1Z1 flnfllu. i mm. i jrh. z. mila m no. .3 t k|ni>l|ani nn dom tastivtisn: jtta isto......... & jHitm.......... sa-- irtt ictn.......... o— ......... 2* — U Narod" vsiii w apiavalilm i »— 11-— 5*50 D*«iii na! sc fraiuorajo. Roka**** M •• via4a|a. *r*4n!fttv«i Kaaflova ollee it 5, nI M»*stro»\* tov«), at. Inasrati vstaje i po 12 vtoL, aa Upravnu trn maj ta praznike. po 14 vin., aa dvakrat s* 10 vam. M vmejik inaerdjarj po dogovoru. oinWo aarocalna, fsJriaaaadie, Inaerati itd. H a^tmlmlmkacVmi Hfirt stavaka valja lt vinarjev. - naročnine se ne ozira, at. m. .Slovenski Narod" valja po pošti: aa Avatro-Ograko: za Nemčijo: celo leto.........K 25-— celo leto ........K »— pol leta cent leta 13-— e-50 2-ao za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede tnaeratov na) ta prilozi za odgovor dopisnica ali znamka, upiavniitvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at. se. Deielnoflorslie volitve v nemških spodn]ešto]er;KIh volilnih okrajih. I. Volitev v splošni kuriji. Volilni boj jo končan; sedaj je prišel pravi čas, da pregledamo razmerje naših glasov v posameznih krnjili. Najlepši vspeh, ki so ga Slo-venei v tem volilnem boju dosegli, je ta. da so vrgli v splošni kuriji nacio-nalea Krala. Nismo sklenili sieer uo-benega kompromisa s socialnimi demokrati: le zavest, da se mora streti enkrat strahovlada večine v našem deželnem zboru, nas je privedla k temu koraku. Prepričali smo se, da v ttj skupini odločujemo Slovenci in da bo vedno od nas odvisen končni vspeh. Slovenci smo dobili v tem volilnem okraju čez UKKI glasov, Nemci in socialni demokratje pa vsak Čez -000 Kako se je pa volilo v tej kuriji Odgovori nam lahko vsak. ki le količkaj pozna razmere po naših spodnješta-jerskih mestb. Predvsem je magistrat v vsaki nemški občini bil odočilen faktor; od prvega do zadnjega je bilo vse na agitaciji. Pritisk je bil vneka-terih občinah tako silen, da je volilo skoro 98—99'* volilcev. Vsak, ki je le količkaj odvisen, vsak. ki ima le vinar zaslužka <>«* go- spodarsko kolikor mogoče ojačimo; če smo gospodarsko močni, l>odenio lahko do prihod, volitev z veseljem videli napredek naših glasov. Tretjič je gledati nam na to, da se od strani državnih in deželnih uradov ne bo uplivalo na volilce. Z veseljem na delo in uspehi se že prihodnjič gotovo pokažejo! Od socialnih demokratov, katerim smo tokrat pripomogli do zmage, pa pričakujemo, da dado na-štinu jeziku tudi v njih delovanju prostor, ki mu gre. 11. Volitev v »privilegirani« kuriji. Stvar je tu nekoliko drugačna; pred vsem je tu veliko manj odvisnih ljudi, mirno lahko trdimo, da v tej kuriji odločuje uradništvo! Kako pa je uradništvo pri nas? Nemško-nacionalno! Le poglejmo izid v posameznih mestih in trgih in lahko se o tem prepričamo. Slovenski števili kandidat je dobil v vseh mestnih skupinah čez 400 glasov; primeroma največ v celjskem (1, 4 glasov), najmanj pa v slovenjegraškem in mariborskem okraju i1 s ozir. Vn)- Skupno so dobili nemški kamlidatje čez 2000 glasov; Slovenci imamo l/s vseli glasov po spodnještajerskih mestih in trgih. Upoštevati je treba tudi, da klerikalci z malimi izjemami niso volili; da bi bili vsaj postavili števnega kandidata, da bi lahko sešteli svoje glasove! Volilcev klerikalnih bo v teh mestih gotovo tudi čez 100. Števna kandidatura je za nas velikanskega pomena; sešteli smo naše glasove, glasove mož, na katere se lahko v vsakem slučaju zanašamo. S tem je storjen prvi korak, postavljen je temeljni kamen vsemu nadaljnemu delu. Tu jo treba sedaj pričeti z aa-daljno organizacijo in baš sedaj je za to najpripravnejši čas. Ne strašimo S€ tega, da nekateri, ki smo jih sumirali kot svoje, gredo proti nam, tudi njim mora streti naša organizacija enkrat tilnik. V krajih, kjer ni nobenega slovenskega glasu, oziroma kjer jo uspeh za nas slab, treba je pričeti s podvojenimi silami. Prvič padec, drugič mora biti uspeh! V delu, v vstrajnem organiziranju bodemo okrepili svoje sile in prihodnjič zopet stopili nasprotniku nasproti. Upamo, da so nas vsi razumeli in da bodo hiteli vsi sedaj zopet k vstrajnemu delu, da prihodnjič s ponosom lahko sami vidimo, v kaki meri so naše moči vsled vztrajnega dela narast le. Klerikalcem no sorliki jlmnnzlli. V Gorici, 31. maja. Na goriški gimnaziji je v današnjih časih vrhovni gospodar nadškof in knez Francesco Borgia Sedej. Kakor hitro je bil imenovan nadškofom, je posvetil posebno pozornost gimnaziji. Hodil je od razreda do razreda ter se natančno poučil o vsem, da je mogel nato začeti zvrševati svoj načrt. Dobrega kateheta Clerija je spravil z gimnazije v licealno biblioteko, na njegovo mesto pa svojega benjaminčka in cerkljanskega sorojaka takratnega dornberškega kaplana Rejca. Ta Reje je fanatik prve vrste in zagrizen klerikalni agitator. Dasi mož nima mature, je bil na priporočilo nadškofovo vendar imenovan za pomožnega kateheta. Da more ostati na gimnaziji, se baje podvrže lnaturitetni preskusil ji letos. Da bi je ue napravil, na to še misliti ni. Kdo pa bo delal proti volji samega nadškofa in kneza. Rejec lovi gimnazijske študente ter jih sili v »krščansko dijaško zvezo«, priganja jih v bralnico S. K. S. Z. ter prepeljava okoli po sprehodili, da bi jih le kar največ ujel v klerikalne kremplje. Svojo misijo vrši izvrstno. Zato pa sije nad njim solnce nadškof ove milosti. Drugi nadškofov priganjač na goriški gimnaziji je suplent dr. C a -p u d o r , nekje s Kranjskega doma. Visoke šole je absolviral kot pristni katoliški študent, potem pa ubral pot pod noge v Gorico. Sem je prišel za klerikalce ravno prav. Nadškof ga je vesel, ker baš takega posvetnega učitelja na gimnaziji je potreboval poleg duhovnika Rejca. Capuder je »čuk« in »očukati« hoče tudi študente. Pridno jih vabi v katoliško telovadnico ter občuje ž njimi prav intimno; s študenti višjih razredov se gospod profesor celo tika. Zbira jih okoli sebe, kjer le nune, vabi na sestanke ter spravlja pod plašč S. K. S. Z. Po premotionih teh dejstvih se mora vprašati vsakdo: Kaj pa pravi k temu ravnatelj? Kaj dopušča, da uganjata imenovana dva suplenta že kar tako očito klerikalno politiko na gimnaziji \ Ravnatelj gimnazije v Gorici je Friderik Simzig. Goriški Lah slo- venskega pokoljenja. Mož pa je dober in pravičen. Nič več se ne čuti na gimnaziji krute zatiralne roke nemških ravnateljev. P vedel je čisto druge razmere ter približal gimnazijo domačemu prebivalstvu, toda eno veliko napako ima Simzig, in ta je, da si ne upa nastopiti proti su-plentoma Rejcu in Capudru zato, kar mu počenjata na gimnaziji, ker se boji nadškofa in kneza. Rejec in Capuder lahko strahujeta ravnatelja, kakor hočeta; nič se ga ne Dojita, ker ju ščiti nadškofova roka. Tako more zbog ravnateljeve* boječ-nosti in predrznosti omenjenih BU-plentov pod zaščito nadškofa kleri-kalizom širiti svoj pogubonosni vpliv med mladino na goriški gimnaziji. Gimnazijski študent v Goriei dandanašnji ne razmišlja dosti, kaj se bo učil, ampak kaj ima storiti, da se ne zameri katehetu Rejcu ter da ne pade v nemilost pri Capudru, katera dva natančno pazita po svojih ogleduhih na vse dijaštvo. F meje se samoposebi, da v šoli »katoliški« študentje pri Rejcu in Capudru znajo prav dobro, in če je kateri pri drugih profesorjih slabejši, se spregovori kako dobro besedo, da ne bi trpel škode pridni »katoliški« fant. Imamo pa tudi ta utis, da nekateri slov. profesorji stojijo pod pritiskom iz nadškofijske palače na gimnazijo ter se skrbno varujejo storiti kak korak ali spregovoriti besedo, ki bi ne bila všeč nadškof oviro političnim agentom in njemu. Tako so kriti »katoliški« fantje tudi na tostran, češ: naj mi le skuša dati slab red, ga bomo že mi katoliški študentje s pomočjo n a š i h ugnali. Dijaki na goriški gimnaziji čutijo klerikalno gonjo, razsodni se čudijo, kako se udajajo včasih bolj skrito, včasih pa hudo očito pritiska celo oni, do katerih gledajo spoštljivo, in tako se pletejo po mladih dušah razne misli, tako pa tudi žanje klerikalizem vspehe. Klerikalci se babajo, da d v e tretjini gimnazijskih študentov je v klerikalnem taboru. Na pristojnih mestih se ne čuje nobene besede proti lovu klerikalcev na gimnazijsko mladino. Deželnega zbora ni, v deželnem šolskem svetu ni moža, ki bi protestiral proti klerikalni gonji na gimnaziji, deželni šolski nadzornik se ne briga za takt4 reči; tako se more vršiti torej neovirano širjenje klerikalizma med slovenskimi dijaki na goriški gimnaziji, še toliko bolj, ker jih tudi, kar le morejo, gmotno podpirajo. Vendar pa mora ta gonja nehati. Poskrbi se, da se natančno razloži klerikalna gonja onim, ki bi jo morali že zdavnej videti ter ustaviti; ravnatelj Simzig pojde menda v stalen pokoj letos. Merodajnl slovenski faktorji pa morajo napeti vse sile, da pride za prihodnjega ravnatelja mož. ki se ne bo bal nadškofa, da izgine Capuder z gimnazijo ter da se Sprav i tudi Rejca nazaj na deželo v službo, kamor edino spada. Gimnazija bodi učilnica našim otrokom, ne pa klerikalna politična pripravnica. JIovnnjRn konferenca v Petrosrodu m Slovenec". »Slovenec« je menda edini slovanski list, ki je pisal o slovanski konferenci v Petrogradu tako, kakor da bi bil glasilo kake \>enem-ške, ne pa slovenske stranke. J z vsega, kar so je govorilo in kar se je sklenilo na tej konferenci, je deial svoje neslane dovtipe ter slikal (»sobo, ki so si nadele težko nalogo, da pripravijo slovanstvu boljšo bodočnost, kot eksaltirane individue, ki so v svoji domovini izgubili vsak ugled in vsako veljavo in se hočejo s slovansko akcijo rešiti politične brezpoinenibnosti. V zadnjem času so jo spoštovani »Slovenec« izigraval kot nekak varuh Poljakov in njih interesov« Kot tak je napovedoval, da se potrošniške slovanske konference ne udeleži noben Poljak, češ Poljaki BO že uvideli, da je slovanska akcija zgolj švindel«, ki ima samo namen okrepiti birokratsko Rusijo. \ kljub tej »Slovencev!« napovedi so se drznili udeležiti so petro-gradske konferenco razni ugledni poljski politiki na čelu jim bivši predsednik »Kota poljskega« v ruski dumi Roman Dmo\vski. > Slovenca« je to dejstvo spravilo docela iz ravnotežja. Ni Še dolgo tega, kar mu je bil Dmouski nekak uzor uglednega poljskega rodoljuba, češ da je uvidel nemožnost rusko-poljskega sporazuma in da je vsled tega odložil svoj mandat v dumi; a ker je bil toli drzen, da je brez »Slovenčevega« dovoljenja šel na konferenco v Petro- LISTEK. Pred sto leti. VI. Kar je Cojz rekel, to jo veljalo, kar je Cojz storil, to so stari Ljub-Ijančanje odobravali in ker jo Cojz pospeševal slovensko gibanje, mu iiemškutarski Ljubljančanje niso nasprotovali, tem manj, ker so to smatrali za nedolžno kratočasje. Ko je dospel generalni guverner grof Baraguav d' Hiliiers v Ljubljano, ga Ljubljančanje sploh niso pozdravili, kakor bi vedeli, da jim ni nič dobrega prinesel. Slutili so prav. Napoleon je bil zavojevanim avstrijskim kronovinam naložil velike vojne kontribueije. Kranjska je morala plačati 15,200.000 frankov in nova francoska uprava je imela nalogo, da izterja ta denar od itak že izžetega in izmozganega prebivalstva. Vojaštva je pustil Napoleon na Kranjskem eno divizijo. Zapovednik .ii je bil general Severoli, ki je komandira! obenem ljubljansko posadko, notranjski oddelek je komandiral general Bertoletti, dolenjski pa general Tarducei. Ti vojaki so bili sami Italijani, malopridni ljudje, med katerimi se je dala težko vzdrževati disciplina. Načelnik politične uprave je bil generalni indendant grof Daru, kateremu so bili dodeljeni kot intendant za Kranjsko grof Fargues, kot intendant za Trst Coohelet in kot intendant za Goriško Arnauld. Kontri-bucijski prejemnik za Kranjsko je bil Deguer. Pierre grof Daru je bil star 42 let, ko jo prišel kot generalni inte-dant v Ljubljano. V starosti 16 let je bil nastopil vojaško karijero. Bil je iz odlične rodovine, jako izobražen in zelo vnet za zgodovinske in ekonomične znanosti. Kot vojak se pač ni odlikoval, pač pa se je kmalu izkazal kot spreten organizator. V vojnah I. 1805. in 1800. ga je Napoleon porabil kot generalnega inte-daiita, v kateri lastnosti je bil šef politične, policijske in finančne uprave in obnesel se je na Pruskem tako dobro, da ga je Napoleon v tej isti lastnosti 1. 1809. poslal v Ljubljano. Daru je bil strog in natančen mož, trd v sodbah, neizprosen v izt i rja vanju davkov in kontribucij, a vseskoz pošten in nesebičen. Po Napoleonovem porazu se je popolnoma posvetil znanosti in je spisal le-meljito zgodovino beneške republike in zgodovino Bretanje. Umrl je kot francoski pair 1. 1829. Njegov sin je bil nekaj časa pred francosko-prusko vojno 1. 1870—71 francoski minister zunanjih del. Darujev pomočnik, intendant za Kranjsko, grof Fargues, je imel mnogo težav in dela, da je izpolnil želje svojih šefov, oziroma cesarja Napoleona glede kontribueije. Far* gueseva korespondenca se je našla v arhivih ljubljanskega okrožnega urada in je iz nje dobiti natančen vpogled v organizacijo in v delo francoske uprave. Fargues je zapusti vši Ljubljano imel razne druge važne službe in je umrl kot župan v Lyonu. Kranjsko prebivalstvo ni moglo in — deloma — tudi ni hotelo plačati vojne kontribueije in so sploh storili, kar je bilo mogoče, da bi preprečili namene francoskih zmagovalcev. Tako je imela avstrijska vlada pri različnih trgovcih naloženo večjo svoto denarja. Le iztežka je grof Fargues izsledil pet teh trgovcev in izt i rja I od njih naloženi denar, skupaj 35.000 gld. Dalje so bili različni trgovi kupili od avstrijske uprave, prodno je pobegnila, večjo množino tobaka, a ga niso plačali. Francozi so seveda to iztaknili in plačilo iztirjali. Trgovec Kanduč ni hotel plačati; Francozi so mu dali pet vojakov na hrano in stanovanje, na kar je Kanduč hitro odštel dolžnih 14.000 gld. Francozi so se v Ljubljani kmalu udomačili. Ze 14. avg. 1809. je zabeleženo v dnevniku nekega ljubljanskega meščana »Bis hente haben sich die Franzosen in Laibach sehon so ziemlich eingerichtet und, wie es leider scheint, fur langere Zeit hauslioh niedergelassen, da fasl taglich ihre Soldntemveibor und Offiziersfranen hier anlangen«. Dne 15. avgusta je Ljubljana praznovala god cesarja Napoleona. Na pred večer so Francozi razobesili na stolpu na gradu francosko tro-bojnico in jo pozdravili z 21 streli iz topov. Naslednji dan je bilo zjutraj ob štirih, opoldne in zvečer sproženih 21 strelov iz topov na gradu. Dopoldne je bila parada cele gnrui-zije in peta maša v stolni cerkvi. Maše se je udeležil generalni guverner grof Baraguav d' Hillers z vojaškimi in civilnimi funkcionarji. V cerkvi se je vsedel pred veliki al-tar. Po maši je bila revija vojaštva, potem slavnostni obed v škofiji, zvečer pa ljudska predstava v gledališču (brez vstopnine) in razsvetljenje javnih poslopij. Popoldne ob 5. je bilo za vojaštvo tekmovalno dirkanje s tremi darili (70, 50 in 30 frankov). Kranjsko prebivalstvo seveda ni bilo posebno pri volji, udeleževati se veselic, kajti imelo je na sebi strašno skrb: kako plačati vojno kontrbucijo. Sicer sta grof Daru in grof Fargues raztegnila rok za plačilo, a tudi to ni nič pomagalo. Končno je Napoleon ukazal, da hoee imeti do 1. septembra dva milijona frankov in zdaj je francoska inte-danca napela druge strune: Dala je aretovati celo vrsto uglednih oseb in jih odpeljati v ječo v Palmanovo, kjer naj bi ostale zaprte, dokler ne bo plačana vojna kontribucija. Aretovane so bile v Ljubljani naslednje osebo: prost Jurij Gol-majer, kanonik Ivan baron Taufteror, guverner grof Brandis, vladni svetnik Alojzij pl. Canal, trgovca Pran Damjan in Nikolaj Hecher ter grajščak Fran baron Hallerstein in Fran baron VVolkensperg. Kot zastopniki dolenjskega okrožja so bili aretovani: veleposestniki grof Blagav, grof Aleksander Auersperg, grof Lichtenberg, grof Barbo, pl. Mordax, baron Laz-zarini in pl. Fiehtonau in trgovca Krenn in Jakomini. Grof Blagav in grof Barbo sta ušla. Kot zastopniki notranjskega okrožja so bili aretovani: veleposestniki grof Lanthieri iz Vipave, baron Lazzarini iz Jablanice, baron Re\-mond, grof Thurn in grof Brigvido. Iz korespondence grofa Far-guesa je razvidno, da pri izl>eri teh talnikov ni bilo merodajno samo dejstvo, da so aretovanci uživali velik ugled in upliv, vsled česar je bilo upati, da bodo ljudje hiteli plačati kontribueijo, že zaradi hitrejše rešitve talnikov. Na francosko upravo je vplivalo tudi to, da so bili aretovanci na sumu, da pripravljajo punt zoper francosko okupacijo, vsled česar je bilo v največjem interesu Francozov, da jih store neškodljive. _ grad, je kar preko noči postal politik, za katerega se živ krst ne meni in ki v poljski javnosti ne vživa niti najmanjšega ugleda. Njegova udeležba na petrogradski konferenci jo baje izzvala vihar nevolje in ogorčenja v vsi poljski javnosti in vse poljsko časopisje je haje složno v obsodbi tega koraka gospoda Donavskega. Kdor je čital vse te in enake ekspektoracije »Slovenčeve«, je moral priti do domnevanja, da si je vse poljsko javno mnenje edino v tem, da je Romana Dino\vskega^ proglasiti radi njegove \ deležbe pri petrogradski konferenci za »izdajalca do-movineu. Toda kdor čita poljske liste, ve. da je Dmovvskega napadel radi njegovega pota v Petrograd samo neznaten del poljskega časopisja to je tisti listi, ki zastopajo tisto poljsko stranko, ki je po svojih načelih in nazorih na las podobna Frankovi stranki na Hrvatskem. Abstrahujemo pri tem poljske liste, ki izhajajo v Rusiji in ki skoro brez izjeme odobrujejo Dmo\v-skega korak, navajamo tu samo najuglednejša gališka poljska lista »Nowo Reformo« in »Dziennik Polski«, ki ne le odobrujeta udeležbo R. DmoNvskega na pet rogradski konferenci, marveč celo obsojata one gališke delegate, ki se te konference niso udeležili. »Dziennik Polski« piše v svoji 267. številki med drugim to-le: »Ne moremo soglašati s tistimi, ki napadaje* DmOWskega zato. ker je šel v Petrograd. Nasprotno, Dmo\vski je pokazal s tem svojim korakom toliko konsekvencije. da je zaslužil vse drugo nego obsodbi*. Ni treba, da bi se kdo soglašal z Dmo\vskim, lahko ž njim vodi najljutejšo borbo, vendar pa nihče nima pravice, da bi mu odrekal patriotizem Ui_dobro vero. Za Dmowskega je bila pot v Petrograd križeva pot. a baš to zaslužuje posebno priznanje. Dobro je, da je Dnunvski šel v Petrograd že zategadelj, da se ne bo tam govorilo o nas pa brez nas. Zares veliko a*ečjo zaslugo ima g. Dmo\vski, ki se je. vedoč, da ga bodo zato z gotove strani napadali, napravil na težko pot, da bi branil naše interese, kakor pa tisti, ki so si izbrali popnlar-nejšo in ugodnejšo pot ter lepo ostali doma. Toda ni vojne, ne da bi si gledali nasprotniki oko v oko. in lli je zmajre brez vojne. Na Dino\vske-ga so nevoljni tisti, ki so sodili, da bo takozvana novoslovanska ideja Mojzesova palica, delajoča čudeže. Naivna nada! . . . Slovanska ideja, slovansko gibanje, to ni vprašanje trenotka, to je stvar dolgega vztrajnega in požrtvovalnega dela. Vsakdo, ki deluje za to idejo, zaslužuje, ako že ne priznanja in podpore, pa vsaj tega, da se ga objektivno in pravično sodi, najmanj pa zaslužuje ostre in krivične obsodbe«. (Ali ste slišali gg. pri »Slovencu«.') S citati iz »Dziennika Polskejra-smo pobili implicite vse napade klerikalnega glasila na slovansko petrograd sk o konferenco in nje vdeležen-ce. Da se še bolj spozna gnusna vloga, ki jo igra »Slovenec« z (»žirom na slovansko konferenco in glede na slovansko idejo vobče, navajamo tu še sodbo reškega »Novega Lista«, ki piše vzpričo sramotnega stališča, ki ga je »Slovenec« zavzel napram slo vanski konferenci v Petrogradu, ta-ko-le: »S pravo škodoželjnostjo pri-občuje ljubljanski »Slovenec« vest, da je doživela »bankrot« konferenca a* Petrogradu, na kateri so se zbrali mnogi slovanski prvaki, da ustvarijo razpoloženje, da se rešijo ali vsaj izgladijo spori, ki obstoje med posameznimi slovanskimi plemeni. Z velikim veseljem naglasa »Slovenec«, češ da Poljaki naziva jo to konferenco komedijo, ter prorokuje, da bo ta sestanek imel slabe posledic«*, ker bo ostrašil Poljake, da se ne bodo več pridružili nobeni slovanski akciji itd. Torej akcija, ki bi pospešila rešitev rnsko-poljskega, poljskoru-sinskega spora, naj ostraši Poljake! Ne vemo, če bo Poljakom po volji, ako »Slovenec« na ta način v njih imenu tolmači to stvar, no zanimivo je to. da piše »Slovenec« z isto škodoželjnosti o zadnji slovanski akciji v Petrogradu, kakor na primer glasilo madžarske vlade »Pester Llovd« in drugi slo\anožrski listi . . .« K tej sodbi »Novega Lista« nimamo ničesar dostaviti! Tajna pogodba proti Avstro Ogrski. Dunaj, 1. junija. »Allgeiiieine Zeitung«, glasilo ministrstva zunanjih del, javlja k razkritjem lista »Reichspost« glede rusko - srbsko-angleške zveze: Resnica je, da se Rusija z vso vnemo oborožuje in da se trudi, da bi svojo armado in mornarico spravila zopet na ono višino, ki je potrebna velesili. Da bi si pri tem ruska vlada rada zagotovila sodelovanje angleških kapitalij, je znano, vendar pa to še ni noben vzrok za kakršne senzacije ali celo za vznemirjenje*-Da bi se pa bila med Rusijo, Anglijo in Srbijo gJede pridobit- I ve Bosne in Hercegovine sklenila kakšna posebna pismena pogodba, ni verjetno. Niti Rusija, najmanj pa Anglija bi se toliko ponižala, da bi sklenila s Srbijo kakšno pogodbo dalekosežnega političnega pomena. češka državnopravna in napredna stranka. P r a g a , 1. junija. Češka državnopravna in napredna stranka je imela včeraj pod predsedstvom, poslanca Kaline shod, ki so se ga udeležili vsi državni in deželni poslanci, ki pripadajo stranki. Na shodu se je pred vsem razpravljalo o odnosa jih napram narodno - socialni stranki. Posanmi govorniki so zahtevali, naj se razveljavi kompromisno razmerje z narodno - socialno stranko. Končno so se zborovalci zedinili za resolucijo, v kateri se zahteva, naj se kompromis z narodno - socialno stranko na novo uredi. Takisto je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da stranka vztraja na svojem opozicionaluem stališču napram Bienerthoveniu kabinetu in da bo proti vladnim jezikovnim narod-bam nastopila z vso odločnostjo. Češko agrarna mladeniška organizacija. Praga, 1. junija. Češko agrarna stranka je imela tu shod, na katerem se je razpravljalo o mladeniški organizaciji. Shoda se je udeležilo nad 1000 delegatov in veliko število drugih udeležencev. Po obširnem poročilu državnega poslanca Fdrzala je shod soglasno sklenil, da se ima ustanoviti posebna češka agrarna mladeniška organizacija. Preobrat na Turškem. C a r i g r a d , 1. junija. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi mest državnih podtajnikov. Ta služba je združljiva s poslanskim mandatom. Carigrad, 1. junija. »Moni-teur oriental« javlja, da je mlado-turški centralni odbor premestil svoj sedež zopet v Solun in da je vlada dala nakazati odboru 100.000 funtov pri otomanski banki. Carigrad, 1. junija. »Tur-quie« dementuje vest, da bi imela vlada namen Abdul Hamida dati prepeljati na otok Bodos. Solun, L junija. Govori se, da so Abdul Hamida na tihem prepeljali v neko arabsko vas, ker se me-rodajni krogi boje, da bi nastala med prebivalstvom in vojaštvom revolta na korist odstavljenemu sultanu. P r i z r e n , 1. junija. V Djako-vo je prispel general Džavid paša z 2800 vojaki in 2(i topovi, da ustrahuje uporne Albance. Carigrad. 1. junija. Listi javljajo, da je vlada izdala svoj agrement za novega francoskega poslanika Bomparda. C a r i g r a d . 1. junija. Vojno sodišče je in oontuinneiain obsodilo in degrediralo bivšega poslanika v Parizu Munir pašo, bivšega sultanovega tajnika Izet pašo in bivšega po-Ijedeljskega ministra Selim Melha-meja. Vlada je njih premoženje zasegla. Dopisi. Iz Dravelj. Ko ste zadnjič gosp. urednik nekoliko zlasali našega Za-breta radi pobojev in pretepov, ki se vrše v njegovi fari, se je baje prizadeti oglasil v zadnjem »Domoljubu«, kot dopisnik iz Št. Vida, češ, da se to ni zgodilo v Št. Vido temveč v Zgornji Šiški, kjer je po dop. priznanju napredni obe. odbor. Obregnil se je tudi ob naša društva, ki so mu kot se vidi precej pri srcu. No, ne bi odgovorili dopisnika na to koloboci-jo, (ker izgleda precej podobno člankom katere prinaša vzor list »Slovenec« v posebni koloni kot nekaj za kratek čas), a nekoliko pojasnilo javnosti in našemu župniku. Zaradi ubitega Tometa sta v preiskavi njegova žena in ITletni vnuk iz Medna iz pristne klerikalne hiše. Zaradi pretepa v Zg. Šiški je aretiralo orož-ništvo 1 Dietnega mladeniča iz Zg. Šiške, ki je tudi iz klerikalne družine. Pri pretepu med fanti v Drav-Ijab udeleženi so bili klerikalni fantiči iz Dravelj in iz tistega kota, kjer se še celo občinski svetovalci in odborniki, vračaj e se od pogrebov v gostilnah tako pretepajo, da se morajo radi tega pred sodiščem zagovarjati. Veste li g. Zabret, kateri je ta kot v Šentviški občini? V vseh slučajih torej imamo opraviti izrecno s popolnoma klerikalno mladino. Imamo v vasi gasilno društvo in narodno čitalnico, kojih obeh namen je, mladino izobraziti. A kaj vidimo? Niti eden navedenih ni član omenjenih društev, nasprotno mestr da bi se mladino navajalo naj pristopi v društva, se jo proti njim hujska, da tem preje dozori za pretepe, ki imajo žal tako žalostne posledice. Nam ni za to, koliko članov imajo naša društva, a za izobrazbo nam je in le želimo, da bi se družabno življenje čim preje pomnožilo. Zato pa na delo g. Zabret, čaka vas tu Še jako hvaležno polje, ne samo zabavljati čez naš razvoj, pomagati raje izbraziti mladino, to bodi vaša skrb, ker vedite, da vaš okoliš ni samo nekaj parov lerfantov okrog klanfarije, ampak cela Šenviška fara. Pokažite svojo organizacijo čezinčez, a smer mora biti drugačna, kot tiste Marijine hčerke, ki je svojemu ljubčku, ki je bil Sokol rekla: Dok si Sokol te ne maram, ker to je dneva ptič, le čuk, ki ponočevanje ljubi, zame je fantič. Dnevne vesti V Ljubljani, 2 junija. -j- Shod v Šinartneni ob Savi. Na binkoštni ponedeljek ob 11. dopoldne se je vršil v Šmartnem na prijaznem domu g. Matije Bolničarja javen shod narodno-napredne stranke. Kakih 140 mož se je zbralo k posvetovanju o bližnjih občinskih volitvah v Mostah. Shod je otvori 1 imenom izvrševalnega odbora dr. Žerjav. Prvi je govoril g. V e r o v š e k iz Vodmata, ki je ob burnem pritrjevanju popisoval razmere pri nekdanji »Zeljarski zadrugi«, drugi pa dr. Žerjav, ki je obdeloval vprašanje o šoli, vodovodu in razsvetljavi v občini Moste, kolikor se tičejo podobčine Šmartno. Razvila se je nato debata, v katero je posegel tudi g. Lan ter iz Most s krepkim pozivom, da vsi složno volijo naprednjake. + »Slovensko društvo« ima jutri 3. junija ob polu 9. zvečer svoj občni zbor v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Ker je bil zadnjič napovedani občni zbor radi neudeležbe članov nesklepčen, pozivamo društvenike, da se jutrišnjega občnega zbora vsaj v tolikem številu udeleže, da bo mogoče zborovati. -f- Kranjsko deželno predsedni-štvo je razglasilo razpis različnih štipendij. Na rektoratni deski češke univerze v Pragi čita slovenski dijak razpis štipendij, namenjenih kranjskim dijakom. Ta oglas je s a-m o nemški .Rektor ga je seveda dal nabiti takega, kakršnega je dobil od deželnega predsedništva v Ljubljani; nabil ga je pač, ker ni hotel oškodovati slovenskih dijakov in dasi je ta samo nemški razpis prava provokacija češke univerze. -f- Hafnerjeva afera končana. I radni list priobčuje ta-le razglas: »C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu kot disciplinarno sodišče izreka s sklepom z dne 17. marca 1909 Praes. '511(5 9—13h 7, ki ga je odobril disciplinarni senat c. kr. najvišjega sodnega dvora dne 13. maja 1909 Opr. št. Ds. VI. 4/9. da se odstavlja g. Matej Hafner od službe notarja v Kostanjevici v smislu § 19 lit. 1' N. r. in § 6. zakona z dne 15. novembra 1867.« -f- Glede Aurove pivovarne naj dodatno k včerajšnji notici zabeležimo, da se je »Puntigamska delniška družba« pač interesirala za inengiško, vrhniško in Aurovo pivovarno, da se pa do sedaj od nobene strani ni storil noben korak zastran nakupa ali prodaje in se torej o kaki prodaji imenovanih pivovaren sedaj sploh še ne more govoriti. -f- »Iz službenih ozirov« je premeščen iz Ljubljane v Novo mesto g. poštni oficijal Josip Tomažin. Ali se je pričela strahovlada že tudi pri pošt i -+- Volitev župana v Idriji se vrši v četrtek ob 10. uri dopoldne. Po sedmih mesecih bo konec klerikalnemu gerentstvu v naprednem mestu Idriji. -f- Čuki na Krki. Binkoštne praznike so zborovali Čuki na Krki. Škof jim je poslal svoj blagoslovnad-čuk dr. Lampe jih je osrečil s pesmijo, ki jo je nanje zložil, brata Terse-glav in dr. Lenard pa sta opsovala vse nasprotnike, da se je kar tema delala. Na tisoče jih je bilo na Krki, pravi »Slovenec« in ponosno pripoveduje, da so ti tisoči napadli in pretepli štiri ali pet demonstrujočih nasprotnikov. E, to so tiči, ti Čuki, da malo takih. Po govorancah je bila veselica. Telovadilo se seveda ni. Čemu? Saj so ti tisoči že dopoldne dosti storili, ko so pretepli peščico nasprotnikov in ko so bili enkrat pijani kakor muhe, so tudi »zmagovali«. + Za ravnatelja goriške višje realke je imenovan Viktor Stop pl. Cadenberg, bivši profesor na celovški realki. — »Politično in izobraževalno društvo za Dvorski okraj« priredi jutri, v četrtek, dne 3. t. ni. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Petra Štepica v Gradišču štev. 7 »pri Kroni« svoj tatedenski družabni sestanek, h kateremu se vljudno vabijo vsi člani in somišljeniki ž njiho-mivi rodbinami. — Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je darovala »Glasbeni Matici« v Ljubljani znesek 150 kron. — Gospod Alojzij Benda, pomožni uradnik mestnega stavbnega urada praznuje jutri svojo sedemde- setletnico. V svoji mladosti je najprej služil pod avstrijsko zastavo, potem pa je vstopil kot prostovoljec v armado cesarja Maksa, po čegar tragični smrti se je vrnil v domovino ter znova oblekel avstrijsko vojaško suknjo. Gospod Benda se rad in z mladeniško čilostjo spominja dogodkov in podrobnosti mehikanskih. Vrlemu možu: Na mnoga leta! — Javno predavanje o perutnina rst v u priredi v soboto, dne 5. junija ob 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma« »I. slov. društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani.« Predavanje je združeno z zanimivimi ski-optičnimi slikami. V nedeljo, etne li. junija ob polu 10. dopoldne 'pa ima društvo v hotelu »Ilirija« svoj III. redni občni zbor. K zanimivemu predavanju, kakor tudi k občnemu zboru vabi društvo k zanesljiv? udeležbi vse člane in splošno občinstvo, kutt ro zanima mala živinoreja. — Popolen lunin mrk bomo lahko opazovali v petek, dne 4. t. m. v jutranjih urah in sicer med eno in četrto uro. Pričetek mrka bo 41 minut po poln noči. Tedaj se začne pomikati od severovzhodno strani lune senca, ko jo meče zemlja na luno, in pokrije luno popolnoma oziroma za-temni ob 1 uri. 55 min. Luna je od zemeljske sence popolnoma zatem ne-na do 2 ure 57 min. Sreda mrka je ob 2. uri 26 min. (čas ljubljanski). Konca mrka se ne bo moglo opazovati na Kranjskem, ker zaide luna nekoliko nad četrt ure pred koncem mrka, ki bo ob 4. uri 12 min. Zemeljska senca izstopi iz lune na zapadni strani. Le redko kdaj se zgodi, da postane luna nevidna, navadno se sveti ob popolnem mrku v temno-rdeekasti svetlobi, ki nastane vsled lomenja solnčnih žarkov v zemeljski atmosferi. T. — Slabo n dobro mleko na ljubljanskem trgu. V mesecu velikem travnu se je 2 strankam uničilo 16 I mleka radi premajhnih odstotkov tolšče in 4 strankam 5-5 1 radi nesnage. Uničeno mleko je imelo 2'^ tolšče, dasi bi moralo imeti po magi-stratnih predpisih vsaj ?>milf r tolšče. Uničilo se je mleka: Mariji Kos, posesti! ici v Mali vasi 8 1, Frančiški Grad, posest niči na Pečniku 8 1; Frančiški Anžič. posestniei v Ihanu 1 1; (radi nesnage) Mariji Dežurnu, posestniei v Dalni vasi P5 1 (radi nesnaga) ; Mariji Premže, posestniei na Toškem čelu 15 1 (radi nesnage); Heleni Zle, posest niči v Beričevem 1*5 1 (radi nesnage). Poleg tega je bilo meseca velikega travna preiskanega še 787 1 mleka, ki se je izkazalo, da odgovarja predpisom. Imelo je povprečno 3*2% tolšče. Boljše mleko, ki je imelo nad 3\)rr tolšče. sta prinesli na trg Marija Bolha, posest ni-ca v Stošcah in Marija Vastelj, posest niča v Savijah. — Rokoborba v cirkusi h.# Iz in-teresovanih športnih krogov prejeli smo nastopni dopis: kakor znano, vrše se v cirkusu Zavatta vsak večer rokoborbe, pri katerih se občinstvo včasih zelo razburja, tako da je par-krat skoraj že prišlo do spopadov in drugih neprijetnih posledic. V interesu občinstva, ki se ga vara na prav neotesan način, bodi tedaj povedano, da so rokoborbe v cirkusih čisto navaden humbug. Žal, da morajo pri tem buinbugu iz eksistenčnih ozirov sodelovati celo o d 1 i č n i borilci. Da je stvar res taka, vidi se že iz tega, da se, kakor pri drugih tekmah, ne volijo nepristranski razsodniki, temveč da vodi in odločuje rokoborbe podjetnik. Vsakdo pa je moral to spoznati, ki je bil navzoč pri drugi rokoborbi med A n o nije m in R a j č e v i ć e m. Anoni je izzval Rajčeviča, češ, da ga pri prvi rokoborbi ni pravilno vrgel in je za zmagovalca navidezno založil 100 K. Dotični večer sta se kot prva borila Nemec H e r r m a n in Danec H a n -sen. Že ta dva sta nastopala na tak način, da je vsak poznavalce vedel, da njih borenje ni resno. Čisto razumljivo. Zanimanje občinstva raste, če ostane borba neodločena in cirkus je drugi dan tem bolje obiskan. Opuščala sta prevažne prijeme, ki bi se jih bil sicer vsakdo posluži 1, in Herman se je enkrat prav po otročje zavalil na tla. Še značil-nejši pa je bil nastop Anonijev. Ta mož, ki mu tega kot zelo krepkemu in spretnemu borilen absolutno ni treba, napadal je nasprotnika na nedopusten način in z različnimi ne-športnimi prijemi. Tako mu je tako okorno nastavljal nogo, da je moral to vsakdo videti. Občinstva se loti razburjenje, vpiti začne »konec! ven ž njim!« itd. — podjetnik pa se je smejel v pest, kajti s tem raste zanimanje občinstva in drugi dan pričakovati bilo je še boljšega obiska, kakor se je tudi res zgodilo. Nevoljo občinstva pa je seveda treba upoštevati in vodja rokoborbe izjavi, da prekine borenje in proglasi Rajčeviča kot zmagovalca, če bi se Anoni še enkrat poslužil kake nedovoljene kretnje. Borba se nadaljuje, Anoni zgrabi nasprotnika parkrat na nedopusten način za nos, obraz itd., občinstvo kriči in divja, kar nastavi '4 Anoni zopet prav okorno nogo, bat se je, tla pridere občinstvo v maii.7(| tedaj proglasi podjetnik boj kot kpJJ čan in Rajčeviča kot zmagovalca. \. prav očividcu način nese podjetni bankovec 100 K Rajčeviču, ki pa h javi, da po tako prisojeni zmagi (j€ darja ne vzame. Nato se bankovec z( pet na pravoči viden način vroči Ane niju. Čudimo se, da takrat občinstvo ni zahtevalo, da se vroči svota mest liim ubogim, če je .Rnjčevio n,,., sprejeti, kajti kakor hitro je Rajč*. vič proglašen kot zmagovalec alj Anoni diskvalificiran, je po šport nih nazorih absolutno nemogoče. , bi vzel založeno svoto nazaj. Toda vse je le humbug, ki naj malo nodrg. ži živce občinstva in pridno polnj cirkus! V informacijo navedemo m,; še naslednje poročilo, ki ga je do. nnjska »Zeit« dne 30. maja t. I. pri. občihrv svoji športni rubriki: »Sle. parjenje z rokoborbo presega že \ v. meje. Da se izid rokoborbe v cirkusih vedno že v naprej določi, je stara Stvar in tudi nič novega ni, da borilci celo vadijo in trenirajo v pri, jemu, s katerim vrže zmagoval.,, svojega -nasprotnika slednjič na ra. mena. Originalen pa je trik »borilca s črno krinko«, ki je nastopil pri za-dnjih dunajskih rokoborbah.« List poroča 0 tem borilen, ki je bil zel,, neokreten, kar je moral takoj izpo. znati vsak strokovnjak. A vendar mi se dali časopisi tako varati, da so ga slavili kol borilca prve vrsto. Slednjič se je izkazalo, da je bil to pred« sednik nekega dunajskega atletišk,. ga društva, ki se preje sploh nikdar ni vadil v rokoborbi. Akoravno ta gospod Dunaja ni zapustil, nastop;, sedaj »dunajski borilee s črno krinko« v Kielu na Nemškem. Kar j«- izzvalo radovednost Dunajčanov m polnilo predstave, naj sedaj tudi v Kielu pomaga. List pristavlja z opravičenjem. da je tu že prekoračena meja, pri kateri se neha šala in pričenja goljufija. — Toliko, da \> občinstvo, pri čem da je. Rokoborbe so gotovo zanimive, osobito če se jih udeležuje tako imeniten borilee, kakor Rajčevič, ki je v Parizu pren a-gal vse svoje nasprotnike. Toda občinstvo naj se ne vara na tako okoren način, osobito pa se naj lako ne izzivajo simpatije in strasti, kakor se je to zgodilo z neotesanimi nastopi Aim-nija. Dajmo Nemcem odgovor! Prihodnjo nedeljo, dne (>. t. m. praznujejo Nemci, kakor je bilo že povedano, 20Ietnico za Slovence pogubnega društva »Siidmark«. Glavno slavlje bo v Gradcu, toda praznovalo bode ta dan vse, kar nemško čuti do zadnje kočevske vasi, in sicer deloma z veselicami, deloma pa samo z nabiranjem prispevkov za »S&dmar-ko«, torej za sklad, iz katerega h«. ruskem onrjiu » veselici v prid glavni družbi. Pričakovati je. da tudi Ljubljančanje ne zaostanejo. temne pokažejo simpatije probujenim okoličanom i mnogobrojnim obiskom imenovanih dveh veselic. Posebno na senčnatem OgO-relčevem vrtu se obeta obiskovalcem cem obilica vsakovrstnih užitkov. Pa tUdi primorski Slovenci pokažejo solidarnost z vso Slovenijo s tem, da priredi ondotna Ciril - Metodova podružnica- veliko veselico. Brez-dvomno tudi štajerski rojaki ne za-ostanenio. Pokažimo, da ne znamo samb tarnati o nemški nevarnosti in nemškem nasilstvu, temne da smo tudi zreli in sposobni za obrambo. Nemškutarska nestrpnost na postaji v Kranju. Xn kranjski postaji je nslužbeua neka gospodična, ki brezobzirno žali v svoji prepotenei in nemškutarsko zagrizeni ošabnosti slovensko občinstvo. Peljal som sc V nedeljo na Gorenjsko. Med potjo dobim v vozu družbo iz Kranja, in sklenem ž njo v Kranju izstopiti, in se odpeljati naprej s prihodnjim vlakom. — Radi tega grem v urad, ila dobim na listek potrdilo prekinjene vožnje. — Ko vstopim v sobo, priteče za menoj to nemškutarsko nebodi-gatreba in zavpije brez odzdrava »Unterbreehung«. Ponovim uljudno prošnjo, da bi rad prekinil vožnjo. — Toda ta nestrpna stvarca mi i*>-tegne listek iz rok, stopi k mizi in pritisne med izzivalno zaničljivim ponavljanjem »Ja Unterbreehung. Unterbreehung«, na vozni listek vrhu tega še s a m o n e m š k i i>o-stajni pečat. Odšel sem, ne da bi *e prepiral s to neizkušeno uslužl»en-ko, ki v svoji nestrpni zagrizenosti (Dalje v prilogi). pozablja, da je uslužbenka potnikov, ki ima storiti za plačo, za katero naj zahvali slovenske grofe, le to, kar slovenski potniki opravičeno zahtevajo brez vsakega izzivanja. — Ce pa slovenski ne zna, naj jo pošlje uprava železnice tja, kjer bo na mestu, da ne žali naroda, niti ne ispostavlja sebe nepriliknm, ki bi jo znale doleteti, ko pride do tega, da Slovenci kot gospodarji na naši zemlji odločneje* obračunamo s takimi izzi-vnči, na kar se še posebno opozarja kranjsko meščanstvo. Otroška podružnica C. M. družbe. Ženska podružnica C. M. družbe v Radovljici je osnovala na svojem zadnjem" občnem zboru otročjo podružnico. — Prvemu pozivu se je odzvalo IG članic deklic. O naši šolski družbi. Za Dolenjsko kaže največ smisla za našo edino obrambno družbo Goriška. V Tolmina sta se oživeli h krepkemu delu ženska in moška podružnica. Itotako se je oživela ženska podružnica v D o r n b e r g u ter se preos-novala v skupno podružnico, ki napravi dne 20. t. m. veliko veselico na korist glavni družbi, in »Šolskemu domu« v Gorici. V Št. A u d r e ž u se je ustanovila dne 23. m. m. nova podružnica. Y Ribe m b e r k u ima novo se snujoča podružnica že do 100 članov. Novi podružnici se ustanovite v Mir n u in pri Sv. Luciji. — Tudi na Pri m o rs k e m se je začelo novo gibanje. Ženska podružnica v Sežani priredi dne 0. t. ni. veliko veselico. Nova podružnica se snuje v Lokvi pri Divači. — Na Iv r a n j s k e m se kmalu ustanove nove podružnice v J ar šah za Jarše, Mengeš in Trzin; nadalje za Dob - Vir, za S e n č u r pri Kranju in za O r e h e k , M a t e n j o v as in 1* r e s t r a n e k na Notranjskem. Zopet oživijo se podružnice v S e n o ž e č a h , na Prem u in moška na Vrhniki. — Najbolj zaspano je na K o r o š k e m , kjer je delavnih le par podružnic, v prvi vrsti v Kotni a r i v e s i , ki je priredilo nedavno veselico, iu za b e 1 j a š k o okolico, ki priredi shod z veselico dne 13. t. m. v Bači. Novi podružnici sta le v (J 1 i n j a h in Š m a r j e t i v Rožni dolini. Tekom poletja se ustanovi nova podružnica za Spodnji i) r a v o g r a d in okolico. Slovenci in Slovenke se pozivajo, mi j povsod ožive zaspane podružnice, da skliče-jo še pred letošnjo glavno skupščino občne zbore ter si volijo delavne od-l»ore in delegate. Vsaka pokroviteljema ima 1 glas, vsaka podružnica do 50 članov tudi 1 glas, za vsakih nadaljnih 50 članov pa zopet 1 glas. Novi odbori in delegati naj se sporo-«V lakoj glavni družbi. Vsaka podružnica naj skrbi, tla priredi vsaj euo veselico na leto v korist glavni družbi. Pokažimo Nemcem, da hočemo živeti in se braniti! Občinski vodovod v Trbovljah je /.♦* dodelan. Velikan med gobami. V Arnov-žu je prinesel neki kmet naprodaj gobo, ki je tehtala 1280 gramov. Skupni pašnik za žrebeta si je kupilo ljutomersko društvo za rejo žrebet in ga izročilo minoli torek skupni vporabi. Pašnik obsega 17 ha. Razdelili so ga v 4 dele, ka-tere popasejo zaporedoma. Pašuik ima jako lepo lego in ga bode društvo jeseni in pozimi gnojilo in umetno zbol j sevalo. Pašnimi znaša za glavo 55 K. Priglašenih je že 30 žrebet. Uboj. V Subodolu pri Pilštajnu M) ubili v fantovskem prepiru štirje fantje svojega tovariša in soseda Novaka. Pobili so ga na mestu do smrti in tolkli še po mrtvemu s cepinom, latami in koli. Celjski magistrat obsojen. Gospod P. .Majd i č je tožil celjski magistrat za odškodnino radi zgube nekaj vodne sile, ker odvaja celjski vodovod vodo iz studencev, iz katerih izvira Hudinja. Namestnija mu je prisodila 1500 K, poljedelsko ministrstvo pa 4000 kron. No, nemški mestni davkoplačevalci magistratu pač lahko napravijo komerz in čestitajo na tem neuspehu. Zemlja ga je podsula. V Sp. Jiit-njah je kopal 27. maja 341etni Jožef Miiller pesek in gramoz. Da bi šlo delo hitreje, je podkopal zemljo. Podkopana plast pa se je sesedla in ga zasula. Pogrešil ga je Andrej Golob, ko je prišel po pesek, poklical sosede, ki so po daljšem kopanju po-i»gnili mrtvega izpod zemlje. Dva mlada neznana uzmoviča sta pretekli mesec iz zaprte prodajalne na Šmarni gori, ki je last Marije Suhadobnik iz .Tacna, ukradla bKJ razglednic, dve steklenici mali-novca, nekaj kruha in 4 K 80 vin. denarja. Bila sta, kakor pravijo ljudje, slabo opravljena in se lagala, licijski stražnik Jožet* Jezovšek je našel zavitek obleke. — Trgovec g. Franc Dežman je izgubil oziroma nekje pozabil palico s srebrnim okovom. Promenadni koncert priredi ob ugodnem vremenu »Slovenska Filharmonija« v petek, dne 4. t. m. od 0. do 7. zvečer pred »Narodnim domom. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri v četrtek pod vodstvom gosj). kapelnika Friseka na vrtu hotela »Ilirija«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 h. Drobne novice. * Plačila je ustavila lesna tvrd-ka Herzog in Grimni na Dunaju, v Trstu pa tovarna pohištva Gazulli in Blaha. Pasiva prve znaša nad 300.000 kron, druge pa 170.000 K. * Uprli so se rezervisti 20. in 95. polka na vajah pri Avordu na Francoskem. Napadli so častnike in strgali ]K)1 kovno zastavo. * Stavka mizarjev na Dunaju. Včeraj je šlo v sprevodu od mestnega magistrata pred parlament nad 5000 mizarskih pomočnikov, da manifestirajo ondi javno svoje zahteve proti delodajalcem. — Sklicali so močne straže, toda demonstracija je ostala brez vsakih pretepov in podobnih neprilik. * Brezžična električna razsvetljava. Na električni poskusni razstavi v Omaha so razstavili 4000 električnih svetilk, katere so užgali po brezžični električni napeljavi v razdalji 8 km. — Napeljava in cela naprava je pri vseh poskusih izvrstno delovala in ostane trajno za razsvetljavo mesta. — Književnost — »Planinski Vestnik« ima v svoji (J. številki sledečo zanimivo vsebino: »Po visokih Alpah in nizki Lombardiji«, piše Janko Mlakar, »Spomini in načrti«, dr. Fr. Tomin-šck, »Izprehodi po Gorjancih«, Jakob Zupančič, »Morituri-resurre-cturi!« (Pogin nam je pretil, toda rešimo, dvignimo se!), dr. Fr. Toni inšek »Nekoliko morfologije in terminologije za alpiniste, dr. H. Turna, in končno »Društveni vestnik in obzor«, med katerimi je posebno zanimiv odstavek »Razstava planinskih slik«. — »Promet in gost ina.« list za promet s tujci in pospeševanje obrta ima v svoji 10. št v. sledečo vsebino: »Svetovno čudo— Postojinska jama« s 0 ličnimi slikami iz jame in mesta Postoj ine, »Kuharstvo«, kako naj bo kuharstvo v naših hoteih in gostilnah? »Sezijska stanovanja, hoteli , gostilne in hišnonajemninski davek«, »Statistika tujskega prometa na Kranjskem« in »Razno«. Izpred sodKčiL Izpred tukajšnjega porotnega sodišča »Za Ameriko je skupaj spravljal.« Na zatožni klopi sedi 38 let stari Jožef Pibernik, oženjen bivši kramar, pristojen v Mokronog. Bil je že zaradi hudodelstva in poneverbe kaznovan. Pibernik je znal z neko spretnostjo opehariti trgovce in druge za precej izdatne svote. Pri naročbah nazival se je trgovca, naro-čeval s tako sigurnostjo blago in obljuboval natančno plačilo, in ni čuda da se mu je vsak na limanee vsedel. Naročeno blago, je brž popro-dal, dostikrat tudi pod kupno ceno. Denar je zapravil, končno ga je jel spravljati za beg v Ameriko, ker so mu tla preveč vroča postajale. Tako je naročil od tvrdke Sušic na Visu sod vina vrednega 72 K 63 v, ocl Nike Novakoviča v Ljubljani dva soda vina v vrednosti 236 K 24 v, od župnika Nikolaja Zuglja iz Kringe 3 sode vina vrednega 136 K 18 v. Potem piva od zastopnika tvrdke Dre-her v Ljubljani za 205 K 50 v, od Auerjevih dedičev za 148 K 50 v, od zastopnika pivovarne Fischer iz Beljaka za 91 K. Pri vseh teh naročilih se mu je zaupala tudi posoda. Nadalje je opeharil tvrko Perdan v Ljubljani za prodane vžigalice za 52 K 92 v Antona Znidaršiča v Ilirski Bistrici na testeninah za 33 K 81 v, Maksa Focka v Kranju za 150 kg mila vrednega 123 K 68 v, Alojzija Kunca v Ljubljani za novo obleko, vredno 70 K. Tvrdka Furnberg v Ihlnvi mu je poslala za 494 K 81 v manu fakt urnega blaga, ne da bi ji bil kaj plačal. Opeharil je razne stranke za visoke svote, in san priznava, da je v Ameriko seboj nesel 1200 K. A tudi tam mu ni bila zaže- ljena sreča mila, kajti vrnil se je domu, ker so ga prijeli in sodišču izročili. Obdolženec, ki ne taji dejanja, je bil po krivdoreku porotnikov na 3 leta težke ječe obsojen. Telefonsko h brzojavne poroflla. Požrtvovalni Poljaki. Lvov, 2. junija. V seji mestnega ol>činskega sveta je podžupan dr. Ruto\vski predlagal, naj občinski svet votira za poljsko šolsko družbo 25.000 kron kot odgovor na Roseg-gerjev nasvet, naj Nemci darujejo za nemški »šulferajn« 2 milijona. Predlog je bil soglasno sprejet. Poleg tega so mestni občinski svetniki iz svojega zložili 10.000 kron v isto svrho. Kompromitirana ogrska neodvisna stranka. Budimpešta, 2. junija. »Pester Lloyd« priobčuje senzacionalno razkritje, da se je neodvisna stranka v posebni spomenici ponudila kroni, da prevzame vlado in izvede volilno reformo pod temi-le pogoji: Vsi ministrski portfelji razen treh in vsa mesta državnih tajnikov se dajo pristašem neodvisne stranke. Zato pa stranka odneha od vseh svojih zahtev glede samostojne banke in glede armadnega jezika. Razkritje je podpisal znani madžarski politik Hor-vath, čegar glavna zasluga je, da je pred leti prišlo do koalicije madžarskih strank. Horvathova razkrilja so vplivala na javnost kakor bomba, zlasti ker je še te dni Kossuth odločno zanikal, da bi bila neodvisna stranka stopila s kakšno ponudbo prod cesarja. • O Abdul Hamidu. Solun, 2. maja. Merodajni krogi dementujejo vest, da bi bili odstavljenega sultana Abdul Hamida prepeljali v Arabijo. Dosedaj se to še ni zgodilo, lahko pa bi se to zgodilo,ako bi se Abdul Hamid jel na ta ali oni način vpletati v politične odnošaje. Srbsko posojilo. Belgrad, 2. junija. Vladi se je posrečilo najeti v Parizu posojilo v znesku 135 milijonov frankov. Ta denar bo vlada porabila: 1. za pokritje posojila, ki ga je Srbija dobila za časa konflikta z Avstro-Ogrsko v Londonu; 2. za zgradbo novih železniških prog in 3. za oboroženje srh ske armade. Novo zasedanje (»grškega parlamenta. Budimpešta, 2. junija. »Hirlup« javlja, da je predsednik Julij Justh sklenil, da skliče parlament prihodnji teden na izredno zasedanje. Pruski general, instruktor turške vojske. Frankobrod, 2. junija. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je general Holtz poklican za reorgnniza-torja turške armade v Carigrad in da mu je cesar Viljem že dovolil, da vstopi v turško vojaško službo. Sestanek carja s cesarjem Viljemom. Berolin, 2. junija. Car Nikolaj se sestane s cesarjem Viljemom 10. junija v bremenskem pristanišču. Petrogurd, 2. junija. »Novoje Vremja« javlja, da pripluje sredi le ga meseca cesar Viljem na jahti »Hobenzollern« v finske Sere, da po-seti carja Nikolaja. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu maju t. 1. vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,109.129 kron 90 v, dvignilo pa 1,897.475 K 78 v. Skupno stanje koncem maja znaša 10,921.767 K 65 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31.maja 1909. Aktiva: Gotovina K 93 835 23, nal. denar K 3,468.09607, posojila K 13,999.684-64, vrednostne listine K 348.94326, zadružni dom K 201628 46, zadružni hiši K 313.97441, zadružno zemljišče K 109.25550, inventar K 10.955-17, predhodni zneski K 8.407 15, zaostale obresti K 142.73591. Pasiva: Deleži K 26642—, hranilne vloge K 18,29961182, rezerna zaklada K 288.911*08, pokojninski zaklad K 30.406-84, predplačane obresti K 46 524-81. Upravno premoženje K 18697.513-80. Denarni promet K 32,508.766*01. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu maju 1909 je 140 strank vložilo 51.754 K 4 v, 147 strank vzdignilo 48089 K 26 v, 6 izplačalo se je hipot. posojil 8400 K. Stanje hranilnih vlog 1,759.553 K 34 v, stanje hipotečnih posojil 1,272.436 kron 96 v. Denarni promet 163.509 K 85 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1909 je 307 strank vložilo 97.664 K 12 v, 281 strank vzdignilo 69.790 K 64 t, 36 strankam se je izplačalo posojil 85.120 kron, denarni promet 467.262 K 77 v. Poslano« C. kr. Riunione Adriatica di Sicurta ▼ Trstu. Občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu so se predložili za pretečeno 70 poslovno leto računski zaključki, se je vrSil 24. t. m. Iz poslovnega poročila za leto 1908 povzamemo sledeče bistvene podatke: V oddelku zavarovanja za Življe njo je bilo vloženih 12.279 ponudb za 74,832.990 K zavarovane glavnice, a polic za 65,713.925 K izdanih Stanje 31. decembra 1908 je znašalo okroglih 410 milijonov kron zava rovane glavnice in 1,393.387 K zavarovanih letnih rent. Premijskih prejemkov je bilo 16,310.908 K; izplačila za smrtne slučaje, potem slučaj^ doživetja in rente so zahtevala skupaj 8,932.232 K. Za smrtne slučaje, katere so zadele zavarovalno družbo vsled potresa v Siciliji in Kalabriji, se je nastavilo 500.000. — K za reservo. Pomožne premijske rezerve za znižanje obrestne mfe? o so se povišale za daljnih 400.000 — K. Premijske rezerve življenskega oddelka so znašale koncem leta skupaj 114 547.830 K in po odbitju deleža pozavarovan-cev 105,592.280 K. Na račun družbe pride čistega rezervnega prirastka kron G,209.582. —. V požarnem zavarovanju so znašali premijski prejemki 25,269.077 kron: za prevozno za varovanje 2,305.195 kron in zavarovanje proti tatinskemu vlomu 497.209 K Za pozavarovanje se je potrebovalo v treh oddelkih 12,87o. 127 K; plačila za škode so zahtevala skupaj 19,217.832 K odstevši pozavarovanje 9,966.031 K Premijske rezerve so se percen-tualno zvišale in znašajo 17.736.063 kron odštevši pozavarovanje kron 9,507.274. Po dotaciji različnih premijskih rezerv, in po odpisu vseh organizatori Čnih stroškov, kateri so narasli vsled ustanovitve ravnateljstva za Laško in za Ogrsko, se izplača dividenda po 250 K. Družbene rezerve znašajo koncem leta 1908, ne glede na rezerve za viseče škode skupaj čistih 3,865 083 K, nad 125 milijonov K in sicer: Premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) 114,268.492 K: rezerve za kurzne menjave 1,498.547 K: dobične rezerve 9,800.000 K. Premoženje pokojninske blagajne, hranilnice in preskrbninske blagajne družbenih uslužbencev znaša skupaj 2,580.110 kron. Družba si je preteklo leto v sredini mesta Trst, da si postavi novo družbino poslopje, kupila veliki stavbni prostor, ter ugodno ležeče poslopje v Gradcu za tamošnjo generalno zastopstvo. 2125 Narodovo zdravilo, la^o bo sme imen Tat bolesti ute&ujoče, mišice in živce krep Sajoee, kot mazilo dobro znano ,,MolIovc francosko žganje in gol", katero se splošne in uspešno porablja pri trganju po udih is pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste klenici K 1-90. Po postnem povzetji razpo Silja to mazilo V8ak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan 2 varstveno mamico <-Q podpiBcrr. 2 8 8 Darila. Upravništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Čitalnica in „Sokol" v Šk Loki 3f) K, kot čisti dohodek veselice 18. aprila t. I. — G. Angela Mandelj nabrala v Zagorju pri Robavsu ob priliki godovanja nabiralke in g. Angele Robavsove 231 K _ I. b letnik višje dekliške šole na izleta 7-20 K. — G. L. Makorati v Divači 1 K. nabrano pri balincanju v gostilni g. Magajna. — Obitelji Tratnikova iz Dolenje vasi pri Cerknici in Werlijeva 'iz Cerknice vsaka po iO K., mesto venca na krsto umrlemu gospodu Ivanu Milavcu iz Cerknice. — Skupaj 65 51 K. — Srčda hvala! — Živeli! Za Trubarjev spomenik: Narodna čitalnica v Šk. Loki iO K, mesto venca umrlemu članu Ivanu Karlinu. — Srčna hvala! Priporočamo našim rodbinam S Minsko cikorijo, s. Komik dr. Ing. Hirach, Olomuc. Ke- mično-tehnčnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna usna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 3 Proti praha jem, luskinam in izpadanju las ilrluje najboljše jprlziitttai* TaDDO etinin tinta katera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. I Hreklrnlm z ■■**% oalona I Itr Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zalega vseh pre zkušemh zdravil, medic, mil, medicina« vir, špec «»9-12 skladne mize in skladni stoli za vrtove Iti vile ter gostilniške salone ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Spod. Šiški. Sprofao 00 dobro isveibana prodajalka Ponudbe: hlafska la f olanteii|o. BUDEOVIČ, Bo- 2115 2 Prvo ieika tvornico reklamnih trakov S. Čamperlik, Praga VDL Hnlcenejle vezenje In najhorlst-nejla reklama. «57« Onrjf nego motvoio >IM 0» 1/1 IM 0» 2gL«elo važno k se a^ers^anem krajnem šolskem svetu Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, je doposlati zapečatene z nadpisom: ..Ponudba z* preizetje zgradbe prizidka la popravila starega šolskega poslopja v Bukovju". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim po vsej vsebini brezpogojno kloni. Kot vadij je dodati 10('/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnib vrednostnih papirjih. Krajni šolski svet si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri krsjnem šolskem svetu v Bukovju. Krajni šolski svet v Bukov t1 \ie p. JV(agdi6 Ljubljano, Imetci „pri JVTalieu", Ljubljana (na>ptoti qtavne poitc) ut> x>e.ti&i ie&o*&t ot*ti&«£, ctvtfuj, petega, 'ftitničai i j a. Aui5ftv mvded znatno ^niiauc certc. lek Rimske Toplice v Tržiču (Jvtonfalcone) na Primorskem. Odprto od 1. junija do konec septembra. Kopališče povećano in na novo urejeno s 40 tubami. — Postrežba izvrstna in to<«a. 3048 _7 03l£r"brxištTr©. Pristni* rdeči vinski jesih ttlar pa 32 alo. aa *aal pri P. GASCI0, lalaabonova nUea 6. v LJaMfaal. 1972-3 J/a;večja zaloga mejrtijj in de^ilj eblcl^ JI. Munc JLjubljana, Dvorski trg Štev- 3. Podružnica: JCcuc mesto, Glavni trg. 1157 EO IPristal kranjski lanenooljnati Jirncž Oljnate barve w »oiodlcah po 1,, 1 kg kakor huli v večjih posodah, fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pote. Steklarski klej (kit) priznano In strokovno prelzknfteno nalbel.U. Karbolinej a JUavec (gips) za potobarje in za stavbe. POZOR! POZOR! POZOR! Jfajstarcjša prevozna tvrdka v Ijubljani Jnrja JankevMa naslednik 1640 i MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31 se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo nabavljenim modernim vozom. Cene zmerne! Postrežba najtočnejša! Čopiči 219—41 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jffdolj Jfouptmann v Ljubljani. Prva kraafaka tavama •Uaattb barv, Hraatav, lakav !■ ataklarakafla klala. Zahtevajte cenike! Oemae dober izdelel^! Srajce $a gospode ; in barvajte po niskih cenah priporoča $nt©n $are, Ljubljana 5u. P«tro cesta st. 8, 1586-18 I Novo slovensko podjetje. P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorll nevo obrt, in sicer: „Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic". Izdelujem in imam v zalogi na|moderneiee za vratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu po izberi facone in blaga. Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči z Dunaja, mi je omogočeno v vsakem oziru p ostreči a dobrim la solidnim Izdelkom 1906—9 >nlh cenalt. Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in slovensko občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila ..Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" C. JKlckuž, tjubljana, frivoz it. 3. m Lennsl & Gerkmon, LJubljana Solidne cene in točna postrežba — —— ■eB-Kai mmm 97 23 i stanovliena leta 1854. Vm tomača slovenska pivovarna ItOTa attOa G. AUERievih dedičev £jubljana Voljove ulice Stev. 12 fjnbljana priporoča alavnemu oboinatvn in spoštovanim gostilničarjem svela taborno marčno pivo v sodcih in steklenicah. janajatelj In adaovoral nreealk Mas ta Pastesleaalek. I metalna la tlak »Narodne tiakarna*.