F			
im	flG]	LASNI	'TT ■JEIl
1	GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA		
FEBRUAR 1980		ŠTEVILKA 2	LETO XIV
Z novimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij v leto gospodarske ustalitve			
Konec prejšnjega in začetek tega leta sta za delavce IMP (in tudi za vse druge) izredno razgibana tako z gospodarsko-poslovno, kot tudi samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo. Pospešeno delovanje na vseh navedenih področjih dela zahtevajo prizadevanja naše celotne družbene skupnosti, da bomo v letošnjem letu z resolucijami in drugimi dokumenti začrtane cilje gospodarske ustalitve (stabilizacije) dejansko dosegli, v ta okvir sodita tudi vse potrebne priprave za dokončno delitev v letu 1979 ustvarjenega dohodka (sprejem zaključnih računov) in sprejem na gospodarsko ustalitev naravnanih planov za letošnje leto_. Dalje smo ob zaključku volitev novih vodstev družbenopolitičnih organizacij — OOZK so to opravile že ob koncu prejšnjega leta, OOZS pa so morale z volitvami končati v januarju letos — v teku pa so že volilni postopki za volitve delegatov v organe upravljanja in druge organe TOZD (delovnih skupnosti), delovnih organizacij, sestavljene organizacije in Interne banke, katerih končna faza — volitve — bodo v celotnem IMP v času med 14. in 21. marcem.
Navedene aktivnosti torej zahtevajo od vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa od njihovih vodstev, velike napore, neprestano prisotnost in delovanje ter polno odgovornost. Posebno za vodstva je teža še večja, saj jim je članstvo tako rekoč včeraj zaupalo pomembno in odgovorno nalogo, pa čeprav jim bodo upoštevajoč načelo kontinuitete, člani vodstev iz prejšnjega mandata s pridobljenimi izkušnjami v veliko oporo in pomoč.
Mislim, da so v tem trenutku pred novoizvoljenimi vodstvi OOZK in OOZS, upoštevajoč tudi položaj v IMP, najpomembnejše tele naloge: prvič, odločilen prispevek rezultatom gospodarjenja v letošnjem letu v luči gospodarske ustalitve, drugič krepitev enotnosti SOZD IMP in njena nadaljnja družbenoekonomska in samoupravna izgradnja, tretjič, izpeljava volitev v organe uprav-
Obvestilo bralcem
Ker smo s 1. januarjem spremenili obračunski mesec In bomo odslej prejemali osebne dohodke petnajstega v mesecu, se mora temu načinu prilagoditi tudi Izhajanje našega časopisa. IMP Glasnik bo odslej izhajal med 10. In 13. v mesecu. Objavljali bomo le prispevke, ki bodo prispeli v uredništvo do prvega v mesecu. Opozarjamo upokojence, da bodo časopis prejemali sredi meseca.
AMKxSx
Ijanja in druge organe TOZD (DS), DO in SOZD, četrtič, v družbenopolitičnih organizacijah preseči dotedanjo prakso več ali manj individualnega in dejansko uresničiti kolektivno delo. Razen izpeljave volitev so ostale navedene temeljne naloge bolj ali manj stalne. Teh nalog bi se moral ne le zavedati, amapk jih dejansko vzeti kot lastne, osebne zadolžitve, prav vsak delavec. Vodstva družbenopolitičnih organizacij pa bodo morala s svojo dejavnostjo, pa tudi z zgledom, ta čut in odgovornost prebuditi tam, kjer menijo, da se jih ta vprašanja ne tičejo.
Pogoji gospodarjenja in ustvarjanja dohodka bodo letos gotovo trši. Ne le zaracfi ukrepov na področju investiranja in drugih ukrepov, ampak tudi zaradi zajezitve vseh vrst porabe na vseh ravneh. Treba bo delati bolje, skrbneje gospodariti z družbenimi sredstvi, ustvarjeni dohodek pa deliti bolj premišljeno in smotrnejše. V tem kratkem sestavku ni mogoče omeniti, kje vse se da s skrbnim in zavestnim gospodarjenjem prihraniti sredstva. Gotovo pa praktično na vsakem koraku, ob vsakem trenutku dela in upravljanja. Najpomembnejše je pri tem, da prav vsak delavec gleda »skozi oči« gospodarske ustalitve, ne pa, da nekateri menijo: »bodo že drugi, jaz bom lepo po starem.« Dobri zgledi in dejanja, ne pa besede, gotovo ne bodo za odmet. Pravilen pristop in pa prisotnost odgovornih sil, ki jih med nami ne manjka, sta porok, da bo velika večina delavcev te naloge sprejela kot svoje in da bodo le redke izjeme tisti, ki jih bo zanimalo samo to, kolikšen bo njihov osebni dohodek. Rezultati gospodarjenja, ki jih bomo dosegli letos, ne bodo le dokaz naših ustali-tvenih prizadevanj, amapk tudi realna podlaga za vstop v naslednje srednjeročno obdobje, za katerega bomo vse ostale potrebne planske dokumente sprejeli letos. Tudi aktivnost na tem področju ne bo smela biti nič šibkejša, sigurno pa še prizadevnejša kot lani.
Ko bodo družbenopolitične organizacije v svoji dejavnosti zasledovale tudi cilje in interese delavcev v svoji temeljni organizaciji, v nobenem trenutku ne smejo spregledati širših, splošnejših, še posebno pa ne ciljev in interesov, zaradi katerih se njihova temeljna organizacija združuje v delovno, še zlasti pa v sestavljeno organizacijo. Plot okoli lastne temeljne organizacije, pa naj bo še tako nizek in krhek, namreč lahko kaj kmalu zavede delavce v prepričanost o lastni samozadostnosti in . o »tozdovi lastnini in dohodku«. Taka prepričanost pa Je najhujši sovražnik načel združenega dela, združevanja dela in sredstev in končno prizadevanj za enotnost SOZD, ter njenega vsestranskega, enakopravnega in samoupravno dogovorjenega družbenoekonomskega, samoupravnega in poslovnega razvoja. Zato bodo morala vodstva
družbenopolitičnih organizacij v celotni SOZD, pa tudi v okviru posameznih delovnih organizacij, sodelovati še tesneje kot doslej, imeti več posluha za dlje in interese celotnega IMP in ne le za lastne, nastale probleme sproti reševati, še zlasti pa skupno dogovorjena stališča in dogovore tudi dejansko uresničiti v lastni sredini.
Na bližnje volitve se intenzivno pripravljamo že dober mesec dni, zato ni potrebno, da ponavljam že sprejeta stališča in dogovore. Opozoriti je vendarle vredno na dve stvari v zvezi z vlogo družbenopolitičnih organizacij pri volilnih postopkih, in sicer na ustvarjalno sodelovanje v najvažnejši fazi volilnega postopka — kandidiranje, ki naj zagotovi, da bodo predlagani delavci, bodoči delegati, tisti, ki bodo sposobni v organih upravljanja in drugih organih zastopati interese svoje volilne baze s pravim čutom odgovornosti, ter na čim-boljšo udeležbo na volitvah samih, povezano z njihovo pravilno in nemoteno izvedbo.
Žal tudi v IMP ugotavljamo, da sta delo in aktivnost posameznih osnovnih organizacij več ali manj odraz predsednika oziroma sekretarja in tu in tam peščice prizadevnih članov. Nova vodstva morajo to stanje preseči. Zagotoviti morajo, da bodo prav vsi člani vodstva (sekretariati oziroma izvršni odbori), pa tudi drugi člani, bolj ali manj enakomerno obremenjeni z delom in odgovornostmi. Ne smemo več dopustiti, da bosta predsednik oziroma sekretar prepuščena sama sebi, ker sta pač tako funkcijo sprejela. Na drugi strani pa kolektivno delo ne sme postati potuha in skrivalnica za predsednika oziroma sekretarja, ki mora kljub temu nositi del dela na svojih plečih. Če bo delo pravilno razdeljeno (po področjih) med člane vodstva oziroma celotno članstvo, bodo tudi več ali manj odpadle pritožbe o preobilici zadolžitev in gradiva »od zgoraj«. Za tako delitev dela ima sindikat še razlog več, saj so pred njim ogromne naloge z družbenoekonomskega in samoupravnega področja, poleg tega pa se še ni docela otresel stare vloge. Še posebno bo treba okrepiti delo, pa tudi mesto in vlogo konferenc sindikata v delovni, orgnizacijah in koordinacijskega odbora sindikata SOZD (prve se bodo po volitvah v novi sestavi na konstitutivni seji sestale do 20. 2., drugi pa 25. 2.1980). Ti organi se bodo morali s svojo usklajevalno funkcijo mnogo vidneje vključiti v vsakdanja dogajanja znotraj IMP, njihovi predsedniki pa pokazati več smisla za medsebojno sodelovanje, za tvornost, domiselnost in samoiniciativnost.
Vsem novoizvoljenim vodstvom družbenopolitičnih organizacij v SOZD IMP ob prevzemu odgovornih dolžnosti čestitamo ter želimo obilo sodelovanja in uspehov pri njihovem delu.
ALEŠ ČERIN
• O RAZPISU IN PRIPRAVAH NA VOLITVE SKLEPALA SKUPŠČINA SOZD
VOLITVE: 14.-21. MAREC 1980
Letošnje leto je za SOZD IMP »volilno« leto, v katerem moramo delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti izvoliti delegate neposredno izvoljenih organov združenega dela. Vse delegate v te organe bomo izbrali med delavci naših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, le določeno število članov disciplinskih komisij mora biti izvoljenih izmed oseb izven naših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti — iz liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine, v kateri je temeljna organizacija oziroma delovna skupnost.
Naši samoupravni akti določajo na podlagi ustave in zakonskih norm dveletno mandatno dobo vsem delegatom organov, ki se v večini naših oblik organiziranja združenega dela izteče koncem februarja, oziroma v začetku meseca marca letos.
DELAVCI V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH BODO VOLILI:
a)	delegate v organe upravljanja,in sicer:
■— delegate v delavski svet svoje temeljne organizacije,
—	delegate v delavski svet delovne organizacije, v katero je združena temeljna organizacija,
—	delegata v delavski svet SOZD in njegovega namestnika;
b)	delegata v zbor interne banke in njegovega namestnika;
c)	delegate v samoupravne delavske kontrole, in sicer:
—	delegate v organe samoupravne delavske kontrole svoje temeljne organizacije,
—	delegate v organe samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, v katero je združena temeljna organizacija,
—	delegata sveta samoupravne delavske kontrole SOZD (skupaj z delavci ostalih temeljnih organizacij delovne organizacije in delovne skupnosti te delovne organizacije);
—	delegata odbora samoupravne delavske kontrole interne banke (skupaj z delavci ostalih temeljnih organizacij te delovne organizacije);
d)	delegate disciplinske komisije (skupne disciplinske komisije).
DELAVCI V DELOVNIH SKUPNOSTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ BODO VOLILI:
a)	delegate v organe upravljanja,in sicer:
—	delegate v delavski svet delovne skupnosti delovne organizacije,
—	delegate v delavski svet delovne organizacije,
—	delegata v delavski svet SOZD in njegovega namestnika;
b)	delegate v organe samoupravne delavske kontrole, in sicer:
•— delegate v organ samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti (če tak organ določa samoupravni splošni akt delovne skupnosti),
—	delegate v organ samoupravne delavske kontrole delovne organizacije,
—	delegata sveta samoupravne delavske kontrole SOZD (skupaj z delavci ostalih temeljnih organizacij delovne organizacije);
c)	delegate disciplinske komisije (skupne disciplinske komisije).
DELAVCI V DELOVNI SKUPNOSTI SOZD BODO VOLILI:
a)	delegate v organe upravljanja, in sicer:
—	delegate v delavski svet delovne skupnosti SOZD,
—	delegata v delavski svet SOZD i n njegovega namestnika;
b)	delegata v svet samoupravne delavske kontrole SOZD;
c)	delegate v skupno disciplinsko komisijo. Delavci v delovni skupnosti interne banke bodo
volili:
a)	delegata v delavski svet SOZD in njegovega namestnika;
b)	delegate v skupno disciplinsko komisijo.
Na podlagi čl. Ib. 24 in 32. Statuta SOZD IMP ter čl. 92 in 100 SaS o združitvi v Interno banko SOZD IMP skupščina SOZD IMP na svoji 7. redni seji dne 8. 2. 1980 sprejme naslednji
SKLEP O RAZPISU VOLITEV
I.
Skupščina SOZD IMP razpisuje volitve delga-tov v
L delavski svet SOZD IMP
2.	svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP
.x zbor Interne banke SOZD IMP 4. organ samoupravne delavske kontrole Interne banke SOZD IMP S tem sklepom daje skupščina SOZD IMP pobudo delavskim svetom vseh TOZD, delovnih skupnosti in delovnih organizacij v sestavi SOZD IMP, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja in druge organe.
II.
Volitve bodo v celotnem IMP v času med 14. in 21. marcem 1980.
V okviru postavljenega termina delavski svet vsake TOZD, delovne skupnosti in delovne organizacije določi dan volitev, na katerih delavci volijo svoje delegate v organe upravljanja in druge organe v TOZD (delovni skupnosti), delovni organizaciji, SOZD in Interni banki.
Volilna opravila se opravijo na način in v rokih, kot je razvidno iz posebne razpredelnice, ki je sestavni del tega sklepa.
III.
Izhajajoč iz točke I. delavci IMP volimo delegate neposredno in tajno,in sicer:
L 36 delegatov in njihovih namestnikov v delavski svet SOZD in to:
— vsaka TOZD in vsaka delovna skupnost po enega delegata in enega namestnika 2. 9 delegatov v svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP in to:
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni#, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kader, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov.
—	delavci vsake delovne organizacije (skupno vse TOZD in delovna skupnost DO) po enega delegata
—	delavci delovne skupnosti SOZD enega delegata
3.	26 delegatov ip njihovih namestnikov v zbor interne banke SOZD IMP in to:
—	vsaka TOZD po enega delegata in enega namestnika
4.	8 delegatov v organ samoupravne delavske kontrole Interne banke SOZD IMP in to:
—	delavci vsake delovne organizacije (skupno vse TOZD brez delovne skupnosti DO) po enega delegata (delegat v tem organu ne sme biti delegat v nobenem drugem organu Interne banke SOZD IMP).
IV.
Volilni postopek izvede volilna komisija v sestavi:
1.	Mauri Stane — predsednik
2.	Štrakel Tomaž — tajnik
3.	Kolarič Josip — član
VOLILNA KMOSIJA
—	skrbi za zakonitost in pravočasnost izvedbe volitev
—	usklajuje postopek volitve delegatov v organe upravljanja in druge organe SOZD in Interne banke
—	ugotavlja in razglaša izid volitev delegatov
—	poroča delavskemu svetu SOZD in zboru interne banke o izidu volitev.
V.
Volilne imenike za vsako TOZD in delovno skupnost pripravi služba za elektronsko obdelavo podatkov (SEOP) najkasneje do 15. 2. 1980.
Komisije za sestavo volilnega imenika v TOZD in delovnih skupnostih preverijo in eventuelno dopolnijo volilne imenike, preden jih objavijo.
VI.
Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči od dneva sprejetja tega sklepa.
VII.
Ta sklep se objavi v IMP Glasniku oz. na oglasni deski v vsaki TOZD in delovni skupnosti. Pismeni odpravek tega sklepa pa se vroči predsedniku koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP, predsedniku, tajniku in članu volilne komisije ter vodji SEOP.
ŽREBANJE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Prejeli smo 85 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v novoletni številki Glasnika. Žreb je nagrade razdelil takole:
1.	nagrada: Marjan Praprotnik (TOZD PB)
2.	nagrada: Vili Košir (TOZD Elm)
3.	nagrada: Lucijan Lipušček (TOZD)
TIO)
4.	nagrada: Nuša Mlakar (TOZD Inženiring)
5.	nagrada: Meta Zajc (DS SOZD)
X______________________________________J
Ob 70. letnici rojstva Edvarda Kardelja
Pred sedemdesetimi leti rojen in lani umrli Edvard Kardelj je bil človek, ki je na jugoslovanskih tleh udejanil marksizem. Bil je sooblikovalec naše socialistične stvarnosti. Njegovo življenje je bilo posvečeno skrbi za čim boljše življenje, čimvečjega števila ljudi, zlasti tistih, med katerimi je v času monarhofa-šistične diktature med obema vojnama odraščal; se šolal, bil preganjan, zaprt in mučen.
Veliki razumnik Edvard Kardelj je svojim rodovom zapustil najvrednejši testament v zapisanih delih, kot so Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Brionske diskusije in še mnoga druga.
Njegova dela so dragocen pripomoček za lažje in uspešnejše reševanje zapletenih vprašanj našega družbenega razvoja, pri reševanju vsakodnevnih nalog v zvezi z uresničevanjem socialističnega samoupravljanja.
Ob sedemdesetletnici Kardeljevega rojstva je bila v Ljubljani vrsta prireditev.
V zvezi s to obletnico so dogodki, ki se navezujejo na ustanovitev jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja ter njegovo poimenovanje po Edvardu Kardelju. Gre za podpis družbenega dogovora o osnovah delovanja in o temeljnih nalogah tega centra v Ljubljani, za ustanovno sejo članov centra ter za izvolitev njegovega
predsednika (dr. Tihomira Vlaškaliča).
Za to obletnico je bila skrbno in zanimivo pripravljena razstava o življenju in delu Edvarda Kardelja. Razstavo so sestavljali štirje vsebinski sklopi in nas je le-ta skušala seznaniti s pomembno osebnostjo našega časa. Z izvirnimi av-diovizuelnimi in drugimi sredstvi je skušala odgovoriti na vprašanje, kdo je bil Edvard Kardelj, kaj nam pomeni danes in kaj v prihodnje.
Razstava je predstavila človeka, ki je s svojo živo mislijo, s svojo vlogo in mestom neprestano pričujoč v našem in mednarodnem delavskem gibanju.
Glede na to, da je namen jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja razvijati kar najširše sodelovanje in samoupravno povezovanje organizacij in znanstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s proučevanjem razvoja socialistične samoupravne družbe, je bilo za konec letošnjega januarja predvideno znanstveno posvetovanje »Teoretični in metodološki vidiki raziskovanja razvoja socialistične "samoupravne družbe«. Na njem naj bi, kot je bilo mišljeno, sodelovali sociologi, ^ekonomisti, psihologi, politologi, pravniki in filozofi in s svojimi teoretičnimi metodološkimi in vrednostnimi izhodišči zasnovali projekt za dolgoročno interdisciplinirano proučevanje socialistične samoupravne družbe. Na posvetu naj bi poskušali odgovoriti na geslo posveta — Kardeljeva misel in njegov prispevek k znanosti.	M. PRIMC
ROK	NOSILEC	VRSTA VOLILNEGA OPRAVILA	OBLIKA - NAČIN	
do 8.II.	Delavski svet '	fcazpis volitev, Imenovanje volilnih komisij, jjnenov.kom.za sest.volil.imenT /samo na nivoju TOZD in DS)	sklep	TOZD, DO, SOZD, del. skupnosti (DO, SOZD, int.banke) INTERNA BANKA
do 16.11.	volilna komisija	določitev volišč, imenovanje volilnih odborov	sklep	TOZD, delovne skupnosti (DO,SOZD, int. banke)
do 16.11.	komisija za sestavo volilnega imenika	sestava volilnega imenika	objava na oglasni deski	TOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, interne banke)
do 28.11.	IOOS	predlaganje kandidatov po posameznih delih delovnega procesa	delni zbori delavcev (kand.konf	TOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, ) interne banke)
do 4.111.	IOOS	določitev enotne kandidatne liste, vročitev kandidatne liste volilnim komisijam	seja OOS	TOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, interne banke)
do 6. III.	volilna komisija	potrditev kandidatne liste	sklep	TOZD, DO, SOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, interne banke),INT.BANKA
do 8.m.	volilna komisija	razglasitev kandidatne liste	oglasna deska, glasilo	TOZD, DO, SOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, interne banke),INT.BANKA
l4 .-21.111		VOLITVE		
dan volitev	volilni odbori	ugotovitev volilnih rezultatov	zapisnik	TOZD, delovne skupnosti (DO, SOZD, interne banke)
24h po volitvah (TOZD phUfiV (in?n _ i. snzn	,	volilna )) komisija	ugotovitev volilnih rezultatov	zapisnik	TOZD, DO, SOZD, delovne skupnosti (DO,SOZD,int.banke),INTERNA BANKA
do 4. IV.	volilna komisija	poročilo o volilnem izidu delavskemu svetu		TOZD, DO, SOZD, delovne skupnosti (DO,SOZD,int.banke), INTERNA BANKA
do 4.IV.	delavski sveti	verifikacija mandatov	sklep	TOZD, DO, SOZD, delovne skupnosti (DO,SOZD,int.banke) , INTERNA BANKA
• NAŠA GRADBIŠČA
Kulturni dom Ivan Cankar v Ljubljani
Eno najbolj »živahnih« gradbišč v Ljubljani je gotovo »Eden glavnih problemov Kulturni dom Ivan Cankar. V januarju, ko sem obiskal je neusklajenost projektov, gradbišče na Trgu revolucije, se je na njem gnetlo delavcev, detajli niso izdelani, dokonč-Po neuradnih podatkih jih je samo v srednji dvorani delalo nih projektov ni. Zavedamo okrog šeststo. Za ilustracijo še podatek, da je bilo takrat na se, da imajo težave tudi pro-gradbišču stopetdeset naših monterjev, ki bodo vgradili jektanti. Projektov za šibki elektro instalacije, celotno klimo, ogrevanje in vodovodne tok ni«, sta pripovedovala instalacije.	pripravnik dipl. inž. Janez
Rok za dokončanje objekta je konec letošnjega leta in Sušnik in Franc Merkun, zato vsi izvajalci hitijo. Tudi zahtevnost del na objektu je so- vodja montaže, odgovoren za razmerno velika, še posebno električarjev.	KDIC. Tov. Merkun je takole
omenil sodelovanje s TOZD
TEŽAVE S PROJEKTI mujeno smo s pridnim delom Inženiring:
IN KOORDINACIJO nadoknadili«, je pripovedo- »Lahko rečem, da je dokaj »Dokončanih načrtov val Stanko Hauptman, vodja dobro, lahko bi bilo tudi bolj-nismo imeli, delati smo začeli montaže klima naprav.	še. To pa bi bilo, če bi bil
po projektih za pridobitev »Koordinacija del poteka nekdo zadolžen za elektro gradbenega dovoljenja, na gradbišču, pri tem nam ve- področje,medtemkosese-,	,	liko pomaga nadzorna služba danji koordinator posveča
Taksno delo je zahtevalo pre- investicijskega zavoda za iz- predvsem strojnim instalaci-cej sprememb in mnogo us- gracjnj0 Trga revolucije,« je jam, kar je tudi razumljivo.« klajevanjaz ostalimi izvajalci. ^ejaj	Kocjančič, vodja Naloge, ki naj bi jih opravil
Dela uvožene opreme nismo montaže iz TOZD OV. v zvezi z deli na gradbišču dobili pravočasno, kar se je S podobnimi težavami se KDIC tozd Inženiring, so na-poznalo pri našem delu. Za- srečujejo tudi električarji. slednje: izdelava ponudbe.
zagovor, sklepanje pogodbe, priključke za klimo, črpališče, koordiniranje del, izvršitev splošne vtičnice, ozemljitve, obveznosti iz pogodbe in Sibkotočne instalacije pa za-obračun izvršenih del. Tre- jemajo televizijo, telefone, nutno je »najaktualnejša« požarno javljanje, ozvočenje koordinacija del. To delo vseh prostorov, simultano opravlja Franc Mrhar.	prevajanje v dvoranah, signa-
»Prva težava je, da tozd iizacija za gledališko dejav-Projektivni biro ni vezan na nost, brezžični klic in infor-
Monterji klima naprav pri delu
operativo. Projektanti naredijo svoje, mi pa se moramo dogovarjati na gradbišču. Za spremembe večkrat vedo samo oni. Menim, da bi morali tudi projektante zavezati z izvedbenimi termini. Delamo* brez koordinacijske risbe. Sicer se s projektanti dogovarjamo, a bi mi morali rezultate teh dogovorov dobivati v grafični obliki. Naslednja težava, ki bi jo morali rešiti, je projektantski nadzor, ki ga ni. Naj omenim še nekatere težave, ki zadevajo predvsem Inženiring. Investitor se na objektu želi pogovarjati s čimmanj ljudmi in ga ne zanima nadaljnja organizacija dela IMP. Zaenkrat opravljam to delo sam in pripombe električarjev so utemeljene. Inženiring naj bi pripravil plan dela za določeno obdobje, kar pa je skoraj nemogoče. Lahko prenašam informacije, odločajo pa temeljne organizacije same«, je zaključil tov. Mrhar.
ZAHTEVNO DELO — KRATKI ROKI
Električarji napeljujejo najrazličnejšo razsvetljavo,
matiko v tiskovnem centru. Jakotočno opremo so v glavnem izdelali domači proizvajalci. Sibkotočne naprave so v večini iz uvoza, le del je domačih. Z domačimi materiali ni težav.
Proti koncu januarja so na gradbišču Kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani delali monterji tozd Elektromontaža, Ogreva-nje-vodovod in Klima montaža. Na gradbišču so operativni vodje del in pa naslednji vodilni monterji s svojimi skupinami:
TOZD OV:	Tone
Mrčun, Martin Brezovar, Ciril Zupančič, Rado Pižem in Polde Breskvar
TOZD Klima-montaža: Franc Jugovič, Matija Utroša, Jernej Skalja in Stane Brine
TOZD Elektromontaža: Jože Jarc, Ivan Jeršič, Jože Kranjec, Anton Kos, Anton Pristov, Cveto Trček, Tomo Kiš, Janez Volavšek in Marko Vide-nič.
»Križišče« instalacij
tera dela končali celo 14 dni predčasno. Radiatorsko, klimatsko ogrevanje in toplotna postaja za srednjo dvorano so že narejeni. Tri-četrt del so že opravili v priključni postaji. Njim lahko precej pomaga tudi delavnica, za katero pravijo, da je zelo ustrežljiva.
DELO
PREKO REDNEGA DELOVNEGA ČASA
O rokih dokončanja KDIC '.mnžppnvnrili Naši monterji
delamo v težjih pogojih, ker je tu veliko delavcev najrazličnejših strok, je velik hrup in se kadi«, je pripovedoval Lado Omerzu, vodja gradbišča v TOZD Elektromonta-ža.
Toplo prehrano med delom imajo urejeno, saj je v neposredni bližini samopostrežna restavracija. Monterji, ki delajo v podaljšanem delovnem času, dobijo bon za kosilo. Nadurno delo nasploh predstavlja na gradbiščih v Ljubljani posebno vprašanje. Obi-
Z	X
Fazna gradnja omogoča, da je investitor že lahko določil roke za koriščenje nekaterih prostorov.
V srednji dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar so v letošnjem letu predvidene naslednje prireditve:
—	15. februarja nastop folklorne skupine Tine Rožanc
—	od 9. — 14. aprila balkanski filmski festival
—	27. aprila proslava dneva OF
—	od 22. — 26. septembra bo petnajsti Kongres kirurgov Jugoslavije
—	od 22. — 24. oktobra Kongres socialnih delavcev
Po letu 1981 bo v prostorih KDIC nekaj mednarodnih kongresov, za katere so pogodbe že sklenjene.
V	J
Toplotna postaja — provizorij
»Doslej v dvoranah nismo preveč sprememb. Material delali velikokrat. Dela so za- smo dobivali redno, ovirale so htevnejša kot v industriji, ker nas zamude uvožene opreme, so za posamezne vrste instala- Vgrajene instalacije so za nas cij predpisane posebne zahte- običajne, le da smo vgradili * ve«, je omenil Franc Merkun. nekoliko več loput in idušil Med številnimi kabli in cev- kar je. glede na namen monterji je v prostoru, kamor objekta, razumljivo«, je pri-se steka celotna razsvetljava povedoval Franc Jugovič, vo-srednje dvorane, delal tudi dilni monter klimatskih na-vodilni monter Anton Pri- Prav-
stov. K IMP je prišel leta Del opreme za KDIC so iz-1951 kot vajenec in postal 1. delale tudi tozd TIO iz Idrije, 1958 vodilni monter.	Klima proizvodnja in Trata iz
»Delo tu je podobno kot v Ljubljane v izredno kratkih industriji. Potrebna je še do- r°kih in tako prispevale svoj datna zaščita zaradi televizij- delež, da bodo monterji lahko skih snemanj.«	končali dela v predvidenih
rokih.
Nima stalne skupine in se večkrat seli. Sploh je značilno Monterji tozd OV dela za za gradbišče KDIC, da se de- ključujejo v dogovorjenih ro-lovne skupine zelo hitro spreminjajo, kar narekuje narava dela.
»Težava je predvsem pomanjkanje prostora za instalacije. Klima niti ni doživljala
delajo običajno dvanajst ur dnevno, nekatere skupine tudi ob sobotah, kadar se mudi, pa tudi ob nedeljah. Marsikdo bi dejal, da bi bilo učinkoviteje uvesti izmensko delo, ker proti dvanajsti uri delavec že ni več pri najboljših močeh.
»Delo je razdeljeno po skupinah, te pa po prostorih. Tedensko naredimo okrog 24 nadur. Skoraj polovica monterjev odhaja po osmih urah dela domov. Izmensko delo ne moremo uvesti, ker bi izgubili preveč časa, predno bi skupina začeto delo lahko nadaljevala. Vsaka skupina ima svoj način dela, kar bi oviralo naslednjo izmeno. Trenutno čajno se skoraj vsi monterji
vozijo dnevno na delo. Tu delajo največkrat tisti, ki se izobražujejo ali pa starejši monterji, ki so leta in leta delali po terenu. Nadure so plačane le za spoznanje bolje od rednih ur in zato naši monterji ne poudarjajo zastonj, da delajo v podaljšanem delovnem času zato, ker se zavedajo, da je treba zaupano delo opraviti v določenem roku in, da ni vedno na voljo toliko monterjev, da bi vse naredili v rednem delovnem čas .
Posebno »poglavje« predstavljajo na gradbišču KDIC tudi skladišča materiala. Objekt izredno hitro gradijo in je težko najti ustrezne prostore, velikokrat se morajo preseljevati. Monterji so opozorili
kih. Vodovodarji so neka- Razdelilec proizvodnega ogrevanja
IMP IZPOLNJUJE SVOJE OBVEZNOSTI
Direktor delovne organizacije Kulturni dom Ivan Cankar v ustanavljanju Miro Kert je takole ocenil delo IMP pri gradnji Kulturnega doma Ivan Cankar: »Sodelovanje z IMP, ki izvaja elektro instalacije, ogrevanje in vodovodne instalacije ter klimo in je tudi uvoznik dela neobhodno potrebne opreme, ocenjujem dobro. Z dosedanjim načinom dela sem zadovoljen, roke izpolnjujete. Če bo organizacija dela na gradbišču še naprej takšna in napori SOZD IMP tudi v bodoče tolikšni, bomo uresničili družbeno dogovorjen rok dokončanja objekta. To pa pomeni, da bo zgrajen do konca 1. 1980.
še na sistem nagrajevanja, ki je posebno pereč v tozd OV, kjer so začeli odhajati najboljši monterji. Menijo, da so njihove osnove prenizke in, da so premalo upoštevani težki pogoji dela. Normativov za delo v glavnem nimajo. Posamezna dela je težko ovrednotiti, ker se pogoji izredno hitro spreminjajo.
Dosedanji normativi so premalo upoštevali kvaliteto dela, ki se le ob merjenju količine lahko zelo hitro poslabša.
POMEN KULTURNEGA DOMA IVAN CANKAR
Svet za kulturo pri predsed- torej prinaša novo možnost za nizacijo političnih zborovanj stvu MK SZDL Ljubljana je uresničevanje in oplajanje in kongresne dejavnosti. Če na svoji 1. seji novega man- kulturnih potreb in ustvarjal- bi bili kot posamezniki ali kot data dne 16. oktobra 1979 nosti celotnega slovenskega družba zadovoljni že s tem, sprejel akcijski program vo- naroda, kot tudi vseh delov- sicer pomembnim ciljem, go-denja javne razprave o teme- nih ljudi iz ostalih republik in tovo ne bi bili na ravni zgodo-ljih programa KDIC v Ljub- pokrajin, s katerimi skupaj vinskih zamisli in spoznanj o ljani.	gradimo socialistično skup- vlogi in pomenu kulture in
V razpravi je svet izhajal iz nost bratskih narodov in na- umentosti v družbenih osvo-ugotovitve, da pridobiva rodnosti Jugoslavije.«	bodilnih prizadevanjih.
Ljubljana z izgradnjo tako za- Dom, kakršen bo v Ljub- Od trenutka, ko so se v delovnih telesih pričele oblikovati prve zamisli o podobi kul-, turnega doma, se je čedalje bolj uveljavljalo prepričanje in hkrati odločenost, da mora kulturni dom pomeniti svojevrsten izziv sedanjim kulturnim programom in organiziranosti kulturnih dejavnosti pa tudi kulturnim navadam delovnih ljudi.
Sklep, da v kulturnem domu nobena umetniška in-| stitucija ne sme imeti domicila, je eno najpomembnejših kulturnopolitičnih izhodišč za dolgoročno določanje programskih temeljev KDIC. Da bomo ta sklep, ki lahko bistveno razširi polje domokra-tizacije kulture, učinkovito uresničili, je zelo pomembno, da kulturne ustanove (zlasti gledališča, RTV in Slovenska snovanega Kulturnega doma ljani kmalu zgrajen, nikakor filharmonija) ter umetniške izredno pomembno pridobi- ne sme pomeniti zgolj prido- skupine sprejmejo novi kul-tev, ali kakor je zapisano v bitve novih dvoran ali boljših turni dom predvsem kot novo kulturnopolitičnih izhodiščih tehničnih možnosti za upri- možnost in programsko temeljev programa:	»Kul-	zarjanje gledaliških, simfo- spodbudo za nadaljnji umet-
turni dom Ivana Cankarja ničnih ali drugih del ter orga- niški razvoj in celovitejše
»Kulturni dom Ivan Cankar v odnosu do celotne slovenske družbe in njene razvitosti proizvajalnih sil ne pomeni velikega bremena. Seveda se zavedamo, da gre kljub temu za velika sredstva in zato pri gradnji tudi varčujemo. Podčrtati pa je treba, da je dom primarna investicija v človeka. Tudi ne bi mogel reči, da je preveliko breme za Ljubljano in parola, da to prekomerno bremeni »ubogega« ljubljančana prav gotovo ni izraz resnične zaskrbljenosti zanj. Dogovorili smo se, da Dom ne bo obremenjen z anuitetami, ostala bo obveznost združevanja sredstev le za vzdrževanje, amortizacijo in delovanje. Kot slovenski narod, kot organizirana družba moramo in moremo omogočiti, da Dom zaživi iz lastnih izvorov. Zavedamo pa se, da bo to zahtevalo prej dobro organiziranost kot materialna sredstva«, je o Kulturnem domu Ivan Cankar dejal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, ki je tudi predsednik odbora udeležencev družbenega dogovora o izgradnji in financiranju KDIC v Ljubljani.
V_____________________________________________________y
Splošna in scenska razsvetljava
uveljavljanje svojega kulturnega poslanstva. To pomeni, da bodo del svojega programa (Slovenska filharmonija večinski del) odslej lahko .uresničevali tudi v dvoranah kulturnega doma. Čim bolj bodo umetniška vodstva in umetniški kolektivi kulturnih ustanov spoznali in izrabili možnost, ki se jim ponuja v obliki tehnično in prostorsko najso-
dobneje urejenih dvoran, tem bogatejši in zanimivejši bo programKDIC. Kulturne skupnosti bodo morale pri načrtovanju prihodnjega srednjeročnega razvoja to čim bolj upoštevati.
Število sedežev za kulturo — umetniške prireditve v Ljubljani se bo z zgraditvijo KDIC podvojilo, zlasti se bodo bistveno razširili pro-


. .■. . . : . .


lllllii

kulturnega dom« I*ap Cankar
gramski okviri in z njimi možnosti za vsebinsko bogatejše in ustreznejše spremljanje in doživljanje kulturno-umetni-škega dogajanja. Bistvenega pomena za uveljavitev KDIC. za njegov čim popolnejši družbeni, kulturnopolitični in vzgojni učinek je — poleg kakovostnega programa — zagotovitev izvrstno organiziranega obiska. Ni neskromno predvidevanje, da bi program v KDIC lahko privabil v enem letu 250.000 obiskovalcev in več. Pri oblikovanju programa v KDIC in zasnovi kulturne vzgoje v celotni družbi bo zato treba storiti marsikaj novega, izvirnega, da bo obisk KDIC, z njim pa tudi drugih kulturnih ustanov pričel postajati življenjska potreba novih deset in sto ti-sočev ljudi — zlasti tistih, ki jim je vrhunska umetnost v resnici odtujena, ki so izgubili vsak stik z živo kulturo —-umetniško ustvarjalnostjo ali pa v življenju še nikoli niso ■prestopili praga gledališča, opere ali koncertne dvorane
Pogovor pred začetkom dela. Iščemo najboljšo rešitev
Pri izgradnji sodelujejo
Investicijski zavod za iz- gradbenih in zaključnih del, gradnjo Trga revolucije, ki je Industrijsko montažno po-prevzel celotni projektni in- djetje Ljubljana, ki projektira ženiring z glavnim in odgo- in izvaja instalacije, Sloveni-vornim projektantom aka- jales — inženiring Ljubljana, demikom prof. Edom Ravni- ki je projektant in izvajalec karjem, dipl. inž. arh.; izvjalci opreme s podizvajalci za po-investicijskih del so GP Teh- samezna dela; tehnični nad-nika Ljubljana in GP Gradis zor nad izvajanjem del imajo Ljubljana, ki sta izvajalca Investicijski zavod za izgrad-
Naši monterji pri delu
njo Trga revolucije, Standar-dinvest Ljubljana, Medico inženiring Ljubljana in delovna organizacija KDIC v ustanavljanju; investitor za pripravljalna in preddela je Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, za gradbena in ostala dela pa delovna organizacija Kulturni dom Ivan Cankar v ustanavljanju. V imenu odbora udeležencev družbenega dogovora o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani vodi celotno izgradnjo operativni štab za izgradnjo KDIC. Dela opravljajo in dobavljajo opreme še IMP Iskra, Philips, Klemos, Tele Stage, Djuro Djakovič, Schiendler, obrtniki v sklopu glavnih izvajalcev, ostali obrtniki in drugi.
Zapis pripravil: TONE ŠTRUS Fotografije: dipl. inž. JANEZ SUŠNIK TONE ŠTRUS
Del klimatskih naprav
DRUGI O NAS
s
N
n
N N
I
I
N
$
S
$
S
*
* N N
5
5
N N N >
■
Izsiljevanje -IMP ni edini
Ne samo iz estetskih (strehe), temveč tudi iz tehničnih razlogov je sprejet — že več let — predpis, da morajo imeti novogradnje, ki se pri nas zidajo, tako imenovane skupne antene. Tudi za sprejem radio oddaj in TV programov.
Ker pa so pogosto naši predpisi eno in možnosti, da se določbe uresničijo, drugo, se dogaja tudi to, kar se je zgodilo stanovalcem zgradbe v Aleji Viktorja Bubnja v Zagrebu, v stavbi z 200 stanovanji in, med brati, s tisoč stanovalci (da podnajemnikov, legalnih in ilegalnih, ne štejem!).
Omenjena zgradba (nebotičnik) je bila vseljena pred nekaj več kot tremi leti. Ker pa stanovalci niso bili zadovoljni s kvaliteto sprejemanja TV programa oziroma z antensko napravo, so se obrnili na organizacijo združenega dela, ki je montirala antensko papravo v hiši. To je Industrijsko montažno podjetje iz Ljubljane, skrajšano IMP.
Da bi hišni svet stavbe ugodil negodovanju stanovalcev, se je obrnil na IMP, obrazložil nezadovoljstvo in...
Strokovnjaki organizacije združenega dela, ki je vgradila instalacije v Aleji Viktorja Bubnja številka 73, so ugotovili, da bi se lahko sprejemanje TV programa izboljšalo z vgraditvijo novih, kvalitetnejših naprav. Za ceno 39.000 dinarjev. In hišni svet je, ko je dobil privolitev stanovalcev, sklenil pogodbo z IMP.
Pogodba je bila sklenjena v lanskem aprilu. Septembra je IMP obvestil hišni svet, da antenskega sistema, ki je bil vgrajen v tej hiši, ne proizvajajo več. Zato pa firma ponuja »nov antenski program« ...
Nove instalacije za nov denar — namesto 39 — 90 tisoč dinarjev!
A, kaj naj sedaj stori hišni svet? S sklenitvijo pogodbe (tiste za 39.000) niso ničesar dosegli, ker kljub neštetim posredovanjem IMP ni pokazal volje, da bi uresničil črko pogodbe. Sedaj, glejte, IMP ponuja nekaj novega, pa...
Zdaj hišni svet ponovno sadi buče z IMP — naroča »nov program«.
A to »novo« se je doslej sestajalo iz naslednjega: 9. decembra lani je prišlo dvoje ali troje monterjev, se povzpelo na stavbo Aleje Viktorja Bubnja 73, nekaj po (tistih starih) antenah pobrskalo... in kakršna slaba TV slika prej, taka tudi danes!
Ali se analizira ravnanje IMP — ali ne diši to po izsiljevanju?!
To je postopek, kakršnega IMP, na žalost, ni patentiral.
Večernji list, Zagreb
##/##/####/#/##//#/#/####/#####/#/#
■ V
• NAŠA GRADBIŠČA
Sodelujemo pri gradnji prve nuklearne
Čeprav sodeluje IMP pri izgradnji NE Krško že skoraj 4 leta, pa o samem poteku del do sedaj še ni bilo napisanega ničesar. Vsekakor je gradbišče v Krškem eno večjih gradbišč, na katerih nastopa IMP, zato je prav, da se člani naših delovnih kolektivov seznanijo, kaj pravzaprav spada v obseg del IMP na tem, trenutno, našem največjem energetskem objektu.
IZVAJALCI DEL
Investitor (Savske elektrarne iz Ljubljane in Elek-troprivreda iz Zagreba) je za gradnjo objekta angažiral znano ameriško firmo We-stinghouse. Samo izvedbo del pa je Westinghouse poveril:
—	v primarnem delu: Gradisu za gradbena in Hi-dromontaži za montažna dela
—	v sekundarnem delu:
hidroelektri za gradbena dela in Dure Bakoviču za montažna dela.
V sklopu zelo obsežnih in zahtevnih del pri gradnji nuklearne elektrarne je bilo IMP kot podizvajalcu Hi-dromontaže (HMT) zaupan celoten obseg izvedbe gretja, ventilacije in klimatizacije (HVAC— Heating, Ventila-ting and Air Conditioning) v
primarnem in sekundarnem delu.
ZA LAŽJO PEDSTAVO NEKAJ PODATKOV
Celoten sistem HVAC obsega 33 podsistemov s skupno dolžino kanalov približno 6 km in celotno težo približno 800 ton. Od tega predstavljajo kanali z obešanjem in kanalsko opremo približno 460 ton. Samih kanalov pa je približno 310 ton.
OD KONZORCIJA DO...
Za izvajanje del na objektu NE Krško je v letu 1976 IMP
asnoval konzorcij v sestavi: 1 čih TOZD na NEK in v bistvu
—	TOZD Klima — mon- prevzel nalogo konzorcija,
taža	i
—	TOZD PMI Maribor OBSEG DEL IMP
—	TOZD TIO Idrija	PRI IZGRADNJI NEK
Dogovorjen je bil skupen V obseg del IMP na grad-
n a stop z naročnikom tako za bišču NE Krško spada:
dobave, kot za montažo. 1. Delo izvedbenega biroja
Vendar konzorcij v tej obliki na gradbišču:
ni deloval in je bil kasneje — izdelava celotne delav-
obseg del posameznih TOZD niško-montažne dokumenta-
drugačen, kot je bilo dogo- cije na osnovi projektne do-
vorjeno. Največji obseg del je kumentacije ameriške firme
dejansko prevzela TOZD GILBERT
Klima — montaža, istočasno — priprava postopkov za
pa se je IMP začel predstav- izdelavo, montažo in tran-
Ijati v novi organizaciji šport
(služba za inženiring) z na- — naročanje HVAC logo povezave vseh sodelujo- opreme
KONČNO SOZD IMP VPISANA V SODNEM REGISTRU
Vprašanje vpisa SOZD IMP z vsemi temeljnimi, delovnimi organizacijami in Interno banko v sodni register je bilo več kot upravičeno večkrat odločno postavljeno na sestankih skupščine TOZD, Sveta samoupravne delavske kontrole SOZD, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov. Glede na to, da je pričel samoupravni sporazum o združitvi v SOZD IMP (s tem smo dotedanjo delovno samoupravno preoblikovali v sestavljeno organizacijo) veljati sl. 1. 1978, po izpolnitvi drugih pogojev konstituiranja (npr. izvolitev delegatov v skupščino SOZD) pa smo ustrezno zahtevo za vpis v sodni register takratnemu okrožnemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani priglasili že koncem junija 1978, so bili mnogi naši delavci vznemirjeni, zakaj se postopek vleče tako dolgo.
Na številna vprašanja na omenjenih sestankih smo pač odgovarjali z razlago registrskega sodišča: izjemna preobremenjenost z delom, reorganizacija sodstva (v veljavo je stopila s L L 1979) in izredno zajeten spis IMP, saj je med največjimi OZD v SR Sloveniji. V takem položaju so se precej nelagodno počutili delavci v naših ustreznih strokovnih službah, čeprav je treba povedati, da v vsem tem dolgem postopku ni bil izra-
žen kakršenkoli dvom v kvaliteto njihovega dela. V vsem tem času smo seveda poskušali po vseh mogočih uradnih in neuradnih poteh postopek pospešiti. Zaradi navedenih težav in okoliščin, v katerih se je znašlo, je registrsko sodišče našo zahtevo za vpis pričelo intenzivno pregledovati šele v septembru 1979, se pravi celih 15 mesecev po njeni priglasitvi! Glede na to, da je IMP res ogromen tudi »registrsko« (cela gora dokumentov vseh vrst, katere si, kdor je ni spoznal pobliže, ne more predstavljati — da o tem, koliko dela, truda in potrpežljivosti je bilo treba, da smo zbrali vse potrebne podatke, niti ne govorim) in da smo morali nekatere stvari še dopolnjevati, je intenzivno začeto delo registrsko sodišče opravilo hitro in korektno.
Tako je sedaj za nas pristojno registrsko sodišče Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani, izdalo sklep o vpisu organiziranja in konstituiranja SOZD IMP 31.12. 1979. Od tega datuma dalje so torej registrirane vse TOZD, delovne organizacije in Interna banka v novi samoupravni vsebini, sestavljeni organizaciji IMP.
Izjemno dolg postopek registracije, ki poleg resda nekaterih objektivnih težav daje misliti o ustreznosti, zlasti pa racionalnosti ustreznih pred-
pisov — potrjuje pa obilico administriranja tudi na tem področju — za nas janso ni ostal brez posledic. Občutile so ga vse TOZD, katerih dejavnosti so se spremenile glede na že vpisane (opravljale so lahko le v register vpisane dejavnosti), občutno Interna banka, ki kot taka navzven sploh ni mogla nastopati, imeli smo vrsto težav pri odpiranju žiro računov TOZD ipd., ne nazadnje pa je bil ta razkorak med dejanskim stanjem in tistim, kar je bilo vpisano v register, povezano z napetostmi in negodovanji zaradi nerazumljivo dolgega postopka in s tem povezane negotovosti.
Vseeno pa si moramo biti na jasem, da je bilo v vpisom v sodni register opravljeno veliko delo, povezano z natančnostjo, potrpežljivostjo in duhamornostjo. SOZD IMP z vsemi TOZD DO in Interno banko je torej vpisan v sodni register, nadaljnje prilagajanje oz. tekoče spreminjanje posameznih elementov vpisa (kot bo npr. potrebno na podlagi referendumov, ki so bili v celotnem IMP med 23. in 28. novembrom 1979) pa bo zahtevalo mnogo manj naporov, pa tudi sodišče bo gotovo tovrstne postopke glede na mnogo večjo enostavnost iz vedlo v najkrajšem možnem času.
ALEŠ ČERIN, dipl. iur.
DO DO PROMONT TOZD OV, Klima montaža,
Delovna skupnost
Glede na potrebe o dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanj, objavljamo
Predhodni razpis
za ugotovitev potreb stanovanjske gradnje
Vse interesente (delavce TOZD OV, Klime montaže, delovne skupnosti) prosimo, da pismene vloge oddajo v kadrovsko službo DO PROMONT,, BP-8, Črnuče, tov. Majdi Slapar v času od 15. 2. do 29. 2. 1980.
Vloge morajo vsebovati naslednje podatke:
1.	Ime ter priimek ter roj. podatki prosilca
2.	Naslov stalnega bivališča
3.	Podatki o družinskih članih (skupno gospodinjstvo)
4.	Podatki o delovni dobi (zaposlen v
IMP, od.......)
5.	Kratek opis stanovanjskih razmer
6.	Namen kredita (za nakup stanovanja,
gradnjo nove stanovanjske hiše, adaptacija.....)
7.	Stanovanjski status
8.	Že prejeta sredstva IMP
K vlogi mora biti priložena naslednja dokumentacija:
1.	Za gradnjo — gradbeno dovoljenje ter potrdilo o solastništvu
2.	Za nakup stanovanja — pogodba o nakupu stanovanja oz. pismena garancija o sklenitvi kupoprodajne pogodbe
Na osnovi dobljenih podatkov ter potreb, bomo razporejali in potrdili zaključni račun za leto 1979, ter razdelili sredstva.
Komisija za stanovanjske zadeve
elektrarne v Jugoslaviji
— spremljanje montaže, tehnologijo izdelave kanalov, tudi za druge nuklearne elek-itd.	ki jo je narekovalo:	trame.
2. Izdelava kanalov v.	. ,
TOZD Klima-montaža iz po- T va rjenje pocinkane imp n A GRADBIŠČU cinkane in črne pločevine. p ocevine	Zaradi zahtevnosti pri
.V Dobave ventilacijske	esnenje spojev s i om jzvecjbi del je IMP organizi-
opreme iz TOZD: TIO Idrija,	~ izdelava	dvoJmh smer"	ran tako, da je poleg mon-
Montaža Maribor, Klima-	nlc °Pa '5.	,	,	. ,	lažne skupine prisoten na
proizvodnja.	“ ojačitve	kanalov itd.	gradbišču še izvedbenotehno-
4. Montaža, testiranje in	Poleg nove	tehnologije	so	loški biro in deluje kot celo-
nastavitev HVAC sistemov, bile povsem specifične za-1!,en inženiring.
hleve tehnične kontrole, ki I Trenutno IMP zastopajo narekuje uvajanje 100 od- naslednje TOZD:
USPEŠNA OSVOJITEV	stolne kontrole in evidentira-j	—	Inženiring z 1 delavcem
NOVE TEHNOLOGIJE IZ-	nJe dokumentacije, kot so	Klima-montaža z	21
DELAVE KANALOV ZA atesti varilcev, strojev in ma- delav(d _ , , NUKLEARNE	ELEK-	terialov. 'Napori niso bili "	—	Blisk z _ 1 delavci
TRARNE V TOZD Klima-	zaman, saj se del pridobljenih	—	Montaža Maribor	z I
montaža	izkušenj že izkorišča za druge delavcem
objekte. Zelo pomembno je — zunanji kooperant s 44 Glede na specifične za- tudi dejstvo, da je dobro kva- delavci, hteve kanalov za vgraditev v liteto izdelave kanalov priznal Zunanji kooperant je bil nuklearne elektrarne, je bilo tudi Westinghouse (W), kar angažiran zaradi pomanjka-potrebno uvesti povsem novo daje možnost dobave kanalov nj‘l lastnih kapacitet.
Obešanje kanalov je zelo zahtevno
Pogled na streho
PRIČETEK IN POTEK MONTAŽNIH DEL
Hkrati z gradbenimi deli se je, čeprav v težkih in neprimernih pogojih, decembra 1976 pričela montaža kanalov. Montaža je v prvi fazi zaradi nepravočasne dobave kanalskega pribora in ventilacijske opreme, zajemala samo montažo kanalov z obešali. Kljub nedobavljeni opremi, ki bi jo sicer morali montirati skupnos kanali in podporami, je bilo potrebno montažo samih kanalov nadaljevati, glede na to, da je montaža HVAC prioritetna glede na druge montaže. Na mestih, kjer je bila predvidena vgraditev kanalskega pribora, smo izdelali in montirali začasne kanale. Na ta način smo lahko nadaljevali z montažo in s tem omogočili nadaljevanje montaže tudi drugim (elektro, ce-vari ja), poleg tega pa omogočili izvajanje leak testa na posameznih kanalskih sekcijah.
Zaradi omenjenih faktorjev je bila montaža zelo razdrobljena, kar je povzročilo zmanjšanje produktivnosti. Na ta način je potekala montaža do januarja 1979, saj je bilo šele takrat mogoče nabaviti kanalski pribor in kom-pletirati posameznih podsistemov.
ZAHTEVNOST MONTAŽNIH DEL
Montaža zahteva predvsem naslednje:
—	dimenzionalno natančnost po projektu v tolerancih -:h 25 mm,
—	veliko zahtevo po tesno-sti, saj lahko znaša propustnost največ 1 odstotek koli-
čine zraka (v ta namen je Montaža Maribor izdelala posebno testno merilno progo za izvajanje ugotavljanja propustnosti),
—	posebne konstrukcije za obešanje,
—	100-odstotno kontrolo vgrajenih materialov in opravljenih del.
STANJE DEL DANES
Končanih je okoli 90 odstotkov vseh montažnih del, ki bodo večidel zaključena predvidoma v letošnjem aprilu. Začelo se je izvajanje umerjanj prvih sistemov. V teku so testiranja filtrov, v iz delavi pa tudi prvi projekti opravljenih del.
IN KAKŠNE SO IZKUŠNJE?
Če analiziramo celotno izvajanje del pri gradnji NE Krško, lahko ugotovimo:
—	da so interesi TOZD večkrat različni od interesov IMP kot celote, kar ima za posledico neenotno nastopanje navzven,
sno
sodelujočimi TOZD oziroma DO (podobno kot nastopanje na tujih gradbiščih),
—	da se je potrebno za objekte, ki se gradijo daljše časovno obdobje, temeljito pripraviti.
Vsekakor pa je IMP dokazal, da je sposoben sodelovati tudi na tako zahtevnem objektu, vendar pa bi bilo delo še uspešnejše, v kolikor bi navedene izkušnje našle svoje mesto pri organiziranju podobnih del.
ZAJC FRANC NOVAK ŠTEFAN
da je potrebno pravoča-ipraviti sporazume med
SKRB ZA INVALIDE
Da bi osvetlili vprašanja zaposlovanja invalidnih delavcev, smo v TOZD OV in TOZD TRATA povprašali tehnične in ka-
delavci — invalidi vtis, kot da monter. Ker zaradi bolne izrabljajo zdravniško spriče- noge ne more več opravljati valo in izkoriščajo ugodnosti, monterskih del zunaj na mon-ki jim jih nudi socialno zava- taži, je bil pred približno rovanje?	dvema letoma premeščen
V tej TOZD pa nimajo le (pred sklepom invalidske slabih izkušenj v zvezi z zapo- komisije, po operaciji noge) v slovanjem invalidov. Na- delavnico, kjer dela kot mon-sprotno. Imajo tudi primee, ter. Delo se mu je spremenilo ko delavci kljub šibkemu v toliko, da ne hodi po stopni-zdravju zaradi velike marlji- cah, da pri delu ne kleči. Se-vosti ostanejo na montaži. Od dečega dela nima, tudi hoje ni tistih delavcev invalidov, ki so razbremenjen, pa se zato vča-jih premestili na lažja dela, se sih skrivaj nekoliko spočije, izredno dobro obnese starejši ko ga noga zelo boli. Sedaj se
drOVSke službe, kako rešujejo problematiko delavec, ki je sprejel delo v pripravlja na poklicno rehabi
_	■	' •	_ii_____ i •	__ _	___•	__^ j ___• : •	_____1, ~
delavici in ga ne moti, ko se litacijo. Dobil bo delo voz-mora sedaj voziti na delo z nika viličarja, kjer bo delo se-Gorenjske (prej pa je delal na deče.
gradbišču v bližini doma). Povprašela sem ga, kako se Prav tako se je lepo vključil v je po premestitvi navadil na novo delo v delavnici starejši novo okolje. Dejal je, da se monter, čeprav opravlja sedaj mu je bilo nekoliko težko na-povsem drugčno delo, kot je vaditi nanj, a ker je poznal bilo prejšnje. Kar zadeva nekaj delavcev že z montaže, osebni dohodek delavca — se je le vživel v delovno oko-
REŠEVANJE
PROBLEMATIKE
V	ZVEZI Z INVALIDI
V DO IKO
V	omenjeni delovni orga-
zaposlovanja delavcev, ki ne morejo več opravljati svojega dela. Pogovarjali smo se tudi s prizadetimi delavci. Z objavljanjem prispevkov s tega področja bomo nadaljevali tudi v bodoče.
Temeljna organizacija podeste, podpore itd.). Na združenega dela Ogrevanje, cevovodih so že izboljšali de-
vodovod (TOZD 'OV) je lovne pogoje s prenosnimi invalida”le ^,'7« novem de- hV
predvsem montažna organi- garderobnimi prostori (kon- lovnem mestu ni mimjši, kot Kar zadeva osebni doho-zacija, kjer opravljajo delavci tejnerji). Nadalje je TOZD ■ b;j pred delavčevo preme- dek, je le ta enak, kot ga je montažna dela na gradbiščih OV za obolele monterje na- stitvijo DeiaVec, ki je delal imel prej na montaži, in so le ti izpostavljeni prepi- redila veliko delavnico, pred invalidnostjo na terenu, hu, mrazu, prahu, blatu m kamor pa le ti nočejo iti, ko je na novem delovnem mestu drugim nevšečnostim. Delo v dobe zdravniško priporočilo ikrajšan le za terenski do-takih neugodnih pogojih po- za premestitev na lažja dela. datek in za dnevnice (prejema lagoma načenja njihovo Tako se TOZD srečuje z ne- ,e čj$ti osebni dohodek in zdravje ter se jih tako naj- katerimi težavami pri zapo- normo) češče lotevajo takoimeno- slovanju svojih invalidov.	Kljub temu da je TOZD
vane poklicne bolezni kot so Ko so se lani v tej TOZD z QV Jmontažnii organizacija, revmatična obolenja, bolezni 1 1 delavci-invalidi pogovar- jma z zman»ano sposob-hrbtenice itd. V takih prime- jali, kdo od njih bi bil priprav- nost • za dej0 je j j delavcev, nizaciji, v okviru katere so tri rih nastanejo problemi, ko ljen iti na izpraznjeno de- Q£j katerjb jma b delavcev — temeljne organizacije zdru-delavec invalid ne more več lovno mesto vratarja v samski jnva,idov odločbo katego- Ženega dela (TRATA, SKIF opravljati svojega doteda- dom IMF v Kvedrovi ulici, ki rj. trf. de|avci so v po„ in ITAK) se le redko sreču-njega dela pod istimi neugod- je pod okriljem Promonta, st0nku za njeno oridobitev 2 jejo s poklicnimi boleznimi, nimi pogoji, kot ga je oprav- nihče od njih ni hotel sprejeti dejavca pa čakata na zdravni- Zdravju škodljivi vplivi so tu Ijal, preden je zbolel. Ko se ponujenega delovnega mesta. -ko komisj;0; 0Zir0ma bosta prekomerni ropot in plini v oboleli delavec zateče k Razlog za to, da se za vratar- napotena na poklicno rehabi- lakirnici. Tako v tej delovni zdravniku, običajno dobi pri- sko službo niso odločili, je bil, ]j(acj j0	organizaciji naletijo tudi na
poročilo za spremembo de- da bi se na tem delovnem ‘ J
lovnega mesta pod idealnimi mestu čutili odrinjeni, zapo- _______________________________________________________
pogoji (samo sedeče delo, stavljani, medtem, ko so se malo hoje, malo ali nič pri po- dotlej smatrali za produktiv-gibanja itd.). Na tako pripo- ne, družbeno koristne. Naročilo naj bi temeljna organi- daljnji razlog, da se za ome-zacija premestila delavca — njeno delovno mesto niso invalida na ustrezno delovno navdušili, je v tem, da ne bi mesto. Kje v montažni te- mogli pretrgati stikov s sode-meljni organizaciji združe- lavci, s katerimi so več let so-nega dela potem dobiti delovali, pa čeprav jim na do-ustrezno delo za take delavce! tedanjem delovnem mestu ni
omogočeno tako delo, ki bi
Sedečega dela v tej TOZD ustrezalo njihovemu slabemu ni, lahko pa delavec dela sede. zdravstvenemu stanju. Imeli
Če invalidu v TOZD OV ne so tudi invalidnega delavca, ki Da bi se odstotek poklicnih poklicno bolezen v zvezi z ok-najdejo ustreznega dela, ga so mu ponudili delovno mesto bolezni znižal, bodo TOZD v varo sluha. S tem pa ni reče-skušajo dobiti pri sorodni de- telefonista, za katero naj bi prihodnje s predpripravami no, da invalidov v IKO nima-javnosti, pri čemer navadno le opravil tečaj, pa je odklonil to za montažo zmanjšali število jo. Imajo jih nekaj, a ne ve-težko uspejo. Zato jim preo- delovno mesto. Spet drugemu zaposlenih na montaži. Za liko in sicer ključavničarja s stane le to, da v dogovoru s delavcu — invalidu (monter) leto 1980 in 1981 načrtujejo, poškodovano roko, delavko z tehnično službo invalidnim so na primer ponudili delo v da bodo vsaki montažni sku- okvaro srca ter na srečo redko delavcem najdejo tako delo, montažni delavnici, vendar je pini omogočili prenosni kon- posejane alkoholike, ki naj bi ustrezalo njihovemu tudi to zavrnil češ, da je glede tejner za garderobni prostor. V DO IKO se posvečajo zdravstvenemu stanju. Tako na zdravniško sprčevalo delo Nadalje bodo poostrili nadzor invalidom na ta način, da jih jim pomagajo na ta način, da v delavnici pretežko. Priprav- nad uporabo zaščitnih sred- napotijo na zdravljenje (al-jim v proizvodnih prostorih ljeni so mu bili dati delo vra- štev.	koholik), na prekvalifikacijo
zagotovijo delo pri izdelavi tarja, pa ga prav tako ni spre- V TOZD OV sem se pogo- ali pa delavce — invalide polizdelkov za ogrevanje (iz- jel. Le-ta pa se je potem javil varjal tudi z delavcem Tone- premestijo k ustreznim de-delovanje podpor, večjih na razpisano delovno mesto tom Grampovčnikom. Le ta lovnim nalogam. Pri tem delu lokov, priključnih postaj da- monterja v Iraku (tu so je po poklicu monter in je za- sodelujejo TOZD s Skup-Ijinskega ogrevanja, hišne po- izredno težki delovni pogoji, poslen 18. leto. Prvih sedem nostjo invalidsko pokojnin-staje, razdelilce, sklope za plačilo pa je v devizah). Ali ne let je opravljal delo šoferja, skega zavarovanja. V fazi kotlarne, sklope cevovodov, vzbujajo potemtakem taki ostalih 11 let pa je delal kot preden delavec — invalid
Sedaj veljavni pravilnik o delovnih razmerjih TOZD OV, ki ima 153 členov, se le v enem členu (88. člen) dotakne varstva invalidov, a to le toliko, da določa, da se to izvaja v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi.
dobi odločbo o stopnji invalidnosti, kadrovska služba TOZD v povezavi s pristojno službo v omenjenih skupnostih analizira delovne naloge, ki jih je delavec — invalid dotlej opravljal. Če ugotovijo, da ta ni zmožen še naprej opravljati istega dela, mu poiščejo v okviru njegove TOZD drugo delo. Za to delo potem izdelajo opis del in ga posredujejo pristojni zdravniški komisiji, ki sklepa o stopnji delavčeve invalidnosti. Če problemov v zvezi z invalidi tozd ne morejo same rešiti, prevzame to skrb kadrovska služba DO IKO. Premeščeni delavci dobijo za nove delovne naloge enak osebni dohodek, kot so ga imeli pred premestitvijo.
Da bi bilo invalidov v prihodnje še manj, DO IKO skrbi za zdravje svojih delavcev na ta način, da jih vsako leto pošlje na temeljite zdravstvene preglede. Če tu odkrijejo delavčevo invalidnost, pripravijo predlog za njegovo prerazporeditev k drugim delom in nalogam. Le to pa rešujejo skupaj s prizadetim delavcem v skladu z zahtevami delovnega procesa.
Delavce, ki so zasvojeni z alkoholizmom (teh ni veliko), pripravijo v TOZD do tega, da se odločijo za obvezno zdravljenje. V nekaj primerih sta zdravljenje zahtevale disciplinska komisija in komisija za delovna razmerja. Pri zdravljenju delavca so sodelovali njegova družina in delovna organizacija. Pri vseh obveznih zdravljenjih so dosegli pozitivne rezultate. Ozdravljeni delavci (nekdanji alkoholiki) so se vrnili k istim delom in nalogam, na katerih so bili pred zdravljenjem.
Eden od delavcev — invalidov, ki je bil premeščen k drugim delovnim nalogam, je ključavničar Andrej Božičnik. V najinem kratkem razgovoru mi je povedal, da je bil po odslužitvi vojaškega roka skoraj 2 leti v Nemčiji. Po vr nitvi se je zaposlil v DO IKO v tozd TRATA, kjer je približno dve leti opravljal delo varilca, potem pa je bil po poškodbi desne roke (poškodoval si jo je pri varilskem delu) na osnovi določbe o stopnji invalidnosti premeščen na delovno mesto kontrolorja polizdelkov. Za to delo je opravil tečaj in ga je opravljal od leta 1973 do lanskega leta, ko je napredoval v vodjo skladišč. Z delom na vseh delovnih mestih je bil zadovoljen, pa tudi z vživljanjem v novo okolje ni imel preglavic, saj je nove sodelavce v glavnem že poznal.
• DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
z	;	x
Zapis s seje koordinacijskega odbora
sindikata
v__________________________________________y
Člani koordinacijskega odbora sindikata so se sestali na svoji redni seji 29. januarja letos, kjer so največ časa namenili obravnavi predloga delovnega programa koordinacijskega odbora sindikata sozda.
Predlog delovnega programa koordinacijskega odbora sindikata sozda IMP je pripravila tričlanska komisija in vsebuje naslednje:
1.	Koordinacijski odbor sindikata usmerja, usklajuje in nadzoruje delo konferenc sindikata, ki so vključene v koordinacijski odbor sozda.
2.	Na ravni koordinacijskega dobra se usklajujejo stališča o vprašanjih, ki zadevajo delavce, zaposlene v sozdu IMP, na osnovi sprejetih samoupravnih aktov, načel solidarnosti, rfioralnopolitič-nih načel. To so predvsem: uveljavljanje in krepitev delegatskega sistema, skrb za obveščanje delavcev, prizadevanje za razvoj družbenega standarda, uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela, prizadevanje za večjo produktivnost.
3.	Koordinacijski odbor sindikata bo sodeloval z občinskimi sindikalnimi sveti, s konferencami sindikata in z izvršnimi odbori osnovnih organizacij sindikata v sozdu.
4.	Zaradi boljše povezanosti med izvršnimi odbori osnovnih organizacij sindikata, konferencami sindikata in koordinacijskim odborom sindikata morajo biti vsi zapisniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in konferenc sindikata poslani koordinacijskemu odboru sindikata sozda. Ta pa pošlje zapisnike svojih sej izvršnim odborom in konferencam sindikata tozdov.
V športni program OOS sozda, ki ga je pripravil Slavko Cvetanovič, pa je zajeto tole: Program skupnih akcij športnih dejavnosti naj bi se tudi v prihodnje ravnal po poslovniku športne aktivnosti. To pomeni, naj bi skupne akcije zajemale letne in zimske igre ter dejavnosti, ki jih določa poslovnik, sodelovanje reprezentanc sozda na letnih in zimskih športnih igrah gradbincev ter športno tekmovalni dan sozda.
Letne igre zajemajo sedem športnih dejavnosti, in sicer:
—	kegljanje (moški — ženske) ekipno,
—	namizni tenis (moški — ženske) ekipno,
—	streljanje (moški — ženske) ekipno,
—	odbojka (moški — ženske) ekipno,
—	mali nogomet (moški) ekipno,
—	balinanje (moški) ekipno,
—	šah (moški) ekipno.
Tekmovanje v letnih in zimskih športnih igrah naj bi bilo najprej v okviru DO. Zmagovalne ekipe posameznega tekmovanja ali pa reprezentance DO naj bi se srečale v finalnem tekmovanju, ki bi mu ostale še naprej pokroviteljice tozd, določene od DO.
Roki posameznih tekmovanj naj bi ostali približno enaki, kot lani. Na zaključnem tekmovanju naj bi določili reprezentanco, ki bo zastopala SOZD na športnih igrah gradbincev.
Zimske igre vsebujejo tekmovanje v naslednjih disciplinah:
—	veleslalom (moški — ženske) ekipno in
—	teke na smučeh (moški — ženske) ekipno.
Kategorije naj se določijo po starostnih mejah.
Tekmovanja naj bi najprej opravili v okviru DO, zaključne prireditve pa se udeležijo reprezentance DO.
Pokroviteljica zaključne prireditve je TOZD, ki jo določi DO. Na tem tekmovanju se določi reprezentanca SOZD, ki naj bi zastopala IMP na zimskih športnih igrah gradbincev. Tudi tu ostanejo roki približno enaki lanskim.
Ker vsako leto na teh tekmovanjih sodeluje vedno več ekip, kar dokazuje, da sta šport in rekreacija čedalje pomembnejši dejavnik v življenju delovnega človeka, naj bi zato še naprej sodelovali na igrah gradbincev.
Športno-tekmovalni dan sozda naj bi bil letos septembra in naj bi se ob tej priliki pomerile reprezentance delovnih organizacij.
Izvršni odbori OO sindikata naj bi skrbeli, da bosta rekreacija in šport v TOZD oziroma v DS dosegla svoj namen.
Koncem lanskega leta so vse TOZD dobile
slati pripombe do 20. januarja. Na ta program sta dali pismene pripombe le konferenca sindikata DO EMOND in DO PMI Maribor.
Po razpravi na seji koordinacijskega dobra so se njegovi člani zavzeli, naj bi se programu dodalo poleg prizadevanj za večjo produktivnost tudi »za večjo stabilizacijo«. Nadalje so predlagali, naj se črta »komisija za informiranje« in namesto tega napiše »komisija za družbenoekonomske odnose«. Program naj se dopolni: »Koordinacijski odbor bo usklajeval stališča glede skupnih akcij ob posebnih priložnostih (dedek Mraz, 8. marec, upokojenci itd.).«
Koordinacijski odbor je predlagal vsem izvršnim odborom, naj bi za uresničitev skupnih akcij vsaka osnovna organizacija sindikata združevala sredstva v višini 80 dinarjev na delavca.
Člani tega odbora so na seji zadolžili Antona Laha za pripravo finančnega plan? stroškov, ki naj ga pošlje vsem osnovnim organizacijam sindikata do 9. februarja letos. O predlogu finančnega plana bo obveščen koordinacijski odbor na naslednji seji, ki bo 25. februarja letos.
• OBRAZ IZ KOLEKTIVA
FRANC FRELIH
Rodil se je 25. julija 1951 v Idriji. V idrijskem Simpleksu (sedaj TIO) se je izučil za monterja centralne kurjave. Vajeniško šolo je obiskoval in jo uspešno končal v Gradbenem šolskem centru Ivana Kavčiča v Ljubljani. Po končani učni dobi je ostal v TIČ in v njej kot monter združeval delo do njene združitve s SOZD IMP. Od tam je leta 1973 odšel v IMP Koper, kjer je bil monter centralne kurjave do 1974. leta, to je dotlej, ko je dobil mesto vodilnega monterja centralne kurjave. To delo opravlja pri IMP Koper še danes.
S skupino, ki jo vodi, nima problemov, saj pravi, da je mogoče z njo zelo dobro delati, ker vladajo v skupini dobri medsebojni odnosi. S skupino preživi večji del časa in jo zapušča le tedaj, ko mora na sestanke v Koper, kar je približno enkrat mesečno.
Ker poleg monterskega dela skrbi še za nabavo materiala in vodi evidenco opravljenih ur za skupino, se mora pač tudi v teh primerih oddaljiti od skupine, a so tudi te odsotnosti od nje redke in kratkotrajne.
— Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi
zapustili to temeljno organizacijo in si poiskali delo drugje in če ste, kaj vas je zadržalo, da ste ostali?
»Razmišljal sem že o tem, pa je končno odločitev zavrla navezanost na delo in sploh na vse«.
— Pri katerih večjih objektih ste delali?
»Sodeloval sem pri gradnji nove cementarne v Anhovem, Kleti v Vipavi, Teste-ninke v Ajdovščini, Gostolu Čigin (Tolmin) in pri več drugih objektih. Sedaj pa delam na gradbišču Slovenijales v Godoviču in pri gradnji hale Iskre v Spodnji Idriji.«
— Kateri objekti so vam ostali najbolj v spominu?
»Najgloblje v spominu mi je ostala Cementarna v Anhovem, najbrže zato, ker je bilo delo izredno zahtevno in, ker sem tam delal kar tri leta.«
— Kateri od objektov so bili najbolj komplicirani in zakaj?
»Noben od objektov, pri katerih sem delal ni bil kompliciran. Povsod smo se srečevali s težavami, kot so prevozi opreme, roki dobav materiala. Vsi ti problemi namreč zavlečejo dela na objektih.«
• PREDSTAVLJAMO VAM
TOZD Livarna sive in nodularne litine
Temeljna organizacija združenega dela Livarna sive in nodu- 15.000 ton odlitkov bomo polarne litine je s 350 zaposlenimi delavci največja v delovni or- trebovali približno 26.000 ton ganizaciji Livar v Ivančni gorici. Njihov plan za letošnje leto kovinskih materialov, z osta- j predvideva 15.000 ton odlitkov sive in nodularne litine. Fi- limi nekovinskimi materiali nančniplan — 330 milijonov din — jeza 30 % večji od plana za lahko računamo približno leto 1979. Livarji pravijo, da bodo to zmogli, če bodo redno 50.000 ton. Od te količine dobivali dovolj surovin. Tu pa že zadevajo na nekatera vpraša- pripeljemo 60% po cesti, nja,kijihnemorejosamirešiti.Pravijo,datrenutnoizglediniso ostalo po železnici, ki pa za
težke vagone ni primerna.-Ker moramo vse surovine pripeljati sem, je delež transportnih stroškov v naših odlitkih zelo velik. To se nam
rožnati.
Stane Maren: »Kljub sorazmerno velikemu povečanju finančnega plana, ne bomo zaposlili veliko novih delavcev. Pomanjkanje delovne sile občutimo že nekaj časa. Čeprav nudimo še kar ugodne pogoje, je fluktuacija sorazmerno velika. Vprašanje skušamo reševati s prevozi in smo uvedli tri avtobusne proge. Livarji delajo v treh izmenah, nočno delo žena smo v skladu s predpisi pred leti ukinili. To nam je deloma otežilo delo, ker so nekateri stroji v jedrarni ponoči počivali. Izgubili smo določene zmogljivosti pri pripravi jeder, ki so bistvenega pomena pri zahtevnejšem programu. Livarna se je že približala zgornji meji zmogljivosti glede na trenutne strojne in prostorske zmogljivosti.
zerve resnično velike. Razlogov za to je več in težko je reči, kateri so glavni. Posebno poglavje predstavljajo neo- pozna predvsem pri izvozu. V
V POGOVORU SO SODELOVALI
Oec. Stane Maren, direktor TOZDI LSNL
dipl. inž. Bogomir Hofbauer, tehnični direktor TOZD
Jože Mravlja, predsednik delavskega sveta
Franc Zaletel, modelni ključavničar
pravičeni izostanki in bolni- razvitih državah se ti stroški ške do 30 dni, ki v določenih gibljejo med 5 in 10 %, pri nas letnih časih skokovito naraš- pa že presegajo dvajset od-čajo in potem zopet upadajo, stoikov cene odlitka.
»Letošnjo proizvodnjo 15.000 ton bomo prodali takole: tovarni armatur 3000
Ni še povsem jasno, kako bomo oskrbljeni s surovinami. Lani smo bili bolje kot v
Trdim pa, da je še precej no- ton, TOZD Trati 1500 ton, letu 1978, letos se nam obeta
tranjih rezerv, naj omenim 3000 ton bomo izvozili na za-samo dve: boljša organizacija hodno, 1000 ton pa na dela in boljše izkoriščanje de- vzhodno tržišče, 6000 ton
težaven položaj. Uvoz surovega železa bo omejen. Ne vemo, kako bo s koksom, ki
lovnega časa.«	cestnega programa bomo ga izdelujejo izključno iz uvo-
Analize v delovni organiza- prodali preko raznih trgov- ženega premoga, ciji Livar so pokazale, da so skih hiš, ostalo pa so usluge Vprašanje delovne sile mo-ravno pri delovnem času re- posameznim naročnikom. Za ramo obravnavati še z enega
Dupleks postopek
Franc Zaletel pri delu
zornega kota. Poklicnih šol za šati proizvodno halo, ker bi livarje ni. Litostroj je pred leti nam sicer primanjkovalo ope-ukinil šolo za modelne mizar- rativnega prostora. Za inve-je, a jo je potem ponovno sticijo je vse pripravljeno, odprl. Iz teh razlogov zapo- odprto je še vprašanje sred-slujemo pretežno nekvalifici- štev, ker še ne vemo, kako bo rane delavce,. ki se potem s sredstvi republiških rezerv, priučijo dela v livarni. Zaradi" izgledi so trenutno nekoliko nizke kvalifikacijske struk- slabši.«
ture so bili tudi osebni do- — Kakšni so odnosi med hodki nizki. Lani smo pove- tozd v delovni organizaciji in čali dodatek za težavne po- kako sodelujete s strokovnimi goje dela. Takrat je bilo šte- službami, saj ste v tozdu orga-vilo izostankov z dela neko- nizirali samo tehnično funkci-liko manjše. Zavedamo se, da jo?
je treba težko fizično delo »Odnosi med tozdi so ustrezno nagraditi. Z Lito- dobri, povezava je dovolj strojem smo se dogovorili za tesna, od tod tudi določene izobraževanje skupinovodij. možnosti pomoči z denarjem Računamo, da bomo takšno drug drugemu. Strokovne izobraževanje lahko organizi- službe sd pod isto streho, rali tudi za nekatere druge zaenkrat takšen sistem dela poklice. Delavci se za izobra- funkcionira. Razmišljamo ževanje zanimajo.	edino o reorganizaciji teh-
Omenim naj še prostorske nične kontrole. Strinjali smo težave. Spadamo med livarne se s stroški delovne skupnosti, z največjo proizvodnjo na medtem ko smo imeli pri-kvadratni meter proizvodne pombe pri Inženiringu, ki naj površine. To nam povzroča bi ga plačevali po opravlje-težave v internem transportu, nem delu.
Naš razvoj usmerjamo v proizvodnjo odlitkov, ki zahte- Bogomir Hofbauer: »Te-vajo več vloženega dela. Zato žave so predvsem pomanjka-smo se odločili za investicijo v nje surovin, rezervnih delov Kisovcu, kamor bomo prene- in delovne sile. Pomanjkanje sli del manj zahtevnega proi- surovin skušamo reševati zvodnjega programa in bomo prek delovne organizacije, imeli tu več zmogljivosti za Delo livarne sloni v veliki zahtevnejše odlitke. Da bi v meri na proizvodnih strojih, tem uspeli, bi morali podalj- uvoženih iz zahoda. Uvoz re-
Stane Maren	Jože Mravlja	Bogomir Hofbauer	Brusilca pri delu
zervnih delov je mučna zadeva, ne glede na to, da smo izvozniki. Postopki carine in banke trajajo tudi po šest mesecev. To skušamo do neke mere reševati z vnaprejšnjimi naročili.
Naša želja ni, da bi intenzivno zaposlpvali. Povečanje proizvodnje naj bi dosegli s primernimi organizacijskimi ukrepi, kar bi pomenilo večji ekonomski efekt. Vzdrževanje smo organizirali v tovarni armatur, kar nam ne povzroča nobenih težav. Postavili smo si nalogo, da bomo uvedli preventivno vzdrževanje. Tako imamo dva kaluparska avtomata — eden obratuje, drugi je v remontu. Glede na to, da bo TOZD TA razvijal svojo proizvodnemu programu primerno pot, računamo, da bomo v bodočnosti organizirali vzdrževanje sami.
Ugotavljamo, da nam stroški strahotno naraščajo in bomo morali spremeniti proizvodni program. Zavedamo pa se, da so nekateri odlitki nujnost, če hočemo prodajati celotni program (povezava jašek—hidrant). Vemo tudi, da za kanalsko litino porabimo veliko kvalitetnih surovin in jo je tehnologija že pre-
DOBRO SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO
Livarna v Ivančni gorici je že pred reorganizacijo sodelovala s krajevno skupnostjo pri vseh večjih akcijah. Sedaj to vlogo opravlja delovna organizacija, znotraj pa se dogovarjajo za posamezne prispevke. Tako je bila marsikatera akcija krajevne skupnosti odvisna od sodelovanja livarjev. Ti pa so doslej vedno pokazali veliko razumevanje za vprašanja krajevne skupnosti Ivančna gorica.
rasla. Naraščajo tudi cenesu- običajno med 12. in 14. uro. rovinam. Ugotavljamo, da Gradivo za seje dobivamo kar 30—50% letno, zahodno dovolj zgodaj, da se delegati tržišče pa jih priznava le lahko posvetujejo z delavci, 5—6%.	ki so prek svojih delegatov
/ Načrtujemo povečanje no- posredovali nekatere zelo dularnega liva na 400 ton, dobre predloge. Tudi o delu prodali pa bi ga lahko 4.000 delavskega sveta so delavci
Delo v jedrarni
ton. Poleg Štor smo edini iz- obveščeni, zapisnik objavimo delovalec in edini proizvaja- na več mestih v temeljni or-lec po postopku INMOLD. Z njim dosegamo enakomerno kvaliteto za večjo serijo odlit- . kov. Opremiti se bomo morali za kontrolo kvalitete nodu-larnih odlitkov, ker klasični postopki kontrolč nodularne litine pri INMOLD postopku ne ustrezajo.
Jože Mravlja: »V delavskem svetu je petnajst delegatov. Doslej smo se sestali šti-riindvajsetkrat. Na sejah smo razpravljali o težavah v proizvodnji, o problemih delovne šile, o nabavah materiala. Veliko smo govorili o izboljšavah, da bi z istim trudom dosegli večje uspehe. Lahko rečem, da smo tu dosegali sorazmerno dobre uspehe. V zadnjem obdobju smo pretresali plan za leto 1980 in ukrepe, ki bodo potrebni za njegovo uresničitev. Sodelovanje delegatov na sejah je dobro. Delegati delajo v izmenah, a nikoli nismo imeli težav s sklepčnostjo. Seje so Klasični postopek vlivarja
ganizaciji. Zanimanje je odvisno od vsakega posameznika in pa od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje delavskega sveta. Dobro sodelujemo tudi z delavskim svetom delovne organizacije. Povezava je neposredna, saj so delegati delavskega svetaTOZD vključeni v delavski svet delovne organizacije. Kada smo obravnavali ista vprašanja kot delavski svet tovarne armatur, smo imeli skupne seje in so poročevalci »prihranili« eno sejo. Mislim, da je takšno delo dobro in bi ga morali še razvijati. Povezava delavskega sveta z družbenopolitičnimi organizacijami je dobra.«
O delu sindikata se nismo pogovarjali, ker je bil njegov predsednik ponoči na delu in je odšel domov na zaslužen počitek. Osnovna organizacija ZK deluje zaenkrat še enotno za obe tozd in delovno skupnost in smo o njenem delu že večkrat poročali.
Na delovnem mestu sem se
pogovarjal z modelnim ključavničarjem Francem Zaleteljem.
»Izdelava orodij je zahtevno delo. Od modela je odvisna kvaliteta odlitka. Orodje izdeluje en delavec ali pa skupina, odvisno od vrste orodja in roka za izdelavo. Posamezna orodja obratujejo tudi po več let. Menim, da je naše delo premalo cenjeno v primerjavi z drugimi poklici v livarni.«
Norme za delo nima, ker izdeluje unikate in jo je težko določiti. Stimuliran je na osnovi uspeha celotnega tozda.
K IMP je prišel pred desetimi leti in se tako izognil vsakodnevni vožnji v Ljubljano. Temeljna organizacija mu je s kreditom pomagala pri gradnji hiše.
»Odnosi v kolektivu so zelo dobri,« je zaključil tov. Zale-telj.
T. ŠTRUS
-------------—	N
• NAŠA GRADBIŠČA
ČRPALNA POSTAJA CENTER V LJUBLJANI
V___________________________________________________V
Veliki cevovodi
Pred 15 leti so začeli v Ljubljani pospešeno razvijati daljinsko ogrevanje. Izbran je bil tudi osnovni koncept razvoja vročevodnega omrežja. Ta koncept je slonel na takrat edinem energetskem viru — Toplarni Moste in temu primerno so zgradili vse magistralne vročevode, vključno s tem, ki napaja občino Center. Zaradi hitro naraščajočih potreb po toplotni energiji, so leta 1972 zgradili še Toplarno v Šiški. Danes lahko ugotovimo, da je magistralno vročevodno omrežje v občinah Ljubljana-Šiška in Ljublja-na-Bežigrad v glavnem zgrajeno, zastala pa je gradnja v občini Center. Pojavilo se je tudi je tudi vprašanje, kako zagotoviti čimboljše ogrevanje ob morebitnih izpadih. Od tod tudi zamisel o gradnji črpalne postaje Center. Ta bo zgrajena tako, da bo omogočila ogrevanje vseh objektov v občini Center (razen območja Prul in dela Stare Ljub-
Dvigovanje cevi
Brusilec pri delu
Dve črpalki že stojita na podstavkih
Pripravljeni podstavek za črpalne agregate
Črpalke čakajo na vgraditev
Vrednost montažnih del na črpalni postaji Center je 33,6 milijona din, vrednost gradbenih del 30 milijonov dinarjev, izvaja jih gradbeno podjetje Tehni-ka-Slovenija ceste iz Ljubljane. Celotna vrednost domače opreme z montažo je 44,3 milijonov (za elektro instalacije je investitor sklenil pogodbo s TSN iz Maribora!). Celotna vrednost investicije znaša 78,7 milijonov. V Črpalni postaji bo vgrajenih osem črpalnih agregatov (črpalka s podstavkom, elektromotor in sklopka) in bo imela tolikšne zmogljivosti, da bo ogrevanje omenjenega dela Ljubljane dokončno rešeno.
ljane) iz ene ali druge toplarne. Jasno je, da bo za obratovanje črpalne postaje potrebno zgraditi nove magistralne vročevode, ki so delno že zgrajeni, obenem pa bodo razbremenjeni dosedanji. Na osnovi bodočih zidov so strokovnjaki izračunali, da bo potrebna energija za ogrevanje ljubljanskega centra približno 500 G cal, h. Izgradnja črpalne postaje center je bila predvidena z Družbenim planom razvoja Ljubljane 1976—1980 v parku poleg
glavne avtobusne postaje, kjer jo sedaj tudi gradijo.
ZAČELI Z ZAMUDO
Črpalna postaja Center bo »skrita« pod parkom ob avtobusni postaji. Viden bo edino vhod vanjo. Monterji tozda Montaža Maribor so prišli na gradbišče oktobra lani in začeli delati z zamudo, ki pa je niso sami povzročili. Objekt je 30 metrov dolg in 18 širok. Vanj so mariborski monterji vgradili okrog petsto metrov cevi, od premera 800 mm navzdol. Najmanjše (premer 100, 150 in 200 mm) so namenjene za hlajenje črpalk in turboregulacijskih sklopov.
»Na začetku smo bili štirje, potem se je skupina povečevala. Trenutno nas je na spisku dvanajst, na gradbišču pa deset. Delamo vsak dan od 7. do 18. ure, ob petkih po 15. uri odhajamo domov, ob sobotah in nedeljah ne delamo. Stanujemo v samskem domu IMP in pa pri zasebnikih. Malico nam pripeljejo na gradbišče iz kuhinje v Vojkovi ulici, kosimo pa vsak po svoje,« je pripovedoval Franc Obreht, vodja montaže, ki je večino dni v tednu na gradbišču v Ljubljani.
Težave, s katerimi so se srečevali, so sproti premagovali. Najhujša je bila prostorska stiska.
Varilec
Cevi čakajo, da jih vgradijo. Črpališče bo meter pod parkom
»Težko smo pripeljali cevi čil svojo misel. To Je za mar- vodja službe za izgradnjo v na gradbišče, ki je v središču sikaterega monterja izredno tozd KEL, je takole ocenil Ljubljane, ob najbolj pro- težka odločitev, ki jo odlaga, delo IMP na gradbišču Čr-metnih cestah. Tudi transport dokler je le mogoče.	palne postaje Center:
posfbn^pr^injS””*! broSchie" ršaTtiih^žuli.* “Sodelovanje je dobro. Za
TfSVSt vS=”-"t-.S™ «an,a. Me-
gradbiiiu 'č^tžcTob”	Sni pri Sov* I”«*”
ek, kakršnega lMp’š= n,
delal. S skupino sem zelo za- -	. kar pa m krivda lMr.«
dovoljen, saj so fantje disci- Dipl. inž. Jurij Paučič,	L Š1RUS
plinirani in strokovno usposobljeni delati na takih objek-tih. V tem času so veliko pokazali. Vprašanj okrog podaljšanega dela nismo poznali. Opremo smo dobivali redno, malo se je zataknilo edino pri črpalkah, ki so jih naši pravočasno naročili,« je zaključil Obreht.
Rok dokončanja montaže je konec aprila, v maju že računajo na poskusne zagone.
Vodilni monter Franc Tomec je prišel na gradbišče
5.	novembra lani. Pri IMP. je enajst let, sedem let je delal v DDR, na 18 gradbiščih velikih toplarn. »Res so velike cevi, posebnih problemov ni.
Tu prvič samostojno vodim skupino, doslej sem po nenapisanem pravilu vedno prvi začenjal na gradbiščih in ko je delo steklo, so prihajali še drugi.«
— Delo na terenu rado načne tudi zdravje. Razmere so pozimi najtežje, kako jih prenašate?
»Poleti še gre, pozimi se pa | navadimo na mraz, se utrdi- „	$ i
mo. Na gradbišču smo od	I
jutra do večera. Sčasoma bo treba v delavnico,« je zaklju- Del črpališča
Februarja letos začetek gradnje proizvodne
hale TOZD TIO v Godoviču
TOZD TIO bo gradila tovarno v Godoviču. Pripravljalna dela so že končana, začeli so z gradbenimi deli. Za podrobnejše informacije o omenjeni gradnji sem zaprosila direktorja TOZD TIO Pavla Troho, da odgovori na nekaj vprašanj.
— Kateri razlogi so narekovali gradnjo objekta v Godoviču?
»V glavnem smo se-za gradnjo odločili zategadelj, ker v Idriji nimamo na razpolago ustreznih prostorov. Ne glede na to, da smo pred to odločitvijo poizkušali najti rešitev v tem, da bi razširili prostore na lokaciji v Idriji, so analize pokazale, da je za nas ekonomsko in dolgoročno najboljša rešitev gradnja 2. faze tovarne TIO v Godoviču. Bistveni razlog, da smo se odločili za razširitev proizvodnih in prostorskih zmogljivosti je ta, da so se proizvodni programi v obdobju od 1975 do 1978 tako razširili, da v obstoječih razmerah nismo sposobni zadovoljevati potreb in zahtev domačega tržišča ter se nenazadnje tudi ne moremo v širšem smislu vključevati v izvoz. Nadaljnji razlog za to gradnjo je, da se že od začetka delovanja srečujemo z velikimi prostorskimi težavami, ki vplivajo na rezultate dela, saj je v takih pogojih v organizacijskem in tehnološkem smislu težko organizirati proizvodni proceš.«
— Kako je bilo s pridobitvijo parcele za gradnjo objekta?
»Kar zadeva parcelo v Godoviču za gradnjo druge faze omenjene gradnje, sploh nismo imeli problemov predvsem zato ne, ker smo že v letu 1976 ob gradnji prve faze odkupili ustrezno zemljo. Imeli pa smo in imamo še probleme v zvezi z infrastrukturo, ki je v tej industrijski coni ni. Za obratovanje katerekoli industrije v tej coni pa je le-ta predpogoj. Območje Godoviča zahteva posebne varstvene ukrepe v smislu zavarovanja okolja in vode. V ta namen so pristojne institucije predvidele nekatere posebne ukrepe pri gradnji infrastrukturnih objektov. Za te objekte, ki morajo biti zgrajeni vzporedno z industrijo, so potrebna velika finančna sredstva. Menim, da smo ta problem v omenjeni ceni razrešili s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju omenjenih objektov, ki smo ga sklenili z vsemi potencialnimi investitorji.«;
—	Kdaj nameravate začeti z gradnjo?
»K intenzivnejši pripravi investicijskega programa je pripomoglo dejstvo, da je TIO s prenehanjem delovanja in proizvodnje Rudnik živega srebra v drugi polovici leta 1977 sprejel 70 njegovih delavcev — rudarjev. Na ta način se je še povečala problematika prostorskih zmogljivosti, zvečal se je tudi problem obratnih sredstev. Zato smo se lotili obdelave celotne problematike tako, da je bil maja lani pripravljen investicijski program, ki so ga verificirale vse ustrezne institucije in potrdila Temeljna banka v Novi Gorici in Ljubljanska banka. Zakaj takšno razumevanje? Slovenska skupnost se je namreč odločila, da bo nudila ustrezno pomoč v smislu zagotavljanja socialne varnosti rudarjev in pospeševanja idrijskega gospodarstva tako, da je bil v ta namen sprejet ustrezni republiški zakon, ki je omogočil, da gre tudi IMF pod ugodnejšimi pogoji v omenjeno investicijo. V lanskem novembru, so bile urejene tudi vse ostale formalnosti tako, da smo lahko začeli s pripravljalnimi deli. Danes pa so že postavljeni temelji za montažo hale tako, da izvajalec Zidgrad nima ovir, da ne bi v prvih letošnjih februarskih dneh začel z montažo proizvodnih hal v Godoviču.«
—	Kdaj bo predvidoma gradnja zaključena?
»Po pogodbi, sklenjeni z izvajalcem gradbe-
no-obrtniških in montažnih del ter po dinamičnem planu gradnje, bo morala biti investicija zaključena koncem letošnjega avgusta.«
—	Kaj nameravate pridobiti z novogradnjo?
»Z omenjenim objektom želimo doseči poleg
tega, kar je bilo rečeno na začetku tega sestavka, postavitev temeljev nadaljnjemu razvoju idrijskega gospodarstva. Zaključek te investicije bo pogoj za nadaljnjo samoupravno organiziranost IMF v Idriji v smislu 320. člena zakona o združenem delu. To pomeni organiziranje delovne organizacije v Idriji z več temeljnimi organizacijami združenega dela.«
—	Koliko delavcev bo zaposlenih v novo zgrajenem objektu?
»V novi objekt v Godoviču bomo preselili proizvodnjo elementov za distribucijo zraka. To pomeni, da bo na tem programu potrebno le minimalno povečati število delavcev, saj za celotno
srednjeročno obdobje planiramo indeks zaposlovanja 101. Tako bo v teh novih objektih v letu 1985 zaposlenih 110 delavcev. Večji poudarek bomo pa dali boljši tehnološki opremljenosti in organizaciji dela.«
— Koliko bo stala ta gradnja?
»Celotna investicija z obratnimi naložbami bo stala 104.112.000 dinarjev. Od tega bo TOZD TIO Idrija zagotovila 20.450.000 dinarjev lastnih sredstev, 7.500.000 dinarjev pa iz združenih sredstev IMF. Ostali viri sredstev so krediti in sicer kredit iz Temeljne banke Nova Gorica, iz združenih sredstev Ljubljanske banke, iz Zavarovalne skupnosti Triglav ter komercialni kredit.«
»Moram reči, da je pri zagotavljanju virov sredstev pokazala veliko razumevanje Temeljna banka v Novi Gorici. Z združevanjem sredstev za omenjeno investicijo se je pokazal tudi skupni interes znotraj IMF.«
Problemska konferenca v TOZD TEN
Sedemnajstega decembra je bila v Tenu problemska konferenca, ki se jo je udeležilo skoraj petdeset delavcev iz temeljne organizacije in najodgovornejši delavci delovne organizacije Emond. Tak način dela je v tem tozdu že znan. Zato je morala konferenca najprej odgovoriti na nekaj vprašanj, ki so ostala nepojasnjena z zadnjega takšnega sestanka.
Konferenca je obravnavala vprašanja, ki so jih delavci postavljali, koso tekle priprave na konferenco. Vprašanja so že na konferenci obravnavali po posameznih področjih. Prva »serija« vprašanj je obravnavala osebne dohodke, naj navedemo samo nekatera:
—	premalo strogi kriteriji pri stimulaciji, že ob minimalnem presegu plana visok odstotek stimulacije,
—	občutek proizvodnje, da se z uvedbo stimulacije poslovanje ni izboljšalo,
—	kako se plača, oz. kakšen preseg dobi delavec v proizvodnji, če dela delo, ki ni normirano, oz. popravlja napake na izdelku, ki jih ni napravil po svoji krivdi. Kakšen preseg dobi, če je pod normo (ne po svoji krivdi) in kdo to določa.
Razvila se je živahna razprava, ki je pokazala na nekatere slabosti in tudi poti, kako jih odpraviti.
Naslednji sklop vprašanj je bil posvečen normativom, kjer je bilo veliko razpravljanja o tehnološki službi. Nazadnje so sprejeli sklep, da naj vprašanja norm v celoti pregledajo do naslednje konference, ko naj bi delavci tudi dobili celovit odgovor na postavljena vprašanja.
Tretji del vprašanj se je nanašal na nakupe posameznih strojev, ki so jih delavci v vprašanjih omenjali. Odgovor je bil kratek, da je v glavnem že vse naročeno ali pa bo urejeno v bližnji prihodnosti. Četrta skupina vprašanj je posegla na področje prehrane med delom, kjer je bilo izrečenih nekaj pripomb na kvaliteto in ceno hrane ter na opremo njihove jedilnice. Opremo so že naročili, kuhinja pa se srečuje s pomanjkanjem posameznih živil na tržišču.
Sledila so vprašanja iz varstva pri delu, ki so se nanašala predvsem na zaščitne obleke in čevlje. Precej razprave je vzbudilo vprašanje načrtov, ki prihajajo v proizvodnjo. Naslednja vprašanja pa so se nanašala na lokacijo elektro delavnice, prepozno prihajanje delovnih nalogov v proizvodnjo, uresničevanje plana delavnice jakega toka, pakiranja oddajnikov, notranjega transporta oddajniških polizdelkov, zdravniške preglede in premakljiv delovni čas, za katerega je bilo rečeno, da še vedno prevladuje mnenje, da ga v njihovi proizvodnji ni mogoče uvesti, oz. bi to pomenilo precejšnjo težavo.
Glavni direktor delovne organizacije Emond Franc Kumše je pred zaključkom konference poudaril njen pomen, saj se na njenem dnevnem redu pojavljajo najbolj pereča vprašanja in to je tudi vzpodbuda odgovornim, da ta vprašanja rešujejo. Njegov predlog je, da bi bile takšne konference vsake 3 mesece. Razvoj Tena je primerjal z nekaterimi drugimi tozdi v okviru IMF in, ko
je iskal vzroke za njegovo zaostajanje, je med drugim dejal:
»Pravgotovo so obstojali zunanji interesi in vzroki, ki so Ten zavirali v njegovem razvoju. Poleg tega pa je bilo premalo smelosti tudi v Tenu samem. Smatram, da je v tej smeri treba narediti več. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov se odpirajo možnosti za nadaljnjo rast. To je eno najodgovornejših vprašanj. Elaborat, ki je bil narejen, ne ustreza več popolnoma. Sedaj je še pravi čas, da ga še enkrat pregledamo in odpravimo pomanjkljivosti. V kovinsko delavnico, delavnico šibkega toka in drugje, je potrebno uvesti novo tehnologijo. S tem namenom so odgovorni že obiskali nekatere tuje proizvajalce.«
Povzetek iz zapisnika pripravil TONE ŠTRUS
• DOPMI
Nova samoupravna organiziranost
Komaj smo se samoupravno organizirali kot sestavljena organizacija z novimi DO in TOZD ter se vpisali v register, že je pred vrati sprememba sedanje samoupravne organiziranosti. Gre za spremembo samoupravne organiziranosti kar v dveh delovnih organizacijah.
Pobude prihajajo iz TOZD na murskosoboškem območju. TOZD Blisk v sestavi DO P Ml in TOZD Panonija v sestavi DO Klimat sta namreč sprožili pobudo, da na svojem območju ustanovita delovno organizacijo s 3 tozdi. Eno TOZD bi predstavljala TOZD Blisk, Panonija pa bi se reorganizirala v 2 TOZD tako, da bi nova DO v celoti štela 3 tozde, ki bi bile združene v novo DO v sestavi SOZD IMP. Omenjena samoupravna organiziranost naj bi stekla s 1. januarjem 1981.
Za zdaj je še preuranjeno govoriti o podobi nove DO v Murski Soboti, rečemo lahko le, da smo podobno rešitev delavci v obeh delovnih organizacijah že dalj časa pričakovali.
O vprašanjih nadaljnje samoupravne organiziranosti je bilo že večkrat sproženo vprašanje, iskali pa smo tudi stališča izvršnega sveta murskosoboške občinske skupščine. Ta stališča so dajala prednost oblikovanju DO na območju Murske Sobote. Gotovo je oblikovanje DO na območju Murske Sobote smotrna rešitev, ki bo omogočala hitrejši razvoj gospodarstva ter nadaljnjo rast naših TOZD na tem območju.
O nadaljnjem organiziranju in ustanavljanju nove DO bomo še poročali.	IVAN HERGA
Z
V.
SREČANJE UPOKOJENCEV
V petek, 21. decembra 1979, so se v novih Promontovih prostorih v Črnučah zbrali upokojenci vseh ljubljanskih temeljnih organizacij in delovne organizacije Livar iz Ivančne Gorice. To je bilo tradicionalno, vsakoletno srečanje naših nekdanjih sodelavcev. Sindikat jim je pripravil darilni bon za tisoč dinarjev, kot vsako leto pa so dobili še koledarje.
potrjuje tudi današnje srečanje.«
V imenu gostitelja — delovne organizacije Promont — jih je pozdravil njen direktor Anton Zima. Spregovo-
Naši nekdanji sodelavci so bca sindikaia pozdravil S'«i si z zanimanjem ogledali de- A">°"i Lah _Omenilje uspe- ^enih. »UradL del ,!=■ lavnico tozda Ogrevanje — he, ki sojih delavci IMP dose-	Smimi zaključili
vodovod in nove Dvigalove gh v letu 1979 in nadaljeval:	nevskeaa
proizvodne prostore. Za ne- »Dragi upokojenci! Zave- PJ™ moskega pevskegd katere je bil najzanimivejši damo se. da je v to, kar
ogled sodobno urejenega imamo, vtkan tudi del vaših |n potem so stekli številni skladišča, kjer so lestve za- žuljev, vašega dela, vašega pogovori nekdanjih sodelav-menjali z dvigali. Eden naj- znoja. S svojim, delom ste, cev. Mnogi se srečajo samo ob starejših je pripomnil, da še dokler ste bili zaposleni, vsak tej priložnosti, nekateri si niso tako daleč časi, ko v skla- po svojih močeh pomagali imajo vsak dan veliko povedi šču ni bilo niti lestve in je graditi temelje, na katerih se dati, takšni smo pač ljudje, moral skladiščnik, če je hotel IMP danes razvija v veliko, Vsi upokojenci, ki se srečanj dobiti material, prosto plezati moderno in močno organiza- udeležujejo pa si ob koncu s police na polico.	cijo združenega dela. Hva- zaželijo—prihodnje leto na-
Zbrane upokojence je v ležni smo vam za vaš prispe- svidenje in tako naj bi tudi imenu koordinacijskega od- vek. Da niste pozabljeni pa bilo.
Upokojenci na srečanju
Od zgoraj navzdol:
Ogled skladišča tozd OV, pogovor s sodelavci: Upokojence je pozdravil tudi direktor DO Promont Anton Zima
Fakturirana realizacija za 12 mesecev 1979
	Plan	v 103 din		Izvršitev				In<	ieks iz	vršitve	
								let.	plan	pl. za	izv.
	1979	12 mes.	december	december		12 mes.1979	12 mes.1978	plan	12 mes.	decem.	79/7Č
TOZD	l	2	3	4		5	6	7	8	9	10
OV SFRJ	468.900	468.900	57.000	39.760.418		434,794.505	395.332.716	93	93	70	110
- inoz.	26.000	-	-	37.971.280		58.632.328	65.680.969	226			89
KM - SFRJ	182.000	182.000	21.000	15.593.798		187.979.602	143.029.406	103	103	74	131
- inoz.	18.105	-		34.569.000		54.026.658	39.245.045	298			138
MK - SFRJ	248.600	248.600	25.500	23.700.900		249.845.963	19!- .251.136	101	101	93	129
- inoz.	1.983		-	-		3.095.280	8.509.909	JSfc	-		36
PB	25.000	25.000	2.615	5.056.789		24.100.127	18.780.774	96	96	193	128
: SD	1.901	1.901	199	171.274		1.304.417	1.335.945	69 .	69	86	98
,PROMONT-SFRČ	926.401	926.401	106.314	8J ,283.179		898.024,614	609.700.571	97	97	79	147
-skupaj	972.489	-	-	156.823.459		1.013.778.880	683.891.449	104			148
MM - SFRJ	409.000	409.000	43.000	43.071.912		483.864.231	337.378.364	118	118	100	143
- inoz.	19.500		-	239.737		25.356.565	14.651.188	130.	_		173
IB	38.500	38.500	3.800	4.476.129;		41.350.620	32.275.317	107	107	118	128
|BLISK	145.300	145.300	15.300	16.472.97tj		157.626.649	106.803.301	108	108	108	148
EKO	162.000	162.000	17.200	29.200.000		175.243.605	118.646.389	108	108	170	148
PMI - SFRJ	754.800	754.800	79.300	93.221.010		858.085.106	595.103.371	114	114	118	144
- skupaj	774.300	-	-	93.460.747		883.441.671	609.754.559	114			145
!EM - SFRJ	408.000	408.000	42.800	43.137.751		432.355.223	335.140.439	106	106	101	129
- proj.	18.000	18.000	1.890	732.930		9.637.762	9.175.665	54	54	39	105
- inoz.	32.300	-	-	24.823.474		52.150.866	80.814.360	Ib*			65
DVIG	147.500	147,500	15.570	19.281.866		131.294.025	96.121.738	89	89	124	.137
(TEN	315.000	315.000	33.220	34.945.345		335.819.923	258.259.861	107	107	105	130
- jaki t.	189.000	189.000	19.940	20.762.348		189.945.284	159.444.418	101	101	104	119
- šibki t.	126.000	126.000	13.280	14.182.997		145.874.639	98.815.443	116	116	107	148
ISO	98.000	98.000	10.340	11.792.163		93.106.797	64.724.059	95	95	114	144
iCK	14.500	14.500	1.560	1.054.828		15.560.684	12.140.598	107	107	68	128
'EMOND -SFRJ	983.000	983.000	103.490	110.211.953		1.008.136.652	766.386.695	103	103	107	132
- skupaj	1.015.300	-	-	135.035.427		1.060.287.518	847.201.055	104			125
| KP	222.000	222.000	23.800		25.970.694	232.012.333	180.193.542	105	105	109	129
TIO	150.000	150.000	16.200		20.260.119	184.196.854	125.916.982	123	123	126	146
PAN	318.000	318.000	22.000		37.319.339	324.081.677	235.683.087	102	102	170	138
KLIMAT	690.000	690.000	62.000		83.550.152	740.290.864	684.823.017	107	107	135	108
TRATA	357.000	357.000	30.600		48.440.445	449.774.001?		126	126	158?	
ITAK	95.000	95.000	8.100		9.843.964	104.698.5881	326.587.264	110	110	1225	170
ISKIP	290.000	290.000	23.000		30.834.347	311.436.693	201.212.194	107	107	134	155
IKO	742.000	742.000	61.700		89.118.756	865.909.282	527.799.458	117	117	144	164
Ilsnl	252.253	252.253	28.647		22.425.654	263.431.601	180.464.103	104	104	78	146
HVA	84.753	84.753	9.842		8.164.695	95.757.639	56.913.201	113	113	83	169
LBK	46.524	46.524	5.330		4.796.755	49.221.765	32.424.553	106	106	90	152
LIVAR	383.530	383.530	43.819		35.387.104	408,411.005	269.801.857	106	106	81	151
IP	261.000	261.000	24.027		27.727.490	290.421.618	213.722.709	111	111	115	136
jMP	140.000	140.000	12.958		28.198.679	175.954.196	116.157.315	126	126	218	151
KLIMA	401.00,0	401.000	36.985		55.926.169	466.375.814	329.880.024	116	116	152	141
| INŽ	40.338	40.338	3.146		12.739.642	56.465.595	25.855.851	140	140	405	218
PB	51.000	51.000	3.978		3.825.586	51.058.679	43.591.300	100	100	96	117
ZAST	90.000	90.000	9.270		20.464.519	132.653.692	77.418.432	147	14 7	221	171
|IG	8.977	8.977	710		1.275.992	8.481.681	6.213.341	94	94	180	137
jlZIP	190.315	190.315	17.104		38.305.739'	248.659.647	153.078.924	131	131	224	162
PD	6.900	6.900	-		m 261	6.449.130	5.618.188	94			115
IMP - SFRJ	5.C ,7.946	5.077.946	510.712		590.003.801	5.500.342.114	3.612.312.081	108	108	116	152
- skupaj i	5.175.834				687.607.292	5.693.603.811	3.835.318.625	110			149 	
Delo—šport—rekreacija
Ugotavljanje uspešnosti ali neuspešnosti bo v prvih letošnjih mesecih tema večine sestankov. Ocenjevali bomo to, kar smo napravili v letu 1979 in ugotavljali, zakaj je prišlo do odstopanj od načrtovanega. Spet bomo sprejemali sklepe, naj bi ne nadaljevali s slabimi rezultati.
V tozd »PANONIJA« ugotavljajo, da so plan v letu 1979 dosegli in sicer v vrednosti 72 milijard dinarjev, to je toliko, kot so planirali. S svojim rezultatom niso najbolj zadovoljni, saj bi lahko bili precej uspešnejši. Največja ovira za dosego boljših rezultatov je vsekakor neefektivna izraba delovnega časa. Velika ovira pa so bili tudi zapleti okrog pogodbe z Becker firmo, saj so bili izdelki za to firmo napravljeni, a zaradi nepravočasno urejenih izvoznih formalnosti do prodaje teh izdelkov pred novim letom ni prišlo.
Športno rekreativna dejavnost v tozd »PANONIJA« je že nekaj let na zadovljivi ravni. To lahko ugotovimo
na podlagi rezultatov, objavljenih ob zaključku delavskih športnih iger v letu 1979 v občini Murska Sobota. Igre so se zaključile z geslom: »Šport za vse in vsem«. V igrah je aktivno sodelovalo 42 delovnih organizacij in skupnosti. Igre so se odvijale v osmih disciplinah vse leto. Nastopale so moške in ženske ekipe. V skupni uvrstitvi je dosegla prvo mesto s 717 točkami tozd »PANONIJA« nasproti Pomurskemu tisku z 297 točkami in Muri s 257 točkami. Najuspešnejši so bili v kegljanju s 1(119 podrtimi keglji nasproti Potrošniku s 1007 podrtimi keglji. Prav tako so dosegii prvo mesto v rokometu, v streljanju z zračno puško moški in v streljanju z MK puško ženske. Tako je tozd »PANONIJA« osvojila 4 prva mesta, 5 drugih mest in 2 tretji mesti. Doseženi rezultati so vsekakor plod prizadevanj vseh sodelujočih iz »Panonije«. Da so že nekaj let med najboljšimi sodelujočimi na teh igrah, nam pričajo priznanja, ki so jih do sedaj prejeli. Prvo mesto na sindikalnih igrah so v 15
letih izvajanja te oblike rekreacije osvojili kar 7 krat. Tako so že lastniki dveh prehodnih pokalov. Letošnje leto so kot najuspešnejša tozd na področju športno rekreativne dejavnosti v letu 1979 dobili priznanje Zveze telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota. Oh priznanju so dobili tudi vrednostni bon za 2.0(10 dinarjev za nakup športne opreme. To priznanje jim je vsekakor v veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.
Vsekakor so problemi glede udeležbe na teh igrah, saj se igre v posameznih disciplinah izvajajo v prekratkih terminih in je tako več tekem v enem tednu. Vprašanje pa je, ali lahko združeno delo opravičuje večkratno odsotnost posameznih delavcev, ali se ne pozna ta odsotnost v realizaciji plana. Vsekakor bi bilo prav, da bi se vse discipline odvijale vse leto večinoma ob prostih dnevih.
Problem, s katerim se srečujejo v tozd »PANONIJA«, je tudi pomanjkanje športnih objektov. V tozd nimajo nobenega odprtega in ne zaprtega športnega objekta, razen strelišča za ZP. ANDREJ ZADRAVEC
TOZD ELEKTROMONTAŽA
VARSTVO PRI DELU V LETU 1979
Minilo je še eno leto, ki na področju varstva pri delu ni bilo tako uspešno kot leto prej. Ni se samo povečalo število nesreč, ampak se je tudi sam odnos do varstva pri delu nasploh poslabšal. Že dolgo let je znano, da je varstvo pri delu v očeh neposrednih delavcev eno najbolj podcenjujočih področij. Ne moti, niti preseneča toliko takšen odnos tistih ljudi, ki delajo včasih v zelo težkih pogojih, ampak bolj preseneča mačehovski odnos tistih, ki so na prvem mestu, da poskrbijo za varno delo delavcev. Sreča je v tem, da v TOZD Elek-tromontaža veliko pozornosti varstvu pri delu posvečajo vodstveni delavci, ki imajo precej razumevanja za težave na tem področju. Zadosti je poudariti, da je v TOZD Elektromontaža trenutno zaposlenih skupaj z učenci v gospodarstvu približno 680 delavcev in, da je vsak dan (poleg del v tujini) odprtih okrog 70 večjih in manjših gradbišč. Takoj lahko opazimo, kje so problemi. Pred leti so na večjih gradbiščih delale večje skupine delavcev in je za njihovo varnost na nek način bilo lažje skrbeti. Danes je »tisoč« majhnih gradbišč. Delo je kratkotrajno in neenakomerno, tako da se že pri takšni organizaciji dela čutijo težave.
Pri obiskih gradbišč ugotravljamo veliko odsotnost z dela, dostikrat nedisciplino in ogromno izgubljenih ur pri selitvi iz enega gradbišča na drugo. Poleg teh težav smo v letu 1979 zabeležili ogromno fluktuacijo kljub zelo uspešnemu poslovanju, ki jo prejšnja leta v Elektromontaži nismo poznali. Razlogov za takšno stanje je več. Mišljenja sem, da so na prvem mestu medljudski odnosi znotraj same TOŽD in še več odnosi med TOZD znotraj DO EMOND. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je reorganizacija zavoljo konkurence, ki je vsak dan močnejša, bila nujnost in ne sme biti vzrok za že omenjene težave.
Vsi tisti problemi, ki sem jih navedel, ne smejo vplivati na varno delo delavcev, ker je zdravje in življenje ljudi primarno. V letu 1979 smo imeli eno smrtno nesrečo in nikakor ne želimo, da se takšni prizori ponavljajo. Mislim, da se v službi za varstvo pri delu trudimo, da je problemov čim manj, vendar je praksa pokazala, da brez pomoči in sodelovanja vseh zaposlenih ne moremo pričakovati kaj več.
Nesreče pri delu v TOZD Elektromontaža, čeprav zadnjih nekaj let upadajo, ne morejo biti merilo uspešnosti dela službe za varstvo pri delu ali nekega posameznika, ker je prav montažna dejavnost nevarnost za napačno prikazovanje le-te. Zavedamo se, da je na vsakem gradbišču precej pomanjkljivosti, vendar moti občutek, da se določeni nevarni pojavi pri ponovnem pregledu ne odpravijo. Moram poudariti, da je pregej gradbišč (tukaj mislim na skladiščne in garderobne prostore) prav idealno urejenih, kot. npr. bolnišnica Izola, RTV Ljubljana, Center Bežigrad, Krka Novo mesto ipd., kot tudi to, da je ogromno težav z drugimi izvajalci del, posebej gradbeniki, kot npr: Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Lesonit Ilirska Bistrica ipd. Tukaj je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih na enem objektu in v TOZD, ker mislim, da je poleg rokov in finančne plati zelo pomembno, kako urediti varstvo pri delu in zagotoviti varno delo.
Preizkusi iz varstva pri delu so poseben problem.
Teoretične preizkuse je opravilo približno 95 % neposrednih delavcev in bi jih z malo več zavesti opravili vsi. Tukaj pričakujem pomoč in sodelovanje tistih, ki preizkuse morajo opraviti, zavedajoč se prav teaa. da smo montažna TOZD. Veliko
veselje je, če se na obvestilo o preizkusu nekateri zavedajo odgovornosti in brez težav rešijo eno skrb, oziroma veliko razočaranje, ko se dogaja ravno nasprotno. Veliki večini ni znano, da se zaradi neopravljenega preizkusa iz varstva pri delu po naših samoupravnih aktih delavca lahko razpo-
redi ha nižje delovno mesto in se s tem tudi zniža osebni dohodek. Mislim, da je to bolj učinkovit ukrep kot marsikaj drugega in bomo vsako malomarnost v bodoče prijavljali odgovornim samoupravnim organom.
To je bil kratek pregled stanja iz varstva pri delu v TOZD Elektromontaža v letu 1979. Težave so znane, velikokrat objektivne. Subjektivne probleme pa bomo morali reševati s skupnimi močmi in z zavestjo, ker je dobro znano, da so ravno razumevanje, zavest in sodelovanje, garancija za uspeh na področju varstva pri delu in še več, za dobro gospodarjenje nasploh.
ZORAN BAREŠIČ
0 pomenu hoje in teka za uvajanje človeka v športno rekreacijo
V sklepni listini 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je med drugim tudi poglavje o telesni kulturi, rekreaciji in oddihu. Iz priporočil za delov prihodnje povzemamo, da bo Zveza sindikatov podpirala predvsem tiste družbene nosilce telesne kulture in rekreacije, ki so svojo dejavnost usmerili v množičnost. Podpirala bo tudi takšno porabo sredstev telesnokulturnih skupnosti, ki bo omogočala čim šišremu krogu delavcev telesnokul-turno dejavnost v oblikah netekmovalnih aktivnosti. In tretjič: Zveza sindikatov bo podpirala predvsem uvajanje tistih oblik, ki so dostopne vsem delavcev in namenjene krepitvi njihove zdravstvene in delovne sposobnosti.
Odgovor na vprašanje, katere oblike so to, ki so dostopne vsem delavcem, je delno nakazan v naslednjem odstavku kongresne sklepne listine, ko gre za podporo vzdrževanja in gradnje visokogorskih planinskih postojank in planinskih poti.
Nedvomno sodijo hoja, izletništvo, planinstvo, orientacijski šport, nabiranje gozdnih sadežev in razni drugi hodilni športi med tiste aktivnosti, ki so primerne za vsakogar, ki so ljudske, lahko bi citirali vrsto medicinskih avtoritet, ki priporočajo živahno hojo v naravi, če le mogoče, vsak dan. V naših dosedanjih sestavkih o hoji in teku, o obiskovanju trimskih stez, planinstvu, nabiranju gozdnih sadežev in pripravah na smučarsko sezono (»Na.teku se dobimo«) že lep čas poudarjamo stališče, da je hoja najbolj človeška telesna vaja in da je narava naše skupno vadišče.
Vedno znova vzpodbujamo k hoji in izletništvu, hitrejši hoji z dihalnimi vajami na svežem zraku, k uživanju naravnih lepot, v vseh letnih časih in ne nazadnje k varstvu narave, skupnega vadišča vseh sprehajalcev planincev, lovcev, ribičev, gobarjev, smučarjev, planincev, čolnarjev.
Hoja in odnos do narave pomeni v resnični ljudski telesni kulturi pravi korak, najbolj naravno osnovo, začetek. Ko dosežemo, da človek rad hodi in da uživa v prvobitni naravi podobno, kakor da bi gledal umetniške slike, poslušal glasbo ali bral knjigo, ga skušamo seznaniti s športno naravnanostjo hoje po poljskih in gozdnih stezah.
ZA ŠPORTNO VADBO JE ZNAČILNO, DA SE ČLOVEK POTRUDI
Za športno naravnanost ali usmerjenost neke dejavnosti je značilno, da se človek potrudi, da prostovoljno premaguje težave, da se zavestno potrjuje ter po malem doživlja to, kar je občutil nek delavec, kose je vzpel na vrh Triglava in zapisal v spominsko knjigo: »Samega sebe obrajtam«. Seveda pa gre tudi za pravilno hojo, za namenu ustrezno obutev, podaljšan korak, variacije v hitrosti ter za določene motorične izkušnje pri hoji navkreber >n navzdol.
Ko postane športna hoja priljubljena oblika rekreacije, se polagoma spreminja tudi način vsakdanje hoje po opravkih. Človek se navtMna udobno hodilno obutev s prožnimi podplati)in nizko peto — in kar je prav tako pomembnČK)na-vadi se na treniranje »mimogrede« (daljši korak, hitrejši tempo, vzravnana drža, poglobljeno dihanje itd.).
Tako postane hoja kot najbolj vsakdanja telesna vadba izredno pomembna za zdravje, za kondicijo. Privrženec hoje se začne zanimati za frekvenco pulza, za Cooperjev test vzdržljivosti in podobno. Ko dobi informacijo o tem, da sodi k treniranju za zdravo srce in ožilje tudi nekaj minut zelo hitre hoje na dan, se potrudi še z večjim zanimanjem. Tako se po malem razvija v izobraženega športnika. Ko je vsestransko utrjen v hoji in je morda že izgubil kaj odvečne teže, ga zamika tudi tek, zamikajo ga druge športne zvrsti.
IMP Glasnik v letu 1979
Uredniški odbor se je sestal pred izidom vsake številke časopisa. V letu 1979 je izšlo 12 rednih in ena izredna številka. Skupna naklada rednih številk znaša 109.000 izvodov ali 9.083 izvodov poprečno na številko. V primerjavi z letom 1978 se je skupna naklada povečala 20.650 izvodov. Številke so v poprečju izhajale na 17,3 straneh, kar je za dve strani v poprečju manj kot v letu 1978.
Analiza stroškov pa je naslednja: storitve, papir, raster posnetki odprema honorarji
prispevki od honorarjev ostali stroški
(filmi, izdelava fotogr. itd.)
293.354,55 din 31.288,00 din 43.390,05 din 9.401,75 din
8.264,40 din
385.698,75 din
skupaj:
Cena izvoda je 3,53 dinarjev.
Skupni stroški so se povečali za 6%, cena posameznega izvoda pa se je zmanjšala od lanskih 4,10 dinarjev za 3,53 ali za 16 %. Takšno znižanje cene izvoda je povzročil porast naklade za 23%.
Skupni stroški za izredno številko, ki je izšla v 10.000 izvodih so znašali 31.814,80 din, strošek za posamezni izvod je 3,18 din, kar je še ceneje od redne številke.
O nekaterih vsebinskih vprašanjih sem pisal že v prejšnji številki, zato jih tu ne bi ponavljal.
nr	r ir*
Občni zbor Planinskega društva
ose; .m?1
Člani planinskega društva IMP so se 11. januarja letos sestali na drugem občnem zboru, kjer sta bili osrednji točki dnevnega reda dve poročili, in sicer predsednika društva in nadzornega odbora.
Rado Šegula, predsednik planinskega društva IMP, je poročal, da ima društvo 353 odraslih članov, 57 mladin-
brez pričakovanih finančnih sredstev. Celotno aktivnost so zato financirali iz pobrane članarine, iz prispevka od značk ter s pomočjo temeljnih organizacij združenega dela. Nekaj dodatnih sredstev so prispevale osnovne organizacije sindikata in nekatere TOZD. Ker društvo nima dovolj potrebnih lastnih finančnih sredstev za uresničitev letošnjega programa, njegov upravni odbor predlaga, naj bi razliko prispevale TOZD z območja
cev in 48 pionirjev (skupaj 458 planincev). V prihodnje želi društvo povečati število članov.
Društvo so lani registrirali, uredili njegovo finančno poslovanje ter odprli žiro račun. Le tako lahko sedaj posl uje po določbah zakona o društvih.
Zaradi varnosti pri organizaciji izletov je začelo društvo nekatere planince usposabljati za planinske vodnike. Doslej so opravili tečaj za vodnike štirje planinci, za letos pa društvo načrtuje usposabljanje štirih vodnikov.
V lanski sezoni je društvo organiziralo 15 izletov, ki se jih je udeležilo 610 planincev. Največ planincev je bilo na pohodu na Triglav (kar 130). Na izlet v neznano je šlo 120 planincev.
Ker so bili izleti dobro organizirani in so bili planinci dovolj disciplinirani, nesreč ni bilo niti predlanskim in tudi lani ne.
Kar zadeva pridobivanje finančnih sredstev za delovanje planinskega društva, je njegove začetne potrebe financirala konferenca OO sindikata IMP kot njegova soustanoviteljica. Zaradi nerešenega sistema financiranja delovanja društva v IMP je lani tudi to društvo ostalo
FINANČNO POSLOVANJE
V lanskem letu so dohodki planinskega društva IMP znašali ‘46,121,50 dinarja in izdatki 68.674,10 dinarja. To pomeni, da je saldo 27.447,40 dinarja.
Društvo ima vzorno urejeno dokumentacijo finančnega poslovanja. Blagajniška knjiga in hranilna knjižica sta natančno vodeni, kjer so vsi vpisi skladni z dokumenti. Blagajniška knjiga je zaključena z zadnjim dnem lanskega leta.
Ljubljane in Ivančne gorice, saj so predvsem delavci teh TOZD v večini člani planinskega društva.
Poročilo nadzornega odbora je na občnem zboru prebral Janez Marinko.
Po teh poročilih je bila krajša razprava, v kateri so se razpravljala zavzemali za to. naj bi bili udeleženci pohodov v planine pri hoji po gorah zmerni in se ravnali po navodilih planinskih vodnikov.
Člane društva je tovariš Ivan Šuligoj seznanil tudi z informacijo o možnosti pridobitve počitniškega doma rudarjeva na Vojskem. ki ga Rudnik živega srebra v Idriji po sklepu svojega delavskega sv eta brezplačno odstopa v last sozdu IMP.
Po izčrpanem dnevnem redu občnega zbora je bilo prijetno tovariško srečanje.
OBJAVA ČISTOPISOV' SAMOUPRAVNIH AKTOV
Ob tej številki Glasnika je izšla tudi priloga, v kateri so objavljeni čistopisi samoupravnih aktov:
Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP;
Temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. Statuta SOZD IMP.
Omenjene akte mora prejeti vsak delavec SOZD IMP, zato prosimo službe, ki skrbijo za razdeljevanje Glasnika, da nkfati / ,cdno številko razdelijo tudi prilogo.
L NAŠI UPOKOJENCI'—----------
Z mislimi v Livarni
V zasneženi vasi Krka sem sredi dopoldneva poiskala dom Vladimirja Reparja,invalidskega upokojenca. Začudeno me je pogledal ta majhen, droben mož, ko sem mu povedala, da prihajam od Glasnika, ki ga tudi on najbrže redno dobiva. Popeljal me je v kuhinjo, kjer sva se ob kavi in sladkem prigrizku, s čimer me je postregla njegova gostoljubna žena, pogovorila nekoli-kanj o njegovem življenju.
Rodil seje 16. julija 1926 v Loški vasi blizu Dolenjskih toplic. Izučil se je za mlinarja in je ta poklic opravljal od 1948 do 1959. leta, ko se je zaposlil v Livarni v Ivančni gorici. V začetku je v Livarni tolkel železo, potem je bil nekaj časa topilec železa, nekaj let pa je do upokojitve delal pri pripravi kemičnega peska. Novembra 1 978 je zbolel in je moral na operacijo grla. Do lanskega maja je bil v bolniškem stale-žu. Na delo v Livarno se ni več vrnil, saj so
ga lani maja invalidsko upokojili. Sedaj živi za družino, ki si jo je ustvaril leta 1958, ko je še mlinaril.
Livarne ne more pozabiti, saj pravi žena, ni dneva, da bi ne pogledal skozi okno takrat. ko pelje mimo avtobus, s katerim seje nekaj let vozil na delo v Livarno.
Lepe spomine hrani v zvezi z Livarno na tiste čase, ko se je s sodelavci udeleževal kolektivnih izletov.
Nepozaben je zanj dogodek, ko je bil v Livarni pred 16 leti izžreban za odhod na enotedensko ekskurzijo v Nemčijo. Tam si je ves teden ogledoval livarne. Ob tej priliki je tudi spoznal sedanjega direktorja TOZD Livarne v Ivančni gorici, Valentina Mendiževca.
Za delo je bil tako vnet, da v vseh svojih službenih letih ni niti enkrat neopravičeno izostal z dela (ni imel niti enega »plave-ga«).
Pokojnine ne more primerjati s plačo, saj je pokojninski znesek skoraj polovico manjši od osebnega dohodka, ki hi ga prejemal. če bi še delili. Z njegovo invalidsko pokojnino se preživljajo trije člani družine (on, ženil in sin. ki je v prvem letniku srednje tehnične šole).
Dolgočasje, s katerim se srečuje, saj ne more delati, pregan ja s poslušanjem radia, gledanjem televizije, z branjem časopisa ter včasih tudi z igranjem kart. Stikov s sosedi nima veliko, saj so (le) ti v službi in je tiiko večidel doma.
Redno bere Glasnik IMP in prek njega spremlja napredek Livarne, za katero je nekdaj kopal temelje.
Ko sem ga pobarala, če kaj načrtuje dopust, nti je povedal, da ne hodi na dopuste. Na dopustu je bil pred kakimi K) leti in sicer v počitniškem domu IMP v Fiesi, kamor ga je za 10 dni poslal sindikat Livarne, kjer je bil izredno zadovoljen.
S sestanka počitniške skupnosti
V drugi polovici lanskega decembra je bil sestanek sveta počitniške skupnosti SOZD IMP z naslednjim dnevnim redom: obravnava usklajenega besedila pravilnika o počitniški skupnosti IMP in določitev njegovega predloga, poročilo o poslovanju počitniške skupnosti v lanskem letu, predlog plana investicij za počitniške domove IMP za letos, priprave za letošnjo sezono (določitev predloga cen za sezono 1980, ugotovitev potreb po dodatnih zmogljivostih) in razno.
Po obravnavi pravilnika o počitniški skupnosti in po uskladitvi pripomb na ta pravilnik je bil na seji sprejet predlog pravilnika, ki naj bi ga sprejela skupščina SOZD IMP.
V	poročilu o poslovanju počitniške skupnosti, ki ga je podal Anton Križan, je bilo povedano, da je imela omenjena skupnost poleg svojih počitniških zmogljivosti lani v zakupu še 71 ležišč za 90 dni v Verudeli, 46 ležišč za 90 dni na Rabcu, 39 ležišč za 60 dni pri Luciji Milašinovič na Pagu ter 80 ležič za 80 dni pri Ferdu Sla-dovljevu v Vodicah.
V	poročilu nakazana problematika je naslednja: dom v Fiesi je bil zaseden 70-od-stotno, v Velem Lošinju 82, v Verudeli 92, na Pagu 85, v
Vodicah 74, v Ankaranu 32 in na Rabu 84-odstotno.
V	počitniških domovih delajo študentje prek Študentskega servisa in drugi delavci na osnovi pogodb. V sezoni je bilo v omenjenih domovih honorarno zaposlenih 14 delavcev, za nedoločen čas sta pa zaposleni 2 delavki. Administrativna dela za počitniško skupnost opravlja v SOZD IMP ena delavka.
V	počitniškem domu v Fiesi so lani znašali izdatki prek 1.600.000 dinarjev (cena oskrbovalnega dne je bila blizu 260 dinarjev), izdatki v Velem Lošinju so bili blizu 1.800.000 dinarjev je bila cena oskrbovalnega dne več kot 240 dinarjev. Visokim cenam oskrbovalnega dne v teh domovih botruje
ZA DOBRO VOLJO

■ K -VCUfeut T02b-m zoccjfc X i^v4jJko^€ri Vt+JaLa>L je S&cLo^ ia,	/nt Ancb-M+
-	po- 4* t*\ 'VicU.
m "fcvoAU! Rli mJh	>vxyr	L
(	# -&uti>wLr/)
/tla dnokfetojli.	xc^
amortizacija (o poslovanju te skupnosti lani je poročal letošnji Glasnik št. L).
Del pozornosti so člani sveta na tej seji posvetili predlogu plana investicij v počitniških domovih za letos. V njem je predvidena nabava pralnega stroja, stroja za pomivanje posode, 21. jogi vzmetnic, osebnega avtomobila R-4 in ureditev hladilnice za počitniški dom Veli Lošinj, nakup stroja za pomivanje posode za počit-
niški dom v Fiesi ter nakup postelj in jogi vzmetnic za počitniški dom na Veliki planini. Za uresničitev tega plana naj bi odšteli 829.600 dinarjev.
Člani sveta počitniške skupnosti IMP so obravnavali predlog cen za dopustovanje v letošnji sezoni. Pri tej točki dnevnega reda je Anton Križan poudaril, da se v predlogu povišanja cen upošteva predvsem letošnje zvišanje stroškov poslovanja. Svet počitniške skupnosti je predlog cen odstopil delavskim svetom vseh TOZD, ki bodo o cenah tudi dokončno odločili. Le te bodo potem objavljene v marčevski številki Glasnika.
Člane sveta počitniške skupnosti je Jožica Hren seznanila s pfčgledom ponudb v zvezi z najemanjem dodatnih počitniških zmogljivosti. Svet počitniške skupnosti ne bo sklenil nove pogodbe z Lucijo Milašinovič iz Paga in tudi ne s SAP Viatorjem za letovanja v Rabcu. Svet počitniške skupnosti se je zavzel za to, da bi za letošnjo sezono sklenili pogodbe za letovanje na Rabu, v Kaliju na Ug-ljanu in Umagu za čas od 1. julija do konca avgusta ter za Berudelo od 10. junija do 10. septembra in za Vodice za čas od 22. junija do konca avgusta. O sklenitvi pogodb bomo še poročali.
Objavljamo nekoliko starejši posnetek novogradnje TOZD TEN v Vojkovi ulici v Ljubljani. Če ne bo več mraza, bodo dela lahko potekala normalno
Počitniški dom rudarjev na Vojskem postal last SOZD IMF
Glede na nastalo nezavidljivo gospodarsko situacijo, v kakršni se je znašel Rudnik živega srebra v Idriji, le ta ni mogel več razreševati problematike počitniškega doma rudarjev na Vojskem. Tako je po sklepu delavskega sveta v drugi polovici lanskega decembra brezplačno odstopil omenjeni dom v last sozdu IMF.
Počitniška skupnost IMP je koncem lanskega decembra imenovala komisijo, ki jo sestavljajo Alojz Kosi, Miro Leiler, Robert Kastelic, Anton Lah, Stane Vrhovec, Ivan Šuligoj in Anton Kri-
stališča: dom je vredno prevzeti in je za njegovo adaptacijo potrebno pripraviti program. Člani te komisije so menili, da bi bilo treba izdelati tehnično poročilo, predračun za adaptacijo doma in poročilo o možnosti koriščenja doma. Člani komisije so predlagali, naj bi program in predračun izdelal oddelek za nadzor lastnih investicij, informacijo o možnostih koriščenja tega doma naj bi pripravili delavci tozd TIO.
Strokovna služba delovne skupnosti sozda je pripravila predračun za adaptacijo, ki znaša 2,714.000 dinarjev. Če bomo odkupili še opremo spalnic (last Planinskega društva iz Idrije), bomo potrebovali skupno tri milijone dinarjev.
V sredini januarja letos se je posben odbor, ki ga je imenoval svet počitniške skupnosti IMP, na
Vojsko, ki je na višini prek 1.000 metrov • in je oddaljeno od Idrije 12 kilometrov, nudi možnosti za letovanje, smučanje in sprehode. Tja je mogoče priti z motornimi vozili iz Idrije in iz Dolenje Trebuše. Iz Idrije vozi na Vojsko avtobus ob ponedeljkih, petkih, sobotah, nedeljah in ob državnih praznikih. Cesta na Vojsko je v zimskem času redno plužena. Od tod je mogoče v eni uri priti peš do partizanske tiskarne Slovenije, v eni uri in pol do partizanskega grobišča na Vojščici, v eni uri na Hudo polje, v dveh urah na Hudournik, v eni uri in pol do obeležja bolnice Pavle terv petih urah na Goljake.
osnovi informacije, ki jo je dobil v zvezi z domom na Vojskem od TOZD TIO, zavzel za to, da bi začeli združevati finančna sredstva za adaptacijo omenjenega doma in za dokup inventarja v spalnicah.
Sredstva naj bi združevali po številu zaposlenih .na osnovi stanja 30. septembra 1979 po naslednjem razdelilniku:
	Število zaposlenih	Znesek
TOZD	30. 9. 1979	združevanja
OV		dinarjev
	565	234.000
KM	261	108.000
MK	354	147.000
MM	485	202.000
IB	89	37.000
BLISK	355	147.000
EK O	327	135.000
EM	546	226.000
DVIGALO	252	104.000
TEN	418	173.000
ISO	148	61.000
KP	279	116.000
TIO	335	139.000
PANONIJA	705	292.000
TRATA	375	155.000
ITAK	91	38.000
SKIP	218	90.000
LSNL	362	150.000
HVA	53	22.000
LBK	81	34.000
IP	418	173.000
MP	191	79.000
INŽENIRING	110	46.000
PB	122	52.000
ZASTOPSTVA IZOBRAŽEVALNI	71	29.000
CENTER	27	11.000
SKUPAJ:	7.238	3,000.000
ljučnem računu za lansko leto. TOZD TIO v Idriji pa se obvezuje, da bo iz svojih finančnih sredstev začasno financirala pripravo adaptacije (načrte, dovoljenja, itd.).
Akcijo združevanja finančnih sredstev za omenjeni cilj naj bi podprli sindikati v DO in TOZD.
Z adaptacijo naj bi predvidoma začeli v aprilu, zaključili pa jo junija letos.
Počitniški dom na Vojskem naj bi posloval v okviru počitniške skupnosti IMP po režimu, ki ga bo sprejel svet počitniške skupnosti.
M. PRIMIC
SOZD IMP
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1980
Organizacijski odbor razpisuje zimske športne igre SOZD IMP 1980 pod pokroviteljstvom DO EMOND.
1.	Delavci in učenci SOZD IMP bodo nastopali v naslednjih starostnih kategorijah in športnih panogah:
VELESLALOM
a)	ženske do 30 let
b)	ženske nad 30 let
c)	moški do 33 let
d)	moški od 33 do 40 let
e)	moški nad 40 let
TEKI
f)	ženske do 30 let
g)	ženske nad 30 let
h)	moški do 33 let
i)	moški od 33 do 40 let
j)	moški nad 40 let
2.	Nastopajo reprezentance DO. Vsaka DO SOZD IMP in DS SOZD IMP lahko prijavi v vsako razpisano kategorijo po pet tekmovalcev oziroma tekmovalk, ki so v rednem delovnem razmerju oziroma učence v gospodarstvu.
3.	DO in DS SOZD IMP prijavijo udeležbo svojih ekip v posameznih kategorijah pismeno na priloženih obrazcih pokrovitelju iger IMP DO EMOND, Titova 37 (tov. Lah Anton).
4.	Tekmovanje bo dne 23. 2. 1980 v Kranjski gori.
Tekmovanje bo ekipno in posamično. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
Tekmovanje bo v vsakem vremenu.
5.	Žrebanje startnih številk za DO bo tako, da bodo od številke 1 do 9 prvo prijavljeni člani, od številke 10 do 18 drugo prijavljeni tekmovalci ekip DO.
6.	Zborno mesto za vodje ekip bo v hotelu Prisank, Kranjska gora.
7.	Podrobnosti organizacije bomo sporočili naknadno. ORGANIZACIJSKI ODBOR
ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1980
ZAHVALA
Zahvaljujem se DS in TOZD ELEK-TROMONTAŽA za prejeto denarno pomoč.
Obenem pa želim celemu kolektivu IMP posebno pa še njegovim sodelavcem in sodelavkam SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980!
Anica in Mija Kalan
v_____________________________________/
Finančna sredstva bo potrebno združevati iz sredstev sklada skupne porabe. Ta sredstva naj bi planirali pri razporejanju žistega dohodka po zak-
Vojsko nad Idrijo
: & ; ■>
z--	----------------------------------
S kanujem dvosedom od izvira Donave do Beograda
v___________________

y
Za lanski julij in avgust je Janez Jaklič, monter dvigal v TOZD Dvigalo imel precej smel načrt. Skupaj s prijateljem naj bi s kanujem dvosedom preplul 3000 kilometrov dolgo pot po Donavi od njenega izvira do izliva. Ko sem želela zvedeti, v koliko je ta svoj načrt uresničil, mi je povedal, da mu je cilj le delno uspel.
Na pot je odšel konec lanskega leta. Plul je sam in prispel samo do Beograda. Do sotočja dveh rek v bližini Donaueschlingena v Nemčiji ga je hkrati s čolnom pripeljal prijatelj. Od tod se je sam odpravil s kanujem po vodi in nadaljeval pot proti Beogradu. Do izliva Donave ni prišel, ker je imel na razpolago premalo časa, saj je do Beograda plul kar cel mesec. Če bi hotel doseči cilj, bi potreboval vsaj še 22 ali 23 dni časa, ker je pot od Beograda do izliva Donave dolga najmanj okoli 1100 kilometrov. Nadaljnji razlog, da ni priplul na cilj, je bil v pomanjkanju denarja. Za uresničitev njegovih načrtov je bil med drugim kriv še čoln. Le-tega bi
na breg, poskrbel za lačen želodec ter odšel spat. Nekaj časa si je sam kuhal na plinskem kuhalniku, ki ga je potem izgubil, ko se mu je čoln v vodi prevrnil. Prenočeval je navadno na rečnem bregu (šotoril) in pa na kakšnem otoku.
Njegovo potovanje ni bilo brez težav. Nanje je naletel kmalu po začetku svoje plovbe na mestu, kjer Donava ponikne in je struga suha. Tedaj je moral čoln z vso prtljago znositi do kraja, kjer reka ponovno pride na dan. To delo mu je navadno vzelo ves dan. Ko se je ponovno spravil v vodo, je moral zaradi preplitke reke nekaj časa bresti ob čolnu. Z nadaljnjimi neprijetnostmi se je spopadel v Nemčiji in Avstriji, ko je moraj zaradi številnih elektrarn spet in spet prenašatrčoln in prtljago na suho in okrog jezov spet v reko, kjer je mogel ponovno nadaljevati pot.
Da pa ne bi bila njegova pot preveč rožnata, se mu je ob neki priliki prevrnil čoln. Tedaj je izgubil v vodi del prtljage (kuhalnik, fotoaparat, edino
Janez Jaklič s kolegom med treningom na Savi
moral skupaj z večjim delom prtljage prepeljati domov ali pa ga tam prodati. Oboje bi pa bilo povezano z nizom neprijetnosti.
Ker je čoln predolg, ga ne bi bilo mogoče prepeljati s potniškim vlakom. Tovorni promet pa ne bi prišel v poštev, ker bi bil prevoz predrag in bi predolgo trajalo ter bi bil tak način verjetno tudi preveč kompliciran. Iz Beograda je njega in čoln s prtljago pripeljal domov brat z avtom.
Na pot se je pripravljal dalj časa in malo pred odhodom enostavno spakiral nekaj nujnih stvari (šotor, spalno vrečo, blazino obleko, za par dni hrane itd.).
Plul je sam, saj se je prijatelj, ki naj bi potoval z njim' kot sta načrtovala, pripravljal na izpite, ki naj bi jih opravljal v času, ko je bil Janez na vodni poti.
Vsak dan je preveslal okoli 60 do 70 kilometrov, kar je bilo dokaj naporno. Ob sončnem zahodu je navadno zaključeval s plovbo, se spravil
rezervno obleko, večino hrane itd.). S tem pa problemov še ni bilo konec. Imel je še nekaj obmejnih težav. Večkrat so ga napadli labodji očetje, saj so le ti tedaj, ko imajo njihove samice mladiče, zelo napadalni. Če se jih je hotel ubraniti, jih je moral podkupiti s kruhom in je tako spet lahko mirno nadaljeval plovbo.
Ker mu načrt ni v celoti uspel, bi želel, kot mi je dejal, v letošnjem letu izpolniti lanski načrt, torej priti do izliva Donave. To je seveda odvisno od tega, če bo dobil brezplačen dopust (potoval bi z istim čolnom kot lani). Sedaj bi se odpravil na pot koncem junija ali v začetku julija, tedaj pač, ko bo lepo vreme.
Zanimalo me je, kakšne načrte ima za prihodnost. Zaupal mi je, da bi rad zaključil šolanje (vpisal se je namreč na pedagoško akademijo v Ljubljani na oddelek tehničnega pouka in fizike). Želi pa, da bi tudi v bodoče potoval s tolikšnim veseljem kot je doslej
Jožetu Štokarju v slovo
Kako hitro mineva čas. Pred dvaindvajsetimi leti si prišel v naš kolektiv. Čeravno nisi bil izšolan za monterja centralne kurjave, si z znanjem kovača hitro uspel ujeti korak s tvojimi sodelavci monterji na gradbiščih in v delavnici. Odzval si se pozivu in z drugimi prek podjetja odšel na delo v Zvezno republiko Nemčijo. Tam si vrsto let uspešno izvajal naložene delovne dolžnosti. Zavednost monterja in pridnost slovenskega delavca si kazal na vsakem koraku. Skrbel si za denarna sredstva z željo, da si ustvariš lasten dom in družino. Z lastnim delom in pomočjo podjetja ti je to tudi uspelo. Skozi čas, delo in trud si začutil tudi prve posledice — spremljala te je bolezen, kateri si se upiral, toda nenadna smrt je ugasnila tvoje življenje v petdesetem letu starosti. Za teboj je ostala tvoja družina in mi, ki se nemo in z žalostjo v srcu brez moči za vedno poslavljamo od tebe.
Istočasno prejmi zadnje pozdrave vseh članov kolektiva IMP, tvoji družini pa izrekamo še enkrat globoko sožalje v imenu sindikalne organizacije, katere član si bil tudi ti.
Dragi Jože
za vse kar si storil v času tvojega dela z nami, se ti iskreno zahvaljujemo. Ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu.
Sodelavci v predpripravi montaže TOZD Ogrevanje vodovod DO PROMONT
EDVARD KARDELJ O TELESNI KULTURI, REKREACIJI IN VARSTVU NARAVE
V delih in izjavah Edvarda Kardelja so tudi nekatere misli o telesni kulturi, ki zaslužijo našo posebno pozornost. Zavzemal se je za množičnost, osebno pa je posvečal del svojega prostega časa nekaterim aktivnostim v naravi. Zlasti pomembne pa so njegove misli o varstvu narave, ki je »skupno vadišče« vsega živega.
Že na prvem kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije (1947) je Edvard Kardelj opozoril na 'to, da mora biti naša telesna kultura ljudska, humana. Humana v tem smislu, da bo postala »eno od področij naših naporov za blagostanje in napredek našega ljudstva in srečnejšega življenja človeka«.
Ko je analiziral vlogo družbenih organizacij in združenj v sistemu samoupravne demokracije, je Edvard Kardelj poudaril, da »razvoj socialistične samoupravne družbe terja negovanje in bogatenje individualnih nagnjenj in interesov delovnih ljudi in občanov«, pri čemer je med drugimi aktivnostmi izpostavil šport kot enega izmed činite-ljev, ki lahko pripomorejo k formiranju človeka kot svobodne in celovite osebnosti
OB 131. OBLETNICI SMRTI NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA PESNIKA
8. februarja je minilo 131 let od tedaj, ko je slovenski narod zapustil 49 leten največji slovenski pesnik France Prešeren, doma iz Vrbe na Gorenjskem.
Po dovršenih šestih ljubljanskih latinskih šolah in dveh letnikih filozofije na ljubljanskem liceju je leta 1821 odšel na Dunaj, kjer je dovršil tretji letnik filozofije in štiri leta pravnega študija. Leta 1828 je postal juridični doktor.
Med bivanjem na Dunaju je opazoval naraščanje nacionalnih in socialnih gibanj v nekaterih zahodnih deželah Evrope in sklenil, da bo s svojim delom služil domovini ter da bo s svojimi pesmimi hudil Slovence. Njegovo stališče je bilo razviti Ijud-
' govorico do kulturnega jezika in s tem kulturo p ,!'ržati ljudstvu.
L bil je svojo domovino in želel, da bi se le-ta prerodila v svobodno in kulturno deželo ter, da bi se ji vrnili časi sreče. V Zdravici je napovedal, da si bodo Slovenci priborili svobodo z bojem.
Svojo osebno srečo je žrtvoval za srečo pesniškega poklica.
Njegovo pesniško delo je bilo prežeto z ljubeznijo do našega ljudstva in do vsega človeštva. Z njegovimi deli smo Slovenci vstopili v svetovno književnost. Naš jezik je oblikoval v kulturni jezik, sposoben za izražanje najglobljih čustev in najvišjih misli.
Iz bogate zakladnice njegovih pesmi, ki jih vsebuje sicer majhna knjižica poezij, so zajemali moč partizani, ko so kovali našo svobodo.
ELEGIJA SVOJIM ROJAKAM
Zemlja kranjska, draga mati, kdaj bo vtihnil najin jok?
Al’kdaj bova vid’la vstati, bratov jaz, ti čast otrok?
Prešernova rojstna hiša v Vrbi
Glej, kakdjubi sreča tebe, ti drži odprt svoj rog. Kranj’c, ozri se okrog sebe, nje dari štej krog m krog!
Skrite štej gora zaklade, zmeri polje ti ravnin, paš bogatih zelenjade, štej domove ti dolin;
in po cestah štej vozove, in po trgih štej drhal, štej, ki nosi jih čolnove Save in Ljubljan’ce val;
naše čvrste štej junake, milih deklic cvet poglej, uma bistrega rojake z mano štej ino povej:
ker jo ljubil je do smrti, vsak ji sin ostal je zvest, mimo Itake vse črti, kar Odisej vidi mest.
Kranj’c, ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kat ti pišeš, mora dati gotov d’nar!
Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! —
Tiho pesem! — Bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine,
domu, Kranj’c moj, zvest postan’! —
Kaj da čast očetov glasa nima v pesmih starih dnov, kaj da v zgodbah zdanfga časa brati slave in sinov?
V sedem gričih je prebival volk in jastreb tankovid, ko je že Navport umival več sto let Emone zid.
Kaj da tuj’c ne ve od mesta, ko da tu megle je dom, ko da skozi pelje cesta
tje, kjer val morja se lom’?
Kaj da vedno še zakriva zemljo našo temna noč, kaj da slave ljubezniva zarja Kranjcam ne napoč’?
Itaka ni b’la bogata Žita, vina, konj, ljudi, tesna, majhena, gorata, včndar davno že slovi,