f>4. Številka. Trst, v ponedeljek '2. maja I SDS. (Večrrun l/tlanjc) Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov, /jutranje izilanje izhaja nit 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ol« 1 uri pop. Naročnina znaša : Obe izilnnji na leto . . . gld. 21*— Za »amo večerno izdanje . „ 12"— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvc. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvć. Izven Trsta po 1 nvč. več. —IT EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Htane 4 me Telefon itv. 870. V edinosti je moč t Oglaai se ntvmmjn po vrstah v petitu, /a več-krutuo naročilo primernim popustom. IMtdnna. osmrtnice Ln javne zahvale, do-m*či oglasi i, t. tf.sf računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi si' ne vračajo. Narornino, reklamacije iu oglase sprejema upraviiistvii. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. l'reiliii3tvo iu tbknniii se nahajata v ulici Carintia itv. 1'prtiviilštvo. od« prnvniStvo iu sprejemanje Inserntor v ulici Mol in piecolo Stv. .'5, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. Itcrolin 30, Reuterjcva pisarna javlja iz NVashingtona: Angleški in francozki poslanik »tu že dobila od svojih vlad navodila glede povišanja pristojbin z« tonelate, kakor jo isto določeno v za kom i o vojnih stroških. Najbrže dobi navodil tndi nemški poslanik in bodo potem nlcnpno oporekali temu davku, ki bi občutno oškodoval pomorsko trgovino Anglije, Francije iu Nemčije. .Madrid 30. Spanjei, živeči v Moksiki, ki so že zložili stroške za jedno vojno ladijo, so brzoja-vili semkaj, da so na prvem zborovanju podpisali 1,800.000 pesetas, <1 a pomorejo Spanjski v tej vojni. Ht. Vtlicent 30. Tri špnnjsko torpedovke in jeden parnik za prevažanje, povrnivši so včeraj semkaj, so odpluli zopet danes zjutraj. New-York 30. Iz Washingtonn javljajo, (bi je vlada —,čim je dobila službeno poročilo, da jo spanjsko brodovje odpbilo iz St. Vincenta — odposlala ukazov svojemu letečemu brnelo v) ti, glede katerih ukazov pa se varuje tajnost. Kejpvost 30. Tu se boje, da bode prvi napad spanjskega brodovja veljal temu mestu. Mnogi trde, da bi Spanjski ladij i »Almirante Otpiondo« iu » Vizeaja« mogli vzeti Kcvuest v malo urah, thnttilliooga 30. 2f>. polk pehote in 10. polk konjice dobita še danes povelje za odhod v Tampa. Naslihigtoii 30. Od Nemčije ni sicer še ni-kake izjavo o nevtralnosti, vendar iti ni kakega dvoma, da ostane ta država strogo nevtralna. Vsa pozornost pa je obrnena do AvBtro-Ogerske, ki tudi še ni podala nikako izjave. (Z Dunaja doli pa za-trjajo, da je nevtralnost Avstro - Ogcrske tako umevna sama ob sebi, da niti ne treba nikako izjave vtem pogledu. Op. uredni) \ew-York 1. Iz Hongkonga javljajo, da se govori tamkaj, da je bila blizu Manile pomorska bitka. Bitka da je bila kratka ali živahna. Zmagali tla so Amerikam, lieuterjova agencija dostavlja tej vesti, da v Ne\v-Yorku ni kdo nt! verjame v to. 3I»drhl I. Otl poglavarja na Filipinih je došla brzojavka, iz katere je razvidno, da se jo pri Kavise zasidrala jedna eskadra v tem izdatnejo obrambe Manile. Razdeljevanje orožja dobrovoljcem nadaljuje; druge vesti 11 i iz Manile. Dunaj 1. Praznik 1. maja jo prošol tu v popolnem rodu. Udeležba je bila velikanska. Pred poludne je bilo 58 zborovanj v raznih okrajih. Med istimi jedno italijansko, jedno češko, jedno poljsko iu jedno mažarsko. Na vseh shodih se je vsprejela resolucija za splošno volilno pravo in za H urno delo. Pred sprevodom v Praterju jo vozilo (501) l>i-ciklistov, za red je skrbelo 500 rediteljev. V sprevodu je bilo tudi mnogo žensk. Le tu pa tam so kričali »doli z Luegerjem, doli s krščanskimi socijalisti, kdor ne dela, ta naj tudi ne j^ itd.« Vsega skup je bilo v sprevodu kakih HO tisoč ljudi. Praga 1. Na dan 1. maja so imeli narodni socijalisti svojo zborovanje, mednarodni pa svoje. Narodni socijalisti so šli potem pred mestno palačo. Njim na čelu poslanci Stojalovski, Šajer in Horica. Deputacija, ki so jo predstavila županu, je izročila spis zahtevajoči, tla se občinski posli urede v socijulistiškem smislu. Župan je skozi okno govoril delavcem. Praksa v dopisovanja politici oblasti v Istri {Dopis iz okraja kopernkepi). Kakor v Pulju na interpelacijo dež. poslanca Kompareta, tako v lieču na interpelacijo državnega poslanca Spin čl rta, soje izgovarjala c. k. vlada, tla vladni organi v Istri zato ne dopisujejo slovenski oziroma hrvatski slovenskim in hrvatskim uradom, ker mnogi istih dopisujejo vladnim oblastim tudi nemški in italijanski. To znamo iz verodostojnega vira, da jo glavar koperski, ko je bil vprašan od centralne vlade za informacijo v tem obziru, poslal kar celo kopo starejših aktov iz raznih žnpanij svojega okraja, rokši: »Vidite, ako sama županstvo dopisujejo tako (v tujem jeziku), ne morem odgovarjati drugače«. Tako bi so dozdevalo, da so slov. poslanci osmešili sami sebe pred vlado in napravili — luknjo v vodo. Ako pa si vso stvar ogledamo pri pravi luči, vidimo takoj, tla je hotela vlada pokriti svojo krivico prav hiknjutim plaščem. Pomislimo najprej, da ni satno onih pet šest slov. županstev v okraju koperskem, kateri bi bili edini uradi na deželi, ampak k javnim uradom, ki imajo prav mnogo dopisovanja z okrajnim glavarstvom, moramo prištevati vse župne urade na deželi. Ju sedaj roko na prsa, pl. gospod Schatten-hauer-Nevs, povejte, koliko uradnih dopisov ste že poslali v slovenskem (hrvatskem) jeziku 30 slovanskim župnim uradom Vašega okraja?! Ne vem, če imajo vsak po enega ! Skoro vsi župni uradi slovenski in hrvatski — žalibog, da je nekaj izjem — dopisujejo c. k. oblastim slovenski (hrvatski). In ako nekateri postopajo nepravo v tem obziru, kako se more e. k. glavarstvo naslanjati prav na tako, da utemeljuje upravičenje svoje krive prakso ?! V težkih borbah o ravnopravnosti nam taki župni uradi provzročajo mnogo kvara, in ako se njtm vidi to bolj »noboL, vidi so nam, da se s tako prakso kovajo nam spone narodnega suženjstva se za nadalje. Znano nam je, da uporablja c. k. okr. gljivarstvo v Kopru vsa mogoča sredstva: 1) da no dopisuje slovenski toli županstvom, kolikor župnim uradom; da svojim postopanjem ovira tako dopisovanje glede vsebino aktov. Kdor ne veruje, naj so obvesti pri naših županih in župnikih. Neki župan no dopušča svojemu tajniku v čisto slovenski županiji dopisovati okr. glavarstvu slovenski — iz strahu pred glavarjem! Odločno iu zavedno postopanje je v teh slučajih edino na pravem mestu. Pred drž. tem. zakoni smo vsi jednakopravni in jednakoveljavni! Kdor so umika, je strahopetuež, in bolje hi bilo, da ga ni ined nami! Kar so godi slovenskim županom iu župnikom, to, so ve, se ne sme zgoditi italijanskim županom in župnikom. Gorjdj da bi prišel v italijanski mestni alt župni urad nemški ali -.— groza — celo slovenski dopis! Kaj bi se zgodilo, to si more pao misliti le koperski okrajni glavar, čegnr osobjo se mora truditi in potiti prevajanjem nemških spisov na italijansko, spisov, ki prihajajo od centralne vlade. To je enakopravnost po Vaše, kaj ne, pl. g. Selntflen-hauer?! Slovenski župani iu župniki pa morajo mirno vsprojemati nemške in italijanske spise; ako ne, se lahko dogodi, da se od vladne strani jame delati pod roko proti njim. /upniška potrpežljivost, ali recimo miroljubivost (ki pa tu ni na pravem mostu), izzivlja vedno večo srčnost izvestnih organov, tako, da si isti usojajo že nečuvene stvari ! Evo dokazov: C. k. okr. glavar v Kopru poživlja večkrat župne urade, da objavljajo ljudstvu s prižniee: 1) o prijavi črnovojnikov; 2) o kontrolnih zborih; 3) o vladinih naredboh, tičočih se javnega gibanja; 4) o profilaktičnih podvzetjih in propisih o kužnih boleznih ; 5) o izseljevanji — in mnogo druzega raznovrstnega. To vse prihaja v nemškem ali italijanskem jeziku! Kako pa ima to prijaviti ljudstvu s prižniee ? Jaz mislim, in cerkveno pravo mi daje prav, da župniki niso dolžni objavljati vse to; zato ima c. k. okr. glavarstvo drugih organov. To je posezanje poli tiske oblasti v cerkev! To ne gre samo ob sebi »oustodes in Sion ! Ali slovanski župniki v Istri delajo to iz ljubezni do ljudstva, da isto no zapada kaznim, spremljajočim navadno omenjene predpise. Saj bi ljudstvo drugače sploh ne doznalo o istih. Preveč pa jo, tla st! župniki trudijo s prevajanjem in tudi nepravilno jo (»1 strani e. kr. vlade, da kaj tacoga trpi od strani c. kr, okr. glavarjev. Veleč. gg. duhovniki! Ako Vam še pride kak dopis c. kr. okr. glavarstva »zur Verlautharung von tler Knuzel« —ali »da pubblicarsi dall'altare«, pomislite to le : 1. Župnik nima prava, prevajati vladine naredbe v deželno jezike, ker ni zaprisežen tolmač za to ! 2. C. kr. okr. glavar nima prava, pooblaščati župnika, tla mu je prevoditelj ! 3. Ako prevod ne bi bil točen, kdo bi bil odgovoren za to ? ! 4. Nemščina v Istri ni deželni jezik. Narodu se torej ne sme nič vladinoga priobčevati v tem jeziku ! Ergo: nemški no smete, prevajati tudi ne smete! Kaj torej? Vračajte vse take spise in zahtevajte slovenski, da ne bodeto dajali vladi prilike, tako odgovarjati na utemeljene interpelacije slov. poslancev iu lepo prati svojo Slovanom neprijazne organe ! Politični pregled. Občinske volitve v Ljubljani. Ljubljanski »Slovenec« piše o ravnokar dovršenih volitvah v Ljubljani : »Letošnje včeraj dovršene dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski so zanimive v mnogem oziru, posobe v tem, tla so letos na volitvah zopet nastopili nemški liberalci in nacijo-naloi v Ljubljani in da so tem nasproti na voli t v i složno n a s t o p i 1 i s 1 o v e n s k i volil c i. Koliko grenkih spominov, koliko blagih nad nam se vzbuja, spominjajočim se teh dveh dogodkov! Za danes se ne pečamo s posamičnostmi. < )ntenjamo 1«' dvoje, troje besed. Katolišk<»-narodna stranka sc je udeležila volitev, sicer ne glasom spravnih dogovorov, pač pa v duhu teh dogovorov ter je |m«I-pirala slovenske kan<» tem bolj vpoštevala tudi njena beseda, kader jo povzdigne v interesu mestnega gosjmnarstva in in vzlasti v varstvo javne nravnosti. — Te volitve so pa po našem menenju tudi pretrgale zadnje nitke zveze n a r o «1 n o - u a p r e d n e in n e m h k o-1 i h e r a l n e stranke in t<» je drugi važen vspoli teli volitev. Nemškutarji so luli poraženi v vseli razredih, a prezreti ne smemo, da so dobili precej glasov, vzlasti v prvem razredu, toliko, da so Slovenci nujno dolžni složno postopati, ako hočejo tudi v prihodnje zmagovati v tem razred 11. Slovencem v Ljubljani, ki so bili ta teden složni na volitvah, treba biti složnimi tudi na delu za duševni in gmotni napredek bele Ljubljane, potem bo se le pošteno dovršeno pravo narodno delo,« Slovenski narod obsoja z vso odločnostjo način agitacijo, kakoršno so uveli Nemci za svoje kandidate. Ta list meni, da so Nemci dobili odgovor, kakoršuega niso pričakovali. Sedaj bodo mirovali menda, ako nočejo izzvati še hujšega odpora od slovenske strani. Slov. Narod« priznava, da je tudi katoliška narodna stranka krepko delovala za zrnato narodnih kandidatov, vendar pa — tako meni glasilo narodne stranke — treba svariti proti tisti proti ranosti, s katero se pojo slavospevi ka-toliško-narodni stranki, prav, kakor da je vse storila le ona, narodna stranka malo ali ničesar«. Slov. Narod meni tudi, da je bil sploh ves boj nekoliko pretiran, saj sploh prav za prav ni šlo za drugo, nogo za to, da se itak že mrtva s t r a n k a u h i j e š e j o d e n k r a t. K tem izvajanjem obeh glavnih glasil nam bodi dovoljenih par pripomb, kajti letošnje občinske volitve se nam ne vidijo le ljubljansko-lokalnc važnosti. ampak tudi političke, ker utegnejo vplivati na medsebojno razmerje zastopnikov naroda slovenskega na Dunaju, na njih taktiko, oziroma na temperament te taktike v »Slovanski kr-ščansko-narodni zvezi« in potom to zveze na postopanje vse desnice, zlasti ozirom na jezikovno in narodno vprašanje. Zato menimo, da. ne bi bilo umestno, ako bi se vnela sedaj razprava o tem, katera obeh slovenskih strank da ima večo zaslugo za srečni vspeh volitev; marveč menimo, da bi ta lepi nauk, ki ga nam podajajo letošnjo volitve v L juh 1 j a ni, z a n e s 1 i n a vso v e j e in vejice medsebojnega življenja na-šeira! In to jo potrebno, nujno trebno! Spoštovano glasilo narodne stranke naj onra no nameri, ako ne moremo pritrditi njega menenju, da se je v Ljubljani ubila že ubita stranka. Nočemo kazati na število glasov, oddanih za nemškutarskc kandidate, zlasti v I. razredu, ker je to menda po velikem delu pisati na račun strastne agitacije od nemškutarskc strani in pritiska od strani poznanih birokratskih krogov ter izvestnih bogatašev nemšku-tarskih. Ali dokler nam hode pričala uradna Lai-baelier Zeitung , izhajajoča cesarskim orlom na čelu, da jo nemška stranka še vedno sestavni del vladne politike na Kranjskem, dotlej ne moremo verjeti, da je stranka ljubljanskih kazinotov res že ubita v toliko in tako temeljito, da smo zavarovani pred vsako nevarnostjo <><1 to strani ! Postulat slovenskega rodoljuhja pa je, da vse slovenske moči — pustivše na strani vse neprijetne rckriminacijc in vsukoljubosumnost — »»stanejo zložne v ta namen, da se v naši osrednji pokrajini in sosebno v nje stolnem mestu, ki jo zajedno kulturno središče vsemu narodu, res definitivno in enkrat za vselej odpravi nevarnost od strani klike, ki jo sicer mala po svojem številu, ali vendar še vedno velika po — svojih zaščitnikih!! X položaju. V ponedeljek smo že in le še par dnij toga tedna ima zbornica poslancev časa, da dovrši razpravo o jezikovnem vprašanju : in še vodno ne vemo ničesar pozitivnega, kaj namenijo vlada z državnim zborom, ne vemo, kaj namerujejo stranke in sosebno, kaj namenijo ob-strukcija! Otvorjenje zesedanja delegacij je že pred durmi in za razpravo jezikovnem vprašanju je priglašenih še blizo <>0 govornikov. Ali je spoli možno, da se dovrši ta razprava?! In kaj stori vlada, ako se ne dovrši ta razprava in se no izvoli jeziko ni odsek'.' Ali zaključi to zasedanje, ali pa sc odloži razprava do po delegacijah?! Ali stopi potem v veljavo inicijativa vlade, o kateri je namigoval grof Thun v svoji izjavi ? Ali nastopi res doba neparlamentarnoga življenja? Vse to so vprašanja, na katera ne ve odgovora nihče. A čudno: po zvijanjih v nemških listih bi bilo soditi, da si slavna obstrukoija, — ona, ki sc dela kakor tla jej ni malo ni ležečo na tem, ako se tudi poruši vso bolj ubija glavo s temi vprašanji, nogo pa poražena desnica. Tako si zadnja N. F. Pr.« ubija glavo vprašanjem, da-li sploh še obstoji sedanja večina?! In potem — hine illae laemmao —■ dokazuje grofu Thunu, da on nima drugo poti iz to zmešnjav«', nego da razbije stranko na desnici, češ: ako stori to, se mu ne bode več bati desnico, ampak le Nemcev, in tako se mu no bedo več bati, da bi obsedel med dvoma stoloma!! Misliti si moramo torej, da si nemški list predstavlja stranke na desni kakor zbor samih obnemoglih hromih invalidov, ki bi so no mogli ga-iii ti več, ako jim pokaže zobe grof Thun. Smešno je, kako rečeni list pesti katoliško ljudsko stranko, da bi se ista jednostavno pridružila nemškim strankam. Pravi, da jo to gola neslanost, ako trdo Zallingcr in družba, da so svojim vztrajanjem v večini varujejo le nemške interese. In vsklika potem patetično: kje so sledi takemu varovanju?! Kje? No, mi odgovorimo lahko nemškemu listu : povsodi, na vseh koncih in krajih !! < )d llohonwartovih časov pa do danes jo provzro-čala navzočnost nemških konservativcev v dosedanji večini, da se slovansko skupine niso mogle nikdar vspeti de pravega vzleta, da iz golih ozi-rov do nemških zaveznikov svojih niso slovanske storile nič izdatnega za avstrijsko — slovanstvo, da nismo mogli nikdar priti do vzajemne borbo za našo koristi!! To, vse to jo zasluga nemških kon-scrvativoev, in ta zasluga tehta več za avstrijsko nemštvo, nego pa vso surovosti nemško obstruk-cije! To je dejstvo, katerega no morejo porušiti vsi članki v »Neue Froie Presse«! Za urejenjo jezikovnega vprašanja. (Nadaljevanje načrta zakona, priobčenega v »Siid-steioriseho Post«. Glej št. 5(> od 22."aprila večerno izdanje, oziroma 57. od 211. aprila zjutranje izdanje, lil. Občina, okraj, dežela. $ 31. Posamičnim členom okrajnega zastopa je na svobodo, da so v sejah okrajnega odbora poslužujejo toga ali onega deželnega jezika. S 32, V mestih z lastnim statutom gled<5 prenesenega delokroga; potem v jezikovno mešanih občinah in okrajih in v mestih z lastnim statutom, ki so jezikovno mešana, glede lastnega delokroga, morajo so razglasi o občinskih, oziroma okrajnih in mestnih stvareh razglašati v vseh dotičnih deželnih jezikih. S 518. Okrajni odbori in občine občujejo z državnimi in deželnimi oblastmi v svojem lastnem uradnem in poslovnem jeziku. C. k. politiško, pravosodne, finančne in šolske oblasti občujejo z okrajnimi odbori in občinami svojih uradnih okrajev v onem deželnem jeziku, ki služi okrajnemu zastopa ali občini kakor uradni in poslovni jezik. $ 554. Predsednik in njega namestnik v deželnem zboru jezikovno mešane pokrajine morata biti popolnoma vešča dotičnim dež. jezikom. i; 51"). Na razpravah deželnega zbora so vsi deželni jeziki jednakopravni in j e d na ko volj a v ni. Sleherni poslanec sme rabiti svoj narodni jezik na razpravah deželnega zbora, toliko v polnih sejah kolikor v odsekih, v svojih interpolacijah, predlogih in govorih. Vse vladne predloge, kakor tudi vsi predlogi in poročila deželnega odbora morajo so predlagati v vseh deželnih jezikih. I stota k o je voditi tudi stonografiški zapisnik, da so vsi govori poslanecv beležijo v onem deželnem jeziku, v katerem so so izustili. £ 3(5. Vsi deželni zakoni, odredbe in razglasila deželnih oblasti je objavljati v vseh dotičnih deželnih jezikih in pričenja veljavnost istih z dnem razglašenja. Vsi razglašeni teksti so jednako avtentični. V dvomljivih slučajih je o tolmačenju primerjati vso tekste po zmislu in besedilu. $ 55 7. V varstvo nedotakljivosti jednakoga prava vseh narodnosti v deželi mora so deželni zbor razdeliti v narodno kfirijo. £ ."i*. Vsaka narodna kurija more zahtevati o vsakokratnem glasovanju o proračunu, da se v istem za šolske in p »učno namene sploh določeni trošek — v kolikor sc isti nima porabiti za zavode, ukupne vsem narodnostim v deželi v razmerju dohodkov na davkih iz okrajev nje narodnosti porabi za učne zavode v nje jeziku. V istem razmerju more zahtevati, da se jej odkaže znesek iz zakladov, naloženih v ta namen, v kolikor isti nimajo svojo posebno določbe. Vsaki narodni kuriji je svobodno, da pravo-veljavno naklada posebno doklade na okraje in občino njene narodnosti za učne namene v njenem jeziku. Izvrševanje pravic, označenih v predstoječih odstavkih, jo urediti zakonito! V duhu to določbe jo tudi narodnim manjšinam v okrajih in občinah podati po zakonu slično jamstvo, da bodo mogle — v kolikor bodo dopuščali okrajni in občinski dohodki, določeni v naučne svrhe — s sredstvi, odpadajočimi nanje, ali po posebnih dokladah, ali iz družili lastnih sredstev, držo se deželnih šolskih zakonov, skrbeti za usta-nnvljanjc in vodstvo zavodov za vzgojevanje svoje mladine v lastnem jeziku. $ 31). Vsaka narodna kurija more zahtevati, da so ona določila kakega zakonskega načrta, ki se tičijo vsakemu narodu pristoječe pravice do varstva iu gojenja lastne narodnosti iti jezika v šoli, uradu iu javnem življenju, po drugom čitanju v deželnem zboru dajo še enkrat na glasovanje po narodnih kurijah. Po takem glasovanju jo smatrati kakor odklonjeno vsako določilo, proti kateremu jo glasovala absolutna večina ukupnoga števila jodne kurije. To velja sosebno tudi za zakone, ki se imajo izdati za nadaljnja izvajanja paragrafov tega zakona o kurijah. 40. Zakon od 21. decembra 18157, št. 14(5 drž. zak., oziroma čl. II. zakona od 2. aprila 1873, št. 40 drž. zak. je premeniti tako, da bodo zastopniki vsaeega plemena v posamičnih deželah ali upravnih skupinah vsaj po nekem redu prihajali v delegacijo državnega zbora avstrijskega. (Odstavek IV. o šoli pride še.) Domače vesti. Illietiovnilje. Generalna direkcija tahačne režijo na Dunaju jo imenovala azistenta gosp. Ivana M i k 1 a v i č a, oficijalom v X. pl. razredu v tukajšnjem c. k. uradu zalogo tobaka. Castitamo! Včerajšnji dan v Barkovljah. Zadovoljstvom javljamo, da sta so včeraj izvršila častno toliko shod pol. društva »Edinost«, kolikor veselica društva »Zarja«. Na shodu društva »Edinost« smo opažali velikim zadoščenjem, kolikim zanimanjem sledi naše ljudstvo toliko dogodkom v Trstu, kolikor splošnim politiškim dogodkom. Poročilo pride. Ali le/i Trst na avstrijskih tleli ali spada v „Itillio lillito" ( To vprašanje dunajskega lista »Roiehsuehr« si moramo stavljati skoraj vsaki dan, ko vidimo, kako postopajo celo nekateri o. kr. uradi. Evo slučaja ! Ukaz e. kr. pravosodnega ministerstva od 7. oktobra 181)7. št. 228(.>1 pravi v točki II., da je ministorstvo založilo tiskovine, potrebne za sodišča iu da sodišča morajo imeti te tiskovine. Za o. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče pa menda ne obstoji ta ukaz, kajti isto si je dalo napraviti posebno dostavnice in seveda le v laškem jeziku, dočim so od ministerstva založene dostavnico dvojezične. Najbrž je hotelo e. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče prihraniti Tržačanom veliko sramoto, da bi videli »la dolce favella del si« natisnjeno šele na drugem mostu, pod nemškim besedilom. Radovedni pa smo, da-li za slovenske uloge vdobimo tudi samoslovenske dostavnice?! Prvi linij. — Krasen jo bil včeraj nebesni svod, ki so je spenjal nad nami. Solnce je blestelo v vsej svoji divoti in v njega žarkih jo lopo odsvitala prolmdivša so narava v svojem sveže zelenem krilu bil jo to pomladanji dan, kakoršnjega si le more želeti Človeško sree: bilje to 1. majnik, ob katerem je dušo kar vleklo požcljcnje tja ven na piano, v naravo, na — svobodo. Že za ranega jutra jele so romati oele karo-vane ven izmed motnega zidovje; bilo je nenavadno živo |jo ulicah. Splošno vrvenje je še pomnoževalo dejstvo, da jo bila tudi praznik delavstva. Delavci so slavili ta dan na dveh mestih : italijanski na dirkališču v Rocolu, slovenski pri sv. Ivanu, rdelcžha je bila velika na obeh straneh. Delavskim masam na čast treba pripoznati, da so se vedle mimo in dostojno in da niso izzivale nikogar, kolikor smo obveščeni do sedaj. Le na Barrieri se je primeril mnl poskus nasilja, ko je četa delavcev hotela ustaviti tramvajski voz. No, posredovanju redarstvenih organov se je posrečilo, da so kmalu ustanovili mir. Večina pro-dnjalnic je bila zaprta že vse predpoludne. Kdo Je kriv ! Pišejo nam: V št. cenjene »Soče« je čitati pod naslovom: »Važna isjava državnega pravdništva«, kako se je gosp. državnega pravd, namestnik Jeglič odrezal na protest gosp. zagovornikov dra. Staniča in dr. Franko, da so obtoženci sami krivi, da mora državno pravd-ništvo vlagati laške obtožnice. Oni namreč podpisujejo v preiskavi laške zapisnike, iz česar se mora sklepati na njih znanje laškega jezika, ali pa na njih soglttšanje "z laškim zapisovanjem. Državno pravdništvo pa da sestavlja obtožnice v tistem jeziku, v katerem se je vršila preiskava, odnosno so se sestavljali zapisniki. V dokaz, da jo temu ros tako, hočem navesti tu nekoliko reminiseenee iz lastnega življenja. Vrla »Soča« se po vsej pravici Inidujc nad takim postopanjem. Prosim pa oproščenjn, ako se ne strinjam popolnoma njenimi nauki in navodili, ki jih daj a obtožencem. Goriški list svetuje, naj se ne podpisujejo zapisniki, ako niso pisani v slovenskem jeziku. To bi bilo povsem pravo; ali odločilnega vspeho ne dosežemo, dokler so — tako dostavlja cenjena »Soča« — od merodajne strani ne stopi na prste preiskovalnim sodnikom ! Leta 1805. sem bil v preiskovalnem zaporu kakor političen zločinec. Nn policiji so me zaslišali v slovenskem jeziku, toda zapisnik se je pisal v laščini! Prvo zaslišanje v zaporu jo bilo v slovenskem jeziku — zapisnik zopet laški I To omenjam le mimogrede, ker se ti zapisniki (vsaj kolikor so še spominjam) no podpisujejo. Preiskovalni sodnik me jo začel izprašovati v laškem jeziku, kar sem seveda odklonil. Na njegovo mesto je stopil c. kr. avskultant, ki me je izprašal v slovenskem jeziku. Toda zapisnik se je spisal zopet v laškem jeziku! Ko je zahteval gosp. sodnik naj podpišem, sem to — odklonil! To se je ponavljalo na vsakem novem zaslišanju! Izjavil sem odločno, da ne podpišem niti črke v drugem, nego v slovenskem jeziku! To, mislim, bi bilo moralo zadostovati. Isti gosp. sodnik mi je vročil, ali bolje rečeno: hotel mi je vročiti.... laško obtožnico. Isto sem zopet zavrnil ogorčeno!! Reklo se mi je, naj podpišem za mojo dobro, ker drugače da bodem moral ostati najmanje osem dni več v zaporo. Dokler se namreč obtožnica prevede na slovenski jezik!!! Izjavil sem, da ostanem tudi osem mesecev, ali laške obtožnice da ne podpišem — nikdar! Vprašal sem gosp. preiskovalnega sodnika, zakaj da se tako postopa z nami, ko je vendar naš jezik deželni jezik v Trstu?! Odgovorilo se mi je, da na državnem pravdništvu no znajo slovenskega jezika in pa da saj da je vsejedno!! Kar je bilo slovenskega, je bilo to, da mi je gosp. svetnik vitez Defacis kakor predsednik razpravo javil v slovenskem jeziku, kedaj da se bode vršila ista. Toga nisem napisal z namenom, da bi hvalil sobe ali svoje odločnost, saj to bi bil lahko storil že prej, ampak napisal sem to zato, tla pokažem bolj natanko, kako malo morejo doseči obtoženci in naj se isti so tako odločni !! ()monin naj še, tla sem ros čakal še osem dni na slovenski prevod obtožnice. Konečno sem ga vendar prejel, toda polnega vsakovrstnih pogreškov. Iz označene lastne skušnje morem torej zakli-cati merodavnim činiteljem našim: Tu treba pro-meniti sistem, ki je jedini kriv, tla slovenski jezik ne more priti do svojo pravico v kazenski proceduri! Sledi podpis. Na /nanje. Y ulici A renta je ena sama to-bakarna. V to tobakarno je zahajal v obližju stanujoči Slovenec. Neki dan minolegn tedna je bil šel bas kupit smotko, koje prišel notri neki mladič, zahtevajoči cigaret. Prodajalka je vprašala mladeniča: Ali ste od Nabergoja ali od 1'čekarja?!« — »Ne od prvega no od druzega, ampak od Hor-tisa sem!« je odgovoril mladenič. »Dobro, je rekla mala ženica, kajti ko bi bil od jetlnega ali druzega prvih dveh, bi Vas pognala na ulico brez tobaka!« Ali je bila to šala ali ne, to nas nc briga. Mi le konstatujemo, da se je to govorilo javno pred kupujočimi strankami. Omenjeni in žaljeni naš rojak ne poj de nikdar več v gori omenjeno tobakarno. Toliko na znanje našim. Eden od tobaka. Jeli to prav? — Pišejo nam: Precej po onih za Lahe zloglasnih« konferencah Don Pavi-šiča, sklicali so naši (?) socijalni demokratje znani shod pri sv. Jakobu. Na shodu se je govorilo izključi j ivo v laškem jeziku. Bilo jih je sicer nekaj, ki so zahtevali, naj se govori tudi v slovenskem jeziku, toda odgovorilo se jim je, tla to ni mogoče, ker so je policiji naznanilo le o laškem jeziku. Ta odgovor jo bil popolnoma opravičen, kajti, ko se naznanjajo shodi, treba javiti tudi, v katerih jezikih se bode govorilo. Vprašanje je pa, zakaj so ni javilo policiji, kar bi so bilo moralo javiti, namreč, da se hode razpravljalo, ako potreba nanose, v vseh treh jezikih ?! Ker se tako zapostavljanje neitalijanskih jezikov ponavlja že od ustanovljenja socijalističnih društev v Trstu, moramo povedati kar naravnost, tla e naše menenjeto, da se tako postopa — vodoma in namenoma. V Llovdovem arsenalu je še precej naših delavcev. Tam dela tudi gosp. K., ki je nekak vodja socijalnih demokratov. Dan, sledeči gori omenjenemu shodu, seje pogovarjali) več narodnih delavcev, da povprašajo gosp. K., zakaj da so na shodu socijalistu v ni smelo govoriti v slovenskem jeziku? Poslali so moža, naj v njih imenu upraša za vzroke, kar je tudi takoj storil dotični odposlanec. Pričakovali so, in to z vso pravico, da jim gosp. K. pojasni stvar, kar bi mu gotovo ne bilo težko; toda K. ni storil tega, ampakje odgovoril tako, tla so se in se še čutijo vžaljene vsi oni delavci, ki so št- narodnega mišljenja. Rekel je, tla so naši delavci neumni in je pristavil kasneje celo naravnost nepristojno opazko, češ, da naj vzamejo vsaki po tri unče ol ja!!! Mi smo prejeli o tem dopis, katerega nočemo priobčiti, ker je preoster. Obžalovati pa moramo tako žaljivo postopanje nasproti našim delavecm-pošten jakom. Delavci pa naj sodijo santi, česa zasluži oni, ki žali svoje tovariše le zato, ker je z njih pomočjo dospel tlo neke časti in ugleda! Odbor za /gradnjo cerkve Sv. Cirila in Metoda na l*a d ribali v proslavo 50 letnice'vladanja cesarjevega je dobil dovoljenje od c. kr. okr. glavarstva v Sežani, tla sme tudi v sežanskem okraju nabirati milodarov v ta plemeniti namen. Naznanilo. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: S 1. majnika 1.1. se je začel promet s poštnimi nakaznicami mej c. kr. Icvan-tinskimi poštnimi uradi (izvzomši onega v San Gio-vanni tli Modna) in veliko vojvodino Luksemburšku. (rletlč tega prometa veljajo v obče iste določbe, kakor za poštno nakazovanje mej levantin-skimi poštami in inozemstvom. Novo češko delavsko društvo na Dunaju. Na Dunaju se je zasnovalo novo društvo čeških delavcev, ki je dne 24. t. m. slavilo svojo ustanovno slavnost. V dotičnom proglasu pozivlje slavnostni odbor češke delavce: »Prihajamo pred češko javnost v dobah, zlih za nas, in neprijaznih vsemi Slovanom. Vaši rojaki smo, Cehi, veja smo od veje velikega naroda slovanskega, lios, tla nismo bogatini. Revni delavni ljudje smo, ki pa smo ostali zvesti svojemu rodu, svoji dragi domovini. Nastopamo kakor mlada organizacija, ki naj za saj a svoje korenine čimdalje globokeje, in kjer jih zasadi, naj vsklijc cvet plodnega tlela. Nočemo cepljenja naših sil, nočemo ničesar, kar bi moglo škodovati svetim pravicam naroda češkega. Dosedaj je bilo našo delavsko ljudstvo pritiskano, od ljudi druge narodnosti in drugega plemena, od ljudi, neprijateljskih nam vsem. Toda v sramoto svojo moramo priznati, da se je tudi naših ljudij dalo zavesti v to, tla govore sicer o jednakom pravu vsem narodom, ki pa vendar ubijajo vse, kar je češkega!! Čakali smo, čakali smo jM»trpežljivo, ali dalje nočemo čakati, ampak organizujmo se pod rudečo-belim praporom ! V to prosimo podpore od Vas vseh! <'as je bil, da se je porodila misel zgraditi narodno organizacijo delavstva in s tem storiti kraj vsemu prepiru med našimi ljudmi. Danes že stoji društvo, ki nosi ime moža, toli zaslužnega za narod češki in vzlasti za delavsko ljudstvo. To je naše društvo Bnrrfk , ki naj postane središče organizacije narodnega delavstva na bregih Donave. Pridite v našo sredo ter pokažite, da se je vžgala v srcih delavca ljubezen do domovine! Tako kličejo Češki delavci na Dunaju! Koliko pouka morejo crpiti tudi slovenski delavci v Trstu iz tega klica čeških tovarišev na Dunaju! Ali ni tudi slovenskemu delavcu dolžnost, da ostane zvest svoji domovini?! Ali ne bi bilo tudi na korist slovenskega delavstva v Trstu, tla si ustvari svojo organizacijo?! Ali ni tudi v Trstu žalostmi resnica, da cepljenje narodnih sil škoduje pravicam vsega naroda slovenskega?! Ali ni tudi slovenski delavec v Trstu tlačen od ljudi tujega plemena in tuje narodnosti?! Ali niso ti ljudje neprijazni nam vsem?! Ali nismo siljeni tudi mi v Trstu do pripoznanjn, tla je mod nami iu zlasti, v naših dela vsk i h slojih, tudi takih ljudij, ki so navdušeni za jednaka prava vsem narodom, bodisi tudi Cul u kafram in ki le jednomu in j edinemu ubijajo vsako pravo — svojemu, rodu slovenskemu?! Delavci slovenski v Trstu ! Vztlramite . e tudi Vi iu pokažite, kakor hočejo pakaznti Vaši češki tovariši na Dunaju: d a se j e tu ti i n a b re g o v i h A ti r i j e vžgal a v srci h vsega s lov e n s k c g a dolastva — ljubezen do domovine! Prošnja do usmiljenih src. Marija Vouk nas prosi naj jo na tem mestu priporočimo usmiljenim sream. Ostala je vdova se štirimi nedoraslimi otročiči. Mož — bivši člen »Del. podpornega društva« — jej jo bil cehi tri leta bolan v postelji in jo je zapustil v skrajnem ubožtvu. Ker jo žena našega rodu in ker so tudi njeni otroci uzgojeni pošteno narodno, jo toplo priporočamo vsem onim, ki morejo kaj podariti. Eventuelno miloščine naj se dopošljcjo udovi, ul. Montcchi 7. II. nadstropje, ali pa slugi »Del. podpornega društva«. Se jedna prosilka se nam je predstavila, ki živi tudi v veliki bedi z 2 otročičemu svojima. Mož jej je v zaporu že od dne 2. avgusta radi dogodkov, ki so so vršili istega dne povodom štrajka delavcev v trgovini z lesom in pekov. Ta poslednja žena se imenuje Ana A hram in biva v ulici Monte št. lil. III. nadstropje. Kdor more naj se usmili tudi te reve! Utopljenci'. — Sinoči okolu polu noči so šli štirje mladeniči ob morju proti pomolu Sv. Karla, •leden se je oddaljil in sicer proti morju, kjer so neke stopnico. Ostali trije so za par minut pozabili nanj iu ko so so ga domislili zopet, hiteli so glodat zanj. Kar osupnili so vsi, kajti ni ga bilo več nikjer. Klicali so ga in iskali — ali zastonj. Policija, obveščena o tem, je kuj pozvala pomorščake (pilote) na pomoč. Po dolgem iskanju v vodi, se je posrečilo, da so izvlekli utopljenca, ki je bil mladenič kakih 17 let in učenec na Llovdovem parniku Habs-burg. Prijatelji njegovi niso vedeli druzega, nego da mu jo ime Emil. Pozvan je bil tudi zdravnik z zdravniške postaje, ki jo potrdil nastalo smrt. Policija si je zabeležila vso potrebne podatke. Policijske vesti. Aretirani so bili: 3.'Jletni Jakob Skrl sinoči ob 7. uri na Belvederju radi razgrajanja; Rudolf Peste iz Ternigtt v Italiji, na Bel veder j u tudi radi razgrajanja; (i robi Drag. včeraj oh 2. uri pop. v Barkovljah radi postopanja in 881ctnn Sturm Ana včeraj ob 11 in polna Bel-vederju, ker je bila pijanu. V ječi se jo ranila z iglo v glavo tako močno, da so jo morali sprovesti v bolnišnico. Loterijske številke izžrebane dne ;i0. m. m.: Gradec......5D, 9, 51, 40, 44. Dunaj.......2, 4;1, 70, 2<>, 85. Koledar: Danes v ponedeljek 'J. maja: Stanazij, škof.; Žigu. Jutri v torek .'). maja: Nuj tU »a sv. Križu; Mavra, nutč. Sol n "ni: Lunin: Izhod oh -l. uri 2!> niin. Izhod oh 2. uri f»'i miti. Zahod „ 7. „ 2l> „ Zahod „ 2. „ 21» „ Ta je 19. teden. Dane« je 121. dan tega leta, imamo torej Se 214 dni. Zadnje vesti. Dunaj 'J. Neues Wiener TagMattjavlja, «la w guvuri v purlumt'utnih krogih, da I h nle jezikovni »nlsck nadaljeval svoja jMisvotovanja tudi med za-wdanjrm delegacij. Pariz 1. Kongres železniških delavcev je sklenil, da je splošno zaustaviti delo. IVtrmrrad L\ Turški odposlanec I )zcvad-P»ey j<- ohiskal včeraj turškega poslanika dvakrat iu se je mudil potem pri ruskem ministru za vnnnje stvari grofu Muravievu od .'> do T ure. Zaupni krogi zatrjajo, da je odposlanstvo I )z<'va«l-l>eva ostalo hreiispešno. Madrid 1. Kakor javljajo iz Barcelone so preprečile pomorske ohlasti, da nek« amerikanska ladija ni mogla v pristanišče, a je niso zaplenile iz spoštovanja do med narod noga prava, dasi je bila obložena ogljem. Madrid 1. Zbornica se je posvetovala včeraj o adresnom načrtu. Silvela jo izjavil, da sedaj ni čas za politične razpravo, sedaj imati besedo vojska in mornarica. Madrid 1. Službena brzojavka iz Manilo javlja: Ob x/i 1 "2. uri po noči so naznanjali streli iz topov, da hoče sovražno brodovje silo prodreti v pristanišče. Arzenal iu španjska eskadra sta streljala na Amerikane. Po daljšem boju jo bil sovražnik prisiljen umakniti so. Ozirom na velikansko premoč sovražnika je naše brodovje trpelo precej. Na ladiji »('hristina« je navstal ogenj. Druga ladija se je razpršila v zrak. Našo zgube so precejšnje. Mod mrtvimi je tudi poveljnik »<'hristine«. Madrid 2. Pri Manili je bila druga bitka na morju. Amerikansko brodovje je imelo velike izgube. Minister mornarice je čestital mornarici na njenem junaštvu. Loildoit 2. O bitki pri Manili soglašajo poročila o tem, da sti močno trpeli obe strani; bitka pa vsakako ni bila odločilna. Kini 2. Tu so povdarja ozirom na s i noč njo bitko, da pri Manili imajo Spanjci same stare Indije, katero niti ni smatrati pravimi vojnimi ladijami v modernem smislu. Odločilna bitka se bode bila v kubanskem vodovju. Na papeža jo napravil ta poraz španjskega orožja bolesten utis. Madrid 2. Glasom brzojavke, došle ministru mornarice je bilo amerikansko brodovje po bitki pri Cnvise prisiljeno umakniti se. Spanjske zgube so precejšnje. Brzojavka potrjuje, da je amerikansko brodovje močno poškodovano. Trgovinske vesti. ItiMlimpestti. PSenicn /.n maj-juni 14'40—14*41. Pženica za september 10*156 do lO-HT. Oves zn spomlad —•—•—. K ž za september H-lf) do H-1H. Koruza zn maj-juni 18i»H. t;-j:$ do (i-24. Plenica: ponudbe in povpraševanja slabe — Prodaja 10.000 meterskih atotov. Vreme: lopo. llavre. Kavu Santo« good, avernge za april 37"25 za avgust 38*— frankov za 50 kgr. Ilninluin:. Santos good avernge za mesec juni 80*50 za juli ;«)■(>.") zn september ill*50 za december 31*26 Dunajska borza 28. aprila 1898. priHlvOeruj ilunn Državni dolg v papirju............102*05 102*— .. v srebru......101*75 101*80 Avstrijska renta v zlatu......121*40 121*80 v kronah.....101*155 101*75 Kreditne akcije..........'505*10 859*— London 10 Lsr..................120*115 120*155 Napoleoni......................i>*55 9*55 20 mark......................11*75 11*7(5 100 ital. lir....................44*55 44*55 FRAN WILHELMOV ODVAJAJOČI ČAJ od FRANA W1LHELM lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah po 1 g Id. av. volj. paket, m :xxxxxxxxxxxxxxx: Svarilo. Opozarjam s tem, , nasproti palače Salem. Zaloja originalnih šivalnih strojev „Atlria" iz Budimpešte in koles iz najbolj sloveči h notranjih in inozemskih tovaru. Šivalni stroji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica /a briljantno nikHiranje. f^? ^ Zaloga vseh pripadkov za kolena in šivalne stroje. " g^T Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe ztržujejo »e najnataraneje, brzo, po nizirib cenab.