, 4. Albert Seitz in za namestnike 1. Avgust Bercieri, 2. Vladimir Pelan, 3. Dragotln Gobec, 4. Tone Javornik. — b) za listo t okovna in nadstrankarska lista« je izvoljen za delegata Valentin Urbančič in za namestnika Ciril Likar. — III. edin' (namesenci): a) Za 1'sto »Strokovna ln nadstrankarska lista« so l7."eljeni za d^egr»e: 1. F-snjo StepiSr'k, 2. dr. Makso Obersnel, 8. Franjo ' ""-'ni in za namestnike 1. Ivan Velepfï, 2. Jože Letnik, 8. Anton Kerstein. — b) Za listo ïZdrvreni zasebni nameščenci je lz""'?en za delegata Lovro Kuhar in za namestnika Fran Frane. — IV. edinica (nameščenci) so izvoljeni za delegate: 1. Valentin Kopitar, 2. Alfonz de Berkovié Celič, 8. Hubert Pelikan, 4. Ante Beg, 5. Bogomir C-nstof, 6. Gustav Pitterle in za namestnike: 1. Fric Barackini, 2. Josip Šiška, 8. Konrad Podlipnik, 4. Fer''"""d Palme, 5. Erviu Damisch, 6. Leo Pavlin. — b) Za listo »Strokovna in nadstrankarska lista« sta iz1- jena za delegata: 1. Valter Lavrenčič, 2. Anton Šromar in za namestnika 1. Edbln Bežek, 2. Jožko Zemljič. V. edinica (nameščenci), a) Za listo »Združeni zasebni nameščenci so izvoljeni za delegate: 1. Fran Skobl, 2. Janko Bukovec, 8. Rado Celešnik in za namestnike: 1. Gojko Stojković, 2. Josip SusteršiČ, 8. Josip Pe-tejan. — b) Za listo »Strokovna ln nadstrankarska lista: sta izvoljena za delegata: 1. Dragotin Gilč-vert, 2. Alojzij Drenovec in za namestnika: 1. Mg. Ciril Maver, 2. Fran Jarh. — Volitev se lahko izpodbija v 14 dneh po volivnem dnevu pri političnem oblastvu drugo stopinje na sedežu zavoda. — Redek slučaj, Sredi zime, ko po dolinah gospodari mraz in megla esm danes (8. febr.) videl na planini Rožica (pri Golici) gotovo 1300—1100 m visoko tri lepe metulje citrončke. — V Čcnnoiojicah pri Semiču se vrSi dne 24. februarja, 24. junija ln 20. septembra semenj kakor vsako leto. — Semenj dne 12. marca in pa 9. septembra se ne vrli več. — Društvo nitjih državnih uslužbencev r.a Slovenijo y Ljubljani vabi vse člnne na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. lobruarja ob 16. uri v dvorani mestnega megistrata v Ljubljani. Dnevni red po g 10 društvenih pravil. — Odbor. — Razpisana seknndarska mesta. V področju zdravstvenega odseka za Slovenijo se razpisuje 5 sekundarskih mest. Intoresentjo se opozarjajo ua razglas v Uradnem listu. — Smrtna posledica pretepa. Dno 28. januarja je šel posestnik Franc Dolinšek skozi Loke v Izlake. Me.d potjo se je sporekel e fanti Jožefom Perkom, Jožefom Juvanom in Jakobom Grlčarjem. Posledica je bila, da so pričeli udrihati po Dolln-Sku, ki se je težko poškodovan zgrudil na tla. Prenesli so ga domov ln poklicali zdravnika dr. Zarnika iz Zagorja, kateri pa nI mogel Dolinšku več rešiti življenja in je ta 30. januarja 1923 na dobljenih poškodbah umrl. Fante so orožniki ie zaprlL — Smrt na vlaku. Na vlaku Monakovo—Zagreb so našli v Zagrebu mrtvega železničarja Josipa Veit Med vožnjo od Ljubljane do Zagreba ga Je zadela g'Čna kap. — Za bedne Slovence v Macedonlji so darovali : Državno vzgojevallSče 10 Din, gosp. F. Gab-rovšek, Hotedršica, 30 Din, Marija V'odopivec, St Vid nad Cirknico 10 Din, neimenovani 200 Din, neimenovani nekaj obleke. — Vsem blagim darovalcem Bog obilno poplačaj! — «Dobrodelnost«. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 p Otvoritev italijanske šole v Ajdovščini. Minolo nedeljo so z veliko slovesnostjo otvorili prvo italijansko šolo v Ajdovščini ali po italijansko: Aidussinl. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojašk'h oblasti. Med številnimi govorniki si je dovolil podprefekt vitez Piomarta šalo, da jc naglašal, kako ta prva italijanska šola priča, da hoče Italija tudi na meji in zlasti tu širiti civilizacijo in kulturo in ne namerava nikogar tlačiti. Ako drugorodno prebivalstvo ne bo delalo v protinarodnem duhu, bo vedno vživalo vso svobodo kakor drugi italijanski državljani. To se pravi: Ako se hočejo Slovenci prostovoljno poita-lijančiti, dobe vedno potrebne italijanske šole, gredo lahko med fašiste itd.; ako pa tega nočejo prostovoljno, dtbe rdečega petelina na streho in po vrhu ricinovo olje. Italijanska kultura in civilizacija pač ne pozna šale. p Umrl je na Vogerskem vpokojeni naducitelj Blaž Sedevčič. N. v m. p.! g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledečo ceno: pšenica 430 Din, ječmen 290 Din, koruza 225 Din, fižol 385 Din, pšenična moka št. 0 677.50 Din, št. 2 652.50 Din, fit- 5 550 Din, št. 7 450 Din, št. 8 246 Din, mekinje 180 Din. g Carinski aggio sc zopet povišaT Iz Belgrada prihaja vest, du so namerava carinski nggio zopot povišati. g Tržaška borza. Na tržaški borzi notira 100 Din 19.20-19.60 lir. g Znižanje blagovne tarife nn Ogrskem. S 1. februarjem je znižana blagovna tarifa na ogrskih železnicah za 25—30 odstotkov. g Stanje papirnatega denarja ua Poljskem. V drugi desetini pretaklega meseca je bilo na Poljskem za 821 milijard p. mark papirnatega denarja v prometu. Stanje so jo od zadnjega izkaza povišalo za 14 milijard poljskih mark. g Zakon proti borznim špekulantom v Nemčiji. V nemškem državnem zboru jo napovedal notranji minister Oesor zakon proti špekulantom na berlinski borzi. g Posvetovanje gospodarskih interesentov se je vrSilo v torek v Trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo. Razpravljalo se je o vpraSanjih, ki se tičejo ureditve plačil raznih mednarodnih plačilnih obvez. Neposredni povod sestanku je dal predlog Zadružne Zveze v Celju. Zastopani so bili odposlanci aaSega zadružništva, hranilništva, ban-karstva, industrije in trgovstva. Po vsetranski raz- pravi, kutero s» se, temeljem poročila zborničnega tajnika dr. Windfscherja, udeležili gg. odvetnik j dr. Josip Hacln, zadružna ravnatelja gg. dr. Basaj in Janko Lesničar, ravnatelja gg. dr. Fran Pavlin in dr. Fran Cerne ter načelnik g. Zebal, so se storili soglasni sklepi, kateri se predlože v posebni predetavki pristojnim mestom v Beogradu. BORZA. Zagreb, 7. iehr. (Izv.) Devize: Pc«ta 4.20—4.25, Berlin —29.25 do —29.75, Italija 5.20—5.26, London 508—515, Newyork 107—109, Pariz 6.65 do 6.75, Pra^a 3.15-3.25, Dunaj —15.10 do -15.30, Ziirich 20.70-20.80, BukareSt 50.—, Varšava —.33. Va-lut:: amer, dolar 105.50—106.50. Cuiib, 7. iehr. (Izv.) Devize: PeSta —.20.5, Berlin 001.37, Italija 25.70, London 24.86, Newyork 531.25, Pariz 33.65, Praga 15.80, Dunaj 00074.25, Bukareàt 2.55, Sofija 3.10, Belgrad 4.Ç0, VarSava 0.01.37. — Valute: nem. avstr. krone 0.0075 Dunaj, 7 febr. (Izv.) Devize: Pešta 26.85, Berlin 1.95, Italija 3436—, London 3321C0.—, Newyork 71075.—, Pariz 4514.—, Praga 2112.—, Zurich 13360—, Solija 414.50, Belgrad 649—, Varšava 1.90. Izteke novfce. lj »Slov. Narod« javlja: Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj____odpeljal z brzovlakom v Belgrad. — Če bi se bil priporočil vOrjunk, bi se bil vozil z ekspresom. lj Katotigko druStvo rokodelskih pomočnikov vabi k predpustnemu večeru, ki se vrši v nedeljo, 11. februarja 1!)'ЛЗ, v dvorani Rokodelseka doma, Komenskega ulica št 12. Spored: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga. Burka v dveh dejanjih. 2. Petje. Razni zbori, poje društveni pevski zbor 3. Kuplet. Poje g. J. I.ožar. 4. Damoklejev meč. Veseloigra v enem dejanju, б. Srečolov. 6. Prosta zabava. Za-čelek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Rokodelski dom. Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov ima pevsko vajo v petek, 9 t. m„ ob 8. uri zvečer. lj Občni zbor Muzejskega dručtva se vrši dne 28 februarja ob petih popoldne v muzeju. Dnevni red običajen. lj O. Z. javnih nameičencev in vpokojcncev ima v petek, dne 9. t. m. ob 20 uri v običajnem lokalu nujno sejo širšega odbora. Na razpravi so važna vprašanja, zato vsi! — Predsedstvo., lj Xiklora Zala se ponovi tretjič In to zadnjič v nedeljo, dne 11. t. m. ob sedmih zvečer v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic od petka naprej v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg št 2, I. nadstropje. lj Izredni občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani. Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. Odbor vabi člane, da se izrednega, a jako važnega občnega zbora, v največjem številu udeleže. lj Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta z dne 27. januarja t. 1. smo prejeli nastopno obvestilo; Poročili o osebnih izpremembah in pa o daljših dopustili izza zadnje upravne dobe se vzameta na znanje Razpravlja in sklepa se o dveh disciplinarnih zadevah. Poročila okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju I. mestne dekliške osnovne, šole, II. mestne deške osnovne šole in mestne pomožne šole v šolskem letu 1922—23 in ž njimi združeni nasveti se sprejmejo in predlože višjemu šolskemu svetu. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o delu na osrednjem šolskem vrtu in t njim združenem igrišču se odobri in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Ko se reâl še četvero internih zadev deloma pedagoške, deloma gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo. lj Mlada tatinska tolpa pred sodiščem. Kazenski seuat ljubljanskega deželnega sodišča je včeraj pod predsedstvom višjega deželuosodnega svetnika Mladiča od pol 9. do 15. razpravljal o tožbi, katero jo zastopa) državnega pravdnika namestnik Lavrenčaka proti tolpi 12 mladih nepridipravov, kateri so izvršili celo vrsto tatvin. Za časa vse-sokolskega zleta so se v Ljubljani pojavljale tatvine v izredno visokem številu. Storilci so v pretežnem številu slučajev zlezli skozi pritlična okna v stanovanja strank in so pokradli, kar jim je prišlo pod roko. Me.d opoldanskimi odmori so odpirali s ponarejenimi ključi trgovine bi odnašali iz njih denar ln blago. Tatovi so bili dan za dn«ru na delu in so nastopali z nesramno predrznostjo. Končno so siučajno aretirali na kolodvoru vsled splošne.ga suma Jakoba Ča-deža, Jožefa Finca in Ivana Zorka, katere jc pričel zaslišuvati okrajni policijski nadzornik Habe. Bil je trd oreh, toda končno se je troperesna deteljica ujela v protislovju in priznavati so pričeli tatvine in svoje so-tovarlše. Tatinska družba mladih ljudi je v zadnjih mesecih opustila vsako pošteno delo in se je preživljala samo s tatvinami. Svoj tatinski plen so potrošili po gostilnah v svojo zabavo in ga. delili tudi s tovariši, kateri niso znali spretno krasti. Kolovodja tatinske družbe sta bila 17 letna fantiča Jakob Cimžar ln Ladislav 2ibert Cimžarja, kateri je izvršil 16 zelo drzuiti tatviu, bo sodila porota, ker so ukradene stvari vredno skoraj 85.000 kron, ostali člani so bili sojeni včeraj. Tajili niso, tudi zagovornikov niso zahtevali. Med drugimi zločini je tolpa mladih tatičev okradla delavce na stavbi Trbovoljske pre-mogokopno družbo, Karolino Greyerjevo, Matijo Janša, Jerico Putrihovo, Antonijo Bajt, Katarino Pistotnik, Andreja Trehseta, * ranča O ara, Josipa Urana, Angelo Skulj, Josipluo Mue. Berto Sever, trgovino Kon-suinnega društva na Dunajski cesti, na Zaloški cesti, ua Kongresnem trgu in v Bohoričevi ulici; dalje Josipa Gorca, Jurija Re-žeka, Aleksandra Oblata, Štefana Selinca, Olraurja Stenovca, Marijo Poljane, Ivana .Tolačina, Alojzija Jerančiča, Ivanu Stareta. Mirka Božiča; kradli so tudi v Tomučevem, rineberjih, v Brestu. Vi ч-.-о j.i razglasil sodbo, s katero ao bili zaradi opisanih zločiuov obsojeni Ladislav Ziberi, ( io j eu 1. 1905) na 10, Franco Brezovar (roj. 1 Ш6) nn 8, Alojzij Škodlar (roj. ). 1895) na 18, Jožef Fine (roj. 1. 1903) na 6, Rudolf Frl-gidi (roj. 1. 19U2) na 2, Jožef Petrič (roj. L .1902) na 5, Ivan Kaatelio (roj. 1. 1904) na 8. Ivan Zorko (roj. 1. 1S98) na 13, Jakob Cadež (roj. 1. 1903) ua 7, Adolf Ančuik (roj. L 1903» na 4 in Stanko Kaiser (roj. 1. 1903) na 2 meseca težke ječe. Kazeu se je odmerila primeroma nizko z ozirom ua mladost zločincev in — kor Belgrad zelo, zelo varčuje pri Izdatkih za kaznilnice v Sloveniji. Cerkveni vestnlk. C Sv. Frančišek salečkl, patron katoliXkih it dajateljev in časnikarjev. Papež Pij XI. je izdal ob priliki 800 letnice smrti sv. Frančiška Šaleškega okrožnico »Rerum omnium perturbationem«, v kateri opisuje značaj tega svetnika, kateri je z odločnostjo v načelih združeval milobo in ga vsled tega odreja гм patrona vsem kutoliškim izdajateljem in časnikarjem. c Papei za preganjano pravoslavno rerker. Iz Londona se poroča, da je papež zopet pri sovjetski vlndi interveniral v prilog preganjanih ruskih Škotov in da je zopet ruski vladi predlagal, da zapljenjene cerkvene dragocenosti proda Vatikanu, da se ue profiuiirajo. c Japonska je sklenila Imenovati poslanika pri sveti gtolici. Budistična društva so proti temu protestirala, minister za zunanje zadeve pa je odgovoril, da je za Japonsko neobhodno potrebno, da ima pri tako važnem diplomatskem središču k'ikor je Vatikan, svojega zastopnika. c Z* Kitajsko je sveta stoiica imenovala apostolskega delegata v osebi msgr. Constantin!, ki je te dni dospel v Honkong. Sprejele so ga v kantonu slovesno tudi kitajske civilne in vojaško oblasti. Prosveta. pr Pianist Ciril Ličar. Kakor že javljeno, priredi pianist g. Ciril Ličar v ponedeljek, dne 19. t. m. koncert v dvorani Filharmonične družbe z jako zanimivim In prvovrstnim sporedom. pr Prihodnji sinlonični koncert Muzikc drav« ske div. oblasti, pod vodstvom kapelnika dr. Josipa čerina, se vrši v ponedeljek, dne 12. marca v veliki dvorani hotela Union. Na tem XII. koncertu izvaja kapelnik dr. Čerin s svojim orkestrom eno najzanimivejših sinfoničnih del, to je Beethovnovo V. sinionijo, ki je poleg IX. sinionljc največje delo velikega glasbenega misleca. Natančneje o sporedu še spregovorimo, danes opozarjamo le občinstvo na ta koncert Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. Jutri ob pol 8. uri zvečer v lokalu Konjušna ulica 7, redni fantovski večer, obvezen za vse člane. Na sporedu predavanje br. prof. Puntarja. — ODBOR. PRODA SE skoro popolnoma nov stroj za rezljanje (LAUBSAGEMASCHINE). Več se izve v upravništvu «Slovenca*. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE c«n«|« In trajni]« ao kakor aanaiiel Najbolj* varstvo proti vlagi I mraxcl Пгоппз za ključavničarsko obrt UUCIlbd takoj sprejmem. Pogoje povedo v KAMNIKU, SUTNA štev. 78, 7ns MLADENIČ Dober travnik Dva aparata Boljša deklica ki zna dobro kuhati, dobi takoj mesto pri mali družini. Plača 800 K. — SEM-PER, Koprivnica, Hrvatsko. 689 Sedlarski in jermenarški POMOČNIK — Cerj. ponudbe na upravo «Slovenca-pod «SEDLARSKI POMOČNIK 748«. Oddam SOBO га 1 ali 2 gospoda. — Kje, pove uprava lista pod «SOBA 756«. ffitrf t ZUPAN. S...W ., M„. p,l|.. devne ponudbe sprejema uprava «Slovenca pod šifro. LESNA TRGOVINA 739. DOBRO VPELJANA KLJUfiANIČARSKA OBRT lil — večji in manjši —, v dobrem stanju, tako| proda hotel KRAMAR v Logatcu Prodam 3 tonski PAVLIČ JAKOB s: DOMŽALE oblastveno preizkuicni tesarski mojster. v sredini mesta v Ljubljani, takoj na- ,. ~ D ft L1 I Л Tlf 1 prodaj. - Ponudbe pod F. F. na uprav- УвС nOVRtia rUHISTVA ništvo SLOVENCA. 692 tovorni avto Saurer v najboljšem stanu, po nizki ceni. •— Naslov pove uprava lista pod Itev. 744. Dvonadstropna HIŠA n« Tržaški cesti, z gospodarskim poelop-W Hveriičem in vrtom, NAPRODAJ. Kupcu je veliko stanovanje in event. trg. lokal • skladišči takoj na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod It, 659. Kupim maihno hišo za spalno sobo ugodno NAPRODAJ. Naslov pri upravi «Slovenca« pod Itev. 750. Ceno пгОмит klavir "-^XfTbS^ UfellU H' WMi,ul 'z navedbo ceno pod «HISA« na anončno dobro ohranjen. • Vprašanja pod «HER- družbo Aloma Company, Ljubljana, Kon-MfcS 74i« na upravo U«a lu la. • tfrtsni trd Itev. X Poravnajte naročnino! ali poslopj«, pripravno ca SKLADIŠČE v mesta «U na periferiji Ljubljane, ▼ izmeri minimalno 150 kvadratnih metrov, Iščem proti dobri najemnini. Posredovalci se honorirajo. — Ponudbe pod «NOVA OBRT 636« na upravništvo lista Brez posebnega obvestile. Vsemogočni je poklical k Sebi angelsko-dobro in izredno plemenito bitje, najzvestejšo družico in pre-skrbno mater, gospo IKHIeno Paiei «i ki je, nedolžna žrtev Icrute svetovne vojne, daleč od rodne solnčne Gorice, po dolgotrajni, mukepolni bolezni, dne 6. svečana 1923, ob 12. uri boguvdana in pripravljena za pot v večnost, zapustila za vedno dolino solz. Ostavila je v največjem obupu soproga in otroka. Pogreb nadvse ljubljene pokojnice se vrši dne 8. svečana popoldne na magdalenskem pokopališču v Mariboru. Maribor - Ljubljano, dne 6. svečana 1923. Prof. tir. Papež In otroka. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš iskrenolj ubij eni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod _ PETER KRISCH posestnik ln ooetllnICcur danes, dne 7. februarja t. !., po kratki bolezni previden s tolažili svete vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSil v potok, dno 9. t. m., ob A pop. iz hiše žalosti GledaliSka ulica St. 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zaduânice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V LJnblJanl, dne 7. februarja 1923. Žalujoči ostali. Mostni pogrebni zavod. Kupim dobro ohranjeno "•C kompletno SEDLO za manjšega konja. • Ponudbe n» upravništvo aSiovencas pod Itev. 741 * navedbo cen«. Kot samost. gospodinja 1SČEM SLUŽBO v mestu ali izven metla, z dobrimi spričevali. — Naslov pove upravništvo « Slovenca» pod štev. 745. Inčtrn^riio Da sc Predvscm rev- lltou UftMJV. nejšim dijakom prvega in drugega razreda srednjih šol orno-goči nadaljni študij, se jim dajejo in-itrukcije iz vseh predmetov proti jako nizkemu honorarju. Pismene ponudbe s priloženo znamko za odgovor sprejema anon. družba Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3, pod «Pedagogium«. za prnitti Mm ш drozeg* oifci-št;i; ' .slIHiiiUBri.dalisraiiiùBiiiilainoiiiulB ia belita, sedlarie itd. priporoča tvrdka 8. I E. Шт\Г llnbljoni fflcstiil trn 13 Sprejmem PLETILKO proti dobremu plačilu, vi SLOVENCA pod Naslov v upra- Stev. 691. Podpisani IVAN LACKNER, posest-pik ▼ Črnomlju, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jib napravi moja žena LEOPOLD1NA roj, NOWOTNY, hči pok. pismonoše r Ljubljani, Dunajska cesta it. 25. Ivan Lackner s. r. BJIP'fwrri^PïraîPBRSÇWFSRBÎ HIŠA naprodaj! z dvema sobama, pisarna, kuhinja in velika skladišča z električno razsvetljavo, vodovod ter v hiši trgovina s premogom, drvami, apnom in cementom, leži v bli-iini Glavnega trga na prometni ulici, sc uporabi lahko za majhno tovarno ali za veliko delavnico, prostor je 890 m2. — Kupec lahko takoj prevzame in se vseli. Cena 225.000 Din, 40.000 Din pa ostane Jahko vknjiženo. — M. GRGIČ, Koroška resta Шт. 49, MARIBOR. 707 m ra m m m ш m вл m m as ш mi DRUŠTVO STAVBINSKIH POLIRJEV IN RISARJEV ZA SLOVENIJO vabi vse polirje in risarje na svoj USTANOVNI OBČNI ZBOR ▼ soboto, dne 10. t. m„ ob pol 7. uri, ki se vrši V restavraciji pri «Zlatorogu« v Gosposvetski ulici s sledečim sporedom: 1. Prečltanje pravil. 2. Volitev predsednika in odbore. 3. Slučajnosti. Ker je v interesu vsakega polirja in risarja, da se udeleži tega občnega zbora, se prosi gotove udeležbe. — Priprav- j Ijalni odbor društva polirjev in risarjev. ; IščemTlužkinjo"! za takoj, k mali družini (en 3leten otrok); razumeti mora v kuhinji in sobah. Plača po dogovoru. Poštene PRIMORKE od 26 do 30 let imajo nrednost. — Osebno ali pismeno se je zglasiti pri IVANU SEVER, trgovec, VELENJE. кВ Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jc. preljuba soproga in mamica, gospa Mari Sade!, roj. Mar« včeraj mirno v Gospodu xa-. »pala. — Pogreb s« vrSi v četrtek, 8. febr. iz Zvonarske ul. št. II, ob 4. uri popoldne, ns pokopališče pri Sv. Križu, Ljubljana, 7. febr. 1923. Žalujoči ostali. Zahvala. Za izraženo nam «ožalje ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče, gospe Fani ToniiC izrekata tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo globoko žalujoči rodbini: Tomšič - Suschnik. .; '«,; ' .. ■' . -y.;.. • - -шџЉ'*} ш v ; v< ••• l£»C.»«'*! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrla naša srčnoljubjjena soproga, sestra in teta, gospa Zofija Lubec roj. Rostocher žena postajnega mojstra v pok. včeraj, 6. t. m., ob 8. uri zvečer, po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši t četrtek. 8. t. m., ob 4. uri pop. iz javne bolrišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. februarja 1923. Zalrjoče rodbine: LUBEC, RAVNIK, ROSTOCHER. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. KORANIT le oendar najbolgia streha In DaScensSSs, ie prsol zajamčeno pristal asbesf-lkrlil m ne rabi nikdar popravila. Ponudbe ta proraEsme polije: Fran HoCeoar, Žirovnica (fllost&t, Cornas, чваавваааавввававваввааваавававввавввааавввввававвавв inseriraife o „StaweKcr"1 амшввваквввввввввввввавааввавввввввавввввввввввввавв ! Slav, občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril podružnico na Sv. Petra cesti štev. 23, prej K. A. Kregar, katero sem založil z manufakturnim blagom in perilom za delavstvo Cene priznano najnižje, postrežba točna. Priporočam se za obilen poset |уЗЈ] KOS F- ■ .v ■■_ !: ^ . ,y,. .. vr^i-.Sv/i /'' " .S - C- Svila, čipke modni nakit! ,5mkov!cnasl. K S$ss Ljubljana, Mestni trg 19. 4 sne i Svila za Krn . Atlas „ Batisl „ Etalon., Штг У Notavict za dame in T Eiida ш izdelki LJUBLJANA Mestni trg 10 39* Rabim 200 do 300 m novih ali dobro ohranjenih "ФС - NAVADNIH TRAČNIC - (Feldbahnschlenen) In S do 8 VOZOV fRollwagen), ali pa sama kolesa in osi. Ponudbe na: ALOJZIJ MILAVEC, Planina pri Rakekn. 752 Izdaja konzorcij »Slovenca«, Brez posebnega obvestila. V najglobji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Košenina roj. Hafner žena posestnika in mesarja, včeraj dne 7. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu udano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v petek, dne 9. februarja 1.1, ob 2 uri pop iz hiSe žalosti Kolodvorska ul. 6. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v več cerkvah. Bodi ji ohranjen blag spomini V Ljubljani, dne 8. februarja 1923. Paul !n Janko sinova Ivan KoSenina in vse osta'o sorodstvo. soprog * 1 • л Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Lhiblmni. Wos1r i -••'"> »»«karna v ljubljanL