POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 5, 30. JA Jm TEDNIK 4, CENA 289,00 SIT 1 1 OSREDNJA KNJIŽNICA Muzeiski tra j 3 CELJE 3°Č0 CELJE SNODO32 KAKO JE Z BENKA PULKO Sedai, k° sem Slovenka leta, mi prazaprav ne preostane nič drugega kot to, da se tudi počutim tako ŠTEVILKA ANDREJA HRAMEC Zagotovo je dandanes precej zmede v vzgoji. Opažam pa, da smo se tega začeli zavedati. Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje Spoznajte ga in vedeli boste. Dnevi Golfa nagrajujejo! Z novim Golfom ima vožnja povsem nov pomen. Poln inteligentne tehnologije postavlja novi Golf nova merila za nove čase. S številnimi tehničnimi novostmi in z bogato serijsko opremo vas udobno in varno popelje na razburljivo doživetje edinstvene vožnje. Obiščite Volkswagnove salone, kjer bodo 6. in 7. februarja potekali Golfovi dnevi. Preizkusite ga in sodelujte v nagradni igri. Naj se novi Golf k vam odpelje. Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Po tretjem krogu glasovanja za dogodek leta 2003 v Zgornji Savinjski dolini prepričljivo vodi ponovna oživitev rekreacijsko-turističnega centra na Golteh, nove glasove pa ste, spoštovane bralke in bralci, namenili tudi uvrstitvi KMN Nazarje v polfinale slovenskega pokala, najdbi kloramfenikola v kravjem mleku v Novi Štifti in otvoritvi hotela Benda vJVIozirju. Med pošiljatelji pravočasno prispelih glasovnic je imela pri žrebu največ sreče Ana Novak iz Okonine 49, Ljubno ob Savinji, ki prejme knjigo Znanstveno pridobivanje bogastva. Čestitamo! Ob zaključku glasovanja, ki bo potekalo še en krog, bomo med vsemi poslanimi glasovnicami izžrebali še glavno nagrado: svečano večerjo za dve osebi s kopanjem v notranjem bazenu in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Vaše zadnje glasovnice pričakujemo do torka, 3. februarja 2004, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. ___P Trenutni vrstni red: - Ponovna oživitev rekreacijsko-turističnega centra na Golteh (33) - Uvrstitev KMN Nazarje v polfinale slovenskega pokala v malem nogometu (10) - Svetovni flosarski kongres na Ljubnem ob Savinji (3) - Kloramfenikol v kravjem mleku na kmetiji v Novi Štifti (3) - Zaprtje hotela na Venišah (1) - Začetek ekološke sanacije tovarne ivernih plošč v Nazarjah (1) - Otvoritev hotela Benda v Lokah pri Mozirju (1) - Začetek urejanja poslovno-stanovanjske cone Podrožnik v Mozirju (1) - Nov primer BSE oziroma bolezni norih krav na Brezju pri Mozirju - Prevzem trgovskega podjetja Savinja s strani Ere Velenje - 25-letnica Mozirskega gaja - Rušenje Brdčke graščine v Mozirju Pokrovitelj izbora dogodka 2003 je Hotel plesniK IOGAD&KA DOLINA Tel:03/839 23 OO OSREDNJA KNJIŽNICA .■■■fil JI Tretja stran Če ne bi bilo rokometnega prvenstva: na katerem (vsaj za zdaj) uspešno nastopa tudi slovenska reprezentanca, bi se domača javnost še vedno ukvarjala predvsem z vprašanjem izbrisanih. Mirne duše lahko ugotovimo, da gre za prvovrstno politično atrakcijo, ki pa je verjetno samo prva v nizu predvolilnih aktivnosti. Letos nas namreč čakajo tako evropske kot parlamentarne volitve, zato je treba obnašanje politikov gledati predvsem iz tega zornega kota. V uredništvu Savinjskih novic v tem času pripravljamo za tisk zbornik z naslovom Priče in pričevanja, katerega namenje ohraniti spomin na dogodke v vojni za Slovenijo na območju Zgornje Savinjske doline. Človek ob tem nehote pomisli, da bi si veterani vojne za slovensko samostojnost zaslužili vsaj delček tiste pozornosti, kot so je deležni izbrisani, pa bi bila zakonska regulativa tega vprašanja verjetno bistveno drugačna. Tako pa ostaja mnogo civilnih udeležencev vojne še vedno brez možnosti za pridobitev statusa veterana, čeprav so definitivno postorili veliko več za naš osamosvojitveni projekt kot marsikateri izmed uniformirancev. No, Slovenci smo bili od nekdaj prilagodljivi in zato smo brez velikih pomislekov junake zasneženih strmin na hitro zamenjali z junaki na rokometnem igrišču. Ko Jure Košir osvoji 23. mesto v slalomu za svetovni pokal, to ne skrbi več nikogar, saj imamo četico Toneta Tislja, ki se z velikim srcem bori za uvrstitev Slovenije na letošnje olimpijske igre v Atenah ter seveda čim višje mesto na evropskem prvenstvu. Vreme zaenkrat lepo streže upravljavcem smučarskega centra na Golteh in če bo šlo vse po načrtih, bo smuka na Mozirski planini mogoča še v marcu. Manjše tehnične napake smučarji sprejemajo z razumevanjem, spet pase potrjuje že znano dejstvo, da gondolska žičnica res predstavlja ozko grlo. Prvo soboto v februarju bodo Golte gostile tradicionalno prvenstvo slovenskih častnikov v veleslalomu, med uglednimi gosti pa omenjajo celo predsednika vlade mag. Toneta Ropa. To bi bila zares krasna priložnost, da mu lastniki Golt predstavijo regijski razvojni projekt, ki bo v prihodnje zagotovo potreboval še zajetna finančna sredstva. Posebej za vas objavljamo koledar prireditev v sklopu meseca kulture. Že na prvi pogled je jasno, do je program zelo pester in bogat, zato vas vabim, da si vsaj kakšen košček te kulturne pogače privoščite tudi sami. ft**- tri Aktualno: Kako je z izbrisanimi v naši dolini? 4 Predstavitev knjige KLS 1972-2(302 na Ljubnem............... 5 Intorvju: Andreja Hramec, psihologinja in šolska svetovalka.... 6 Smreka Gornji Grad: Obstoj podjetja odvisen od lastnikov in upnikov Slovenka leta: Benka Pulko, svetovna popotnica Kulturno društvo Gorenje: Komedija Moji trije angeli navdušila občinstvo Ljudje in dogodki: Motorizirani sankači ogrožajo......22 Na naslovnici: Bodite srečne same s sabo ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 5,30. Januar 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE V naši dolini brez težav z izbrisanimi Vlada je pred dnevi na dopisni seji poslala v nadaljnjo proceduro dopolnjeni predlog tako imenovanega sistemskega zakona o izbrisanih. Prvotni predlog, ki je v državnem zboru čakal na drugo branje, je vlada vzela iz parlamentarne obravnave, ga dopolnila s tremi novimi poglavji in ga že vrnila v obravnavo. Dopolnitve naj bi upoštevale nekatere poudarke, ki so jih glede izbrisanih oblikovali v dosedanjih političnih razpravah, zakon naj bi bil tudi koalicijsko usklajen. Kot je bilo pričakovati, opozicija s predlagano rešitvijo ni zadovoljna, saj je povsem jasno, da gre pri celotni zadevi za prvovrstno politično vprašanje. Tega se očitno zavedajo tudi na mozirski upravni enoti, saj se na naše vprašanje, če v Zgornji Savinjski dolini problem izbrisanih sploh obstaja, niso želeli osebno opredeljevati. Ob žgočih razpravah in dokazovanjih o zakonitostih postopkov, ki smo jim priča na državnem nivoju, vsaj zaenkrat vlada v Zgornji Savinjski dolini pravo zatišje, to pa seveda ne pomeni, da odprta vprašanja ne obstajajo, saj je bilo na dan 25. junija 1991 v Mozirju stalno prijavljenih 368 oseb, ki so bili državljani drugih republik nekdanje SFRJ. »V predpisanem 6-mesečnem rokuje 348 oseb vložilo prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Vse vloge so bile rešene pozitivno. Pri vročitvi odločb je bilo ugotovljeno, da treh oseb ni več v Sloveniji, zato so bile nevročene odločbe o sprejemu v državljanstvo RS vrnjene Ministrstvu za notranje zadeve, kije zaradi neizpolnjevanja pogoja prebivanja v Republiki Sloveniji izdalo nove negativne odločbe, ki so bile vročene pooblaščencu za vročitve,« pojasnjuje Nada Fužir, vodja oddelka za upravno-notranje zadeve pri Upravni enoti Mozirje, ki dodaja, daje 322 oseb odločbo o sprejemu v državljanstvo sprejelo, medtem ko je 23 oseb iz nekdanjih jugoslovanskih republik slovensko državljanstvo zavrnilo in vložilo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanja tujca v naši državi. Pri tem je potrebno poudariti, da so GOLTE SLOVENIJA Brez panike, prosim! Pozimi, ko narava bolj skopo odmerja količino snega, je smučanje na Golteh v določeni meri odvisno od umetno narejena snega, za kar so potrebne nizke temperature. Kar je na eni strani dobro, se na drugi izkaže kot slabost, sodeč po sobotnem zastoju pri obratovanju gondole. Vzrok je bil povsem tehnične narave, je na vprašanje, kaj se je dejansko zgodilo, pojasnil Peter Sevnik iz vodstva firme Golte. »Zaradi nizkih temperatur je na eni od gondol prišlo do zamrznitve sklopa. Gre za povsem nepredvidljivo stvar, dobro, da imamo izurjeno tehnično ekipo, ki je celotno zadevo uredila v pol ure,« je bil konkreten Sevnik. Po njegovem se jim kaj takega ne bo več zgodilo, kar naj bi pomenilo, da se na Golteh še kako zavedajo, da se bo za pridobljeno zaupanje smučarjev Nada Fužir, vodja oddelka za upravno- notranje zadeve pri Upravni enoti Mozirje (foto: EMS) stranke dobile prva dovoljenja že junija 1992, kar je objektivno gledano kratek čas, saj je bilo notranje ministrstvo, kije dovoljenja izdajalo, dobesedno zatrpano z delom. Iz podatkov upravne enoteje razvidno, daje bilo po tedaj veljavni zakonodaji iz registra državljanov prenesenih v evidenco tujcev 43 ljudi. Ti naj bi bili torej izbrisani brez statusa in slehernih pravic, država Slovenija naj bi jim teptala osnovne človek- potrebno še kako boriti. Po Sevnikovem mnenju bodo lahko smučarji ob ugodnih vremenskih razmerah uživali na smučiščih še marca. V preteklem tednu je Golte obiskalo vsak dan ove pravice, čeprav seveda na drugi strani ni mogoče prezreti dejslva, da so bili nekateri med njimi precej negativno nastrojeni do mlade slovenske države. Na tukajšnjem območju je celotna problematika toliko milejša, ker ni bilo pripadnikov bivše JLA, so pa zato nekateri Neslovenci dokaj samozavestno in javno s srbskimi državnimi simboli rovarili proti državi, ki jim je v resnici nudila socialno varnost in osnovno eksistenco, »Kot rečeno, si jih je 23 takoj uredilo status in dobilo dovoljenje za stalno prebivanje, 20 oseb sije status urejalo v naslednjih letih. Večina njih si je najprej uredila status tujca, nato pa vložila še prošnjo za sprejem v državljanstvo. S pozneje sprejetim zakonom o urejanju statusa državljanov držav naslednic nekdanje SFRJ iz ieta 1999 in novelo zakona o državljanstvu iz leta 2002 so ponovno imeli možnost dobiti dovoljenje za stalno prebivanje tujca oziroma državljanstvo Republike Slovenije pod olajšanimi pogoji. Vsak, ki je želel, je imel možnost urediti status,« pravi Fužirjeva. Od 43 izbrisanih na tukajšnjem območju jih je 31 v preteklih letih pridobilo slovensko državljanstvo, 11 jih ima dovoljenje za stalno prebivanje, štirje od teh čakajo tudi na rešitev vloge za sprejem v državljanstvo, medtem ko seje ena oseba iz Slovenije izselila. Savinjčan okoli 750 smučarjev, med vikendom pa je svoje smučarske sposobnosti preverjalo več kot tisoč smučarjev. Savinjčan Tehnično okvaro, ki je povzročila zastoj pri obratovanju gondole in vrsto čakajočih smučarjev, so upravljalci hitro odpravili (foto: Ciril M. Sem) PREDSTAVITEV KNJIGE KLS 1972-2002 NA LJUBNEM Sprehod skozi 30-letno zgodovino podjetja V prostorih podjetja KLS na Ljubnem je minuli petek potekala slovesnost ob predstavitvi knjige z zgovornim naslovom KLS 1972-2002. Slovesnosti so se poleg vodilnih delavcev družbe KLS udeležili tudi sedanji delavci in nekdanji sodelavci - med drugim tudi ljubenska županja Anka Rakun - ter upokojenci, ki so vsak na svojem področju pisali zgodovino podjetja od njegove ustanovitve do danes. godovini KLS-a je nastala na pobudo direktorja družbe Straška (desno), levo: županja Anka Rakun in ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar (foto: Franjo Atelšek) Idejni oče projekta izdaje knjige, direktordružbe KLS Mirko Strašekje svojo idejo in zamisel o izdaji knjige in njeno vsebino tudi podrobno predstavil navzočim in poudaril, da knjiga v sliki in besedi predstavlja sprehod skozi 30-letno zgodovino podjetja z vsemi pomembnimi mejniki iz tega obdobja. Ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintarje skozi napisano besedo v knjigi prehojeno pot podjetja predstavil v zanimivem pogovoru z navzočimi posamezniki, ki so skozi vsa leta od ustanovitve do danes dali pomemben prispevek k mozaiku sedanje podobe uspešnega, sodobnim trendom v kovinarski stroki naravnanega podjetja, katerega vodstvo je prepričano, da lahko z nadaljevanjem začrtane poti uspešno posluje tudi v prihodnje na skupnem evropskem tržišču. Franjo Atelšek ZAHVALA V petek, 23.1.2004, smo imeli v prostorih KLS d.d. Ljubno predstavitev knjige »KLS 1972-2002«, za katero seje porodila ideja ob 30-letnici KLS d.d. Knjiga je tako čudovit projekt inje vanj vloženega toliko ur nesebičnega dela, da ne moremo mimo tega, da se ne bi na tem mestu najtopleje zahvalili našemu direktorju gospodu Mirku Strašku in gospodični Nataši Strašek, saj brez njiju ta knjiga ne bi bila to, kar je. Še enkrat iskrena hvala! Kolektiv KLS d.d. KIS 1972-2002 Naslov predstavljene knjige že sam dovolj zgovorno pove, da gre za pregled celotne zgodovine kovinarske dejavnosti na Ljubnem. V sliki in besedi so na 56 dovršeno oblikovanih straneh velikega formata prikazani vsi najpomembnejši mejniki v zgodovini ljubenskih kovinarjev. Vse od začetka v letu 1972, ko je bil ustanovljen Kovinarski obrat v Gradbeniku Ljubno do leta 1974, ko postanejo pravna oseba Gradbenik Ljubno, TOZD Kovinarstvo. Istega leta položijo temeljni kamen za novo halo, kije vjeseni leta 1975 dokončana. Odleta 1977poslujejo kot samostojna delovna organizacija, po dveh letih pa se integrirajo z Železarno Ravne in nastane nova firma z imenom Železarna Ravne, TOZD Kovinarstvo. Po enajstih letih postanejo samostojna družba z nazivom Železarna Ravne, Kovinarstvo Ljubno d.o.o. Sedanja delniška družba KLS d.d. je bila formirana leta 1997. V vsej zgodovini so veliko pozornost posvečali izobraževanju, vzgajali so svoj strokovni kader in imeli leta 1976 v Štorah kar 25 učencev na šolanju za različne profile kovinarskih poklicev, saj je tovarna s kovinarsko dejavnostjo zrasla v središču lesarske industrije in so si morali strokovnjake v tej stroki sami vzgojiti. Zelo slikovitaje misel ob predstavitvi knjige, da stroj lahko kupiš, človeka poje potrebno vzgojiti. Ob množici podatkov je knjiga prava zakladnica slikovnega gradiva, ki prikazuje razvoj ljubenskega podjetja skozi njegovo zgodovino, ali kotje pri predstavitvi poudarila ljubenska županja, predstavlja krono 30-letnega jubileja Kovinarstva, ki je bilo vseskozi pojem med ljubenskimi podjetji. Franjo Atelšek PREMOGOVNIK VELENJE Golte le segment v razvojni strategiji V zadnjem času se vrata med Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino odpirajo vse bolj na stežaj. Sodelovanje poteka predvsem na področju lokalnih skupnosti, gospodarstva, trgovine in turizma. Premogovnik Velenje je eno izmed tistih podjetij, ki predstavljajo pomemben generator gospodarstva in zaposlitev v bodoči savinjsko-šaleški regiji. Za Zgornjesavinjčane je še posebej pomembno, da je Premogovnik s svojo projektno skupino za razvoj našel rešitev za oživitev RTC Golte. O poslovanju in viziji razvoja Premogovnika Velenje so njegovi vodilni na čelu z direktorjem dr. Evgenom Dervaričem spregovorili na novinarski konferenci 20. januarja. Kot so povedali, je bilo lansko poslovno leto zahtevno, vendar uspešno. Rudarji so nakopali 4 milijone 235 tisoč ton premoga. To pomeni vrednostno zmanjšanje izgube iz prejšnjega leta za 200 milijonov tolarjev. Načrti za letošnje leto predvidevajo izkop nekaj več kot 4 milijone 117 tisoč ton premoga, ob nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih za 150 pa bo ob koncu leta 2004 zaposlenih še 2.130 delavcev. Še najmanj novih informacij je bilo v zvezi z dejavnostmi, ki so se razvile iz nekdanjih režijskih programov Premogovnika. Zvone Es, »motor« razvojnih programov, je zadovoljen, da je projekt Golte uspel angažirati gospodarske in lokalne dejavnike, ki so rekreacijski center postavili na noge .Vtem trenutku vse kaže na normalno smučarsko sezono in v perspektivi na nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Jože Miklavc ANDREJA HRAMEC, PSIHOLOGINJA IN ŠOLSKA SVETOVALKA Previsoke zahteve so otroku škodljive Vsi se verjetno strinjamo z znanim izrekom, da so otroci naše največje bogastvo, naša prihodnost. Ta pa se žal, vsaj navzven, kaže vedno bolj ogrožena. Otroci so pod velikim pritiskom, zaradi katerega celo obolevajo, šolanje je vedno zahtevnejše, povrhu pa jih ne znamo več obvladovati. Kaj šele, da bi izpolnili naša pričakovanja! Pa je res tako hudo? Ali pa mogoče stvari le preveč posplošujemo? O tem ter še o drugih težavah, ki si jih odrasli radi kar sami vlačimo na kup, smo se pogovarjali z Andrejo Hramec, ki otroke že preko dvajset let spoznava pri svojem delu šolske psihologinje na Osnovni šoli Mozirje. - Današnji tempo življenja je vse bolj divji, zato ni odveč strah, da mogoče svojim otrokom posvetimo premalo časa, kar zagotovo pušča tudi posledice. Zdi se, da avtoritete ni več, drži? Vzpostavljanje avtoriteteje v primerjavi z dvema desetletjema nazaj res čisto drugačno. Zdi se mi, da tako učitelji, kottudi starši izgubljamo avtoriteto. Šli smo v preveliko permisivnost. Vse se vrti okrog otroka in njegovih potreb, zelo smo popustljivi. Pozabili smo, da otrok potrebuje določene omejitve. Večina nas otroke razvaja, ogromno naredimo namesto njih, se do njih obnašamo zaščitniško in jih »zavijamo v vato«, po drugi strani pa imamo do njih tako starši kot šola velika pričakovanja. Konflikti nastanejo, kojih otrok ne izpolni. Zagotovo je dandanes precej zmede v vzgoji. Opažam pa, da smo se tega začeli zavedati. - V čem se kažejo ti konflikti v šoli? Najbolj vtem, daje otrokom vse pretežko. Vse se jim zdi preveč zahtevno, preveč strogo, ne glede na to, daje splošen učni uspeh boljši kot v preteklosti. Ogromno je »jamranja«. Ta izraz se mi tu zdi še najbolj posrečen, saj vse poteka v smislu nenehnih pritožb: preveč domačih nalog, preveč kontrolnih nalog, preveč preverjanja, preveč ur pouka.... Skratka, vse je prehudo! - Ampak zahteve so se povečale! Mislim, da se v času mojega službovanja zahteve niso bistveno povečale. Zagotovo je drugače kot 30,40 let nazaj. Očitek osemletnemu programu je enak program za vse učence, ki premalo zahteva od sposobnih in preveč od učencev, ki se težko učijo. To je tudi eden od razlogov za uvajanje sprememb. Zdi se mi, da program devetletke bolj upošteva individualne razlike med otroki. Z nivojskim poukom in izbirnimi predmeti prilagaja zahteve otrokovim zmožnostim in ambicijam in upošteva njegove interese. Priznam, da imam v zvezi s tem kar velika pričakovanja. Moramo pa se zavedati, da prijazno šolo ne more narediti samo sistem. To naredimo ljudje. To naredimo učitelji in tudi starši, s svojimi zahtevami in pričakovanji. In če ti kot učitelj pričakuješ, da bodo vsi vse znali, je to zagotovo pretirana zahteva, prav tako če imaš kot starš za otroka previsoke ambicije. - So starši torej preveč zahtevni do svojih otrok? Starši se zavedamo pomena znanja in dobre izobrazbe, smo ambiciozni in postavljajmo otrokom visoke cilje. Mnogokrat zahtevamo preveč, nismo pa otroku pripravljeni stati ob strani, mu pomagati in ga vzpodbujati na poti do cilja, ki smo mu ga zastavili. Ko otrok ne izpolni naših pričakovanj, le redko razmislimo o smiselnosti svojih zahtev, krivdo iščemo pri otroku, učiteljih, v šolskemu sistemu. - Izvenšolska dejavnost je lahko za otroka prav tako zelo obremenjujoča, zdi se, da nekateri nosijo mnogo preveč na svojih ramenih. Prav gotovo. Veliko se govori o tem, koliko učenja imajo otroci, kako je šola stresna. Časopisi pišejo, kako so gimnazijski profesorji zahtevni, kako otroci nimajo nič od mladosti in življenja. Ampak, roko na srce, zakaj pa se jih mora več kot 40% vpisati na gimnazijo?! Ja, zakaj pa morajo na vsak način prav v najtežje šole. Zakaj osnovnošolci vsak popoldan divjajo iz ene dejavnosti na drugo? Zakaj otroku tako otežimo življenje s svojimi zahtevami? Jaz ne trdim, da šola ni stresna, da se ne bi narobe razumeli, velikokrat pa so otroci pod stre- som tudi zato, ker jih preobremenjujemo s prevelikimi pričakovanji, kijih ne morejo izpolniti. - Verjetno je vaše delo v času vpisovanja otrok v nadaljnje šolanje precej zahtevno, da ne rečemo, stresno! Ja, vsekakorje. Prvi problem je v tem, da vtej starosti večina otrok še nima razvitih poklicnih interesov. To je stopnja, ko se poklicni interesi šele začnejo oblikovati. Drugi problem pa je ta, da smo določene programe povsem razvrednotili. Če malce posplošim, triletni programi pri starših in učencih nimajo nobene vrednosti. In strašno težko je starše prepričati, daje program srednjega poklicnega izobraževanja za njihovega otroka primerna odločitev, da bo tam lahko uspešen. Razumem, da vsi težimo čim višje, ne pa za vsako ceno. Moram priznati, da mije sedanji srednješolski sistem zelo všeč, ker ima vsak uspešen dijak možnost nadaljevanja izobraževanja na višji zahtevnostni stopnji. Prevečkrat pozabljamo, da lahko tudi gimnazijec, ki ne zmore doseči zadovoljivega uspeha, nazadnje ostane brez poklica in nadaljnje izobrazbe. Rada bi poudarila, da imajo otroci velikokrat bolj realne predstave o tem kaj zmorejo in kaj so pripravljeni narediti, da bodo cilj dosegli, kot pa njihovi starši. - Nekateri strokovnjaki opozarjajo na velik stres pri otrocih, ki se kaže tudi v obliki fizične bolezni. Kakšna so vaša opažanja? Dejansko živimo stresno vsi. Sodobni človek je nenehno izpostavljen pritiskom okolja in naš organizem odreagira s stresom. Enako se dogaja tudi našim otrokom. Obrambni mehanizmi, ki izvirajo še iz časov, ko seje človek bojeval za vsakodnevno preživetje, so ostali, žal pa reakcije ne prinesejo več rešitve. Bolijo trebuščki, boli glava, pojavi se anoreksija..., podobnih simptomov je veliko. V preteklosti so pri teh težavah iskali le organske vzroke, če jih niso našli, so bili prepričani, da so težave izmišljene. Ko smo prišli do spoznanja, da so razlogi za težave psihični, smo pričeli o tem več govoriti, čedalje bolj smo osveščeni otem in to je tudi eden od razlogov, da nastaja vtis, daje število takšnih težav med otroci v zadnjem času drastično naraslo. - Na kakšen način pa se pri svojem delu spopadate s psihičnimi težavami učencev, ki jih povzroči prevelik stres? Metode so različne in predvsem odvisne od težave, s katero se otrok sooča. Ker so otrokove stiske ponavadi odraz zahtev, kijih ne more izpolniti in se zato počuti ogroženega, je nujno, da dobimo čim bolj jasen uvid v situacijo. Tu bi na prvo mesto postavila pogovor. Otrokovih slabih izkušenj ne moremo spremeniti, lahko pa v pogovoru vpli- ■onB^KonnanMa Intervju. Iz občin SMBiMIMHVM III '»»' ' «Hi varno na njegovo doživljanje teh. Z otrokom nekako "predelamo" situacijo, ki mu povzroča stisko. Otroku lahko pomagamo tudi na ta način, da ga naučimo preprostih tehnik sproščanja. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je zdrav način življenja zelo pomembna stvar pri poskusu izboljšanja otrokovega počutja. Otroke osveščamo, kako pomembno je, da dovolj spijo, da se primerno prehranjujejo, predvsem pa, da so fizično aktivni. Včasih učenci in starši pomen zdravega načina življenja podcenjujejo. Pogosto je potrebno tudi omiliti zahteve, ki so postavljene otroku, zato je dialog med učencem, starši, učitelji in svetovalnim delavcem pri reševanju problemov nujen. To pomeni, da problem ni rešljiv, četudi starši in učitelji niso pripravljeni narediti določenega koraka. Moram reči, da so učitelji ponavadi razumevajoči in pripravljeni sodelovati, prav tako večina staršev. Včasih pa predstavlja to najtežji del naloge. - Do kakšne meje lahko šola vzgaja? Vzgajamo vsi, vsaj morali bi. Vzgoja samo v družini, ali samo v šoli, je iluzija, ne smemo pa pozabiti tudi na širše družbeno okolje, televizijo... Večji del vzgoje vsekakor poteka v družini, kjer naj bi otrok preživel večino časa. V šoli sicer vedno bolj poudarjamo tudi vzgojno funkcijo, trudimo se otrokom privzgajati določene vrednote, priznati pa moramo, da je večji del šolanja le namenjen izobraževanju. Še vedno se najdejo posamezniki, ki pričakujejo, da bo otroka vzgojila šola. Moje izkušnje kažejo, da je iluzorno pričakovati, da bo otrok, ki ga v šoli učimo določenega načina obnašanja, doma pa vidi vse kaj drugega, sprejel vzorec vedenja, ki mu ga ponuja šola. Večkrat poudarjam, da moramo vzgajati in vzgojne težave naših otrok reševati »z roko v roki«. Dejansko je dialog in sodelovanje med domom in šolo ena izmed najboljših oblik reševanja tako vzgojnih, kot tudi drugih problemov. - Zdi se, da so otroci dandanes veliko samozavestnejši kot so bili včasih. Ni več strahospoštovanja pred starejšimi, večkrat se postavijo zase, več si upajo izreči. Je to dobro, je to prava samozavest? Ne vem, če se je samozavest pri otrocih res okrepila. Mogoče je to bolj navzven, bolj se pretvarjajo, da so samozavestni, v bistvu pa s tem prikrivajo svojo negotovost. Predvsem za mladostnike je značilno, da se navzven, pred prijatelji, delajo heroje, dokazujejo svojo "zrelost" in pogum. Bojim pa se, dato ni tista prava samozavest, in da je za vsem tem skrita negotovost. Veliko govorimo o tem, daje treba samozavest pridobivati, podobo o sebi krepiti. Tu bo potrebno še veliko narediti. Slaba samopodoba in pomanjkanje zaupanja vase sta velik problem. Preveč mladostnikov si krepi samozavest in dajejo pogum z drogami, alkoholom... - Se takšni načini tolažbe opazijo že v osnovni šoli? So obdobja, ko je to problem pri posamezni generaciji. Trenutno pa moram reči, da na tem področju vlada nekakšno zatišje. Vsaj posameznikov ali skupin, kjer bi to bilo zelo očitno in na zunaj opazno, zaenkrat ni. Seveda bi bila naivna, če bi verjela, da kakšni »potencialni kršitelji« ne obstajajo. - Kakšen pa je danes odnos otrok do en drugega, je med njimi velika tekmovalnost ali prevlada čut za solidarnost? Včasih smo zelo radi prepisovali en od drugega. No, to še, mislim, sedaj radi delajo! Žal pa je med njimi res precej narasla tekmovalnost, pa saj jih vtem duhu tudi vzgajamo. Življenje postaja ena sama tekma, na vseh področjih, pa tudi v šoli. Zadnja leta skoraj ni predmeta, kjer ne bi bilo organizirano tekmovanje v znanju. Tudi pri vpisu v srednje šole so pomembne točke, ki jih učenci dosežejo na preizkusu znanja in odločajo o tem, kdo bo prišel zraven in kdo ne. Enako je pri vpisu na fakultete. Konkurenca je velika. Moram reči, da tega nisem preveč vesela, po svoji naravi sem bolj socialni človek in mi to ni všeč. Pri otrocih, ki šele pridejo v šolo, opažam, da svojega dela nočejo pokazati sošolcem. Kar nekako se ogradijo s svojimi peresnicami. Po drugi strani pa je res, da pri ocenjevanju znanja zahtevamo od njih samostojno delo. Ne vem, kar se tiče samega prepisovanja, mislim, da so še vedno solidarni drug do druge-ga. Večji problem vidim pri pripravljenosti pomagati drugim. Tu mislim na tisto pravo pomoč, da si vzameš čas in sošolcu razložiš snov, ki je ne razume, da si vzameš čas in bolnemu sošolcu, ki živi v tvoji bližini, neseš zvezke, da si prepiše snov. To solidarnost, pomoč drugemu, kot tudi občutek, da je treba to narediti, pa kot kaže izumira. Verjetno bi morali biti pri današnjem hitrem tempu življenja že sami starši in pedagoški delavci bolj pozorni, da bi to otrokom privzgajali injihpritem spodbujali. - Otroci si velikokrat zaželijo obiskovati kakšen krožek ali izvenšolsko dejavnost, nato pa si nekje vmes, ko so starši v njegov hobi že vložili vsaj nekaj denarja, enostavno premislijo. Do katere mere naj starši vztrajajo? Pravil pri vzgoji ni, vsako stvar je treba reševati individualno. Zdi se mi, da tista zdrava človeška logika v teh primerih največ pomeni. Če moraš otroka dobesedno loviti okoli hiše, ko je čas za krožek, potem gotovo veš, da to ni to. Pri večini otrok pa se kdaj pojavi želja in potreba, da bi rajši počeli kaj drugega, kot pa vadili in v tem primeru je smiselno vztrajati. Trdno upam, da interesne dejavnosti, čeprav so lahko tudi profitne, izvajajo ljudje, ki so predvsem pedagogi z občutkom za otroka in bogatim znanjem, ki jim omogoča, da staršem svetujejo, ali je smiselno vztrajati ali ne. Je pa potrebno z njimi odkrito komunicirati in se odločiti v dobro otroka. Otrok mora živeti zdravo, imeti poleg obveznosti dovolj spanja, gibanja na svežem zraku in, na kar radi pozabimo, tudi nekaj prostega časa. - Zdi se, da veliko staršev pojem »prosti čas« napačno pojmuje in ga želi otroku uravnavati po lastnih zamislih. Če je otrok res zelo zainteresiran za svoje popoldanske obveznosti, če so izbrane dejavnosti iz njegove notranje potrebe in jih opravlja z velikim veseljem, potem je tudi to otrokov prosti čas. V tem primeru govorimo o usmerjenem prostem času in pravje, da otroka usmerjamo in razvijamo njegove interese tudi nata način. Potrebno pa je ravnovesje in otrok potrebuje tudi nekaj časa, ki je samo njegov. In če ga porabi za to, da gleda v steno, tudi prav. Takrat se vse telesnefunkcije umirijo in včasih otrok rabi prav to. Torej, del svojega prostega časa naj otrok izkoristi po svojih željah. Tak način življenja zmanjšuje stres, telo in duša si takrat opomoreta od številnih naporov. - Počitnice so torej dobrodošle tudi v smislu zdravega življenja... Počitnice niso samo dobrodošle, so tudi potrebne. Normalno se nam zdi, da sijih uspešni otroci zaslužijo. Za otroka, ki ima v šoli težave, pa smo sveto prepričani, da mora v času počitnic vse nadoknaditi, kar je velika zmota. Taki otroci še bolj potrebujejo počitnice, da si znova »napolnijo baterije« in se tako pripravijo na nove izzive. Drugače gre le za neskončen začaran krog. Skratka, vzgoja je zahtevna, potrebna so velika prilagajanja, veliko ljubezni, predvsem pa seje potrebno z otroki veliko pogovarjati. In ne sramujmo se prositi za pomoč, kadarjo potrebujemo. Pogovarjala se je Tatiana Golob UREDITVENO OBMOČJE PODROZNIK Nadaljevanje del pogojuje vreme Zazidalno območje Podrožnik, ki ga sestavljata poslovno in območje za individualno gradnjo, trenutno miruje. Končana so dela na komunalni infrastrukturi za poslovni del, nadaljevanje projektov pa pogojuje vreme. Ravninski del Podrožnika je komunalno urejen. To pomeni, da so napeljani vsi vodi, vključno s kanalizacijo. Nadaljevanje del, ki pa bodo prinesla velike spremembe, pa pogojuje izboljšanje vremenskih razmer. Trenutno je investitor poslovnega objekta trgovsko podjetje Tuš v zaključni fazi izdelave projekta in pridobivanja potrebnih dovoljenj. Zemljišče je investitorže odkupil, sfizičnimi deli pa bodo pričeli takoj, ko se bo zemljišče presušilo do te mere, da bo delo na njem smotrno. Druga zgradba, katere izgradnja se planira vtem letuje upravna stavba. Končni dogovori o tem, kaj in kdo bo v njej pridobil potrebne prostore, bodo potekali v začetku prihodnjega meseca. Od zainteresiranosti poslovnih partnerjev bo nato v veliki meri odvisno, kdaj se bo pričela sama gradnja. Idejni projekti so že narejeni, potekajo pa tudi intenzivne priprave za izdelavo konkretnih načrtov. Benjamin Kanjir NADALJNJI OBSTOJ SMREKE ODVISEN IZKLJUČNO OD LASTNIKOV IN UPNIKOV Rezilo na vratu gornjegrajskih lesarjev V gornjegrajski Smreki so v zadnjih štirih letih povečali dodano vrednost na zaposlenega za dvakrat in v zadnjem letu, v primerjavi z letom prej, povečali dobiček za 50 odstotkov. Ob 90-odstotnem izvozu in relativno stabilnem trgu bi se zaposleni morali ukvarjati z dokaj brezskrbno prihodnostjo, vendar jim dolgovi iz preteklosti, ki so rezultat izredno slabega poslovanja v letih pred izglasovano prisilno poravnavo, ne obetajo nič drugega kot stečaj. Edina gornjegrajska firma se je znašlo v položaju, ko o njeni usodi odločajo izključno lastniki, ki so obenem tudi največji upniki. VLAGATELJI V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NEZADOVOLJNI S POČASNOSTJO POSTOPKOV Državi se ne mudi Devetnajstega januarja je bila prva obletnica referenduma o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V Združenju upravičencev do vračila vložkov so prepričani, da se postopki vlečejo predolgo. Vendar, tudi če bi potekali hitreje, vlagatelji ne bi nič hitreje prišli do svojega denarja. Zaradi neugodnih razmer na telekomunikacijskem trgu Telekom Slovenije še nekaj časa ne bo naprodaj, kar pomeni, da bodo morali upravičenci na izplačilo iz privatizacije počakati vsaj še dve leti. »Smreka je v zadnjih štirih letih redno poravnavala obveznosti iz naslova prisilne poravnave in mislim, da bomo tudi zadnji obrok, ki zapadejunija normalno poravnali. Od vsega začetka nas hromi 1.200 000 evrov kreditov, ki jih ima Smreka pri Zadrugi, Novi Ljubljanski banki, Volksbanki in Slovenski razvojni družbi. Pred štirimi leti smo se dogovorili za moratorij, in če ne bomo v naslednjih mesecih uspeli moratorija podaljšati aii se kako drugače dogovoriti, lahko pomeni tudi najhujše,« ocenjuje trenuten položaj Smreke direktor Bruno Zagode, ki mu je jeseni potekel štiriletni mandat, vendar so mu ga lastniki s precejšnjo mero zaupanja podaljšali še za eno mandatno obdobje. Zagode se je z največjimi lastniki glede podaljšanja moratorija oziroma možnosti drugačnega odplačevanja teh kreditov že pogovarjal, vendar konkretnega sporazuma vsaj zaenkrat še ni dosegel. To se mora zgoditi v relativno kratkem času, v nasprotnem primeru bo Smreka skladno z zakonom o finančnem poslovanju prisiljena povedati, da ni več sposobna odplačevati obveznosti. »To pomeni, da bo morala uprava pripraviti ustrezne ukrepe, vendar v tem trenutku ne vidim drugega izhoda kot stečaj,« pravi Zagode. Zagode pravi, da bi Smreka del tega dolga odplačevala iz tekočega poslovanja, vendarje potrebno razmišljati tudi o tehnično tehnološkem razvoju. Za to pa so potrebna ustrezna finančna sredstva. Pred leti so mizarski del proizvodnje že posodobili izključno s sredstvi iztekočega poslovanja, na približno enak način bo potrebno pristopiti k posodobitvi gradbenega dela, v katerega nameravajo investirati še okoli pol milijona evrov. Več kot očitno je, da je usoda Smreke v največji meri odvisna od Zadruge Mozirje in Nove Ljubljanske banke, ki sta največja upnika. Da visi usoda firme in z njo okoli 70 zaposlenih resnično na zelo tanki nitki priča dejstvo, da so za poplačilo starih obveznosti pripravljeni prodati poslovno stavbo in delež v Engu. Nenazadnje bi lahko upniki del terjatev spremenili v lastniški delež, vendar vsaj za mozirsko Zadrugo velja, da kaj takega ne misli storiti. Neuradno smo izvedeli, daje Bruno Zagode, direktor .Smreke finančna vpletenost v Smreki in Glin Holdingu precej zamajala temelje sami Zadrugi, zato ne preseneča, da v Ljubiji pričakujejo, da se obveznosti iz prisilne poravnave začnejo odplačevati. Slednje nam je potrdil tudi direktor Zadruge Andrej Presečnik. »Ne gre za enkratno odplačilo, ampak obdobje desetih let. Vodstvo Smreke je postreglo s podatki, da bi to potegnilo za sabo drastične ukrepe. Mi tega ne želimo, zato smo od vodstva Smreke zahtevali, da naredi dodatne izračune in možnosti, do katerega obsega bi lahko poravnavali obveznosti. Na podlagi teh izračunov bomo kot največji lastnik in upnik sprejemali odločitve,« pojasnjuje Presečnik. V Zadrugi pričakujejo, da bo program poplačevanja po prisilni poravnavi obravnaval tudi nadzorni svet, ki mora skupaj z vodstvom Smreke predvideti morebitne posledice takšne ali drugačne odločitve Zadruge in ostalih upnikov. V Združenju upravičencev so zaradi zavlačevanja postopkov zahtevali sestanek z ministrom za informacijsko družbo Pavlom Gantarjem. »Ko smo se konec novembra z njim sestali, smo protestirali, da se aktivnosti izvajajo prepočasi. Dogovorili smo se, da bo decembra objavljena tabela za preračun vložkov, vendar ni bila, januarja pa naj bi se sestala posebna delovna skupina, ki bi pripravila besedilo javnega poziva za vložitev zahtevkov. Predlagali smo tudi, da bi pripravili podzakonski akt, ki bi pod-robnejeopredelil postopke, vendarna ministrstvu zanj ne kažejo pravega zanimanja,« je za Dnevnik povedal Darko Fras, predsednik Združenja upravičencev do vračila vložkov v telekomunikacijsko omrežje. Po podatkih ministrstva za informacijsko družbo je tabela za preračunavanje oblikovana kot podzakonski akt in tudi osnutek javnega poziva vlagateljem naj bi bil pripravljen, Na osnovi javnega poziva bo državno pravobranilstvo z upravičenci sklenilo poravnave. Na objavljeni javni poziv se bodo javili upravičenci do vračila, bodisi posamezniki bodisi lokalne skupnosti, ki bodo zastopale skupine vlagateljev. Vseh upravičencevje približno 155.000, tako da naj bi dobili od 24 milijard (podatki ministrstva) do 30 milijard tolarjev (podatki združenja) vračila. Za uveljavitevzahtevkovsta prvi pogoj pogodba za telefonski priključek in vsa druga dokumentacija, ki dokazuje vložke upravičencev. Savinjčan ERA VELENJE Cenejše smučanje s kartico Zrno na zrno Nova kartica Zrno na zrno je med Erinimi kupci naletela na odličen odziv. V samo treh mesecih od uvedbe je zanjo zaprosilo že skoraj 100 tisoč kupcev. V Eri pričakujejo, da bo število imetnikov v prihodnje še naraščalo. Sširitvijo Ere na Primorsko in Dolenjsko se namreč širi tudi krog Erinih kupcev. Glavni cilj, ki ga želijo v Eri doseči s kartico Zrno na zrno, je ponuditi kupcem več za njihov denar: nižje cene v prodajalnah za najbolj priljubljene izdelke, boniteto ob nakupu vsake tri mesece za zveste kupce, ki zbirajo zrna, hkrati pa ponuditi večjo kakovost življenja na vseh področjih. Zadnja novost, ki sojo pripravili za imetnike kartice,je 10-odstotni popust za nakup smučarskih vozovnic ali pri vpisu v smučarski tečaj na smučišču Golte. Tako lahko imetniki ob predložitvi Erine kartice Zrno na zrno vse do konca sezone ceneje uživajo na belih strminah Mozirske planine. KK Savinjčan ATRIJ ODSLEJ TUDI V ŽALCU Biti strankam v kar največjo pomor Atrij Stanovanjska zadruga z.o.o., ki letos praznuje 25 let uspešnega delovanja, je prejšnji četrtek v Žalcu odprla prostore nove poslovne enote. V njej strankam nudijo vse storitve s področja posredovanja v prometu nepremičnin. Ker se zavedajo, da je prodaja ali nakup nepremičnin pomemben, hkrati pa zelo stresen dogodek za večino ljudi, želijo biti strankam pri tem postopku v kar največjo pomoč. CELJE Radovan Cink, direktor Atrija Stanovanjske zadruge Z.O.O., je ob tem dogodku izjavil: "Posredovanje v prometu nepremičnin je dejavnost, ki v zadnjem času dviguje veliko prahu. Po osamosvojitvi Slovenije so se tega posla lotili tudi hitrega zaslužka željni špekulanti, ki so celotni dejavnosti povzročili veliko škode, v strankah pa vzbudili nezaupanje v vse nepremičninske posrednike. Škodo smo začeli odpravljati nepremičninski posredniki sami, najprej znotraj naših cehovskih organizacij z izobraževanjem, s postavljanjem pravil poslovanja in kodeksov. Mejnik pa predstavlja lani sprejeti zakon o nepremičninskem poslovanju, ki med drugim uvaja obvezno usposabljanje in licenciranje ter zavarovanje odgovornosti nepremičninskih posrednikov in družb za škodo, ki bi jo povzročili tretjim osebam, to je strankam. Lahko rečem, da smo v Atriju že pred sprejetjem zakona v celoti izpolnjevali vse zahteve, ki jih je pred nepremičninske družbe postavil nov zakon." Stanovanjska zadruga Atrij je članica največjega mednarodnega združenja nepremičninskih strokovnjakov FIABCI s sedežem v Parizu, zato glede vstopa v Evropsko unijo niso zaskrbljeni. Velja omeniti, da se je v 25 letih iz pisarne s petimi zaposlenimi razvilo sodobno podjetje s timom 27 ljudi, ki delujejo na petih lokacijah: Celje, Šentjur, Rogaška Slatina, Stroške razgradnje bo lastnik avtomobila moral plačati le za vozilo kupljeno pred 1. marcem 2003. Za vozila, ki bodo kupljena po tem datumu, lastnikom ne bo treba plačati stroškov razgradnje, saj so ti v skladu z uredbo o pristojbini za obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil že vključeni v ceno avtomobila. Po 1 .januarju 2007 bodo obveznost plačila prevzeli proizvajalci Direktor Atrija Radovan Cink (levo) predaja ključe nove PE Žalec vodji enote Vanču Tegovu Ljubljana in Žalec. V Atriju so leta 1997 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Trenutno upravljajo približno 7.000 stanovanj, karjih postavlja na 4. mesto med upravniki v Sloveniji. Doslej so za trg izgradili 43 stanovanjskih hiš, v lastnih večstanovanjskih objektih, zgrajenih v obdobju 1998-2001 v Slovenskih Konjicah, Vitanju in Gornjem Gradu, pa so v najem ponudili 42 neprofitnih stanovanj. Franci Kotnik oziroma uvozniki avtomobilov. Zadnji lastnik avtomobila bo potrdilo, daje vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu, dobil na najbližjem prevzemnem mestu, ki od njegovega bivališča ni oddaljeno več kot 50 kilometrov, ko bo z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkazal lastništvo avtomobila in plačal stroške razgradnje. Savinjčan CELJE Mercator in Kolosej obogatila trgovsko in kino ponudbo Minuli četrtek so v Celju s pestrim zabavnim programom odprli nov, v Sloveniji že trinajsti nakupovalni center Mercator in obenem tudi tretji kinocenter Kolosej. Poleg Mercatorjevega hipermarketa in petih Kolose-jevih kino dvoran je v novem centru še veliko drugih lokalov z raznovrstno trgovsko in gostinsko ponudbo. Centra se nahajata v neposredni bližini novega nogometnega stadiona in nove športne dvorane pod Golovcem, ki je v minulih dneh gostila evropsko prvenstvo v rokometu. Za Mercatorjeve centre je značilno, da je vsak zase edinstven objekt, prilagojen okolju, notranjost omenjenih centrov pa je dinamična in prijetna. Tudi Mercator center v Celju pomeni nov pristop glede številnih značilnosti; predstavlja namreč primer sozvočja večjih objektov, in sicer Mercatorjevega centra s kinocentrom Kolosej, nogometnega stadiona ter športno dvorano. Svečano otvoritev so spremljale številne zabavne prireditve za odrasle in otroke, ki se bodo nadaljevale vse do konca februarja. Predsednik uprave poslovnega sistema MercatorZoran Jankovič je ob tej priložnosti povedal, da nameravajo v prihodnjem obdobju nadaljevati z gradnjo nakupovalnih centrov v slovenskih krajih z več kot 5.000 prebivalci. Najprej bo na vrsti Laško. Sredi devetdesetih let je povprečna prodajna površina Mercatorjeve trgovine znašala 125 kvadratnih metrov, z intenzivno gradnjo velikih nakupovalnih centrov pa seje le-ta povzpela že preko 600 kvadratnih metrov. Mercator ima namen v bližnji prihodnosti začeti tudi z gradnjo velikih diskontov, kakršne poznajo v Zahodni Evropi, v katerih je vse podrejeno nizki ceni, zato niso lepo opremljeni, imajo malo prodajalcev, paleta izdelkov pa je omejena. Celotna bruto investicijska vrednost celjskega projekta je znašala za Kolosej 1,4 milijarde tolarjev, medtem koje izgradnja 7.630 kvadratnih metrov velikega nakupovalnega centra Mercator predstavljala investicijo v višini štirih milijard tolarjev. Da bi bili nakupi res udobni in brezskrbni, so zagotovili parkiranje na zunanjem parkirišču in v garaži, kjer skupaj nudijo 666 parkirnih mest. Franci Kotnik ZADNJI LASTNIK BO MORAL PLAČATI STROŠKE Parkirišča ne bodo več pokopališča starih avtomobilov Če bo ministrstvu za okolje in prostor uspelo uveljaviti sistem ravnanja s starimi avtomobili, bi se utegnila podoba slovenskih parkirišč temeljito spremeniti. Ta so vse prevečkrat zaparkirana z nevoznimi in zarjavelimi ostanki avtomobilov. Poglavitna novost je, da lastnik svojega avtomobila ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler ne bo upravni enoti predložil potrdila, da je vozilo prevzel v razgradnjo pooblaščen predelovalec odslužene pločevine. Cena te storitve bo približno 20.000 tolarjev. Benka Pulko Z motorjem okoli sveta, dva Guinnessova rekorda, pisateljica ter Slovenka leta. Vse to je Benka Pulko, ki s svojo predstavitvijo knjige Z motorjem okoli sonca kmalu pride v Nazarje. Izjemna, pa vendar neskončno preprosta, iskrena osebnost. Ne verjamete? Pa si preberite! - Dejali ste, da bi s potovanjem radi potešili svojo radovednost. Lahko sedaj, ko ste že leto dni doma in so vaši spomini zbrani v knjigi Po Zemlji okoli Sonca, rečete, da ste potešili še kaj več kot radovednost? Radovednostje potešena, o tem ni dvoma. Mirna sem, dobro se počutim in če bi morala umreti danes, ne bi spremenila nič posebnega. Živim posvojiti najboljših močeh, bodisi na cesti, na potovanju ali doma. Zagotovo je ob potešeni radovednosti bilo potešenega še kaj. Recimo želja po približanju novemu, po širšem obzorju, po razmahu življenjske filozofije in razširitvi duha. - V Saudski Arabiji ste bili več kot pogumni, preizkušali ste se, po takratnem mnenju marsikoga, v nemogočem. Na misel prihaja beseda nepremišljenost. Je tudi ta del vas? Nikoli! Vem, kaj delam in v kaj se spuščam. Spoštujem občutke. Zdelo se mi je logično, da nadaljujem, ker sem čutila, da se bo izšlo. Tako kot pot na Antarktiko. Ker nihče ni naredil česa podobnega, še ne pomeni, da ne bi zmogla jaz. Zakaj pa ne? Če so vremena jasna in je dovolj POGOVOR Z BENKO PULKO, SVETOVNO POPOTNICO IN SLOVENKO LETA 2003 Vem, kaj delam in v kaj se spuščam! energije na zalogi. - Večkrat ste dejali, da je vaš BMW F 650 eden izmed vaših najboljših prijateljev. Da je postal del vašega življenja, celo del vas. Lahko stroj nadomesti človeka? Ne more ga nadomestiti, lahko ga pa dopolni. Menije nudil vse, kar mije manjkalo. Ljudje smo sicer dobro razvita bitja, a smo nadomestljivi. Vsaj za kratek čas, kot je bilo recimo na mojem petinpolietnem potovanju. - Največja modrost, ki ste se je naučili na poti? Da se ne izplača življenja zapravljati za načrtovanje prihodnosti. Da se vedno zgodi najboljše, pa čeprav tega morda ne uvidimo in ne razumemo takoj. Da nič ni nemogoče in da se vse da, če se le hoče. Nič posebno novega. Svet je poznal vse te resnice že mnogo časa, preden sem se rodila. Vesela sem, da sem naslednja trohica v življenju, ki so se je resnice imele možnost dotakniti. - Še kdaj sanjate, da ste na poti? In kaj s poti najbolj pogrešate? Ne, nikoli več. Pogrešam pravzaprav nič. Vsak dan imam pred sabo nekaj, kar je povezano s potjo. Intervju, multimedijsko predavanje, branje knjige s poti na literarnih večerih po knjižnicah. Kot da potovanje pravzaprav sploh ni še končano; kot bi še vedno teklo. Nekako v »leru«, bi rekla, ker se ne dogaja nič novega in ker se vsako jutro zbudim v isti postelji. - Poudarjate, da je pri človeku pomembna njegova osebnost in ne spol, a gotovo so trenutki, ko se počutite povsem kot ženska. Kdaj ste najbolj ženska? Koje to pač potrebno ali se mi tega »zalušta«. Ne, bolje, ko si za to vzamem čas. Nazadnje je bilo na razglasitvi Slovenke leta. Še dobro, da sem se časovno koordinirala z razpletom dogodkov... - Trdite, dana ženski svet stoji. Se vam zdi, da bi vam bilo lažje kot moškemu? Bi vas nekateri nejeverneži potem lažje sprejeli? Ne. Ženskam, mislim, da je podobno kot moških. Odvisno od življenjske filozofije, ne od tega kaj imaš med nogami. Ali imajo ljudje težave ob sprejemanju moje pojave ali ne, pa je njihov problem, s katerim se ne ubadam. Saj veste, vsakje odgovoren za pometanje pred lastnim pragom. - Kaj ljudje ljubijo na vas? In kaj sami? Ne vem, kaj ljubijo, vem, s čim simpatizirajo. Za veliko ljudi sem neizpolnjena želja, nekdo, ki je naredil, o čemer jih je večina sanjala. Mislim, da spoštujejo odkritosrčno naravnanost k pozitivizmu, vztrajnost ter dejstvo, da sem se potrudila pri razsvetljevanju nevednežev, kaj je Sloven- ija in kje se nahaja. - Postali ste Slovenka leta. Se tudi počutite tako? Zakaj mislite, da so izbrali ravno vas? Sedaj, ko sem Slovenka leta mi pravzaprav ne preostane nič drugega kot to, da se tudi počutim tako. Bralke in bralci Jane so me verjetno izglasovali zaradi lastnosti, po katerih ste me vprašali nekaj trenutkov nazaj. Kar 23% glasovnic z mojim imenom pa me prepričuje, da imam veliko somišljenikov in tistih, ki me podpirajo. Mnogo takšnih, ki verjamejo, daje bil moj skromni doprinos človeštvu vreden pozornosti in spoštovanja. - Na poti ste premagali marsikatero na videz nepremostljivo oviro, nič ni bilo nemogoče. Sedaj, ko ste doma in vas pozna vsaka slovenska hiša, se kljub laskavem priznanju Slovenke leta spet srečujete z ovirami. Polena, v obliki zavisti in nejevere, vam podtikajo kar Slovenci, ljudje z domače zemlje. Vam to kaj krade pogum? Niti slučajno. Medijsko življenje v Sloveniji je pač podvrženo kritiziranju in natolcevanjem bolj kot kjerkoli drugje. Iz žalostnega razloga, ker se ljudje, ki želijo izstopati, ne znajo sami dvigniti. Da bi štrleli iz povprečja, morajo vleči k tlem vse tiste, ki so uspeli. Vsak se mora z nečim ukvarjati. Ponosna sem, da se tisti, ki nimajo ali ne znajo kaj početi, ukvarjajo z menoj. Da jim vsaj ni dolgčas. Meni pa se odkrito smilijo... Pogovarjala se je Tatiana Golob GLASBENA ŠOLA NAZARJE Dan odprtih vrat V soboto, 31. januarja, pripravljajo v Glasbeni šoli Nazarje dan odprtih vrat, katerega osnovni namen je pokazati vsem zainteresiranim, kako poteka pouk v glasbeni šoli. Dan odprtih vrat bo potekal od 10. do 12. ure. V tem času bo v sodobnih učilnicah GŠ Nazarje potekalo individualno delo z učenci, delo s komornimi skupinami in mladinskim pihalnim orkestrom, predstavljen bo način dela z učenci tekmovalci, kakor tudi učenje nauka o glasbi in delo z udeleženci male glasbene šole. Pedagogi nazorske glasbene šole v prvi vrsti vabijo na dan odprtih vrat vse tiste otroke in njihove starše, ki šele razmišljajo o vpisu vglasbeno izobraževanje. Veliko koristnih informacij bodo lahko dobili tudi tisti, ki obiskujejo pripravnico in se odločajo, kateri instrument bodo igrali v nadaljevanju izobraževanja. KF ___________________________________y Odioino do ciljev Kleni nazorski možje so davnega leta 1924 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Nazaije. Njihovo tradicijo vse odtlej nadaljujejo fantje in dekleta, možje in žene, ki se zavedajo svojega globokega čuta za odgovornost do sočloveka. Nazarski gasilci so pričeli priprave na praznovanje 80-letnice društva z občnim zborom (foto: Benjamin Kanjir) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Letos mineva osem desetletij, odkar je bilo društvo postavljeno na trdne temelje. Kot je dejal predsednik društva Roman Krajner na občnem zboru, 24. januarja, so si ustanovitelji gotovo želeli, da njihov trud ne bi bil zaman. In danes bi lahko bili ponosni na vse te, ki dnevno obiskujejo gasilski dom, skrbijo za tehniko, izobraževanje članov in nemoteno delovanje. Jubilej bodo nazarski gasilci . praznovali kar dva dneva. V soboto, 25. junija, bo v dvorani kulturnega doma najprej slavnostna seja in razvitje prapora, za katerega so sredstva prispevali krajani in podjetja. Naslednji dan pa bodo na slovesen način predali svojemu namenu novo tehnično reševalno vozilo. Sledilo bo srečanje za vse krajane in zabava z ansamblom Čuki. Ker pa so letni občni zbori namenjeni tudi za pregled delovanja društva v letu pred zborom, so se govorniki v svojih poročilih kritično ozrli na to obdobje. V letu 2003 so operativci posredovali kar enajstkrat. Od tega so pet intervencij izvedli na svojem območju. Poveljnik Kreti Milan je ocenil, da so za ta posredovanja porabili 158 delovnih ur in 985 tisoč tolarjev. Med prvenstvene naloge so šteli tudi izobraževanje svojih članov in sodelovanja na raznih tekmovanjih. Ob dejstvu, da so mladi porok prihodnosti, so delovali tudi na vključevanju novih članov. Za nakupe razne opreme jim ni ostalo kaj dosti sredstev, saj so morali prebroditi velik finančni zalogaj pri nakupu tehnično reševalnega vozila. Skupaj z nadgradnjo bo vreden okoli 20 milijonov tolarjev. Ob mesecu požarnega varstva so izvedli občinsko vajo, pri kateri je navidezno zagorelo v delavnicah gozdnega gospodarstva na Prihovi. Usklajena in dobro vodena vaja je zadostila kriterijem opazovalcev. Benjamin Kanjir Bioenergetik, kiropraktik in diagnostik BIO MAGI bo na Rečici ob Savinji 134 v nedeljo, 1. februarja 2004, ob 14. uri. Tel. 041 736 182. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNO DEJAVNOST, OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE Kultura pod skupnim imenovalcem Ivana Žvipelj, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za S pripravo lokalnih kulturnih programov bi morale občine, verjetno v sodelovanju s kulturniki, začrtati določene smernice delovanja kulture po lokalnih skupnostih za naslednja štiri leta. Zakonsko določen rok se je iztekel konec aprila lani, in tudi potem ko je bil ta rok podaljšan do konca novembra, se tukajšnje občine niso konkretno odzvale. Z izjemo nazorske, kjer so se, po besedah vodje mozirske izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Ivane Žvipelj, konkretno lotili priprave tega dokumenta. Člani sveta območne izpostave in predsedniki kulturnih društev so bili enotnega mnenja, da kultura kot takšna uspešno deluje tudi brez lokalnih kulturnih programov, vendar, so poudarili, gre v prvi vrsti za spoštovanje zakonodaje in v nič manjši meri kulture ter kulturnikov. katerem bodo najzaslužnejši za razvoj ljubiteljske kulture v Zgornji Savinjski dolini prejeli priznanja območne izpostave sklada. Izpostava republiškega sklada, ki deluje na območju mozirske upravne enote, je imela v preteklem letu za izvedbo vseh projektov na razpolago 2,5 milijona tolarjev, od tega so občine prispevale 1,6 milijona ostalo pa je prispeval republiški sklad. Razen občine Gornji Grad, ki naj bi obveznosti poravna- Ijubiteljske dejavnosti je opozorila na pomen lokalnih programov kulture (foto: EMS) Kot je ob mesecu kulture in slovenskem kulturnem prazniku že tradicija bomo tudi letos priča osrednji prireditvi, ki jo bodo v mozirskem kulturnem domu pripravili člani Kulturnega društva Jurij iz Mozirja. Tokratno praznovanje meseca kulture bo že osemnajsto po vrsti, na la v teh dneh, so vse občine ustrezno plačevale dogovorjene deleže, je povedala Ivana Žvipelj, prepričana, da bo sodelovanje med kulturnimi društvi in izpostavo sklada tudi v letošnjem letu na ustreznem nivoju. Savinjčan RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU ITdoo Tel.: 839 44 44 Na trgu 46, Mozirje WWWn 2bit .si tel.:U3//'l3 34 3U, tax:U3//13 34 74 e-mail: trgovina.aliansa@aliansa.si Piše: Aleksander Videčnik FANT IN VRAG V okolici Luč so pripovedovali, da je na kmetiji na Proševem služila posebno lepa dekla. Marsikateri fantje vrgel oči na njo. Prav zares pa je hodil k dekletu fant z velike kmetije. Pot na Proš-evoje bila zanj že kar vsakodnevna. Pa je kmalu opazil, da ga nekdo zasleduje, celo z njim vštric je hodil in ni spregovoril besede. naši posebneži Nekoč, ko so še hodili potovci od hiše do hiše, so se novice hitro širile. In prav med temi ljudmi so bili posebneži, ki bi morali biti opisani. Če bi naši bralci bili pripravljeni sodelovati, bi gotovo veliko teh zgodb zaživelo. Tokrat bomo obudili spomin na R'niča, kije živel visoko v hribih na R'ničevem, kamor ni vodila cesta, pa tudi elektrika je bila le velika želja. Po vojni se je preselil v Log in si tam napravil skromno bivališče. Bilje znan po svoji hudomušnosti in želji, da koga »naplahta«. Prav srečen je bil, če mu je kaj takega uspelo. Sicer je bil prijeten človek in ljudje so ga imeli radi. Za soseda je imel znanega pevca mrliških pesmi, ki so mu rekli Otov. To pa je zgodba, o kateri bo še govor! Rad je pripovedoval, kako za sebe še ni kupil prascevza lastno rejo. Kar v naravi je nalovil mladiče divjih svinj in jih doma zrediL.Vedel je, kje se divjad zadržuje in kaj je še drugega hotel. Predvsem so otroci nasedali njegovim zgodbam. Pripovedoval je, daje neko leto bil na poti v planino po prasca. Dobilo gaje hudo neurje, treskalo je na vse strani, kot da bi bil sodni dan. Pa je strela urezala tik pred njega, on pa jo je hitro v vrečo ujel, le zavezati je ni uspel, pa mu je strela ušla... Nekoč pa se mu je posrečilo strelo ujeti in jo zadržati, da si je lahko z njo svetil po poti... Zgodilo se je, da je moral v ambulanto v Luče po pomoč k zdravniku, prvič se mu je kaj takega pripetilo. Čakalnica je bila polna ljudi, zato seje spravil v najtemnejši kot in od tam opazoval, če ga kdo vidi, ko skrivoma zoba češnje, ki jih je imel v vrečki. Pa vendar je njegovo početje opazila znanka in ga opomnila, da ni lepo, da kar sam zoblje češnje, drugi pa sline cedijo... R'nič se je hitro znašel, kaj pa je povedal, bomo povedali v prihodnji številki časopisa. Pripovedke iz Fanta to ni posebej motilo, če ne bi nekoč na nogah spremljevalca opazil krempljev, pod coklami jih je opazil. Tedaj je fantu postalo jasno, da hodi za njim in z njim vrag. Toda kaj naj bi hotel, si ni mogel misliti. Sicer ni bil vpadljivo oblečen ta hudobec, nosil je le izredno širok zelen klobuk. No, toježebilo nenavadno! Koje vse doživeto zaupal prijatelju, kije hodil v šole, mu je ta svetoval, naj skrbno pazi na vsako kretnjo vraga. Zaupati mu ne sme. Še to je menil, daje vrag ljubosumen zaradi tako lepe deklice. Spet nekoč stazvragom prišla do Proševih.Tam pa so veselo rajali. Fantje bil odličen plesalec in žeje hotel prositi dekleta za ples, ko ga vrag pregovori, naj gre plesatz njim. Pozabilje na svarilo prijatelja in stopil v krog plesalcev. Vrag ga je vrtel tako hitro, da fant tega ni več zmogel, zunaj je že svitalo, pa sta še vedno plesala. Vrag je med plesom veselo godel: »Putika moja še dolgo ne poje, ljubica tvoja pa sama leži.« Vsi so v strahu zapustili hišo, le vrag in fant sta še plesala. Ko se je zdanilo, je vrag izginil, fant pa si od napora ni več opomogel inje kmalu umrl. HUDIČEVA SKALA Sredi grajskega obzidja Vrbovca stoji velika skala. Na njej je prvotno stal gradič ministeriala oglejskega patriarha. Pozneje so tam postavili cerkvico svetega Jožefa, ki sojo Nemci leta 1942 ali 1943 podrli in tja namestili protiletalsko orožje. Legenda pravi, da je to ogromno skalo prinesel sam hudič. Kako pa je to baje bilo, bomo povedali. Blizu Savinje je nekoč v revščini živel mali kmet, lahko bi rekli kočar. Kravica je bila vse, kar je imel. Kmetjedružino težko preživljal, zato sije pomagal z ribolovom v Dreti. Toda kloštrski in graščinski ri- naših krajev bolova podložnikom niso dovoljevali. Nekoč je spet opazoval, kdaj gredo hlapci nazaj v grad. Tedaj je skočil v vodo in pod koreninami nalovil ribe. Že jih je videl v ponvi in ves vesel zavil plen v krpo platna. Tedaj pa zasliši lovski rog in zagleda gručo lovcev in hlapcev, ki so ga seveda opazili. V stiski je zaklel, da mu zdaj naj pomaga sam vrag. Seveda seje ta takoj pojavil in skril kmetiča pred zasledovalci. Toda zasledovalci so ga ujeli in strpali v grajsko ječo. Tam je obupan klical vraga na pomoč. Ta je prišel in obljubil kmetiču pomoč, če mu zapusti svojo dušo. Celo to mu je obljubil, da ga bo tri leta varoval pred graščinskimi, kadar bo lovil ribe. Vrag je s svojo silno močjo razprl železne ovire na oknu in pomagal kmetu na piano. Poslej je kmetu marsikaj uspevalo s pomočjo hudiča, celo ribe je lahko prodajal, toliko jih je nalovil. Leta pa so minevala in po treh letih je prišel hudič po prodano dušo. Kmet pa je razmišljal, kako bi hudiča pretental. Vedel je, da bo zelo težko. Koje nekega večera hudič spet prišel in ga opomnil na njun dogovor, gaje kmet prosil še za uslugo, da bo družina lepše živela. Vrag je pristal in dogovorila sta se, da bo vrag prinesel veliko skalo z drugega brega Drete, na to stran, tako bo lahko kmetič na mestu, kjer stoji skala, uredil njivo. Vrag seje naprezal in premikal ogromno skalo, privlekel joje le do mesta, kjer zdaj stoji in jo spustil na tla, kmetič mu je očital, da obljube ni izpolnil in da njun dogovor za dušo ne velja. Tako je skala ostala tam, kjer je zdaj, hudič pa je opeharjen in ves divji izginil in se ni več prikazal. Seveda so legende nekaj, kar se pripoveduje tako ali drugače. So pa vredne, da jih ohranimo našim zanamcem. 3$ccmo 6tace fotografije Na sliki so delavci, ki so pričeli prva dela na ljubenski skakalnici. Po trdem delu so si privoščili malico... Sliko nam je poslala Pepca Rom iz Gornjega Grada. Nasveti. Piše: Irena Gilberg Lahko bi še naštevala vzroke, pa jih ne bom, ker sem že omenila, da ima vsak svojo migreno. Raje poglejmo, kaj bi lahko pomagalo ali omililo bolečino. Nekaj zdravilnih rastlin, ki blažijo: baldrijan, kopriva, skorja krh-like, vrtnica, zlata rozga, grenkuljica, šentjanževka, česen, lavendula, melisa, jeglič, trobentica, trpotec, brin. Mešanica čaja je odvisna od posameznika in njegovih težav. Za vse pa velja: poskusite se sprostiti, pojdite v posteljo, naredite to, kar mislite, da vam bo pomagalo. Včasih si želite, da bi vas partner vzel v roke, recite mu. Poskusite najti vzrok za vaše težave sami ali s pomočjo terapev- Glavobol in migrena II Kdor ima migreno, ve, da pride v napadih. Bolečina, ki lahko traja ure ali par dni, zajame polovico glave. Pogosto jo spremlja slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo. Tudi tukaj je vzrok vsakemu bolniku edinstven. Opazujemo lahko, da imajo npr. v eni družini vse ženske več generacij zaporedoma migrene. Vzrok je lahko tudi vreme, sprememba vretenc na vratni hrbtenici. Migreno lahko povzroči tudi sprememba hormonov, npr. menstruacija, nosečnost, mena. Napad lahko pride pri telesni in duševni preobremenitvi. ta. Pustite si pomagati. Morda je vzrok v tem, da mislite, da morate vse sami narediti, da mora biti vedno vse perfektno. Preverite svoje ambicije. Razmislite, kdo ali kaj vam povzroča bolečine. Naučite se vaj sproščanja, poskusite biti pozitivni. Pogosto srečam paciente, ki so dali skozi celo odisejo terapij in pregledov, pa jim nič ni pomagalo. Vsakdo, ki misli, da mu ni pomoči, mu je zelo težko ali celo nemogoče pomagati. Kajti če tako mislimo, blokiramo možnost za ozdravitev. Negative misli so strup in zato je zelo pomembno pomagati bolniku, da spremeni negativno mišljenje in dobi drugačen pogled na svojo bolečino. Da pogleda na svoje težave iz drugega zornega kota. Ali verjamete, da želje in misli prestavljajo gore? Jaz že. Vi pa začnite sedaj. Od tega trenutka naprej vodite svoje misli pozitivno. Danes zvečer, ko boste legli v posteljo, si mislite: to noč in vsako naslednjo noč bom spal(a) mirno in sproščeno. Vsako jutro, ko se zbudite, mislite: danes se počutim dobro, ves dan se bom počutil(a) dobro. V vsaki situaciji se počutim mirno in sproščeno. Ne obupajte takoj, če vam ne bo uspelo že prvič. Pomislite, kako dolgo že negativno mislite. Zaupajte vase in mislite pozitivno. Vašo podzavest morate na novo programirati. Predstavljajte si, da stojite na razpotju. Na eno stran vodi pot naprej z migreno, na drugo, pravo stran pa vodi pot k zdravju. Mislite vedno na to pravo pot, vi ste na pravi poti, vam gre dobro in vi ste zdravi. Šolajte vaše misli pozitivno, kajti to, kar mislite, tudi ste. OBVESTILO Od 15. februarja 2004 so spremenjene uradne ure na krajevnih uradih. Nove uradne ure za stranke so: KRAJEVNI URAD GORNJI GRAD: -torek od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure - petek od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 13.00 ure KRAJEVNI URAD LJUBNO OB SAVINJI: - sreda od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 17.00 ure - petek od 7.00 do 10.00 ure KRAJEVNI URAD LUČE: - ponedeljek od 700 do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure - četrtek od 7.00 do 9.00 ure KRAJEVNI URAD NAZARJE: - sreda od 13.00 do 1700 ure KRAJEVNI URAD REČICA OB SAVINJI: - ponedeljek od 12.30 do 15.00 ure - četrtek od 700 do 10.00 ure KRAJEVNI URAD SOLČAVA: - četrtek od 10.00 do 13.00 ure Krajevni urad Rečica ob Savinji posluje v novih prostorih Rečica ob Savinji št. 55 (stara šola). UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Aktualna prosta delovna mesta v ZRSZ Območni službi Velenje (izvleček) MOMČILOVIĆ MILENA S.P., BAR MARS; NATAKAR; Polni delovni čas; določen čas - 6 mesecev; delovno mesto je prosto od dne: 1.2.2004; poklicna/strokovna izobrazba: natakar; alternativno: natakarski pomočnik; delovne izkušnje: 1 leto;zahtevanetelesne sposobnosti: ročne spretnosti; druge sposobnosti: organizac. sposobnost, komunikativnost. Naslov organizacije: SP. REČICA 67,3332 REČICA OB SAVINJI, telefon: 041 567-957 Urnik dela: dvoizmensko. LEKARNA MOZIRJE; FARMACEVT RECEPTAR; Polni delovni čas; določen čas -12 mesecev; delovno mesto je prosto od dne: 1.2.2004; Poklicna/strokovna izobrazba: univerzitetni diplomirani inženirfarma-cije specialist; delovne izkušnje: 1 leto; znanje jezikov: slovenski jezik-govorno in pisno; druge sposobnosti: komunikativnost; pogoj: VII. stopnja-farmacevtska. Naslov organizacije: HRIBERNIKOVA ULICA 4,3330 MOZIRJE, telefon: 03 839-03-50. Urnik dela: dvoizmensko. LIHTENEKER MARKO S.P.; PLESKAR; Polni delovni čas; določen čas -12 mesecev; delovno mesto je prosto: takoj; poklicna/strokovna izobrazba: slikopleskar; alternativno: pleskar; delovne izkušnje: 5 let; zahtevane telesne sposobnosti: oster vid, ročne spretnosti, fizična moč; pogoj: pisne prošnje poslati na: TRGOTUR D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13, 3320 VELENJE. Naslov organizacije: TOPOLŠICA 215,3325 ŠOŠTANJ, telefon: 03 898-62-52. Urnik dela: enoizmensko delo: dopoldan, gibljiv/nestalen urnik. V GORENJU MOJI TRIJE ANGELI NAVDUŠILI DOMAČE OBČINSTVO Nasveti strokovni in učinkoviti Predstava Moji trije angeli je projekt, ki so se ga člani Gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje lotili, kljub temu da nimajo velikih izkušenj s tako zahtevnimi predstavami. Toda velika želja po ustvarjanju in prijetnem druženju, so zapisali, je pomagala, da so komedijo ob odličnih igralcih ter izvrstni priredbi in režiji Franca Fužirja uspešno privedli do konca. Z njo so se pretekli petek premierno predstavili tudi domačemu občinstvu v Gorenju. Scena je delo mizarstva Piki, za luč in glasbeno spremljavo je poskrbela Marjana Dobravc, medtem ko so kostumi, kot so hudomušno zapisali v gledališki list, delo njihovih šivilj in mam. Člani gledališke skupine Kulturnega društva Gorenje so s komedijo Moji trije angeli dodobra nasmejali občinstvo (foto: Marija Šukalo) ' NEFORMALNO KULTURNO DRUŽENJE V ROVTU POD MENINO V prihodnje daljše in zahtevnejše igre V Šmartnem ob Dreti so pred leti v Kulturnem društvu Lipa prepevale pevke, združene pod taktirko Anite Lakner, sedaj pa v Šmartnem kulturno društvo ne deluje. Le v Rovtu pod Menino se ob pomoči nekaterih posameznikov neformalno združujejo osnovnošolci in mladinci v igralskih skupinah. Vodita jih Mojca Semprimožnik in Andreja Štrukelj, ki skrbita tako za scenografijo kot za režijo in kostume. Pri postavitvi scene in različnih delih na pomoč priskočijo tudi starši mladih igralcev. Tako je v pretekli sezoni otroška dramska skupina ob pomoči svojih mentoric na oder postavila kar dve predstavi Čevljarčkove sanje in Na preizkušnji, kije avtorsko delo Mojce Semprimožnik, S slednjo so se konec aprila predstavili tudi na me-dobmočnem srečanju otroških in mladinskih skupin Oder mladih v Celju, srečanju, kjer so se predstavile gledališke skupine, ki so bile po mnenju strokovnih spremljevalcev najboljše na območni ravni. Otroci iz Rovta pod Menino so na zanimiv način gledalcem približali igro, kjer sta pri režiji, scenografiji in kostumografiji združili moči Semprimožnikova in Andreja Štrukelj. Mladinska gledališka skupina je svoj ognjeni krst doživela z igro Butalci v Šmartnem ob Dreti na kvizu Mladi in kmetijstvo. Z igro so navduševali tudi številno občinstvu v Šentjoštu. Po besedah Mojce Semprimožnik, je gledališka dejavnost in delo z mladimi tako zanjo kot za Andrejo Štrukelj poseben izziv, zato bodo z delom nadaljevali v prihodnje z zahtevnejšimi in daljšimi igrami, v načrtu imajo tudi ustanovitev plesne in pevske skupine. Upajo, da bodo kmalu lahko delovali pod okriljem šmarskega kulturnega društva, ki naj bi ga iz dolgoletnega mrtvila obudili letos, s tem pa bi gledališčniki iz Rovta začeli delovati tudi formalno. Marija Šukalo Komedija Moji trije angelije klasična komedija francoskega avtoija Alberta Hussona, ki ima v izvirniku naslov Angelska kuhinja inje bila že na programu večjih in manjših svetovnih gledališč. Dogajanje je postavljeno v čas pred drugo svetovno vojno v eno od francoskih kolonij, nekje na ekvatorju, kamor so kazensko preselili glavne junake te zgodbe, kaznjence, Josep-fa, ki gaje odlično upodobil Franc Fužir, Julesa - Drago Tamše in Alfreda -Damjan Rožič, z različnimi življenjskimi zgodbami iz preteklosti. Seveda bi se kaj podobnega lahko dogajalotudi v katerem od naših krajev, zato je podobnost z osebami iz resničnega življenja zgolj naključna. Dobrohotnost in dobrosrčnost kljub sumljivi preteklosti glavnih junakov nimata meja. »Pomagajo« družini Docutel, Felixu (Branko Kolšek), Emil- lie, (Bernarda Radoslovnik), Marie (Lucija Fužir) premagovati probleme v trgovini, ljubezni in vsakdanjem življenju. Spletke in intrige rešujejo na čisto svoj način, tudi s pomočjo Adolfa, strupene kače. Pri tem pa ob ovirah, kijih predstavljajo madame Parole (Dragica Verbuč), Henry (Marjan Dobrovc), Paul, velikaMariina ljubezen (Rok Drev) in Poročnik (Pavel Fužir), rešilna bilka Mariine ljubezni ob izgubi dragega, usmerjajo usode junakov. Dvourno dogajanje na odru polno komičnih zapletov in razpletov je dodobra nasmejalo občinstvo v prepolni dvorani Doma krajanov v Gorenju. »Nasveti« treh angelov, s katerimi so reševali skoraj nerešljive probleme, pa strokovni, učinkoviti in kar je najpomembnejše - brezplačni. Marija Šukalo V dosedanjih Bodicah tedna smo zjasnim namenom precej prostora namenjali tako ali drugače »pozabljeni« pločevini, bolj ali manj znanih lastnikov, ki jim je okoljsko vprašanje deseta briga. Državljani Slovenije smo očitno dovolj predrzni in zaverovani v pravilnost vsakršnega, še tako spornega početja, da sta red in disciplina vse bolj oddaljeni vrednoti. Kako si sicer razlagati pol ducata neregistriranih avtomobilov enega oziroma več lastnikov na parkirnem prostoru pred mozirsko avtobusno postajo, ki na pragu občine in raznih inšpektorjev »krasijo« veduto Mozirja. Zdi se torej, da v upravnem središču Zgornje Savinjske doline problem parkirnih mest sploh ni prisoten, čeprav je vsem jasno, da vlada na mozirskem trgu večji del dneva parkirni kaos. Na žalost, neregistrirana pločevina pred Mozirskim gajem sploh ni osamljen primerek, nekaj vozne odličnosti brez osebne identifikacije je mogoče zaslediti tudi po ulicah znotraj kraja. Savinjčan Pripravila: Tatiana Golob Prva priloga Savinjskih novic v letošnjem letuje namenjena Ženski. Vaša leta niso pomembna, pomembno je, kaj želite zase, za svoje telo, zdravje in dobro počutje storiti. Ženski, kije zadovoljna sama s sabo, s svojo podobo in svojim duhovnim življenjem, se notranje zadovoljstvo zrcali tudi na obrazu. Izžareva posebno privlačnost, kije tudi nekaj odvečnih kilogramov, ali obraz, ki pač ni ravno po meri današnjih modnih idealov, ne more zasenčiti. Človek, kije srečen sam s sabo, zna in zmore osrečevati tudi druge ljudi. In kdo ne bi Imel takšne osebe rad v svoji bližini? Ni še tako dolgo nazaj, ko ženske niso skrbele za svoje zdravje tako, kot bi morale. Ogromno časa so vložile v dobro počutje svojih otrok in moža, medtem kojim zase ni ostalo ne časa ne moči. Danes pa ženske spoznavajo, da lahko dobro skrbijo za svojo družino in da lahko ljubijo z.vsem svojim bitjem le, če ljubijo tudi sebe. Za to pa je potrebno nekaj storiti. Kajti le tisti, ki je zadovoljen s svojim telesom, je zadovoljen tudi s sabo. In zato je skrb za zdravo prehrano in dobro telesno pripravljenost zagotovo vredna vašega truda. Počasi vas bo pripeljala tudi do notranjega zadovoljstva. HRANA ZA LEPOTO Vsi, predvsem pa ženske, se zavedamo, da imamo v današnjem tempu le malo časa za hrano, še manj pa smo si ga pripravljeni vzeti. Premalo se zavedamo, da ravno s pravilno izbiro hrane telo oskrbujemo s prepotrebno energijo, da sploh lahko opravlja preostale naloge. Poleg tega, kar je zagotovo želja vsake ženske, s pravilno prehrano lahko odložimo staranje in pridemo do vitke linije. Pri izbiranju hrane, ki zavira staranje, se osredotočite predvsem na naslednje skupine živil: žitarice, testenine, riž, sadje in zelenjava vseh barv, mleko in mlečni izdelki, najmanj enkrat tedensko ribe in velike količine, najmanj dva do tri litre, vode. Pa saj lahko torej jemo skoraj vse! Tako je, ključ je ravno v pestri prehrani, medtem ko si lahko večina izmed nas mirno prizna, da naša vsakodnevna prehrana še zdaleč ni takšna. Kaj šele, da bi popili priporočeno količino vode. Pa vendar ni tako težko. Omejite zaužite količine živalskih maščob in jih zamenjajte z rastlinskimi, predvsem oljčnim oljem, zdrave pa so tudi nenasičene maščobne kisline, kijih vsebujejo predvsem ribe. Povsem nepotreben, celo škodljiv, Janežič - Blatnik Stantetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali pa spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. Andreja Andreja Golob s.p. Luče 31,3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Poskrbite za lahek korak vaših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJENI OD NOG DO GLAVE je preprosti sladkor. Bonboni, pecivo iz bele moke, umetno sladkani napitki so živila, ki dajejo hitro energijo, veliko prekmalu pa se spet pojavi občutek lakote. Posledica tega je ponovno »basanje« s hrano, vsi pa vemo, kam to pripelje. V preveliko telesno težo, nezadovoljstvo ter slabo samopodobo. Torej, če se odrečemo nekaterim, žal na našem jedilniku vsakodnevnim živilom, bomo enostavno pridobili prostor za bolj pestro, zdravo prehrano, in brez občutka lakote prišli do boljšega počutja ter lepšega telesa. Dobro pa je vedeti, da obstaja tudi nekaj živil, ki vplivajo na naš boljši videz, to pa je vsekakor tudi znamenje za boljše počutje. Lepi lasje ter nohti, sijoča polt in sveža koža nas delajo bolj lepe kot vsak obisk pri kozmetičarki, ter so pojem za zdravo telo. Sončnična in bučna semena zavirajo staranje, prav tako tudi čičerka, ki ponuja izobilje najfinejših rastlinskih beljakovin in mineralov. Brokoli vzpodbuja odpornost telesa, varuje pred rakom, prav tako kot tudi soja. Izredno bogato z mineralnimi snovmi in najboljšimi beljakovinami je tudi žito amarant, ki je dosegljivo tudi na slovenskih trgovskih policah. Kot lepotni sadež pa slovi predvsem ananas, ki spodbuja prebavo, pospešuje izločanje seča in čisti organizem. VAM NI DO POTENJA? POSKUSITE Z JOGO! Seveda le s pravilno prehrano ni mogoče doseči vsega. Telesna aktivnostje velikega pomena za oblikovanje telesa, vzdrževanje kondicije in s tem boljšega počulja, od tega pa ima koristi tudi duh. In kaj se zgodi, ko pride telo v gibanje? Srce se poveča in postane močnejše, dihanje postane globlje in močnejše, sklepi in kosti se okrepijo, presnova postane hitrejša, izboljša se prebava kottudi obrambni sistem, zaradi boljše prekrvavljenosti možganov se zbistri glava, boljše je spanje ter seveda tudi razpoloženje. Torej kar precej razlogov, da se še danes odločite za vrsto vadbe, ki vam najbolj ustreza. Pa naj bo to intenzivna hoja, tek, kolesarjenje, plavanje... Ni važno kako, važno je, da se dovolj gibljete! Če se ne morete odločiti za nobeno vrsto konvencionalnega športa, morda poskusite z jogo. Telesni položaji pri jogi, imenovani asane, krepijo mišice ter povečujejo prožnost in gibljivost celega telesa, hkrati pa vzpodbujajo delovanje notranjih organov. Skupaj z dihalnimi vajami pospešujejo presnovo, uravnavajo delovanje živčnega sistema. Skratka, joga je lahko odgovor na različne probleme, ki pestijo moderno žensko. Sprošča napetost in utrujenost, ki je vsakodnevna spremljevalka zaposlene ženske, odpravlja bolečine v hrbtenici, togost mišic in sklepov ter je najučinkovitejše orodje proti stresu, da v restavraciji Gaj vsak petek prirejamo PLESNE VEČERE z živo glasbo. Morebitne informacije in rezervacije sprejemamo na telefonski številki 03/839 51 56 03/837 07 33 J A RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke 1,3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Anica Potočnik Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Restavracijska dvorana je primerna za sprejem gostov ob najrazličnejših priložnostih. Naročila sprejemamo na telefon 03 839 51 56 ali 837 07 33. Spoštovani mladoporočenci! v restavraciji Gaj v Mozirju smo bogatejši za restavracijsko dvorano, ki sprejme 120 gostov, skupna kapaciteta restavracije pa je 180 gostov. Nič več nas ne tare prostorska stiska, sedaj lahko sprejmemo in gostimo "poročne ohceti" v lepo urejenem in po vaših željah okrašenem ambienti!. Mladoporočencem po želji nudimo strokovno pomoč pri sestavi poročnega menija in izbom pijače. Na željo vam postrežemo pijačo tudi na matičnem uradu in v cerkvi. Pomagamo vam tudi pri iskanju glasbene skupine. DO LEPEGA VIDEZA S SPROSTITVIJO Po vsaki vadbi seveda prija sprostitev. Savna je naravna lepotilna kura, ki hkrati prinese tako zaželeno sprostitev. Je najboljše globinsko čiščenje za kožo, saj se zaradi vročine pore v koži odprejo in s potom se izločijo ostanki ličil ter umazanije, ki bi sicer lahko zamašile pore. Lepšanje telesa pa s tem še ni končano. Zaradi boljše prekrvavljenosti postane koža lepo rožnata, previdnost pa velja pri ženskah, ki imate na obrazu razširjene rdeče žilice. Z uporabo savne se te še razširijo, kasnejše zožanje pa žal ni mogoče. Pred obiskom savne na koži obraza naj ne bo ličil ali krem, skratka ničesar, kar bi oviralo izločanje žlez lojnic in znojnic. Izloček žlez lojnic se pri višji temperaturi kožne povrhnjice omehča in delno odstrani, kar je dobro predvsem za mastno kožo z ogrci, ki po rednem večkratnem obisku savne postane lepša, Zato je savna še posebej priporočljiva osebam z mastno kožo. Z obiskom savne pa lahko dodatno oskrbite tudi svoje lase. Primerna negovalna obloga, ki jo občasno privoščite svojim lasem, bo v savni zaradi toplote še posebno dobro prodrla v lase. A količina obloge naj ne bo prevelika, okoli glave si ovijte brisačo, da vam ne bo kapljalo na obraz. Piko na i za lepši videz daje zdrava ogore-lost. Poudarekje na zdravi ogorelosti, saj pre-temen obraz nikakor ni privlačen, poleg tega pa zelo oteži ličenje. Ker je obisk obmorskih krajev navadno možen le v kratkem poletnem dopustuje obisk solarija zelo priročen. Kakovost solarijev, ki so hkrati priljubljeni kot tudi sporni, seje sčasoma zelo izboljšala. Medtem, ko UVA žarki poskrbijo za ogorelost kože, je lahko uporaba UVB žarkov zaradi njihovih pozitivnih vidikov v zmerni količini priporočljiva tudi z zdravstvenega vidika. UVB žarki ugodno delujejo na hormonski in imunski sistem, spodbujajo prekrvavljenost, tvorijo življenjsko pomembni vitamin D3, ležanje pod umetnim soncem pa pomaga tudi pri nekaterih kožnih boleznih, npr. luskavici. Čas obsevanja naj bo v začetku kure krajši, nato ga postopoma podaljšujte, med ležanjem na klopi pa si obvezno nadenite zaščitna očala, saj tako UVA kot UVB žarki škodijo očem. Preveliko izpostavljanje naravnemu kot tudi umetnemu soncu je škodljivo. Povzroča predčasno staranje kože, v najhujšem primeru tudi kožnega raka, zato tudi solarij obiskujte predvsem kot predpripravo na vroče poletne dni, njegovo uporabo skozi vse leto pa zdravniki močno odsvetujejo. NE BODITE SUŽNJE MODE! Kaj je letos modno? Katere barve so letos priljubljene pri ličenju in katere pri oblačenju? Strokovnjaki s področja svetovanja ljudem o usklajenem videzu so prišli do »revolucionarne« ugotovitve. Ni važno, kaj je modno! Važno je, kaj vam pristoji! Za tolažbo modnim zasvojencem pa tole: moderno je vse! Dokaz najdete že, če se ozrete v modne časopise, ki vestno spremljajo modne revije svetovno priznanih kreatorjev. Ličenje vsekakor prilagodite slogu oblačenja. Če ste pogumni in vas bodo letos občudovali odete v močne barve, mogoče predvsem modne; rumeno, pink, oranžno in zlato, je lahko tudi vaš make-up drznejši. A ne pretiravajte in pazite, ličenje z močnimi barvnimi odtenki je zelo zahtevno! Tako agresiven kot tudi, še vedno priljubljen, naravni make- LjubUa 5, 3330 MOZIRJE 03 583 11 22, 03 839 01 23 gsm: 031 619 634, 041 619 634 »■-mail: korosec.rebercnik@siol.net ZA VAS ODDIH IN SPROSTITEV VAM NUDIMO LEPO OPREMLJEN APARTMA. V HIŠI SO VAM NA VOLJO TUDI SAUNA, SOLARIJ (klasični in stoječi) TER MINI FITNES. OrdinaciiatzaiosteopjnrozoTB?. Merjenje mineraln&kostnejxostote ,***3 Najnaj novejšem veta^dravnjk^mljK^B* Narocànie,oseljn(^5ìS%elefonu 03Ž00.2C 12. do 19. ure torek od 10.30 do 17.30 ure sreda, četrtek, petek od 7. do 14. ure KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/58712 41 up se podata k kraljici letošnje sezone, sveži beli barvi. Ker je bela barva lahko nevarna, tako za obline kot za oči, so modni ustvarjalci poskrbeli za primeren kontrast v črni, močni rdeči in rumeni barvi. A moda je relativna stvar. Pravi stilisti, torej tisti, ki delajo v dobro svoje stranke in ne kot sužnji mode, toplo priporočajo uporabo barvnih kart. To so karte, izbrane posebej za vsakega posameznika, glede na to, kateri barvni tip človeka je. Sterni kartami, ki vsebujejo barve, ki vam resnično pristojijo, se nato podate po nakupih, tako za obleko kot tudi za ličila. Ker takšno svetovanje ni poceni, si lahko pomagate tudi same. Dobre nasvete o določanju barvnega tipa človeka je mogoče izbrskati tako na internetu kottudi v knjižnicah. Za začetekje že dovolj, da se zavedate, da modni hiti pač še niso porok, da vam bo stvar tudi pristajala, kot samozavestne ženske pa boste mnogo bolj opažene, če boste razvile svoj stil. Takšen, ki pristoji prav vam. TRAJNA JE LE NOTRANJA LEPOTA Čeprav se zdi preobrazba v samozavestno, privlačno žensko precej enostavna, če se le držimo nekaj osnovnih napotkov o zdravem življenju ter redno skrbimo tudi za svojo urejenost, pa vendar ni vse tako preprosto. Nobena obleka, pa tudi vsakodnevno glodanje zelenjave po napornem teku v bližnji hrib in nazaj še ne naredi človeka lepega in srečnega, če se takšen ne počuti tudi v sebi. POHITITE POLETJE SE BLIŽA! NE ODLAŠAJTE Z ODLOČITVIJO IN SE NAM PRIDRUŽITE! TELOVADNICA OŠ REČICA TOREK In PETEK 18.30 -19.30 ure Informacije: 031 614 312 E mail: info@fitsport-drustvo.si Prav tako se ljudje premalo zavedamo, daje zunanja lepota hitro minljiva, tista, ki je trajna, je notranja. Lepota, sreča in ljubeznivost izhajajo iz človekove notranjosti, lepa, moderna oblačila, popolno negovani nohti in bleščeči lasje, se jih ne dotaknejo. Prava lepota se začenja v središču našega bitja, odseva pa se na človekovem obrazu, v njegovem obnašanju, odnosu, ki ga ima do drugih. Moda, ki si jo izberemo letos, bo naslednje leto že minila, moda se spreminja, vendar ne raste. Na nas pa je, da rastemo, se razvijamo in težimo k temu, da postanemo boljši. Najprej do sebe, nato pa do vsega sveta. Zelo dober nasvet, kako postati resnično lepši, daje tudi ameriški pisatelj John Mark Templeton: »Ljubite samega sebe tako, da postanete kar najboljši človek. Ravnajte s seboj, kot z najboljšim prijateljem, takim, ki mu želite samo najboljše - spoštovanje, čast, dobre medčloveške odnose in radost lepega življenja. Vsega tega boste deležni, če boste živeli častno, kolikor le najbolj zmorete.« In ne pozabite! Kar mislite o sebi, tisto tudi ste. E&A d.o.o. GINEKOLOŠKA AMBULANTA Foršt 28, Ljubno ob Savinji (poleg zdravstvenega doma) ULTRAZVOK DOJK, TREBUHA IN ŠČITNICE Naročanje možno po telefonu 03 83812 60 ali osebno v ordinaciji Sonja BezovšeL, s.p. Att emsov trg 35, 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Poleg ostale konfekcije vam nudimo tudi oblačila za močnejše in šivanje po meri za vse priložnosti iz vašega ali našega blaga. S e priporočamo! Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primemo darilo za MATURANTE, ROJSTNE DNEVE, RAZNE OBLETNICE.. , ■TjDCù Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! - ■ mm PRIREDITVE V MESECU KULTURE 2004 * sobota, 31.1. Lepa Njiva - dvorana OŠ, ob 19. uri: Gledališka igra: J. J. Bricaire/ M. Lesaygues - LAŽNIVKA (premiera) (izvajalci: kulturno društvo Lepa Njiva) * nedelja, 1.2. Lepa Njiva - dvorana OŠ, ob 15. uri: Gledališka igra: J. J. Bricaire/ M. Lesaygues - LAŽNIVKA (repriza) (izvajalci: kulturno društvo Lepa Njiva) * petek, 6.2. Ljubno - osnovna šola, ob 10.30 uri: - Kreativna besedila na temo: Dobre novice iz našega razreda (šolski radio) - Kreativna delavnica poezije (izvajalci: učenci osnovne šole Ljubno) * petek, 6.2. Ljubno - kulturni dom, ob 18.uri: Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku (izvajalci: kulturno društvo in osnovna šola Ljubno ) * petek, 6.2. Nazarje - Dom kulture, ob 19.uri: Benka Pulko - Po zemlji okoli sonca (multimedijska predstavitev) * sobota, 7.2. Mozirje - kulturni dom, ob 18. uri: SLAVNOSTNA OTVORITEV MESECA KULTURE s podelitvijo najvišjih priznanj za delo na kulturnem področju (izvajalci: kulturno društvo Jurij Mozirje in JSKD 01 Mozirje) * četrtek, 12.2 Nazarje - Dom kulture, ob 16. uri: IZLIV SLAPOV - 5. zimsko literarno srečanje (izvajalci: kulturno društvo SLAP) * petek, 13.2. Mozirje - kulturni dom, ob 18. uri: KONCERT učencev in mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje ✓ * petek, 13.2. Mozirje - bar Grabenček, ob 21. uri: Koncert glasbene skupine D.K.S. KOLEKTIV (izvajalci: Klub zgornjesavinjskih študentov) * sobota, 14.2. Nazarje - Dom kulture, ob 19.30 uri: Gledališko gostovanje TEATRA 55: Elizabeta je zagreta * četrtek, 19.2. Bočna- kulturni dom: - Izobraževalna zborovska delavnica POLOVINKA, ob 16. uri - Delovni zaključni koncert, ob 19. uri (izvajalci: pevski zbori kulturnega društva Bočna) * petek, 20.2. Luče - osnovna šola, ob 11.30 uri: Slovesnost ob kulturnem prazniku (izvajalci: učenci osnovne šole Luče) * petek, 20.2. Rečica - osnovna šola, ob 18. uri: Okrogla miza na temo: LJUBITELJSKA KULTURA MED TRADICIONALIZMOM IN POP KULTURO (izvajalci: kulturno-umetniško društvo UTRIP Rečica) * sreda, 18.2. Mozirje - kulturni dom, ob 19. uri: KONCERT učencev glasbene delavnice Osminka * sobota, 21.2. Luče - dvorana osnovne šole, ob 18. uri: Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku (izvajalci: VIVA LA MUSICA in moški nonet KD Luče) * sobota, 21.2. Gornji Grad - kulturni dom, ob 19. uri: Gledališka igra: Moliere - KAZNOVANI SOPROG (premiera) (izvajalci: kulturno društvo Gornji Grad) * nedelja, 22.2. Gornji Grad - kulturni dom, ob 15. uri: Gledališka igra: Moliere - KAZNOVANI SOPROG (repriza) (izvajalci: kulturno društvo Gornji Grad) * sobota, 28.2. Bočna - kulturni dom, ob 18. uri: KULTURNIŠKA MAVRICA (izvajalci: KD Bočna, KD SLAP in KD GAL) * sobota, 28.2. Rečica - kulturni dom,ob 19. uri: Večer FOLKLORE in TAMBURICE (izvajalci: folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki in tamburaška skupina iz Polzele) * petek, 5.3. Mozirje - Osrednja knjižnica Mozirje -Galerija, ob 18. uri: Vojko Gašperut - otvoritev razstave slik * petek, 5.3. Rečica - gostišče Atelšek v Dol Suhi, ob 19. uri: ČITALNIŠKI VEČER - gost večera Andrej Redjko (izvajalci: kulturno-umetniško društvo UTRIP Rečica) * sobota, 6.3. Luče - dvorana kulturnega doma, ob 18. uri: Gledališka igra - SKUPNO STANOVANJE (premiera) (izvajalci: kulturno društvo Luče in kulturno društvo Solčava) * sobota, 6.3. Nova Štifta - dvorana kulturnega doma, ob 19. uri: Gledališka igra M. Kobeli: ZIMMER FREI - SOBE (premiera) (izvajalci: kulturno društvo Nova Štifta) * sobota, 6.3. Mozirje - kulturni dom, ob 18. uri: Kulturna prireditev ob mednarodnem dnevu žena (izvajalci: učenci osnovne šole Mozirje) * nedelja, 7.3. Solčava - dvorana kulturnega doma, ob 11. uri: Gledališka igra - SKUPNO STANOVANJE (repriza) (izvajalci: kulturno društvo Luče in kulturno društvo Solčava) * nedelja, 7.3. Nova Štifta - dvorana kulturnega doma, ob 15. uri: Gledališka igra M. Kobeli: ZIMMER FREI - SOBE (repriza) (izvajalci: kulturno društvo Nova Štifta) * nedelja, 7.3. Mozirje - dvorana kulturnega doma, ob 17. uri: Koncert GODBE NA PIHALA Piše: Igor Pečnik PREDSTAVITEV GOLEA V »Ali je že kdaj avtomobil storil za vas vei?« S tem stavkom v predstavitvenem katalogu novega golfa Volkswagen nagovarja potencialne kupce. Pri Avtocentru Meh v Velenju smo bili deležni kratke in jedrnate predstavitve golfa V, ki bi naj premaknil smernice v kvaliteti in dinamiki daleč naprej. Ali bo temu res tako, bo seveda pokazala konkurenca. Navsezadnje sta tu avto leta 2004 mazda3 in nova opel astra, ki prihaja na trg v prihodnjih tednih. No, zaenkrat ostanimo pri novorojenem golfu, ki smo ga lahko na kratko tudi zapeljali. Priznati moram - nisem bil razočaran. Novi golf se ponaša z razumsko oznako V. Za IV pač sledi petica, jasno. Le zakaj bi filozofirali in menjali oznako ali ime. Pri novem golfu ne boste deležni revolucije ampak evolucije. Oblikovalske spremembe so pri- lagojene širšemu krogu kupcev in niso tako revolucionarne, kotje bil audi A2. V resnici deluje golf sodobnejši in lepši, kotje videti na slikah. Bočna linija sicer ni nič posebej novega, lepe pa so velike sprednje luči, ki odlično svet- ZVONE ŠERUGA V MOZIRJU Vas mamijo daljne In povsem drugačni ljudje? Imate majhne otroke in z njimi ne morete na pot? Kdo pravi, da ne?! Pred kratkim je izšla že sedma knjiga svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge z naslovom Nekam daleč, ki govori o osmih mesecih, ki jih je avtor z družinico preživel na zelo odmaknjenih poteh Azije in Afrike. Zvone s poglavarjem Džalijem na indonezijski Irian Džaji srečanjih sta že kar prava prijatelja po treh Grega je imel pet let in Kaja enajst, a kljub temu vas popeljeta med mongolske nomade, v višavja tibetanskih pastirjev, skozi kameno dobo indonezijske Irian Džaje, popotovali pa boste tudi s kamelami prek indijskega Radžastana ter z džipi prek Namiba in Kalaharija. Otroka pri tem nikoli nista bila ovira, pravi Zvone. Sta nam pa pogosto odpirala vrata, ki bi ostala običajnim turistom trdno zapahnjena. Potovanje je spremljala tudi video kamera, režiserka Jasna Hrib- ernih pa je iz posnetih materialov ustvarila čudovit dokumentarec o prijazni drugačnosti življenja. V petek, 30.januarja,ob 19. uri siga boste z avtorjevim komentarjem lahko ogledali v kinu Metropol v Celju, v soboto ob 19, uri pa v kulturnem domu v Mozirju. Vstopnina bo 900 tolarjev, za otroke do 12. leta bo vstop prost. Na predstavitvi boste lahko kupili podpisane izvode knjig 40 odstotkov ceneje (5.000 sit). PR Prodaja novega golfa bo v Avtocentru Meh stekla prve dni februarja (foto: Igor Pečnik) ijo, medtem ko so zadnje luči v stilu VW touarega. Zunanji ogledali po novem krasita vgrajena smernika. Notranjostje oblikovana v stilu »vse pri roki«. Udoben položaj za volanskim obročem in udobni sedeži zagotavljajo ugodje tudi na daljših poteh. Malce moti le na nekaterih mestih ceneno delujoča plastika, vendar se golt oddolži s kopico odlagalnih površin. Za varnost je poskrbljeno s kar šestimi zračnimi vrečami in serijskim ABS sistemom, ESP in dodatni dve zračni vreči so za doplačilo. Nova struktura golfa naj bi zadostovala za pridobitev petih zvezdic v tako imenovanem »crash testu«. Bomo videli. Bistvena novost v golfu je podvozje. Štiriprostorska zadnja prema nudi več udobja in več vodljivosti ob manjšem nagibanju karoserije v ovinkih. Svoje doda še elektromehanski volanski mehanizem, kije posrečeno natančen in zagotavlja odličen občutek pri vožnji. Nivoji opreme so trije: trendline, comfortline in sportline. Združimo jih lahko s petimi bencinskimi motorji -1.4 (75 KM), 1.4 FSI (90 KM), 1.6(102 KM), 1.6 FSI (115 KM) in 2.0 FSI (150 KM) - in tremi dizelskimi -1.9 SDI (75 KM), 1.9 TDI (105 KM) in 2.0 TDI (140 KM). Podobna kot paleta opreme in motorjev je tudi paleta cen. Pod 3,4 milijona tolarjev ne bo nič. Po tej ceni dobite 1.4 trendline. Za klimatsko napravo, barvo in dodatna vrata je potrebno doplačati. No, 2.0 TDI sportline pride že kar pet milijonov. Več o vtisih z vožnje z novim golfom pa v bližnji prihodnosti. Jožetu Hriberšku, ki 1. februarja praznuje svoj 67. rojstni dan, iz srca želimo mnogo zdravja predvsem pa zadovoljstva. To mu želijo vnuki Tina, Maja, Darja, Urban in Matic ter vsi ostali. PROBLEMATIČNA VOŽNJA Z MOTORNIMI SANMI Motorizirani sankači ogrožajo divjad in turne smučarje Pozimi, ko so temperature nizke in je snežna odeja visoka, je pri divjadi vse podrejeno varčevanju z energijo, ki je imajo v tem letnem času zelo malo. Divjad si zato poišče mirne predele v bližini gozdov z bogato podrastjo. Izbira predvsem južne lege, kjer se v kratkih zimskih dneh lahko vsaj malo ogreje na soncu. govoriti o tem, da je vožnja v naravnem okolju, izven označenih stez prepovedana. Razmah tovrstnega športa je vse večji, adrenalinske vožnje pa so zgolj tiste, ki potekajo v Najpomembnejše ob tem pa je, da se ne giblje po nepotrebnem, ker to pomeni trošenje energije. Ob tem moramo vedeti, da že v poletnem času, ko so dnevi topli in je hrane dovolj, divjad pri begu potroši sedem krat več energije kot pa pri mirovanju. Razlika je zelo velika, in če hoče divjad preživeti, mora porabljeno energijo nadoknaditi. Nadoknadi pa jo lahko le v gozdu, saj so travniki in njive pozimi skoraj prazni, poleg tega pa so velikokrat pokriti z debelo snežno odejo. S takšnimi problemi se srečujejo vse živali v naravi, od divjega petelina do jelenjadi. V zadnjih letih se živali s temi problemi srečujejo vse pogosteje. Vzrok je razmah motornih sani in njihove uporabe v naravnem okolju. Odveč je Tako imenovani divjaki mečejo slabo luč na vse tiste, ki imajo motorne sani za mirno vožnjo neokrnjeni naravi, po celem snegu, po gozdnih poteh in v samih gozdovih. Seveda se tudi vožnje razlikujejo med sabo. Vse je odvisno od voznika motornih sani. Tako imenovani divjaki mečejo slabo luč na vse, tudi na tiste, ki imajo sani zgolj za razvedrilo, mirno vožnjo v nižjih predelih, brez hitrih sprememb hitrosti. Takšna vožnja je še vedno izven zakonskih določil, kljub temu pa manj nevarna in moteča. S problematiko uporabe motornih sani se vse pogosteje srečujejo tudi na Mozirski planini. Dostop do nje je lahek, zato lahko sankači sani pripeljejo povsem do neurejenih terenov, kijih uporabljajo za sproščanje lastne energije. Določeni posamezniki so iz te športne panoge razvili že pravcati turizem, saj na Golte vodijo cele karavane sankačev. Divjad se na hrup, ki dosega celo 100 decibelov in več, odziva z begom, med katerim porablja Ernest Kovač, direktor Golte Slovenija d.o.o. "Vožnja s sanmi je v krajinskem parku prepovedana. Dovoljenje za vožnjo imamo samo mi, ker uporabljamo motorne sani v službene namene, za reševanje ali kakšen transport, nujen za obratovanje smučišč. Vsi ostali, ki se v parku vozijo s sanmi, pa delajo prekršek in so lahko za to tudi kaznovani. Ljudje nam večkrat povedo, kdo so ti kršitelji. Vozijo se celo po naših stezah, potrosi vlečnice na Starih stanih. S tem nam seveda uničujejo terene. - Kakšne večje moči za preprečevanje podobnih dejanj pa nimate? Po novem zakonu o varnosti na smučiščih lahko kaznujemo vse tiste, ki bi jih dobili pri vožnji z motornimi sanmi po naših smučiščih. Kazen je 75.000 tolarjev. Izven označenih terenov te moči nimamo. Za to je pristojna policija. - Policisti pa brez prijave ne ukrepajo? Seveda. Sam poznam več ljudi, ki se vozijo s sanmi. In to predvsem ponoči, takrat pa se dela največja škoda. In najraje se vozijo po utrjenih progah, ki jih s tem seveda uničijo. Očitno bo potrebno uvesti varnostnike tudi ponoči. Če ne bo šlo drugače, bomo postavili zasede in čakali sankače. - Obstaja celo več skupin, ki vožnje z motornimi sanmi ponujajo kot turistično atrakcijo... Seveda, saj jih dobro poznamo. Gre za organizirane skupine iz okoliških krajev, pa tudi razne vikendaše. Golte lansko sezono niso obratovale, zato so zanje postale pravi "eldorado". Očitno so se na to navadili, zato prihajajo tudi letos. Ampak s tem bo treba prenehati, saj se dela prevelika škoda. Tako nam, kot vsem smučarjem. Jože Zvir, gozdarski inšpektor »Vožnjo z motornimi sanmi urejuje pravilnik. Problem so zelo nizke predpisane kazni. Mandatna kazen je samo 5000 tolarjev, če jo kršitelj takoj plača. Izvajamo razne akcije, vendar ne januarja, koje potrebno oddati cel kup poročil za preteklo leto. Zato te akcije planiramo za februar. Seveda v sodelovanju ' s policijo, saj sam kot posameznik ne morem ukreniti ničesar. Za ukrepanje ni potrebna prijava. Odločimo se sami. Določimo dneve, običajno bolj ob koncu tedna. Med tednom je tega pojava namreč manj. Potrebno je nekaj vedeti. Motorne sani so relativno nekaj novega, tega se bomo težko rešili. Zato bo potrebno postoriti kaj na področju turistične ponudbe. Potrebno bo določiti območja, kjer bo to dovoljeno. To pa gotovo ne bo enostavno. Ampak brez pa tudi ne bo šlo. Verjetno variante, ki jih sankači uporabljajo sedaj, ko se vozijo čez Komen, ne bodo prišle v poštev. Potrebno bo poiskati tiste prometnice, ki so obremenjene preko celega leta, če bo mogoče usklajevanje z ostalim prometom. Največji problem je hrup, ki vznemirja živali. Ko se nekdo pripelje, zmoti živali, ki se morajo zato premakniti. To pa je poraba energije. Prehrambene razmere so otežene, posebno v visokogorju, kjer je sneg. Živali potrebujejo energijo za nujne življenjske funkcije, zato se malo gibljejo. Živali si poiščejo tople in sončne lege, kjer počivajo. Če pa jih kdo vznemirja, se morajo seveda premakniti. Vsekakor bomo naslednji mesec delali na tem, da se te zadeve omejijo. K temu pa bo pristopil tudi inšpektorat za okolje.« Simon-Gorozd Trbovšek, pomočnik komandirja policijske postaje Mozirje: »Preden bi lahko opredelil problematiko voženj z motornimi sanmi, bi veljalo opozoriti na pravno neurejen status motornih sani in odgovornosti v primeru nesreče. Ali motorne sani šteti za vozilo na motorni pogon vsmis-lu Zakona o varnosti cestnega prometa ali širše; glede moči, hitrosti, hrupa, registracije, atesta in onesnaževanja ne obstajajo nobene omejitve. Kakšna mora biti usposobljenost tistega, ki upravlja ssanmi inali mora imeti posebno znanje ter izpolnjen pogoj glede starosti? Ali organiziranje voženj z motornimi sanmi šteti za javno prireditev? Torej se moramo glede na veljavno zakonodajo vprašati, ali je sploh mogoče ukrepati zoper voznike motornih sani in kje je vožnja z njimi sploh dopustna? Voznik motornih sani, ki vozi vgozdu zunaj gozdnih cest, stori prekršek, saj je vožnja zunaj gozdnih cest dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi in za reševanje ljudi ali premoženja. Tako govori Zakon o gozdovih iz leta 1993. Nadzor nad izvajanjem tega zakona in ukrepanje je v pristojnosti gozdarskega inšpektorja. Če prekršek ugotovi policist, s poročilom obvesti pristojnega gozdarskega inšpektorja. Zaradi zaščite naravnega okolja je smiselna tudi uporaba Uredbe o prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, ki je bila sprejeta leta 1995. Slednja določa prepoved vožnje zvozili na motorni pogon v naravnem okolju, torej tudi motornih sani. Takšno tolmačenje vozila na motorni pogon je podalo Ministrstvo za okolje in prostor, vendar pa ostaja odprto vprašanje, ali je mogoče motorne sani enačiti z ostalimi vozili na motorni pogon. Pristojnost nadzora je inšpektorja za okolje in prostor, kakor tudi policije. Policist lahko v primeru kršitve takšne Uredbe izda plačilni nalog kršitelju v višini 10.000 tolarjev. Poleg navedene problematike pa se pojavljajo tudi težave z dokazovanjem same vožnje oziroma kršitve, saj motorne sani niso označene z registrskimi tablicami in je identiteto kršitelja zelo težko odkriti. Ker se navedenega vozniki motornih sani dobro zavedajo, so postali še bolj predrzni in se s sanmi vozijo tudi po smučiščih. Na odredbe upravljavca smučišč, nadzornikov in policije se največkrat ne zmenijo. Motorne sani oziroma, njihovi vozniki tako predstavljajo eno večjih potencialnih nevarnosti na javnih smučiščih. Policijska postaja Mozirje na srečo do sedaj še ni obravnavala nesreče z udeležbo voznika motornih sani, vendar je to le še vprašanje časa, saj v zadnjih dveh letih zaznavamo trend naraščanja števila takšnih voznikov, predvsem na območju Golt. Prav tako zaenkrat ne beležimo prijave nad objestnimi vožnjami teh voznikov, čeprav do nas prihajajo neuradne informacije, da imajo smučarji, smučarji tekači in drugi obiskovalci Golt z njimi precej težav. V kolikor se bodo težave z vozniki motornih sani stopnjevale, bomo policisti nad njimi izvedli poostreni nadzor in zoper njih dosledno ukrepali.« življenjsko potrebno energijo. Mnogo živali se ob tem tudi poškoduje. Trpijo predvsem noge, ki se vdirajo v sneg. Razmere so še težje ponoči, saj je tudi nočnih voženj motornih sankačev vse več. Lovske družine stalno opozarjajo na težave, s katerimi se morajo živali ubadati zaradi nevestnih voznikov motornih sani. Ob tem so seveda popolnoma nemočni, saj ni v njihovih rokah nikakršnih orodij, s katerimi bi lahko preprečevali nastale razmere. Velikokrat so v nevarnosti tudi smučarji, posebno tisti, ki uživajo v vožnji izven teptanih terenov. In kje je rešitev problemov? Lovci pravijo, da v ureditvi označenih terenov za vožnjo z motornimi sanmi. Slednji bi morali biti v nižjih predelih. Ob tem se lahko vprašamo, koliko bi bili takšni poligoni izkoriščeni, saj bi adrenalinskim zasvojencem gotovo ponujali premalo. Rešitev je zato v osveščanju ljudi, ki pa je bolj redko uspešno, zato se lahko začarani krog uživanja in obtoževanja nadaljuje! Tekst in foto: Benjamin Kanjir SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV 30. srečanje markacistov Od 47. planinskih društev, ki delujejo v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev, je le devet takšnih, ki na svojem področju nimajo planinskih poti. Področje, ki se razprostira na skoraj tretjini slovenskega ozemlja od Alp do hrvaške meje in zajema trideset občin, je prepleteno s planinskimi potmi, za katere je potrebno skrbeti in jih vzdrževati, da lahko številni planinci, ki zahajajo v hribe in gore, varno obiskujejo naše bisere. Vodja odbora za planinska pota Stanko Gasparič (levo) je napovedal tečaj za markaciste (foto: Ciril M. Sem) V planinskih društvih je veliko ljudi, ki so pripravljeni skrbeti za planinska pota, kar je dokazala tudi polnoštevilna udeležba na 30. srečanju, ki so ga tokrat pripravili v mozirski restavraciji Gaj. Po kulturnem programu, ki so ga podarili rečiški osnovnošolci in sekstet Mavrica iz Maribora, so spregovorili o delu. Iz obsežnega poročila, ki ga je podal Florjan Nunčič,je bilo moč razbrati, daje bilo opravljenih skoraj 3000 prostovoljnih ur za delo v splošnem javnem interesu. Tudi v letošnjem letu bodo z delom nadaljevali z enako zagnanostjo. Po besedah Stanka Gašperiča, vodje odbora za planinska pota, imajo v načrtu tečaj za markaciste na Mozirski koči v aprilu in juniju, predvidevajo pa tudi delovno akcijo na poti Sveti Duh-Olševa. Na omenjeni poti bodo poskrbeli za erozijsko zaščito in odvodnjavanje, obnovili pa bodo žično zaščito. Prepričanje, da bodo tudi vprihodnjetako dobro sodelovali s sosednjimi meddruštvenimi odbori planinskih društev, kot so do sedaj. Marija Sukalo Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 8. kroga: Savinja 2000 : Parižlje 79:64, Werinox : Pivovarna Laško 47:80, Žvajga : Velenje 46:140, ŠK Žalec : Tweed 64:79, Brglez.com : St. Paul 81:90. Vrstni red po 8. krogu: 1. Gomilsko United 14,2. St. Paul Prebold 14,3. Velenje 13,4. Tweed Žalec 13,5. Študentski klub Žalec 12, 7. Brglez.com Polzela 11,8. Savinja 2000 Ločica 11,9. Werinox Celje 8,10. Žvajga Prebold 8, 11. Parižlje 7. Lista strelcev po 8. krogu: 1. Rizman (Velenje) 267,2. Cencelj (St. Paul Prebold) 266,3. Pungartnik B. (Brglez.com Polzela) 206. Pari 9. kroga, 01.02.2004: 8.00 Tweed : Brglez.com, 9.15 Velenje : ŠK Žalec, 10.30 Pivovarna Laško : Žvajga, 11.45 Parižlje : Werinox, 13.00 Gomilsko : Savinja 2000. Sl Sponzorji Savinjske košarkarske lige 2003 so: Turistična agencija Relax Velenje SM SAVINISKA trgovska družba, d.d. PRVENSTVO MLADIH MNZ LJUBLJANA Napredovala Litija in Metropol Klub malega nogometa Nazarje je gostil prvenstvo mladih medobčinske nogometne zveze Ljubljana, na katerem so sodelovale ekipe Metropola, Bomaxa, Sodražice, Iga, Svee Lesne Litije In Nazorja. Po izredno zanimivih obračunih sta si napredovanje v prvenstvu zagotovili ekipi Litije in Metropola, v tekmi za tretje mesto pa je bila Sodražica, po izvajanju »penalov«, uspešnejša od domačinov. Naša anketa Rokomet - novi nacionalni šport? Večina Slovencev ve, da v teh dneh pri nas poteka evropsko rokometno prvenstvo za moške. Večje zanimanje za ta šport je opazno tudi pri Savinjčanih. Naključne sogovornike smo povprašali, kakšne rezultate na omenjenem prvenstvu napovedujejo slovenski reprezentanci in kakšno prihodnost bo imel rokomet pri nas. Hkrati nas je tudi zanimalo, če znamo Slovenci takšno medijsko pozornost dovolj izkoristiti za turistično promocijo naše države. Tomaž Rifelj, Gornji Grad Tega športa ne spremljam in niti ne poznam rezultatov ter igre slovenske ekipe. Slovenija sicer izkorišča ta dogodek za turistično promocijo, vendar bi ga lahko vsekakor bolj, saj obstaja mnogo načinov. Tradicijo v tem športu imamo, dobre ekipe tudi, tako da se za ta šport ni bati. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Dobro vodenje turnirja s strani predsednika komisije za mali nogomet pri MNZ Ljubljana, g. Avdagiča, in odlična organizacija gostitelja sta bila pogoj za dobro in kvalitetno izvedbo prvenstva mladih, glavni akterji pa so seveda bili starejši dečki omenjenih ekip (letnik 1988,1989), ki so se borili za dve prosti mesti nadaljevanja. Po odigranem predtekmovanju v skupinah in polfinalnih bojih so si nastop v velikem finalu, in s tem vozovnico za drugi del, zagotovili igralci ljubljanskega Metropola in litijske Svea Lesne, njihovim vrstnikom iz Nazarij in Sodražice pa je pripadel mali finale. Tako tekmo za prvo kot tretje mesto so odločili dodatni prosti streli, kar nesporno govori o izenačenem in kvalitetnem prvenstvu. Rezultati finalnih srečanj: Za 3. mesto: KM N Sodražica : KM N Nazarje 5:3 Za 1. mesto: KMN Svea Lesna Litija : KMN Metropol 6:4 Končni vrstni red: 1. Svea Lesna Litija, 2. Metropol, 3. Sodražica, 4. Nazarje, 5. Bomax-Ivančna Gorica, 6. Kig Ig. Franjo Pukart Mladi nazarski nogometaši so si priigrali 4. mesto v ljubljanski nogometni zvezi (foto: Ciril M. Sem) Tomaž Perkovič, Celje Slovenci imamo v rokometu perspektivo, saj smo zelo dobri. Takšne prireditve, kotje evropsko prvenstvo, privlačijo veliko pozornosti in so seveda zelo pozitivne za Slovenijo. Simon Blažič, Celje V teh dneh na tekmi še nisem bil, vendar pa spremljam ta šport in si bom kakšno tekmo verjetno ogledal, če bo le čas. Upam, da bodo Slovenci prvaki, saj še niso bili in bi si to zaslužili. To bi bila najboljša promocija. Rokomet ima prihodnost, saj naša država v tem športu nikoli ni bila šibka. Tomaž Bosak, Celje Spremljam tekme in tudi navijam za naše. Njihova igraje dobra, morda bi morali samo še obrambo malce dodelati. Predvidevam, da bo Slovenija prišla vfinale, to najmanj. Glede promocije države pa se mi zdi, da organizatorji dovolj delajo na tem. Andreja Kolenc, Ljubno ob Savinji Nekaj malega spremljam to dogajanje. Zdi se mi, da so trenutni rezultati na prvenstvu kar ugodni in daje tudi vzdušje okoli tega pravšnje. Prav je, da so navijači, da se spodbuja, da se to dogajanje spremlja. Sama se tekem ne bom udeležila, so malce drage karte. Zdi se mi, da Slovenci kljub vsej pozornosti še premalo izkoriščamo ta dogodek za promocijo samih sebe. Matej Pačnik, Šmihel nad Mozirjem Zadnje čase spremljam dogajanje na tem področju, bi pa težko napovedal končni rezultat. Ekipe so zelo izenačene in vsaka lahko preseneti. Morda bo letos to Slovenija... Zanimanje za prvenstvo ni stvar euforije, temveč predvsem posledica tradicije. Samo poglejmo RK Celje, Gorenje Velenje... Glede na velikost naše države imamo zelo veliko močnih in uspešnih klubov. O organizaciji pa same pohvalne besede, tudi za promocijo so ustrezno poskrbeli. Šport ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ hHBB^55S5ìBSS555S^EE55S55S553ìEESS55^5SS 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 11. KROG Velika zmaga »graščakov« v Zagorju Enajsti krog v 1. slovenski ligi malega nogometa je prinesel kar nekaj presenečenj, med katera nedvomno sodi visoka in prepričljiva zmaga ekipe KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc v zasavskem hramu malega nogometa. Domači »gradbinci« so bili tokrat favoriti le na papirju in do prvega sodnikovega žvižga, v nadaljevanju pa so jih varovanci Denisa Delamee dobesedno zmleli. Kdor redno spremlja dogajanje v slovenskem malem nogometu, vsekakor dobro pozna ekipo GIP Betona MTO iz Zagorja, njihove visoke uvrstitve vzadnjih letih ter izredno močno igralsko zasedbo nekdanjih in sedanjih reprezentantov. Prav ti igralci pa so v petek sklonjenih glav zapuščali parket svoje dvorane in s cmokom v grlu čestitali tokrat veliko boljšemu nasprotniku. Bolj kot poraz jih gotovo mori dejstvo, da sojih premagali Nazarča-ni, ki so bili zanje vedno nekakšni outsaiderji in to kljub porazu že v jesenskem delu. Njihovo podcenjevanje in prepotentnost pa je samo še dodatno motiviralo nazorske »graščake«, ki so tokrat igrali tako v obrambi kot v napadu brez napak. Predvsem drugi polčas je bil doslej njihov najboljši, saj so ob petih doseženih golih dobesedno »skrili žogo« domačinom, če pa so ti že kaj poskušali,je njihovo namero vedno onemogočil zanesljivi Zoubek. Za razliko od zadnje tekme v Rogaški Slatini je disciplina v fazi obrambe omogočila številne protinapade, kjer sta v realizaciji izstopala predvsem Adamič in Metulj. Slednji je ponovno dokazal svoj velik tal- Lestvica po 11. krogu: 1. Svea Lesna Litija 2. Puntar AlDkomerc 11 11 3. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 11 4. Vitomarci Petlja 11 5. Metropol 11 6. Kix Ajdovščina 10 7. Dobovec n 8. GIP Beton MTO n 9. Napoli Intelsat Pernica n 10. Mavi Brežice 10 ent in izredno pripravljenost, žal pa ta veliki potencial, vsaj pri selektorju Križmanu, še nima prave teže. Stem uspehom so se Nazarčani prebili na odlično tretje mesto in se nekako otresli nadležnih zasledovalcev, ki so vse tja do osmega mesta v razmaku Marjan Ipavec - Ziko se je po poškodbi uspešno vrnil v ekipo (foto: Franjo Atelšek) samo dveh točk. Nadaljevanje botato, zaradi izenačenost ekip, še toliko bolj zanimivo, sledi pa štirinajstdnevni premor zaradi kvalifikacij reprezentance Slovenije za evropsko prvenstvo. Dvanajsti krog prvenslva se tako igra v petek, 6. februarja, v Nazarje pa prihaja Kix Ajdovščina. Franjo Pukart n 0 0 r- co CO "3- 33 9 1 1 co r- : 31 28 5 2 4 42 : 44 17 4 2 5 CO CO ■'Tj- 14 3 3 5 55 o co 12 3 3 4 49 : 57 12 4 0 7 CM : 55 12 4 0 7 28 CO "št- 12 2 2 7 CO ■*3- CD 8 1 3 6 42 CJl 03 6 SSK LJUBNO BTC Žonto & Co. no Ljubnem Smučarsko skakalni klub Ljubno - BTC prireja v petek, 30. januarja, državno prvenstvo v smučarskih skokih v članski konkurenci in tekmovanje za pokal Cockta v članski in mladinski konkurenci. Tekmovanje bo potekalo pod žarometi s pričetkom ob 17.30 uri. Tudi letos bodo na državnem prvenstvu nastopili vsi najboljši slovenski smučarski skakalci na čelu z zmagovalcem Innsbrucka in trenutno sedmim v svetovnem pokalu Petrom Žonto, zato je velik športni spektakel zagotovljen. KMN GIP Beton MTO : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 0 : 5 (O : 0) Zagorje. Dvorana športnega zavoda. Gledalcev: 50. Sodnika: Silvo Boro-šak, Niko Vivod. Delegat: Edvard Vranjek. Strelci: 0:1 Adamič (24), 0:2 D. Kugler (25), 0:3 Adamič (30), 0:4 Metulj (33), 0:5 Metulj (36). KMN GIP Beton MTO: Pavič, Memiševič, Žibert, Krajnc, Brečko, Adrinjek, Novak, Guček, Voršič, Rusmir, Martinčič. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zoubek, Delamea, Adamič, Kugler D., Presečnik, Ipavec, Šemencj., Šemenc K., Metulj, Vreš, Kugler V„ Skok. Rumeni karton: Vaško Kugler (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Branko Pavič, Rade Rusmir (KMN GIP Beton MTO). Igralec tekme: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 11. kroga : GIP Beton MTO : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 0 5 (0 0) Puntar Alpkomerc : Dobovec 7 1 (4 0) Metropol : Mavi Brežice 10 5 (1 4) Vitomarci Petlja : Svea Lesna Litija 7 n (5 2) Kix Ajdovščina : Napoli Intelsat Pernica 8 8 (3 D ŠOLA MALEGA NOGOMETA NAZARJE Prijateljsko srečanje s Šmarčani Po treh mesecih sistematskega dela z najmlajšimi selekcijami nazorskega kluba malega nogometa so mlajši in starejši dečki odigrali svoji prvi uradni tekmi z vrstniki iz Šmartnega ob Paki. Ob velikem zanimanju staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so dodobra napolnili športno dvorano v Nazarjah, so morali najmlajši še priznati premoč vrstnikom iz Šmartnega, starejši dečki pa so s presenetljivo dobro igro že zasluženo slavili. Sicer pa rezultat sploh ni bil vprvem planu, ampak predvsem športno druženje vrstnikov dveh nogometnih šol, na eni strani velikega in na drugi strani malega nogometa. Skupni cilj pa je povsod enak in sicer vzgoja otrok v zdravem, športnem duhu ter privajanje na športno disciplino, kar mladostnike prav gotovo oddaljuje od nevarnosti ulice. Da bo za mlade v Nazarjah prav šport najboljša droga, se bodo v šoli malega nogometa še posebej potrudili. Franjo Pukart LOGARSKA DOLINA 15. smučarski tek skozi alpsko lepotico Olimpijski komite Slovenije, Logarska dolina d.o.o. in Športno društvo Solčava prirejajo v nedeljo, 1. februarja, 15. smučarski tek po Logarski dolini s startom ob 12. uri. Udeleženci teka bodo razporejeni v posamezne kategorije. Absolutni rekreativci (moški in ženske) bodo tekli na 8 km, dečki in deklice (roj. 1990 in mlajši) prav tako na 8 km, ženske in moški (v štirih starostnih kategorijah) pa na 16 km. KF KF Pisma bralcev, So res izbrisani? Ja, zanimivo vprašanje. Zanimivi pa so tudi odgovori v anketi vašega časopisa. Tako Jože Lipove iz Ljubnega pravi, da imajo »izbrisani« pri svojih zahtevah prav. Drugače pa razmišlja njegov krajan Jernej Jakob, ki pravi, da bi si državljanstvo pridobili takrat, ko bi ga lahko. Andrej Napotnik iz Rečice pa pravi, da bi se to lahko rešilo že prej. Vsekakor pa bi se že mnogo prej morali vprašati, kdojete ljudi izbrisal in zakaj jih je izbrisal. A nič od tega. V resnici gre za vzorec, ki se v Sloveniji ponavlja že ves čas - za namerno zaostrovanje nekaterih vprašanj, da bi se dosegli interesni politični cilji. Vladajoče stranke si namreč želijo povečati volilno bazo in v ta namen spretno izkoriščajo nastalo situacijo. Žrtve te arogance so na eni strani »izbrisani«, na drugi strani pa državljani Slovenije, ki jim tudi ni jasno, kako so ti ljudje sploh lahko izbrisani. Če namreč nekdo normalno živi v neki državi, upošteva zakonodajo in se civilizirano obnaša, potem ne more biti kar tako izbrisan. Na drugi strani pa države, ki normalno funkcionirajo vodijo točno evidenco o svojih državljanih, zato v njih do takšnega cirkusa kot pri nas ne more priti. Tehnika je namreč tako napredovala, da je tovrstno evidentiranje postalo že pravo igračkanje. Vse kar si poželiš imaš na računalniku, internetu itd. Zato mi ni jasno, kako so oblastniki lahko za dvanajst let iz spomina izgubili 18.000 ljudi. Nič se ni vedelo, kje so ti ljudje, kaj delajo, kako živijo. Vse do tega časa nisem oteh ljudeh slišal niti besedice. Potem pa se od nekod pojavijo, zahtevajo državljanstvo, visoke odškodnine in vse naj naj. Kaj takega pa še ne! Pa še to. Bolje bi bilo, da bi država poskrbela za naše reveže, ki jih je vedno več. Mogoče pa so tudi oni izbrisani, so odpisani, ali kaj!? Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad Kam s smetmi? V jesenskem času smo se na naši krajevni enoti kar precej ukvarjali s smetmi. Organizirali smo čistilno akcijo večjega divjega odlagališča v zasebnem gozdu v Lepi Njivi. Veseli smo bili dobrega odziva sosedov-domači-nov, ki so se akcije udeležili. Lepo je bilo slišati, da ima tudi občina Mozirje velik interes za čisto okolje, stroške čiščenja je namreč pokrila občina Mozirje, za odvoz kontejnerjev pa je poskrbelo JKP Mozirje. Iz vrtače smo izvlekli in odpeljali nekaj starih avtomobilov in okrog dve toni različnih smeti. Tudi iz državnega gozda v predelu Žiferij pri Nazarjah smo skupaj z GG Nazarje odpeljali kar šest starih avtomobilov, nekaj smeti in postavili zaporo na gozdni vlaki. Ker čiščenje gozda ni naša naloga, prosimo vse, ki še vedno mislijo, do spadajo smeti v gozd ali v vodo, da začnejo končno razmišljati drugače. Takšno razmišljanje je namreč zelo zastarelo, da ne rečem balkansko. Ko smo urejali odvoz starih avtomobilov, smo bili prijetno presenečeni, da na odlagališču Surovine v Šoštanju jemljejo stare avtomobile po novem zastonj! Želijo le, da se iz avtomobila v primerno posodo prej izpusti olje. Do Šoštanja pa res ni daleč! Upajmo, da se bo kdo zaradi te informacije zdaj potrudil in svoj star avto sam odpeljal v Šoštanj namesto v gozd. Na žalost ne pričakujemo kakšnih večjih sprememb v praznih glavah tistih nazorskih divjakov, ki so najprej uničili, potem pa zapeljali v gozd največ starih avtomobilov. Upamo lahko le, da jih bo minilo, kar bi imelo pozitivne posledice za urejenost Nazarij in okolice. Vse kmete in nekmete, ki svoje smeti še vedno vozijo v (svoj) gozd in mislijo, da lahko na svojem delajo, kar hočejo, obveščam, da obstaja zakon, ki lastniku zemljišča nalaga odstranitev smeti in kazen. Naravovarstveni nadzornik iz Celja že dokumentira posamezne primere, inšpektor pa piše lastnikom odločbe. Zato lahko upamo, da bodo v nekaj letih tudi najbolj trdovratni zanikrneži imeli bolj čiste gozdove zadaj za svojo hišo. Odprt ostaja problem tistih praz-noglavcev, ki svoje smeti vozijo v tuj gozd. Za te bi lahko postavili kamere na mesta, kjer se odlaganje smeti že dolgo ponavlja. To nekaj stane, vendar ne toliko kot potem čiščenje divjih odlagališč. DragiZgornjesavinjčani! Skoraj povsod po dolini se dvakrat letno organizira odvoz kosovnih odpadkov. Bodite potrpežljivi in svoje smeti oddajte takrat, narava pa naj postane spet čista, saj je vir našega zdravja in odraz naše kulture. Damjan Jevšnik, u.d.i.g., Zavod za gozdove Slovenije, KE Nazarje PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA SOLČAVA 16 3335 SOLČAVA Razpis za oddajo planinske postojanke Koča na Jami Obveščamo vse zainteresirane, da zbiramo ponudbe za oddajo planinske postojanke v najem in sicer za: Kočo na Jami Postojanko dajemo v najem s pogojem veljavne registracije s.p. ali d. o. o. Prijave pošljite do ponedeljka 01.03.2004 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA SOLČAVA 16 3335 SOLČAVA Dodatne informacije: 041/705-854Danilo Stakne 041/783-554Preprotnik drega Planinski pozdrav! Dežurne službe .... m i . ..... Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • TUDI ELEKTRIKO KRADEJO Nazarje: 19. januarja so delavci Elektra Celje ugotovili, da jim nekdo krade električno energijo. Policisti storilcu dejanje že dokazujejo. • POZOR, HUD PES Nazarje: 20. januarja je izpuščeni pes znanega lastnika povzročil prometno nesrečo. Ob tej priliki policisti svetujejo lastnikom psov, da zanje primerno poskrbijo. Denarne kazni so namreč visoke in znašajo med 50 in 150 tisoč tolarji. • VOZNICA V VOZNICO Rečica: 20. januarja popoldan je na relaciji Sp. Rečica - Ljubno prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila povzročiteljica telesno poškodovana. Slednja je kot voznica osebnega avtomobila vozila po nasprotni strani ceste in pri tem trčila v nasproti vozeče vozilo. • HIŠA NI GORELA Mozirje: 24. januarja, okoli pol devete zvečer, so policisti prejeli sporočilo, da gori stanovanjska hiša nad pokopališčem. Ugotovljenoje bilo, daje lastnik te stare hiše slednjo pred kratkim že podrl, sedaj pa je kuril odpadni les. Materialne škode in ogrožanja lastnine ob tem ni bilo. • DIMNIŠKI POŽAR Mozirje: 25. januarja je prišlo v Radegundi do dimniškega požara. Ugotovljenoje bilo, da so se vnele saje, večja škoda na stanovanjski hiši pa ni nastala. Nenadoma se je poslovil Anton RIGA roj. 13.6.1942 p.d. Petrov Tonček iz Gneča Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali za svete mase, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvala mag. Stanetu Nežiču za sv. mašo in obred slovesa, pevcem, govorniku, zastavonoši, Janezu za melodijo K tebi želim moj Bog, Marjanu in vsem, ki se ga boste spominjali in se ustavib ob njegovem grobu. Sosedje MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ob tvojem grobu smo obstali nemi, saj ni besed, s katerimi bi razumeli. Skromno in tiho si živel. Nihče ni vedel, da globoko v sebi si trpel. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, srce ljubeče zdaj v grobu spi. Nam pa ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta in starega očeta Franca PUSTOSLEMŠKA Kočkega očeta iz Ljubnega ob Savinji (27.7.1937-13.1.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala tudi za besede sožalja, darovano cvetje, sveče m svete maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Gelei, ki mu je bila v težkih trenutkih vedno ob strani. Posebna zahvala velja dekanu župniku gospodu Martinu Pušenjaku za opravljeno maziljenje v bolnišnici in za opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi gospe Ani Kamplin za poslovilne besede m pevcem ter vsem, ki ste se poslovili od njega na rasulskem pokopališču. Žalujoči: žena Marija, sestra Lojzka, sinovi Janez, Franc, Vinko ter hčerki Jožica in Marija z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA K večnemu počitku je legel naš dragi ata, stari ata in dedek Anton ZAGOŽEN iz Bočne (20.12.1910-16.1.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, svete maše, sveče in nam izrazih sožalje. Gospodu župniku Janku Ivančiču za tako lepo opravljen obred, ministrantkam, organistu Jožetu Pustoslemšku in cerkvenim pevcem, gospodu Marku Potočniku za lepe besede slovesa, gasilcem, pevkam ŽPZ Bočna, praporščakom, upokojencem, invalidom in borcem. Posebna se zahvaljujemo sodelavcem Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki so nam stali ob strani ob atovi in mamini bolezni. Hvala vsem. Žena Štefka, sin Toni z ženo Ančko, hčerka Marinka z možem Petrom, vnuki Lidija z možem Janijem, Peter, Bernarda in pravnuka Job in Klara To je njegova žena. Edino tu lahko pride do besede. 1® sood®D(2) "Tale igra na srečo [e čisti nesmisel," se togoti Simen. "Res nimam sreče. Nikoli ne zadenem na loteriji. Samo denar in lističe stran mečem. Sploh ne dobim sedmice, vedno imam samo šest lističev pravilno izpolnjenih!" "A mi prestaviš program na televiziji?" prosi Vlado brata Vojka. "Kaj pa je s tabo? Saj imaš daljinec pri sebi!" "Preveč sem zbit, da bi ga lahko dvignil." "Kaj si pa delal?" "Ogledal sem si njivo, ki bi jo rad obdelal." "In to te je tako zbilo, meh-kužnež?!" "Ne, zbil meje kmet, ki meje zagledal, da obdelujem njegovo hčer." Ne vem, kakšna riba je to, a videti je zelo divja! (3®S@17@D j]® "Draga, sin že ve glede dedka Mraza," Šimen pove ženi svojo ugotovitev. "Gotovo mu je povedal starejši brat," domneva ona. "Ne, ne, njemu se še sanja ne. Bojim pa se, da bo, zdaj ko ve, vse šklepetal najinima vnučkoma, ko se vrneta iz službe." Sredi dopoldneva se srečata znanki in se razgovorita: "Si slišala, da razsaja nek moški virus?" "Kakšen?" "Dobi ga lahko samo moški, in ko se enkrat razboli, obleži pred televizijo. Ne zanima se več zate, za otroke, delo mu je deveta briga. Samo tečnari, pije pivo in se ne brije. Edino, kar dela, je, da se redi." "U, madonca, grem domov pogledat, če je mož že vstal po napornih filmih, da ga opozorim!" Bepo pobara soseda: "Kako kaj zdravje? Mislim na prehlad, gripo in podobno." "Ne smem se žaliti. K sreči vmes malo ozdravim, da lažje zbolim za novo boleznijo." Uredništvo Zadrečkih novic je bilo zaradi pojava globalizacije in vsesplošnega trenda migracije delovne sile primorano o tem razmisliti sede. Ko je uredništvo končalo z razmišljanjem, se je zgodila ugotovitev, da obstaja možnost po cenejših novinarjih. Vsled tega boste dragi bralci kmalu dobili novice iz Južne Koreje. Kaj čemo, cenejši so. Ker pa novic od tam ne bo mogoče dobiti v tednu dni, jih bodo spisali za mesec dni v naprej in jih bomo tukaj porazdelili po tednih. Žal Južnokorejci po naključju ne znajo slovensko, zato bodo odslej novice opremljene s podnapisi. Z razumevanjem Uredništvo Zn ^10 Cvetke in koprive AVTOMATSKA POVEZAVA Gasilec Janko: »Pravijo, da ko gasilci oblečemo gasilsko uniformo, imamo v žilah avtomatsko 0,5 promil alkohola. Potem se pa naše žene upravičeno ali neupravičeno jezijo, ko pridemo domov malo fajhtni.« V uredništvu Cvetk in koprivsmo doslej smatrali, da ta definicija velja za olivno-zelene uniforme, pa očitno ni čisto tako. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. (GASILSKA ČETA GMAH PRESS) ZEMELJSKA PRIVLAČNOST Gusti Robnik, desni alpinist: »Če boš še dolgo mečkal, bom korenine pognal.« Anton Pavlič - Čif, levi alpinist: »Nehaj pesniti in stopi za vogal, sicer bodo ljudje mislili, da nisem sposoben brez šlepanja preplezati tega stebrička!« (STVAR IZURJENOSTI PRESS) POSOJILO DENARJA ZA DOLOČEN ČAS NADALJEVAN. GESLA UJGUR TURPAN MENIČNO JAMSTVO TRGOVSKIH POSLIH PRIPRAVA NA DIMNIKU KI ZADRŽUJE ISKRE REKA, KI TEČE V PREKMURJU INIGO JONES NAMAKANJE (REDKO) SPOJINE AMONIAKA OBISKOVAL- KA, ŽENSKA, KI VASUJE SLOVENSKA NOVINARKA IN PREVAJALKA-OLGA ORANJE (ZAST.) GRAD FRANCOSKIH KRALJEV V PARIZU NARODNI PARK V KENIJI NAPRAVA ZA SUŠENJE SENA NA POLJIH SLOVENSKI SKLADATE LJ-KRISTUAN ORAZIO VECCHI SPOSOB- NOST MIŠLJENJA, SPOZNAVANJA OTOČJU PITCAIRN SRBSKA IGRALKA- EVA ZNAMKA TOVORNIH VOZIL_____ HITER FRANCOS. PLES, VRSTA ČETVORKE IVO RAIČ KROGLIČASTE BAKTERIJE, PNEVMOKOKUS ORODJE IZ NAJSTAREJŠE KAMENE DOBE NEMŠKI KIPAR, SLIKAR- VEIT (1440-1533) VREMENSKA NESREČA, POPLAVA (KNJIŽ.) KRAJŠA LIRIČNA SKLADBA ARNE NAESS NEIMENOVA- NA OSEBA IGLASTO DREVJE (ZAST.) ZVER IZ DRUŽINE PSOV JOHN OGDON MEDNAROD- NA KOLESAR- SKA ZVEZA OMEJENA ŽENSKA (EKSPR.) ZMAGA PRI ŠAHU VERA ACEVA SVETOVNO MORJE Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: ROVUMA- mejna reka med Tanzanijo in Mozambikom EPSTEIN- ameriški fizik- Paul OENO- otok v otočju Pitcairn STOSS- nemški kipar in slikar-Veit ALAVA- provinca v Španiji Dr. Tess Coleman in njena 15-letna hčerka Anna se ne razumeta. Ne strinjata se glede oblek, pričeske, glasbe in zagotovo nimata enakega okusa glede moških. Nekega četrtkovega večera njuni prepiri dosežejo vrhunec. Anna je besna, ker mama ne podpira njenih glasbenih ambicij, Tess, vdova tik pred poroko, pa ne more razumeti, zakaj hčerka živcira njenega zaročenca Ryana. Vse se spremeni, ko kitajska piškotka s svojo prerokbo povzročita pravo malo mistično zmedo. Petek, naslednji dan, sta čisto zmešani, ko spoznata, da sta zamenjali telesi. Šele ko se -dobesedno - vživita v kožo drugo druge, spremenita mišljenje in se končno začneta spoštovati. Ker pa je v soboto lessino poroka, morata zamenjati telesi, in to čim prej. Napovednik • Petek (30. januar), ob 17.30. Ljubno ob Savinji Državno prvenstvo v smučarskih skokih (člani) • Petek (30. januar), ob 19.30. Knjižnica Velenje Predtekmovanje 7. državnega prvenstva slovenskih citrarjev • Sobota (31. januar), ob 9.00. Knjižnica za mladino Velenje Otroški živžav • Sobota (31. januar), ob 12.00. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Prebold : Nazarje (kadeti) • Sobota, (31. januar), od 10.00 do 12.00. Glasbena šola Nazarje Dan odprtih vrat • Sobota (31. januar), ob 13.30. Dvorana gimnazije Bežigrad Ljubljana Košarkarska tekma ■ Jurij Plava laguna : Nazarje (člani) • Sobota (31. januar), ob 19.00. Osnovna šola Lepa Njiva Gledališka igra: Lažnivka (premiera) • Nedelja (1. februar), ob 8.00. Vinska Gora. 16. zimski pohod na Ramšakov vrh • Nedelja (1. februar), ob 10.30. Dvorana OŠ Prevalje Košarkarski turnir zimske lige (pionirji) • Nedelja (1. februar), 12.00. Logarska dolina (Pri hotelu Plesnik) 15. smučarski tek - Logarska dolina 2004 • Nedelja (1. februar), ob 15.00. Osnovna šola Lepa Njiva Gledališka igra: Lažnivka (ponovitev) • Nedelja (1. februar), ob 1700. Športna dvorana Na Logu Hrastnik Košarkarska tekma ■ GD Hrastnik : Nazarje (mladinci) ŽIVALI - PRODAMHHBH Prodam pritlikave hrčke, tei. 041 249905. Prodam 5 mesecev brejo jalovko sivko in bikca, 150 kg, za zakol, tel. 58 41 291. ŽIVALI-KUPIM Prodam kravo in telico simentalko, Kupim plemensko kravo ali visoko brejo, gsm 040 973 931. brejo telico S.R. pasme, tel. 58 35 Prodam bikca sivca, starega 1 147 teden, tel. 041 783 489. Kupim bikca, težkega 200 kg, tel Prodam bikca sivo-rjavega, cca. '041 216481. 130 kg, tel. 58 35 115. Kupim telička simentalca ali druge Prodam telico simentalko, staro 2 mesne pasme, starega do 10 dni, meseca, tel. 040 802 757. tel. 031 894 510. Prodam teličko limuzin, težko okrog 120 kg, tel. 031 432 133. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam tri jagnjeta, 30 kg, tel. 040 Prodam citroen AX L, 11/98, tel. 58 742 149. 35 115. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. St. naslov Mili Prodam seat cordobo 1.4 SE, I. 1997, prevoženih 80.000 km, tel. 041 783 618. Polo classic 1.4, metalik, veliko dod. opreme, cena po dogovoru, tel. 839 60 61. Prodam lado niva 1600,1. 1990, nove zimske gume, dodatma oprema, lepo ohranjen, tel. 041 791 201. Prodam golfa IV., 1.9 SDI, I. 02, 27.000 km, tel. 041 657 642. Prodam cordobo 1.9 diesel, I. 95, reg. do 3.1.05, rdeč, servo volan, strešno okno, el. paket, zračna blazina, ugodno, tel. 041 684 269, DRUGO-PRODAM Prodam skuter malaguti fire fox F15, prvi lastnik, registr. do maja/04, Rok Žmavc, Bočna 69, G. Grad. Ugodno prodam nosilec za smuči Thule, tel. 041 696 330. Prodam skulpturo iz železa, ki ponazarja športnika in meri 55 cm, gsm, 041 432 336. Prodam frezo za silažo v stolpnih silosih in elektro agregat 14 kW, tel, 839 1800. Prodam original zibro kamin po polovični ceni, tel 041 364 124. Ugodno dam nov nerabljen električni štedilnik, 4 kuh. plošče + za drva + pečica, tel. 58 41 036. Ugodno prodam erikson T20e in oblačila do 1 leta starosti, tel. 040 861 571. Prodam mešano belo vino ali menjam za smrekov žagan les, tel. 031 533 745 ali 031 575 059. Prodam domače hruškovo žganje, tel. 041 616 463. Prodam žagan les, deske debeline 20 mm, za streho ali palete, tel. 041 942 169. Prodam maturantrsko obleko bele barve, tel. 031 266 738. Po polovični ceni prodam rabljen gorenjski hladilnik, 4 police hlad. + 2 polici zamrzovalnik, tel. 041 793 063. IŠČEM mtM Iščem inštruktorja za klavir v večernem času, tel. 031 316 834. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnot s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p.-Avtoprevozništvo,storitvezgradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili, ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foifa 2,3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. Daniela Kopušar, Ljubno ob Savici CELEIAPARK Celje Aškerčeva 14 NAKUPOVALNI CENTER Velenje, Kidričeva c. 2b V JANUARJU IN FEBRUARJU JE PARKIRANJE V GARAŽNI HIŠI CELEIAPARK BREZPLAČNO! ZARADI ŠIRITVE DEJAVNOSTI IŠČEMO NOVE SODELAVCE ZA DELO V STREŽBI IN POMOČ V KUHINJI. Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 No, pa ste le našle korajžo. Do zaključka redakcije smo prejeli kar deset prijav za brezplačno spremembo videza, rok pa se dokončno izteče jutri, 31. januarja. Zato pohitite, da ne bo prepozno! Posebej vabimo k prijavi predstavnike močnejšega spola. Tokrat ponujamo »na ogled« omenjeno deseterico kandidatk: Tanja Nadvežnik, Volog Lojzka Ugovšek, Gornfi Grad rezovnik, Branka Tevž, Bočna Saša Golob, Podvolovljek Milka Hudal Rečica ob Sa Savinj Stanka Zamernik, Podvolovljek cd o O »co »o o) O) o _S5 o o Q- Q_ O- Q_ > co d) 03 CD o: CD > >o O O j— *— O 2 M « »5 Celie - skladišče oiii °-per ZmVi 7 / 2004 Podjetje za komercialni inženiring d Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽ, 5000014034,5 COBISS 0 Del, čas vsak dan med 7. in 19, uro ob sob, med 7, in 13, uro, MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM G4R4Nr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure -2000 oreh / Izjemno ugodno! ene, Pl« POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOMI OSREDNJA KNJ. CELJE