Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (10/19 °C), soboto (11/19 °C) in nedeljo (10/17 °C) bo pretežno oblačno s plohami.
številka 16
četrtek, 24. aprila 2014
Kamen na kamen - račka
Velenje, 22. aprila - V torek, na svetovni dan Zemlje, ki ga zaznamujemo od leta 1970, so varovanci Varstveno-delovnega centra Ježek skupaj s člani velenjskega Lions kluba pripravili prav poseben dogodek. Na dan, ki nas vse opominja, kako dragocen je planet, na katerem živimo, so na travniku za spomenikom Onemele puške ob 44. letnici dneva Zemlje postavili 44 račk. Te so prav posebne, izdelane iz kamnov, ki so jih med letom nabirali ob Soči, Idrijci, Sori, Savi, Savinji in Paki. Pobudnik akcije Franc Avberšek pravi, da bodo vsi, ki so v akciji sodelovali, izjemno veseli, če bodo račke ostale na travniku. Ker so jim postavili celo gnezda, jih bo zagotovo prihodnje leto še več.	■ bš
gorenje
Vabi
na zajtrk in ogled proizvodnje
v soboto, 26. aprila, med 9. in 14. uro
Postregli vas bodo, vas popeljali skozi proizvodnjo, izbirali pa boste lahko med bogato in ugodno ponudbo razstavno-prodajnega salona.
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Vedno 1. maj
Tatjana Podgoršek
Pred nami je 1. maj, praznik dela. Praznujemo ga v spomin na delavce, ki so leta 1886 v Chicagu protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami, nageljni in proslavami.
Dejstvo je, da postaja vse pomembnejši, da ne gre samo za spomin, za druženje, ampak da se vrača k svojemu prvotnemu bistvu. Ne le po svetu, tudi v Evropi, katere del je Slovenija, se v času gospodarske krize marsikje spet zmanjšujejo delavske pravice. Teh je vse manj, dolžnosti vedno več. Razumljivo, saj je vedno več brezposelnih, čakajočih. Zato delavci v strahu za ohranitev zaposlitve pristajajo na kršitve delavskih pravic in ironično je, da je ob naraščajočem številu brezposelnih prav pravica do 8-urnega delovnika skoraj najpogosteje kršena. Po nekaterih podatkih danes že več kot 160 tisoč delavcev nima kolektivnih pogodb, zato so njihove pravice na zakonskem minimumu. Med delavci je tudi vedno več prejemnikov minimalne plače, brez dodatkov za pogoje dela. Vse več mladih dela v prekarnih oblikah zaposlitve. Parola Delu čast in oblast vse bolj bledi. K temu so veliko prispevali ljudje brez časti, ki so priložnosti na račun drugih obrnili sebi v korist, ti drugi pa sedaj brez svoje krivde širijo sezname na zavodih za zaposlovanje.
Ob analizi trenutnega stanja in pogledu naprej sindikati ugotavljajo, da nekatere temeljne bitke za delavske pravice ostajajo trajne, da nobena od delavskih pravic ni samoumevna, tudi osem ur delovnega časa ne. In da seje za te pravice treba boriti.
Zato je prav, da se ob prvem maju vsakič znova spomnimo, zakaj je prav ta dan praznik dela. In prav je, da ga praznujemo (čeprav menijo nekateri, da za to ni razlogov) dva dni, saj je to le majhen obliž za vsa izkoriščanja in krivice, kajti boj za delavske pravice, katerega eden od mejnikov so bili dogodki 1. maja 1886, verjetno nikoli ne bo končan.
Na prvomajsko srečanje na Graško goro!
Šaleško-savinjski sindikati se niso izneverili tradiciji prvomajskih srečanj na Graški gori. To bo na praznični dan, v četrtek, 1. maja. Začelo se bo ob 11. uri s kulturnim programom. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Udeleženci se bodo lahko na Graško goro odpeljali z brezplačnimi avtobusi, ki se bodo s prireditve v dolino vračali med 15. in 17. uro, ko se bo zaključil zabavni del srečanja z družabnimi igrami in plesom ob zvokih ansambla Sredenšek.
Organizatorji so mislili na vse. Žal pa na vreme nimajo vpliva, zato sporočajo, da bo prireditev ob dežju odpadla.
■ mkp
ObIibliNiUnlimmim vam do konca maja pripada Coca-Cola ali ledeni Caj bfrSZPfifinflfl

9770350556014
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
Men
24. aprila 2014
Bojan Kontič, kandidat za državnega svetnika
Svetniki Metne občine Velenje so na izredni seji izvolili elektorje za izvolitev državnega svetnika
Mira Zakošek
Velenje, 22. aprila - Potem, ko je odstopil državni svetnik, ki je zastopal interese prebivalcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline dr. Milan Medved, so se v vseh občinah začeli kandidacijski postopki za izvolitev novega.
Velenjski svetniki so se zbrali v torek popoldne na izredni seji, ki jo je vodil podžupan dr. Franc Žerdin. Za svoje predstavnike za izvolitev državnega svetnika so imenovali Terezijo Jaklič, Marijo Marjano Koren, Srečka Korošca, Srečka Meha, Ignaca Novaka, Bojana Škarjo in Bojana Voha.
Za kandidata Mestne občine Velenje za člana državnega sveta -predstavnika lokalnih interesov iz 6. volilne enote na nadomestnih volitvah, ki bodo 29. maja, pa so izvolili velenjskega župana Bojana Kontiča.
sz
lokalne novice
Tri leta za legalizacijo črnih gradenj
Zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, katerega osnutek je od prejšnjega torka v 30-dnevni javni obravnavi, naj bi bil po napovedih ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela sprejet do konca leta, veljati pa bi začel 1. 1. 2015. Državljani bodo imeli tri leta časa za legalizacijo. Da bi jih stimulirali k urejanju, pa bodo nižji tudi stroški.
■
Obnova cest v Cirkovcah in Plešivcu
Velenje, 15. aprila - Do konca aprila bo zaradi obnove in asfaltiranja popolnoma zaprta cesta Hrastovec-Cirkovce, in sicer od križišča s cesto pri odcepu za Lubelo, do križišča s cesto Zaljuber-šek-Golob pod cerkvijo. Podjetje PUP pa nadaljuje tudi dela na cestah v krajevni skupnosti Plešivec, kjer asfaltirajo 1.650 metrov dolg odsek ceste Plešivec-Potočnik in 120 metrov dolg odsek ceste vas-Hotonšek.
Druga velenjska Zelemenjava
Staro Velenje, 26. aprila - S pomladjo se v mesto vrača Zelemenjava. Projekt Zelemenjave se je v zadnjem letu odlično prijel in razširil po številnih večjih in manjših mestih po Sloveniji, že drugič pa se bo v Velenju odvijala na eni od stojnic v okviru rokodelske tržnice v Starem Velenju, ki bo v soboto, 26. aprila, med 9. in 13. uro spet razgibala Stari trg. Zelemenjava bo potem potekala vsako četrto soboto v mesecu, in sicer vse do oktobra.
Glavni namen Zelemenjave še naprej ostaja prostovoljna izmenjava semen, sadik, vrtnin oz. presežkov doma pridelane zelenjave, ozimnice, domačih zelišč, čajev in še mnogo več.
■
Zbrali blizu 5GG knjig
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Pa-ki je v minulih dneh prvič pripravil Bukvarnico. V tamkajšnji Hiši mladih je bilo mogoče knjige zbirati in izmenjati.
Z odzivom je bil organizator akcije zelo zadovoljen, saj so zbrali blizu 500 knjig, od tega so jih bralci zamenjali 100. Poleg občanov so v akciji prispevali knjige še varuhinja človekovih pravic, ministrstvi za kulturo ter gospodarstvo, odzvali so se sosednji mladinski centri.
Zbrane knjige bo javni zavod podaril Vrtcu Sonček Šmartno ob Paki, šmarški župan Janko Kopušar pa jih je včeraj (v sredo) odnesel še v domova za varstvo odraslih na Polzeli ter v Velenju.
_ntp
Porast zanimanja za MČN
Šoštanj - V zadnjih dveh letih se je na razpis za subvencioniranje postavitve malih čistilnih naprav odzvalo le 30 upravičencev, čeprav so za ta namen v Občini vsako leto namenili 50.000 evrov, za vsakega upravičenca po 1.000 evrov. Letos pa je zanimanja več. Očitno se občani zavedajo, da se leto 2017, ko bodo morali imeti male čistilne naprave urejene, bliža z nezadržno hitrostjo.
■ mkp
Varčevanje kljub odpovedi dežurstev
34 zdravnikov ne namerava dežurati preko polnega delovnega časa - Direktor ne popušča
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 18. aprila - Pred tednom dni so se sešli na seji za zaprtimi vrati člani sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Med drugim so na njej obravnavali tudi umik soglasij za delo preko polnega delovnega časa, o čemer je nato dan kasneje na novinarski konferenci spregovoril direktor bolnišnice Janez Lavre.
Pred slabim mesecem je namreč soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 34 zdravnikov (predvsem iz kirurško-ginekolo-škega bloka in vsi kirurgi), ko je vodstvo napo-
vedalo, da bodo vsi že oktobra lani sprejeti varčevalni ukrepi veljali tudi letos. Zdravniki menijo, da bolnišnica neupravičeno varčuje samo pri plačilu njihovih dežurstev, ki jih od novembra lani plačuje po referenčnem količniku. Ta varčevalni ukrep pomeni za bolnišnico - pravi Lavre - blizu 30 tisoč evrov bruto na mesec ali blizu 370 tisoč evrov prihranka na leto. »Kot zdravnik jih do neke mere razumem, vendar za drugačno plačilo nimamo dovolj denarja. Od politike čim prej pričakujem resne ukrepe.« Lavre ob tem še dodaja, da so doslej uporabljene metode merjenja obremenitev pokazale, da zdravniki od 22. do 6. ure niso tako obremenjeni, da bi bili upravičeni do plačila po svojem plačnem količniku, zato so uvedli referenčni količnik. »Ustanovitelj mi je kot direktorju dal nalogo in ne morem popuščati. Ko bomo ustvarili prihranek, se lahko dogovorimo, kam ga bomo usmerili.«
Zdravniki so napovedali umik soglasja za delo preko polnega delovnega časa s 1. majem.
Kakšen bodo zaradi tega posledice, Lavre ne ve. Če se bo to res zgodilo, bodo s pomočniki sproti usmerjali delo. Program bodo, napoveduje, zagotovo izpolnili, za to imajo na voljo več menedžerskih orodij. Med drugim tudi možnost najema zunanjih izvajalcev.
Sicer pa je Lavre še povedal, da v letošnjem finančnem planu bolnišnica načrtuje dobrih 37 milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Z varčevalnimi ukrepi nameravajo prihraniti 706 tisoč evrov, od tega pri stroških dela 370 tisoč evrov. Dobaviteljem dolgujejo 3 milijone evrov, pol milijona evrov imajo likvidnostnega posojila. Najeli so ga, ker zdravstvena zavarovalnica zamuja z nakazili akontacije.
Lavre je še povedal, da so člani sveta zavoda dali soglasje k imenovanju Mariusza Kosija, specialista ginekologije in porodništva, za novega pomočnika direktorja za strokovne zadeve.
Ob dnevu Zemlje za čistejše okolje
Podpis pogodbe za izvedbo kanalizacije Ravne
Šoštanj, 22. aprila - Župan Občine Šoštanj Darko Menih in Josip Petrak, direktor podjetja Nivig, sta v torek v prostorih Vile Mayer podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacije Rav-ne-veja Obšteter.
Pogodbena vrednost znaša 107.000 evrov. Gre pa za izgradnjo kanalizacije na območju ob lokalni cesti pod južnim pobočjem Strnahovega vrha s cerkvijo sv. Duha v Ravnah pri Šoštanju. Projekt bo v celoti financirala Občina Šoštanj iz proračuna.
Pogodbo so podpisali v vili Mayer: podžupan Viki Drev, župan Darko Menih in
direktor Niviga Josip Petrak.
Izgradnja kanalizacije zajema 953 metrov novih kanalizacijskih vodov, nanjo bodo priključili 14 objektov oziroma 56 uporabnikov. Investicijo bodo izvedli v maju in juniju letošnjega leta.
Ob podpisu pogodbe je župan Darko Menih med drugim dejal, da je to pomemben dogodek
predvsem za prebivalce Raven. Datum podpisa pogodbe pa se ujema s svetovnim dnevom Zemlje, izgradnja kanalizacijskih sistemov pa vsekakor prispeva tudi k čistejšemu okolju.
Za koga bo šele jutri veliki petek?
Bo kongres prinesel volitve - Naš najboljši sosed se oddaljuje - V Laškem se veselijo prodaje in bojijo nove ceste - Državni rekorder za celjskega župana - Braslovčani bodo peli za Švedsko
Veliki teden je sicer že mimo, a nekateri tudi jutrišnji dan opredeljujejo kot veliki, posebne vrste veliki petek. Saj veste, Pozitivna Slovenija, na katero se obeša tudi veliko negativnih stvari, bo imela svoj kongres. In na njem, tudi to že veste, se bosta za primat v tej stranki spopadla »ata« Zoran in Alenka. In seveda gotovo že tudi veste, da od tega volilnega boja ni odvisno le nadaljnje vodenje te stranke, od tega naj bi bilo odvisno tudi nadaljnje vodenje Slovenije. Jankovič sicer pravi, da se ne bojuje z Bratuškovo, da je tudi noče zrušiti kot predsednico vlade, a sama pre-mierka je to, ali bo še naprej vodila stranko, povezala prav s tem. In po začetnih medlih in nedoločnih odzivih ostalih koalicijskih strank so bile z bližanjem kongresa vse vendarle bolj odločne; da je ob morebitni zmagi Zorana konec sedanje koalicije. In na vrata Slovenije bodo potrkale parlamentarne volitve. Pa čeprav, tudi to se ve, sijih mnogi poslanci, ne glede na barvo, ne želijo najbolj. Pa bodo morda držali pesti, da ženska premaga moškega kandidata.
Še en petindvajseti dan je pomemben, 25. maj. Ne zaradi (nekdanjega) dneva mladosti, ampak zaradi evropskih volitev. In seveda še vedno želje opozicije, da bi bil na ta dan tudi referendum o »arhivih«. Vlada temu sicer nasprotuje, ker meni, da nista združljivi taki vrsti izjasnjevanj državljanov. Tudi pravna stroka ji prikimava. A nekateri še vedno upajo in zahtevajo. Vse bolj pa se menda zapira prodaja našega najboljšega soseda. Sosednja Hrvaška zaradi pogostih sporov sicer za vse Slovence ni ravno najboljša soseda, a naš »najboljši sosed« Mercator res postaja vse bolj hrvaški. Nekateri se pri nas tega tudi veselijo, tudi v Laškem, v Pivovarni
Laško. Pa čeprav zaradi močno nižje cene za delnice kot pred časom ne bodo dobili toliko evrov, kot so predvidevali in želeli. Za rešitev iz krize, o vzrokih potekajo tudi sodni postopki, zdaj iščejo tudi strateškega partnerja, ki jih bo popeljal na zeleno vejo. Ni pa še povsem gotovo, ali bo na najvišji »zeleni veji« laških pivovarjev še naprej Dušan Zorko. Pravijo, da se za njegovo razrešitev zavzema Peter Groznik, član uprave Gorenja, ki vodi NS Pivovarne. Vendar o tem na zadnji seji NS naj ne bi niti govorili. Med Velenjem oziroma Šaleško dolino in Laškim je še ena povezava. Na obeh območjih je mnogo jeznih zaradi načrtovanja trase hitre ceste tretje razvojne osi. Na prvem koncu še ni konec »ping ponga« od Šentruperta do Podloga in nekje vmes, v Laškem, kjer zadeve sicer še niso tako daleč, še vedno niso utihnili nasprotniki načrtov, da bi nova hitra cesta potekala skozi njihov kraj. Že res, da bi s tem turisti lažje prišli v ta zdraviliški kraj, bi pa nova široka cesta še bolj zožila dolino.
V	Celju se zaradi načrtovanja nove ceste skozi njihovo občino ne obremenjujejo preveč. Nekateri pravijo, da so že povzročili dovolj škode s svojim načrti za povezavo med Celjem in Velenjem. Seje pa v tej občini že začel boj za županski stolček. Sedanji župan Bojan Šrot se za napoved (vnovične) kandidature tradicionalno odloči zelo pozno, tej tradiciji je zvest tudi letos. Je pa s kandidaturo pohitel eSDejevec Stane Rozman. Ta je zdaj podžupan, čeprav se uradno imenuje pooblaščenec župana. Sicer pa je direktor Pokrajinskega muzeja, med mnogimi pa znan kot nekdanji uspešen Kladivarjev srednjeprogaš. Na 10 kilometrov še vedno 'drži' rekord nekdanje skupne države in naše sedanje.
V	Podčetrtku pa se pripravljajo na otvoritev. V tem kraju, »kjer imajo že vse«, bodo odprli še svoj dom za starejše. Res bo lahko sprejel le 13 varovancev in res bo deloval kot enota šmarškega doma starejših, a bo vendarle njihov. Niso zgradili novega objekta, ampak prenavljajo že stoječega, iz katerega so se izselili prejšnji uporabniki.
Pa še to: braslovški moški pevski zbor je pred kratkim pripravil koncert ob 55-letnici delovanja. Poimenovali so ga S pesmijo v pomlad. Izkupiček bodo namenili projektu S pesmijo na Švedsko.
■ k
n
n
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 3
24. aprila 2014
POLITIKA
Položaj zaposlenih se nenehno poslabšuje
3
Pred letošnjim delavskim praznikom 1. majem razmišljamo s sekretarko Šaleško-savinjskih sindikatov Nado Pritržnik
Milena Krstič - Planinc
Letošnje prvomajsko srečanje na Graški gori bo že 35. zapored. "Kot vsako leto se tudi letos obremenjujemo z razmišljanjem o tem, s čim razveseliti ljudi, kako jih privabiti v čim večjem številu in kako pripraviti prireditev s čim manjšimi stroški. Le na vreme ne moremo vplivati in si lahko samo želimo lep sončen dan,« pravi sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik.
Takšen, kot je bil lani. Pa tudi veliko obiskovalcev. Približno 4.000. Iz Velenja in Šoštanja bodo tudi letos na Graško goro -brez plačila - vozili avtobusi. Na srečanju pripravljajo kulturni in zabavni program z godbo, pevci in ansamblom ter trim pohod na Jesenjakov hrib. Za okrepčilo bo brezplačen golaž. »Vabljeni ste vsi iz Šaleške, Savinjske, Mislinjske, slovenjegraške doline in tudi od drugod. Zagotovo se boste sprostili in se odpočili od vsakdanjega dela in stresa,« vabi Pritržnikova.
Delavci vedno bolj preplašeni
Dandanes se položaj zaposlenih v Sloveniji nenehno poslabšuje. Delodajalci zmanjšujejo plače, povečuje se samo še minimalna plača, ampak tudi ta minimalno. »V vseh dejavnostih sega vedno višje, nekje v 5. tarifni razred, zaradi česar se veča število ljudi z minimalno plačo. To vodi v uravnilov-ko, vsi skupaj pa postajamo vse revnejši.
Delodajalci odpuščajo, kršijo zakonodajo, izplačujejo prenizke plače oziroma dodatke, nad delavci izvajajo mobing ali celo ne izplačujejo plač. Delavci pa so čedalje bolj preplašeni, marsikdaj si ne upajo niti vprašati ničesar, ne kadar dobijo prenizke plače, ne kadar nimajo plačanih prispevkov, ne upajo si odkloniti dela preko dovoljenega
števila ur, skrivajo svoje članstvo v sindikatu ...,« pripoveduje sekretarka. »Vse to zato, ker se bojijo za svoje delo, trudijo se obdržati službo in v situacijah, ko so delodajalci na robu propada, z odrekanjem in potrpežljivostjo ohraniti obstoj podjetij. Delajo za zmanjšano plačo, delajo celo nekaj mesecev brez plače, podpisujejo nove pogodbe o zaposlitvi z novim delodajalcem, ki je v bistvu prevzemnik, vendar se z odprtjem novega ter zaprtjem starega podjetja izogne poravnavam obveznosti. Delajo v podjetjih, ki ne plačujejo prispevkov ali celo v podjetjih, ki jih ne prijavijo v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ...,« govori o današnji stvarnosti.
Po pomoč pridejo, ko je že prepozno
Pogosto pridejo po pomoč, ko je že prepozno. Ko so pod pritiskom delodajalca že podpisali kak dokument v njihovo škodo ali ko je podjetje tik pred stečajem, ima blokirane transakcijske račune in je dolgove nemogoče izterjati.
Vzdušje v teh časih je zelo slabo. »Ponekod se na delavce ustvarja pritisk, da so odveč, oziroma da jih bodo zamenjali s takšnimi, ki bodo pripravljeni delati v nasprotju z vsemi pravili in za manjše plačilo. Zelo skrb
vzbujajoče je, da se razmere v gospodarstvu poslabšujejo, podjetja propadajo, posledično ni novih služb, število brezposelnih pa narašča. V Velenju je od januarja 2010 do januarja 2014 še posebej naraslo število brezposelnih mladih, starih med 25 in 29, in to iz 18 na 26 odstotkov.«
Propadajo podjetja, ki so dalj časa životarila
»V zadnjem letu propadajo podjetja, ki so že dalj časa životarila. Razkriva se dejstvo, da brez pravih načrtov in povečanja proizvodnje oziroma prodaje, samo zmanjševanje stroškov ne more voditi v rast oziroma obstoj podjetij. Tudi finančne pomoči države ali odrekanje delavcev svojim pravicam brez pravih poslovnih načrtov se čez nekaj časa izkažejo za neuspešne. Zaviralno delujejo tudi neštete administrativne ovire in visoke stopnje obdavčitve plač. Naši politiki še naprej sprejemajo zakone in odločitve, ki nimajo prav nobene zveze z realnim stanjem in še najmanj koristijo domačemu gospodarstvu. Mladi intelektualci in mladi obrtniki odhajajo v tujino.«
Samo brez cilja in brez nikar!
volje
»Ob takih razmerah je težko napovedati kaj pozitivnega. Mogoče to, da bi morali prav vsi postati aktivni, svoje delo opraviti najbolje in nenehno težiti k odličnosti na vseh področjih. Zavedati se moramo, da lahko le z znanjem in trdim delom dosežemo svoje sanje. Če želimo doseči vrhunske rezultate, moramo biti vztrajni, močni, ponosni in samozavestni. Ljudje, ki imajo jasno zastavljene cilje, nimajo časa biti brezvoljni in brezplodno razpravljati o težavah. Izvajajo dejavnosti, ki jih neposredno vodijo k cilju, in to kar so si zastavili, tudi dosežejo.«
Proti dvigu cene premoga
Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje letos ne predlaga dviga cen komunalnih storitev
Velenje, 17. aprila - Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, ki ga sestavljajo predsednik Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, Darko Menih, župan Občine Šoštanj, in Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, je na 33. seji potrdil letošnji poslovni načrt in letno poročilo za lansko leto.
Zakaj bi v Šaleški dolini plačevali za premog več?-
Govorili so tudi o Elaboratu o oblikovanju cen storitev gospodarskih javnih služb na vodnih dejavnostih. Sprejeli so sklep, da se cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode v letu 2014 ne bodo spreminjale.
Prav tako letos tudi ni bila predvidena sprememba cen v oskrbi s toplotno energijo. Ker pa Premogovnik Velenje predlaga dvig cene premoga za proizvodnjo toplotne energije, bi to povzročilo dvig cene oskrbe s to-
Predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Bojan Kontič: »Z dvigom cene premoga za toplotno energijo se nikakor ne moremo strinjati.«
Voda in kanalščina se letos ne bosta podražili
plotno energijo vsem uporabnikom v Šaleški dolini. Svet ustanoviteljev se s predlaganim dvigom cene premoga za proizvodnjo toplotne energije ne strinja. Cena premoga za proizvodnjo toplotne energije je že sedaj višja od cene, ki so jo predvideli za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje ne pristaja na to, da bodo razliko, ki nastaja med prodajno in proizvodno ceno premoga za električno energijo iz bloka 6, v prihodnje plačevali prebivalci Šaleške doline.
n mz
tf_l\_ÍI
C_l\
JU\ JUJX—FJiJ*JiJtJJl\


Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
4
GOSPODARSTVO
Men
24. aprila 2014
Knapi so občutili, da jama fiksne cene ne prenese
S prvim sindikalistom v Premogovniku Velenje Ferdinandom Žerakom smo se pogovarjali o nedavnem stavkovnem vrenju v podjetju
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Nezadovoljni in zaskrbljeni zaradi položaja, v kakršnem so se znašli v Skupini Premogovnik znotraj Holdinga slovenske elektrarne, so se v podjetniškem sindikatu konec februarja preoblikovali v stavkovni odbor, oblikovali zahteve in jih naslovili na upravo Premogovnika in vodstvo Holdinga slovenske elektrarne.
3. marca so izvedli opozorilno stavko, po odstopu predsednika uprave PV in imenovanju novega, ki bo upravo vodil do 6. junija, so napovedano stavko zamrznili, po pogajanjih in podpisu dogovora o uresničitvi stavkovnih zahtev pa stavko tudi preklicali.
Ob vrenju je bil kot predsednik podjetniškega sindikata najbolj izpostavljen Ferdinand Žerak. Pravi, da ni bilo lahko, a da druge možnosti ni bilo. K sreči je sindikatu uspelo odigrati vlogo po pravilih, po zakonu in brez osebnih obračunavanj. »Tega smo se držali,« pravi prepričan, da je bilo za tak izraz nezadovoljstva skrajni čas. »Čeprav tega, kakšen bo končni rezultat, še ne vemo. Do tja je še dolga pot.«
Ni se začelo čez noč, pravi in se
»Ljudje se zavedajo, da jih je vedno manj, delaj° vedno več, cena pa ne pokrije vseh stroškov
pri tem osredotoči na ceno premoga. »Ta je bila prvič v višini 2,25 evra za giga jolul postavljena že pred desetimi leti. Z njo se v sindikatu nismo strinjali, a nanjo v sindikatu tako ali tako nimamo vpliva. To je stvar uprave. Ko je bila leta 2009 zopet podpisana cena 2,25 evra, smo že opozarjali, da se ne bo izšlo, čeprav nismo imeli vseh podatkov. Ko je bila leta 2012 spet podpisana zaveza o isti ceni, čeprav je bilo kristalno jasno, da je ne bo možno doseči, smo se morali odzvati. Likvidnostna situacija je bila vedno slabša in ni več omogočala normalnega poslovanja,« pravi.
»Ljudje so se zavedali, da jih je vedno manj, delajo vedno več, cena pa ne pokrije stroškov. V jami smo odvisni tudi od geomehanskih razmer. Stroški se lahko kaj hitro obrnejo na glavo in to je tisto, kar zavez o fiksni ceni premoga ne prenese.«
Biti predsednik sindikata v teh ključnih časih ni bilo lahko. »Bili so pritiski, tudi žalitve. Dobro je bilo treba premisliti o vsakem koraku. Ampak treba je bilo zagristi v kislo jabolko. K sreči smo bili pri tem tudi dovolj složni.«
Po tistih več ur trajajočih nočnih pogajanjih, na katerih je bil ob

upravi PV, prisoten generalni direktor HSE Blaž Košorok, je odstopila uprava na čelu z dr. Milanom Medvedom. Je bilo to presenečenje za sindikat, stavkovni odbor? »Presenečeni? Ne vem. Nekako smo to pričakovali. Vedeli smo, da se mo-
ra nekaj zgoditi - ali da se dogovorimo ali pa, da nekdo gre. Že kar pred nekaj časa sem se pogovarjal z generalnim direktorjem HSE. Na štiri oči sem mu povedal, da se bo pri nas nekaj zgodilo. Če ne bodo pravočasno začeli reševati položa-
ja, v katerem smo se znašli, bo moral nekdo oditi, naša uprava ali pa on. Osebno, da mi je vseeno, sem mu povedal.«
Težko pa je še vedno. »V tem trenutku je najbolj pomembno, da se uprava PV, generalni direktor HSE in direktorji naših hčerinskih podjetij odkrito pogovorijo o stvareh, ki so kritične. Pri tem malo pogrešam pripravljenost direktorjev hčerinskih podjetij, da sodelujejo. Kar nekaj sestankov smo imeli, pozui-val sem jih, da ne skrivajo, da so odkriti, da je treba zadeve izboljšati in iti naprej. Za nazaj si ne bomo očitali. Kot se je delalo, se je delalo. Naprej pa je treba delovati pregledno in pošteno v dobro družb, ki jih zastopajo.«
Nekateri kadrovski premiki se že dogajajo. »In še se bodo. V pripravi je načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja PV. To je živa stvar. Usklajen mora biti s socialnimi partnerji. Nekatere stvari pa moramo urediti tudi brez tega načrta. Morali bi jih že prej.«
Stališče sindikata je, da nobeden od zaposlenih ne izgubi dela. »Vemo, da je za nekatera dela ljudi pre-
malo, da jih je na nekaterih mogoče malo preveč in to je treba regulirati znotraj obstoječega stanja.«
Pogovor z njim je tekel tudi o hčerah. Da se bo najbrž nadaljevalo dezinvestiranje, da bo najbrž prišlo do odprodaje nekaterih, da je vprašanje, koliko bodo za to dobili. »A to je stvar uprave, nadzornih svetov, sveta delavcev. Hčere so bile dobro zamišljene. V začetku leta 2000, ko smo začeli prestrukturiranje, je najprej nastalo invalidsko podjetje HTZ, potem postopoma še druge 'hčere'. Cilj je bil, da se po določenem času osamosvojijo. Mogoče je kriza prispevala k temu, da stvari niso stekle, kot je bilo zamišljeno, mogoče se 'hčere' niso znale prilagoditi nastalim razmeram na trgu? Narejenega pa je bilo veliko, in to z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči.«
Vprašali smo ga tudi, če goji kakšne zamere. Pa je rekel, da ne. Da bi bilo to najslabše. Kakšno je ozračje med zaposlenimi? »Zmeraj boljše. Verjamemo, da bo prišlo do rešitve, da bomo prebrodili to krizo, čeprav bo trajalo malo dlje.«
Ferdinand Žerak: »Verjamemo, da bomo prebrodili to krizo,
čeprav bo trajalo malo dlje.«
Ferdinand Žerak o sebi: »V Velenje sem prišel leta 1981 v rudarsko šolo. Po končani šoli sem deset let delal na odkopu, potem kot rudarski nadzornik, od leta 2009 pa sem sindikalist. Po končanem mandatu se vrnem v jamo in k svojemu delu, kar mi bo v veliko veselje, tako kot mi je to vedno bilo.«
Evropski razpis
Evropska komisija je v okviru programa »Obzorje 2020« objavila prve razpise, namenjene mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Obzorje 2020 je nov program EU za raziskave in inovacije, ki bo aktiven v obdobju 2014-2020. Trenutno je aktualen javni razpis za mala in srednje velika podjetja, z njim pa želijo pomagati malim in srednje velikim podjetjem pri raziskavah in inovacijah, ki nosijo določeno tveganje, ter tudi stimulirati podjetja pri inovacijah z visokim potencialom.	■
■
Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost.
Čestitamo ob prazniku dela
gorenje group
Hi 11
www.gorenje.com
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 15
24. aprila 2014
GOSPODARSTVO
Na Golteh pripravljeni na letno sezono
5
Letošnja zima smučarskim centrom ni bila naklonjena - Na Golteh so imeli 114 smučarskih dni (lani 128), našteli pa 54.000 smučarjev (lani 61.000) - Že četrtič osvojili naslov naj smučišča med srednje velikimi smučarskimi centri
Mira Zakošek
Zadnja zima je presenečala s svojo nepredvidljivostjo in nagajivo-stjo. Bilo je vsega, tudi snega, včasih še preveč, a ne takrat, ko bi ga potrebovali. Zagotovo si jo bodo dobro zapomnili. O tem in načrtih za letno sezono smo se pogovarjali z direktorjem Ernestom Kovačem. Za vami je torej še ena smučarska sezona, ki vam ni bila naklonjena? »Res je, vreme se je tokrat tako igralo z nami, da nas je pogosto spravljalo v obup. Najprej je odlično kazalo. Na začetku decembra je bilo mrzlo in »proizvajali« smo ogromne količine umetnega snega. Ko je bilo že vse tako, kot se za sprejem smučarjev lahko samo »šika«, je nastopila otoplitev in dež. Potem pa so se razmere kar naprej spreminjale, ko je bilo snega dovolj, je bilo vreme slabo, ko so bili pogoji za smuko odlični, nas je presenetil žled in nam vzel elektriko ...« Tisto obdobje ste imeli menda pravo »norišnico«, hotel pa poln gostov?!
»Res je bilo pravo obsedno stanje. Žled nas na planini, kjer imamo naprave v višini med 1400 in 1600 metri, ni prizadel. Prizadel pa je sistem gondolske žičnice, ki je bil povsem zaledenel, in naši fantje so morali plezati na vsak steber posebej in reševati žice ledenega oklepa. Kar pet dni smo bili tudi brez elektrike. Hotel sicer ima agregate,
a žičnice (tudi gondolska) niso mogle obratovati. Največja ironija ob vsem tem je bila, da smo imeli na planini prekrasno zimsko vreme in gostje so nas čudno gledali, ko smo jim pripovedovali, kaj se dogaja v dolini. Mislim, da so nam verjeli šele potem, ko so se sami vrnili tja.« Kako pa ste jih spravili z Golt? »Najhuje je bilo ravno v času vikenda, ko so eni gostje odhajali in drugi prijahali. Organizirali smo se tako, da smo si sposodili terenska vozila in jih zvozili s planine in na njo.« In če na kratko strneva statistiko smučarske sezone?
»No, pravzaprav to sploh
Ernest Kovač, direktor Golt:»Žledu na planini ni bilo, a nam je vseeno povzročil pravo norišnico.«
ni bila naša najslabša sezona, je pa daleč od naše najboljše. Obratovali smo 114 dni, lani 127, povprečno dnevno smo imeli 600 obiskovalcev, skupaj pa smo našteli 55.000 smučarjev, kar je dobrih 13 odstotkov manj kot leto prej. Seveda je bil tudi izkupiček za približno toliko manj ši. Vsekakor pa je razveseljivo, da je bil obisk med šolskimi počitnicami boljši od lanskega, da se je povečal obisk organiziranih šolskih skupin, različnih tekmovanj, zelo dobrodošla pa je bila tudi vzpostavljena avtobusna povezava med Zagrebom in Goltmi.« Trenutno je center zaprt, »počistili« boste za zimsko sezono in se
pripravili na povsem drugačno, letno. »Tako je. Hotel smo letos zaprli skoraj za mesec in pol. Po treh letih neprekinjenega obratovanja je že potreben manjših obnov. Nekatere stvari bomo popravili, pre-pleskali in se pripravili na poletno sezono. Med prvomajskimi prazniki, računam, bomo že »poslovali« na polno.« Od poletne sezone si veliko obetate, a vseh načrtov še niste uresničili?
»Obisk se nam vsako leto povečuje, a tiste meje, ki smo si jo določili, še nismo dosegli. Potrudili se bomo, mogoče nam uspe že letos.« Napovedujete pestro prvomajsko
Akumulacijsko jezero bodo namenili vodnim športom, v okolici pa uredili prostore za piknike.
Odgovor predsednice vlade
Velenje - Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so v minulih dneh prejeli odgovor iz kabineta predsednice vlade RS Alenke Bratušek glede poziva za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste na trasi severnega dela tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje.
Kot smo poročali, je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel na delovnem obisku prvega aprila v Velenju dejal, da je stroka kot najustreznejšo predlagala varianto F2/2.
Bratuškova je v odgovoru zapisala, da je dobro seznanjena s težavami načrtovanja hitre ceste kot tudi prometno problematiko regije. Iskanje alternative varianti F2/2 se je začelo pri pripravi
državnega prostorskega načrta v letu 2012, saj je bil izpostavljen prevelik poseg na kmetijska zemljišča. Takratna vlada RS je zato sprejela odločitev o preverjanju možnosti po varianti F3b. Na osnovi novih podatkov in stališč nosilcev urejanja prostora, pridobljenih v času optimizacije te variante (od maja 2013 do marca 2014), se je pokazalo, da je izvedljivost trase F3b močno tvegana zaradi ohranjanja narave in varstva vodnih virov.
Minister Omerzel je na osnovi tega ocenil in predlagal, da je smiselno nadaljevanje priprave državnega prostorskega načrta za varianto F2/2, ki je bila v študiji variant ocenjena in predlagan
kot najustreznejša. Omenjeno ministrstvo naj bi tako še ta mesec pripravilo gradivo za medresorsko usklajevanje. Na usklajevanju naj bi ministrstvi za infrastrukturo in prostor ter za kmetijstvo in okolje poiskali takšne omilitvene ukrepe, s katerimi bi navkljub zasedbi kmetijskih zemljišč z novo cesto vzpostavili pogoje za izboljšanje kmetijskih zemljišč ter pogojev kmetijske pridelave v Spodnji Savinjski dolini. Vlada si bo prizadevala za iskanje optimalne rešitve za čim hitrejše nadaljevanje načrtovanja predmetne prometne povezave in s tem za zagotovitev pogojev za razvoj regije.
■ tp
»Vsekakor. Že tradicionalno pripravljamo srečanje prebivalcev Zgodnje Savinjske in Šaleške doline z bogatim družabnim programom. Kot vedno bo goste zabaval ansambel Golte. Vse praznične dni se bo tudi sicer veliko dogajalo. Povezali smo se z organizatorji razstave cvetja v Mozirskem gaju, kjer stavijo na tulipane. Pri nas pa bo odprt naš alpski vrt, v katerem bomo še posebej ponosni na prečudoviti rumeni avrikelj, ki se bo po naših predvidevanjih razcvetel ravno v tem času.«
Na ta vrt ste ponosni. Zbirka cvetja v njem je bogata, vsako leto jo dopolnjujete, zelo lep pa je tudi pogled s tega vrta na dolino in bližnje hribovje?
»Obiskovalci vrta se naravnim lepotam vrta in bližnje okolice ne morejo načuditi in se sem tudi vedno znova in znova vračajo. Mi pa se seveda trudimo in se bomo
il	u-r | |Vl1 imu{' r,t ti
COLTF
[
Že četrtič naj smučišče

tudi v prihodnje, da bo ta naravna zbirka gorskih rož še bogatejša.«
Kaj pa še pripravljate za letošnjo letno sezono?
»Skorajda vsak konec tedna bodo pri nas prireditve, ki so vedno bolj obiskane. Radi bi turistično oživili naše akumulacijsko jezero z nekaterimi vodnimi športnimi aktivnostmi, v okolici pa bomo uredili tudi prostore za piknike. Ob vikendih bo to območje povezano s sedežni-co. Seveda pa bomo še naprej razvijali pohodništvo in gorsko kolesarstvo, ki sta med našimi gosti zelo priljubljena. Razširili bomo tudi ponudbo naše zip linije (spuščanje med drevjem po jekleni vrvi), ki je med našimi obiskovalci, željnimi adrenalina, zelo priljubljena.« Stavite tudi na poslovni turizem? »Vsekakor. Zanj imamo odlične pogoje, od prostorskih, tehničnih, družabnih . Tisti, ki nas obiščejo, se radi vračajo.«
Z mislimi, pa hitite naprej, v novo zimsko sezono. Najbolj si seveda želite nove žičniške povezave proti Ljubnemu - štirisedežnice Kladje, ki bo dala vašemu smučišču popolnoma nove dimenzije? »Seveda so to naše velike želje. Zavedamo se, da brez razvoja ne bo napredka. Tudi v času krize je treba tako razmišljati. Skupaj z lokalnimi skupnostmi pripravljamo to veliko naložbo, ki bi jo financirali s pomočjo evropskih sredstev. Upamo, da nam bo uspelo.« Kako pa je z dokončanjem apart-majskega naselja?
»Zelo si želimo, da bi ga do zime dokončali, saj bi potem tudi zaokrožili podobo Golt, ki so zdaj zaradi nedokončane gradnje še vedno gradbišče. Pridobili smo soinvestitorja, ki pa bo pripravljen v to zagristi, ko bo jasno, da bo stekla gradnja štirisedežnice.«

Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
6
POGOVOR

24. aprila 2014
Vse se je iztekalo direktno v Pako
V Šoštanju so v zadnjem obdobju tudi s pomočjo kohezijskih sredstev uredili velik del kanalizacije - Vremenske ujme so športni park pod vilo Široko pomaknile precej v prihodnost
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - »Govori se, da se v Šoštanju nič ne dela, da se vlaga samo v podeželje,« med drugim pravi župan Šoštanja Darko Menih. Ker to ni res, ga vsakič, ko to sliši, prizadene. Začniva tokrat s politiko. Letos bodo lokalne volitve, drugi mandat ste župan Občine Šoštanj. Se boste za to mesto jeseni potegovali v tretje?
»Saj veste, da gre v tretje rado. Da, odločil sem se. Kandidiral bom, volilke in volilci pa bodo odločili.«
Nekako ne sodite v kalup klasičnega politika. Trde kože v teh dveh mandatih niste dobili. Vsaka, še tako drobna kritika, se vas dotakne.
»To je pa res. Verjetno smo pedagogi taki, da smo bolj dovzetni tudi za kritike. Malo sem se nanje in nizke udarce že navadil. Včasih pa je lonec poln in se pokrov pač dvigne. Neresnice pa me dobesedno bolijo.« Stranka SDS, ki ji pripadate, je na zadnjih lokalnih volitvah v Šoštanju dosegla zelo dober rezultat. V občinskem svetu je od dvajsetih kar devet članov vaše stranke. Ponovitev takega rezultata - je mogoča? »Na trenutke tudi sam pomislim, da najbrž ne. Ampak samo na trenutke. Vsakič, ko se ozrem v politično dogajanje v Sloveniji, ko gledam dnevno politiko, ko vidim težave, s katerimi se otepamo v občinah, pa postanem optimist. Naša stranka je močna in dobro organizirana stranka. Z dobrim delom smo sposobni ta rezultat, ki je res fantastičen, celo izboljšati.« Kako bi ocenili delo sveta v tem mandatu?
»Glede na število svetnikov, ki jih ima SDS v njem, bi lahko kdo
mislil, da je enostavno. Pa ni. Vsebine, s katerimi se svet ukvarja, so pestre, vezane na zakone, odloke ... Kar nekaj sej je bilo, ki so bile burne, na njih so se kresala mnenja. Ni pa se zgodilo, da bi izrabili večino
»Ce bi šli zdajle po Metlečah, ne boste videli blata sredi travnika.«
Pri tem se spet ne moremo ogniti žledu, ki je močno prizadel občino. Čisto na kratko: koliko škode je in koliko je boste lahko letos odpravili?
»Naravne katastrofe, kot da ne morejo mimo nas. Žledolom nas je močno prizadel. Škode je za blizu pol milijona evrov. Vsa je popisana, evidentirana, vnešena v AJDO. Evidentirani so vsi plazovi in
ga izvajamo skupaj z Mestno občino Velenje. Pokrili smo štiri predele, to je Koroška cesta v Šoštanju, Metleče II, Skorno-Floijan ter Po-hrastnik-Mlakar. Ta območja smo opremili tudi s kanalizacijo. S tem smo na novo zajeli 316 populacijskih enot. To gotovo prispeva k izboljšani kakovosti okolja. Če boste šli zdajle po Metlečah, ne boste več videli blata sredi travnika.«
»Za občane so vrata moje pisarne vedno odprta.«
koalicije. Iskali smo konsenze. Nasprotovanja čemu so včasih bila, a to je logično.«
Kako pa ste zadovoljni z občinsko upravo?
»Zaposleni so odprti, ljudem gredo naproti. Nudijo jim kakovostne usluge, do njih so prijazni, gostoljubni. Kritik na račun naših uslužbencev ni, vsaj velikih ne. Razumemo se, skupaj držimo in skupaj rešujemo vse težave.« Za podrobnejši pogled nazaj bo še čas. Tokrat samo v letošnje leto.
vsa poškodovana ter uničena infrastruktura. Državo smo zaprosili, da nam pomagajo tudi pri plazovih, ki so ogromni.« Se pa po občini vseeno dogaja: kanalizacija, vodooskrba, ceste, zdaj prihaja na vrsto prenova Trga svobode ... Odprtih 'front' je kar nekaj.
»Veliko se je pri varstvu okolja že zgodilo. Ogromno fekalnih odplak smo spravili v cevi, ki vodijo v centralno čistilno napravo. Tudi s pomočjo kohezijskega projekta, ki
Zdaj ste pred še enim večjim občinskim projektom, izgradnjo kanalizacije Topolšica-Lom. S 300.000 evri jih bo kril proračun. Človek kar ne more verjeti, da je centralna čistilna naprava tako blizu, pa vendar je veliko predelov Šoštanja, ki nanjo še niso priključeni. »Tudi sam sem bil nad tem dejstvom na začetku mandata razočaran. Centralna čistilna naprava je v Šoštanju, pa vendar je bil ta dobesedno preplavljen s fekalijami. Vse se je iztekalo direktno v Pako. Zdaj
smo se tega rešili. Tu in tam se še najde kak predel, ki ga bo treba še urediti. Ampak Šoštanj je zdaj čist Glede fekalnih odplak smo res naredili ogromno. Pri tem pa moram reči še nekaj. Govori se, da se v mestu nič ne dela, da se dela samo na podeželju. A smo Šoštanj očistili fekalij in to pokrili, tako da tega res ni več videti. Je pa bilo, ko je bilo vse razkopano, ko so polagali cevi in vzpostavili priključke.«
Trg svobode?
»Projekt je odličen. Računamo, da bomo šli v akcijo prenove že v kratkem.«
»V tretje gre rado. I Da, kandidiral bom.«
V Šoštanju gradite nov vrtec, ki bo naposled pod eno streho združil danes razdrobljene oddelke po celem mestu. Javni razpis za opremo je v pripravi. Bo dovolj časa, da bo oprema v njem do 1. septembra, ko bi vrtec radi odprli?
»Vrtec je za nas velikega pomena in velika pridobitev. Dela po začetnih težavah zdaj tečejo po rokovniku. Občina pa pripravlja razpis za izbiro izvajalca za opremo. Denar imamo rezerviran, približno 300.000 evrov. Razpis bo objavljen na evropskem portalu, upoštevati mora roke, ki jih zahteva. Če ne bo pritožb, bi bil na začetku juni-
ja izbor izvajalca zaključen, do 1. septembra pa oprema izdelana in zmontirana. Sem optimist.« So načrti, s katerimi v Šoštanju niste najbolj zadovoljni? Pri katerih ni bilo narejenega toliko, kot bi lahko bilo?
»Žal smo morali zaradi posledic naravnih ujm zaustaviti nekatere projekte, ki so bili tik pred izvedbo, da smo lahko iz postavk, ki smo jih imeli predvidene zanje, črpali denar za sanacijo. Nekatere zdaj nadaljujemo, vseh pa ne bomo mogli. Najbolj mi je žal za Športni park pod vilo Široko. Projekt je izdelan, v izvedbo pa ne moremo.
Za uteho smo našli rešitev v mini športnem parku v Cankarjevem naselju pri Tresimirjevem parku. Načrtujemo igrišče za odbojko na mivki, ulično košarko, za upokojence dvostezno balinišče, rusko kegljišče, nekaj parkirišč, sanitarije, tuše in objekt za rekvizite.«
Vaša pisarna je odprta za ljudi, občane. Ko ste v njej, si dobesedno podajajo kljuko. S kakšnimi željami, zadevami prihajajo do vas? »Vedno imam vrata odprta. Če le morem, če nisem odsoten, rad sprejemam ljudi. Prihajajo pa s problemi. Različno velikimi. Vedno jim tudi ne moremo pomagati. Se pa držim tega, da jim ne obljubljam nečesa, česar ne morem uresničiti.«
■
Šolskim prevozom posebna skrb
V občini Šoštanj - ne gre pa seveda dvomiti, da je tako tudi drugje -šolskim prevozom namenjajo posebno skrb. Posebnost te občine pa je v tem, da kar 60 odstotkov učencev v osnovno šolo Karla Destovnika -Kajuha in iz nje prihaja in odhaja s šolskimi prevozi. Zanje v občini, ki je po površini največja med tremi šaleškimi, temu primerno razvejano pa je cestno omrežje, letno namenijo okoli pol milijona evrov.
S prevozniki sklepajo štiriletne pogodbe. Prav v tem času se intenzivno pripravljajo na izvedbo javnega naročila za obdobje od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2018.
Kanalizacija bo tudi v Florjanu
Komunalno podjetje Velenje pripravlja projektno dokumentacijo za 2.200 metrov vodov za kanalizacijo v Florjanu, in sicer od elektrarne Mežnar do avtoprevozništva Stropnik. Projekt predvideva priključitev 100 populacijskih enot in izgradnjo male čistilne naprave. Računajo, da bi gradnjo lahko začeli prihodnje leto.
■
a TEŠ6 - čistejša energija.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Iskrene čestitke ob 1. maju -mednarodnem prazniku dela!
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 7
MOZIRJE PRAZNUJE
- 7
24. aprila 2014
Praznik času primeren
Danes osrednja prireditev v okviru praznika občine Mozirje - Letos trije večji projekti
Tatjana Podgoršek
Na jurjevo, 24. aprila, praznuje občina Mozirje. Danes (v četrtek) ob 17. uri bo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma tudi osrednji dogodek ob letošnjem prazniku - slavnostna seja mo-zirskega občinskega sveta, na kateri bodo podelili nekaterim najzaslužnejšim občinska priznanja in nagrade.
Bo tudi letošnji praznik minil brez otvoritvene slovesnosti? »Povsem ne, ne bo pa to tako, kot je bilo v letih od 2006 do 2009, ko je bilo rezanja trakov in novih pridobitev res veliko. V soboto, 26. aprila, ob 15. uri bomo predali svojemu namenu prostore gorske reševalne službe pri športnem igrišču v Lokah. Gre pa za projekt občin savinjske regije, ki so ga nekatere tudi denarno podprle,« se je odzval na vprašanje župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik.
Poskrbeli za višjo kakovost življenja občanov
Po zagotovilih Suhoveršnika so kljub krizi, ki pušča v občinski blagajni vidne sledi, poskrbeli za dvig kakovosti življenja občanov. Med pomembnejšimi pridobitvami je omenil posodobitev 2 kilo-
metrov cestnega odseka Vid-Alp-ski vrt na Golteh, ki je pomembna pridobitev tudi zaradi razvoja turizma kot osrednje gospodar-
ske dejavnosti lokalne skupnosti. Lani so pridobili nekaj denarja od države in tudi izpeljali projekt energetske sanacije mozirske-ga vrtca ter obeh podružničnih osnovnih šol na Lepi Njivi ter v Šmihelu. Zaradi posledic lanske
toče so morali obnoviti še strehe na vseh omenjenih objektih. Denar, pridobljen za sanacijo poplav iz leta 2012, so namenili za ure-
ditev brežine struge Lepa Njiva spodaj in Lepa Njiva zgoraj proti Mostnarju. Je pa tudi to uspeh, meni Suhoveršnik, da so zagotovili denar za vzdrževalna dela na občinskih objektih ter za delovanje javnih zavodov.
Vaško jedro, posodobitev zdravstvenega doma, Ločki jez
Čas do prihodnjega občinskega praznika bodo med drugim zaznamovali trije večji projekti. Prejšnji teden so podpisali pogodbo z izvajalcem del za energetsko sanacijo mozirskega zdravstvenega doma. Naložba je vredna blizu 112 tisoč evrov. Za projekt so pridobili nekaj denarja od države. Ta jim je odobrila tudi projekt obnove vaškega jedra v Šmihelu, vrednega približno 170 tisoč evrov. Jedro idilične vasice nad Mozirjem bi radi uredili tako, da bo še bolj prepoznavna in bo na poti proti Goltem omogočila tamkajšnjim krajanom večje priložnosti v turizmu. »Končno imamo dobre obete tudi v zvezi z ureditvi-
jo Ločkega jezu. V teh dneh smo usklajevali pogodbo in projektno dokumentacijo. Glede na to, da je projekt v državnem proračunu, upamo, da se bomo izvedbe lotili takoj po poletnih mesecih. To bo velik zalogaj, njegovo vrednost ocenjujemo na 400 tisoč evrov.«
V načrtu imajo še posodobitev cestnih odsekov na Lepi Njivi, ureditev mostu pri gasilskem domu v Mozirju, »vendar za to še nimamo goloba v rokah.« Minuli petek so prijavili na razpis projekt dograditve in obnove čistilne naprave v Lokah. Tudi če bodo uspešni, je malo možnosti, da bi lahko letos začeli predvidena dela. Za zdaj stoji projekt obnove in dograditve vodovodnega sistema Letošč. »Občina je postorila vse, kar je bilo zanj potrebno, in skupaj z občino Nazarje sedaj čakamo, da se bo zadeva premaknila naprej v občini Rečica ob Savinji,« je še povedal Ivan Suhoveršnik.
Izbrani kandidat zavrnil naziv častni občan
Na drevišnji slavnostni seji občinskega sveta bodo občinska priznanja in nagrade prejeli: zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje: javni zavod Osrednja knjižnica Mozirje, dolgoletna učiteljica v Šmihelu Franja Naraločnik ter kulturni zanesenjak Peter Širko, ki je bil med zaslužnimi ustanovitelji omenjene knjižnice; denarno nagrado občine Mozirje pa tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo.
Občinska komisija za priznanja in nagrade je izbrala med predlogi tudi častnega občana, vendar je izbrani kandidat (Jurij Repenšek) nagrado zavrnil.
■
Na poti naprej je spostovanje preteklosti - ki pa jo moramo cim pravilneje ovrednotiti - neizogibna razvojna vrednota. Brez nje bi izgubili razvojni temelj iiTsamim sebi onemogočili graditi boljše življenje. Zato spoštujmo preteklost in drug drugega. Skupaj praznujmo zgodovinske dogodke, četudi o njih morebiti različno mislimo in čutimo.
fvpreieklosti, 'želimo živeti zdaj in tukaj,
Svetniška skupina SDS: Franc Sever, Cvetka Jaklič, Stanči Videmšek; mag. Jurij Terglav, trma Furst LanTrnag^AlenKOiGorta^	Novak,
Tone De Costa, Janez Podbornik in Rolando Kaligaro
...:: - •:■ - --Jfriatn^a-Ifs» ij^j-- rffläfc^^TTlfSflifrflrf rflf 1
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
8
VRTCI
Men
24. aprila 2014
Vrtec Velenje bo poln
V času rednega vpisa starši oddali vloge za 289 novincev, te pa še prihajajo - Polni tudi vrtci v primestnih krajevnih skupnostih -Prostorske stiske verjetno ne bo
Bojana Špegel
Velenje, 18. aprila - V času rednega vpisa novincev v Vrtec Velenje, ki se je uradno končal 11. aprila, so starši vpisali 289 otrok, ki bodo vrtec začeli obiskovati 1. septembra. Prijave še kar prihajajo, zato se je število novincev do konca minulega tedna povzpelo na 303. To nam je v uvodu povedala ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler. »Zelo veseli smo, da je bil vpis
Mest bo dovolj za vse
Starši šoštanjskih otrok so vajeni, da lahko otroke vpisujejo v vrtec vse leto
Šoštanj - Vpis v Vrtec Šoštanj je potekal od 31. marca do 11. aprila. V tem času so starši v vrtec na novo vpisali 69 otrok, od tega 9 v enoto Urška v Topolšici, 4 v enoto Mojca v Gaberkah in 56 v Šoštanj. Največji vpis beležijo med najmlajšimi otroki, letnikov 2012 in 2013.
»Starši so že nekako navajeni, da lahko v naš vrtec vpisujejo otroke celo šolsko leto. Prosta mesta so še v Topolšici, Gaberkah in tudi Šo-
velik. To smo tudi pričakovali. Za vpis nikoli ni prepozno, je pa res, da bodo pri razporejanju otrok v posamezne enote imeli prednost tisti, ki so se vpisali v času rednega vpisa. Veseli nas, ker tudi za prihodnja leta kaže, da število otrok ne bo upadalo,« je dodala.
Odpirajo še 2 nova oddelka
Vrtec bo poleti zapustilo 280 šestletnikov, ki gredo jeseni v de-vetletko. Število novovpisanih je že sedaj večje, zato nas je zanimalo, ali pričakujejo prostorsko stisko.
Ravnateljica Nataša Doler: »Velik vpis pričakujemo tudi v prihodnjih letih. Podatki kažejo, da je rodnost v Velenju visoka, kar nas veseli.«
»Mislimo, da ne, čisto natančno pa bomo vedeli julija. Letos smo namreč imeli veliko novovpisanih najmlajših otrok tudi med šolskim letom, sploh po novem letu. Zato smo s pomočjo MO Velenje, ki se izjemno trudi, da skupaj z nami zagotavlja dodatne prostore za nove oddelke, 1. februarja odprli nov oddelek za 10 najmlajših otrok v enoti Vrtiljak. Že mesec dni kasneje smo odprli še en oddelek v enoti Lučka. V začetku maja pa odpiramo dva nova oddelka na osnovni šoli Ša-lek, kjer so nam v uporabo ponu-
štanju, kjer se bomo kmalu vselili v nov vrtec z izjemnimi prostori in za otroke odličnimi bivalnimi in učnimi pogoji. Prostih mest v novem vrtcu bo dovolj za vse, ki se
V Vrtcu Šoštanj že potekajo priprave na Šport špas, ki bo 17. maja. Gre za druženje treh generacij. Letošnji moto je Sosed sosedu sosed.
bodo morda še naknadno odločili vpisati svojega otroka,« pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak in dodaja, da iz Vrtca Šoštanj odhaja jeseni v šolo zelo močna generacija, kar 97 otrok.
»Vsa leta smo imeli zaradi pomanjkanja prostora in pa zato, da smo vključili vse otroke v vrtec, v vsaki skupini tudi povečan normativ za 2 otroka. Zdaj tega povečanega normativa ne bo več,« še pravi.
Informativne roditeljske sestanke
dili dva izjemno velika prostora, ki imata svoj vhod. Tja bomo preselili dve skupini iz enote Enci-benci, kjer bomo sprostili prostor za najmlajše. To predstavlja tudi težavo za starše, ki morda že imajo enega otroka na Livadi ali v enoti Lučka. Upam, da jih bomo do septembra rešili tako, da bo večina staršev zadovoljna, « doda Dolerjeva, ki meni, da jim ravno zaradi te pridobitve jeseni ne bo zmanjkalo prostora v vrtcu.
Trenutno Vrtec Velenje obiskuje 1350 otrok, jeseni bo število približno enako, prej višje kot nižje. Nekaj staršev najmlajših otrok trenutno še čaka na prosto mesto v Vrtcu Velenje, vendar zato, ker želijo prostor v enoti, ki je trenutno zasedena. Nekaj prostih mest namreč še imajo, a ne v vseh enotah.
Obnove že tečejo
Po navadi je poletje čas, ko se v Vrtcu Velenje skupaj z ustanovite-
ljico MO Velenje lotijo obnovitvenih del in osvežitev igralnic. Letos so začeli že prej. Trenutno poteka energetska sanacija v enoti Tinkara, kjer je tudi uprava vrtca. Končana naj bi bila do konca maja. Čez počitnice bodo prenovili še enoto Lučka. Takrat bodo otroke verjetno morali preseliti v drugo enoto. Novo fasado pa bo poleti dobila tudi enota Čebelica. Zadovoljni so, ker so v preteklih letih preuredili in posodobili igrišča pri enotah vrtcev. »Veseli smo, ker nam bodo velenjski taborniki maja letos popestrili igrišče pri enoti Vrtiljak s skulpturami in igrali, ki so čisto taborniške narave. V igro na teh igralih bomo vključili otroke vseh enot,« še izvemo. Še pred iztekom šolskega leta pa jim pripravljajo tudi kratko taborjenje. Tabor bodo postavili v avtokampu pri Velenjskem jezeru.
Približno toliko kot v tem šolskem letu
V javnem vrtcu ostajajo pri uveljavljenih projektih, v zasebnem kar nekaj novosti
Tatjana Podgoršek
za novo vpisane otroke bodo imeli maja. Na njih bodo starši dobili vse potrebne napotke za uspešno vključitev otroka v vrtec.
V nov vrtec naj bi se začeli seliti v drugi polovici avgusta. »Logistično pomeni to kar velik zalogaj, saj bo potrebno preseliti vsa didaktična sredstva. Mislim pa, da bomo tudi to zmogli brez večjih zapletov.«
■ mkp
V	javnem vrtcu Sonček v občini Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole bratov Letonja, so z vpisom zadovoljni. Trenutno imajo vpisanih 139 otrok, razdeljeni so v osem skupin, od tega delujeta dve v prostorih osnovne šole. Tako naj bi bilo tudi v prihodnjem šolskem letu.
Bojan Juras, ravnatelj osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, je povedal, da so na razpis prejeli 29 novih prijav. »Tudi med šolskim letom še vpišemo koga.«
Posebnih novosti za novo šolsko leto ne predvidevajo, ampak bodo nadaljevali primere dobrih praks iz projektov, ki jih že izvajajo. Teh je veliko: od eko vrtca, Varno s soncem, Zeleni nahrbtnik (v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Šmartno ob Paki), Mali sonček (v sodelovanju s Športno zvezo Slovenije), do Cici vesele šole, Vrtca v naravi, bralne značke in bralne torbice, v popoldanskem času pa možnost telovadbe. Kot je še dejal, se med šolskim letom pridno prijavljajo tudi na razne razpise in tečaje.
Kar nekaj novosti
V	zasebni vrtec Bambi v Rečici ob Paki je trenutno vpisanih 26 otrok, za naslednje šolsko leto so prejeli 13 prijav. »Načrtujemo odprtje tretje skupine, saj vrtca letos
ne zapušča nihče od otrok, kar pomeni, da naj bi po trenutnih podatkih imeli vpisanih 39 otrok. Do septembra je sicer še daleč in pričakujemo še kakšno prijavo. Z zagotovitvijo prostora za tretjo skupino bomo lahko omogočili vpis vsem otrokom in imeli prostor za vpis še med letom,« pravi lastnica vrtca Taja Steblovnik.
Še naprej, dodaja sogovornica, bodo poudarjali raziskovalno igro z naravnimi materiali. Nekaj novosti na igrišču so že naredili, nekaj jih bodo v naslednjih dneh. Na ta način bodo omogočili otrokom čim več stika z naravo in naravne oblike gibanja. Kurikulum so letos že dopolnili z brezplačno senzomo-torično vadbo KindyROO in brezplačnimi angleškimi uricami. Izvajajo glasbene urice. V naslednjem šolskem letu bodo otrokom ponudili »vrtec v naravi« in še kakšno aktivnost. So v fazi pridobivanja certifikata »jogijski vrtec« in bodo predvidoma že naslednje šolsko leto izvajali tudi jogo za najmlajše. »V našem vrtcu ne izvajamo projektov samo zato, da pišemo poročila, ampak izvajamo dejavnosti, ob katerih otroci pridobivajo nova znanja in jih z veseljem izvajajo. Imamo tudi svoj vrt, v katerem pridelujemo zelenjavo in zelišča,« je še povedala Taja Steblovnik.
Koroška cesta 40 A, Velenje, L 03 896 87 00


Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
24. aprila 2014
IZOBRAŽEVANJE
9
Kako bi radi preživeli jesen svojega življenja?
Bi se radi ukvarjali s svojimi vnuki, hodili na morje in v toplice ter živeli lagodno, brezskrbno življenje? Lepe želje, a če nimate prihrankov in se zanašate zgolj na pokojnino, se vam ne piše dobro. Če ne boste sami varčevali za dodatno pokojnino, boste v starejših letih slabše živeli. Ne glede na to, kako daleč je vaša upokojitev, bo najbolje, da jo začnete načrtovati že danes. Kako?
Najprimernejša in edina namenska oblika varčevanja za starost je dodatno pokojninsko zavarovanje. Njegovi največji prednosti sta davčna olajšava in zajamčen donos.
Zajamčen donos zavarovancem zagotavlja, da privarčevanih sredstev ne morejo izgubiti. Tudi ob padanju vrednosti premoženja sklada zavarovancu pripada najmanj zajamčen donos, ki ga upra-vljalec sklada zagotavlja iz lastnega kapitala. Za varnost prihrankov zavarovancev je tako poskrbljeno tudi v negotovih časih.
Varnost in zaupanje
Ker je dodatno pokojninsko zavarovanje izrazito dolgoročna oblika varčevanja, sta najpomembnejša dejavnika pri odločitvi za sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja varnost in zaupanje v ponudnika oziroma upravljalca sklada. Modra zavarovalnica je ugledna, zanesljiva in zaupanja vredna ter z odgovornimi in strokovno usposobljenimi zaposlenimi prepoznana po visoki varnosti in kakovosti svojih produktov.
Veliko vaših bližnjih, prijateljev in znancev, ki so zaposleni v okoliških podjetjih, šolah, vrtcih in ostalih ustanovah, je skrb za dodatno pokojnino že zaupalo Modri zavarovalnici. Pridružite se jim tudi vi!
Za več informacij pišite na info@modra-zavarovalnica.si, pokličite na 080 2345 ali povprašajte pri svojem delodajalcu.
Propagandno sporočilo
m#dra
zavarovalnica
www.modra-zavarovalnica.si
Dodatno Z Modro pokojninsko do boljše zavarovanje. prihodnosti.
Modra zavarovalnica je med vsemi specializiranimi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja kapitalsko najmočnejša. Z vsem svojim premoženjem zavarovancem zagotavlja maksimalno varnost njihovih prihrankov za dodatno pokojnino. Za več informacij pišite na info@modra-zavarovalnica.si, pokličite na 080 2345 ali povprašajte pri svojem delodajalcu.
medra
zavarovalnica
www.modra-zavarovalnica.si
Želeli bi še kakšno prijavo več
Na šolah Šolskega centra Velenje za 662 mest 450 prijav - Najslabši vpis na rudarski in strojni šoli - Tam, kjer imajo prijav več, bodo prosili za dodaten oddelek
Letošnji informativni dan je bil na šolah velenjskega Šolskega centra nad pričakovanji, vpis v programe pa sicer boljši kot lani, a so skoraj povsod še prosta mesta.
Tatjana Podgoršek
Pred tednom dni je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa v srednješolske programe. Letos v Sloveniji zaključuje osnovnošolsko izobraževanje 17.280 otrok, do 4. aprila, ko je potekel rok za vpis, pa se jih je na 23.160 razpisanih mest prijavilo 18.098 (lani 18.578) kandidatk in kandidatov. V programe nižjega poklicnega izobraževanja se jih je prijavilo 348 (lani 353), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 3360 (lani 3280), v programe srednjega strokovnega izobraževanja 7725 (lani 8052) in v programe gimnazij 6665 (lani 6893) kandidatov. Za programe splošne gimnazije je oddalo prijavo 5563 (lani 5259) kandidatov, od tega za programe zasebnih šol 497 (lani 358). Za strokovne gimnazije sta se prijavila 1102 kandidata (lani 1280).
V Savinjski regiji zaključuje izobraževane na osnovnih šolah 2.418 devetošolcev (lani 2.411), od tega v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 408 (lani 404), prostih vpisnih mest pa je 3.252. Bežen pregled stanja prijav kaže, da je tudi letos največ zanimanja za programe gastronomija in turizem -tako za tri- kot štiriletne programe,
tudi za program predšolske vzgoje, kozmetičnega tehnika in tehnika zdravstvene nege, pa tudi nekatere gimnazijske programe.
Nekoliko več prijav, kot je razpisanih mest, je v programu tehnik računalništva in programu gastronomsko-tu-ristični tehnik ter v športnem oddelku gimnazije.
Za 662 prostih mest 450 prijav
Na šolah Šolskega centra Velenje je bil obisk na letošnjih informativnih dnevih nadpovprečen, zato so z optimizmom pričakovali temu primerno število prijav za vpis v 21 srednješolskih programov. »Te so v večji meri zadovoljile naša pričakovanja, ponekod pa bi si še želeli kakšno prijavo več. Sploh glede na to, da velja naš Šolski center za kakovosten izobraževalni center, saj
je v marsikaterem projektu pilotna šola in tako model vsem ostalim šolam,« pravi Gabrijela Fidler, šolska svetovana delavka na velenjski
Tudi v dijaškem domu razpisujemo 26 mest, okoli 18 dijakov bo nastanitveno pogodbo podaljšalo, saj nadaljujejo izobraževanje pri nas, na voljo pa je še nekaj mest za novince.
gimnaziji. Na razpisanih 662 prostih mest za novince so do 4. aprila prejeli 450 prijav (lani v tem času 425), kar sicer pomeni za oddelek več, a v večini programov so še prosta mesta.
Kje več in kje manj prijav?
Nekoliko več prijav, kot je razpisanih mest, je v programu tehnik računalništva in programu gastro-nomsko-turistični tehnik ter v športnem oddelku gimnazije. Po zagotovilih Fi-dlerjeve se bodo povsod na šolah potrudili omogočiti šolanje vsem dijakom v programih in pod pogoji, kot si jih želijo. V športnem oddelku bodo vpisali dijake na razpisanih 18 oziroma 20 mest (dve mesti morata biti rezervirani za ponavljalce), drugim pa bodo svetovali prenos prijave v program splošne gimnazije, kjer bodo oblikovali dodatno skupino, s podobnimi prilagoditvami, kot jih ima športni oddelek.
Slabše od pričakovanega pa je trenutno stanje prijav v programih rudarske in strojne šole, kjer je v nekaterih programih za blizu polovico manj prijav od števila razpisanih prostih mest.
Predvsem so - pojasnjuje sogovornica - veseli povečanega vpisa iz okoliških krajev, kar pomeni, da so devetošolce in njihove starše prepričali bodisi s kakovostjo izobraževanja ali z nekaterimi pogoji oziroma prednostmi, kot je omogočanje enostavnega prehajanja v drug program, če dijak ugotovi, da je »zgrešil«, enoizmenskim
poukom, dobrim sodelovanjem s prevozniki, ki omogočajo skorajda prevoze od vrat do vrat, in brezplačnim Lokalcem po Velenju, prehrano v sodobnih restavracijah, varnostjo, številnimi dejavnostmi, mobilnostjo dijakov, z možnostjo opravljanja prakse v tujini ... »Letos dolgoletni partnerji za prevoze iz Zgornje Savinjske doline ponujajo dijakom novincem v Velenje celo brezplačen prevoz, v Velenju pa take prevoze že imamo. To so dodatni prihranki za dijake pri denarju in času. Če se dijak vozi iz Šoštanja ali Velenja samo do Celja ali Slovenj Gradca, po nepotrebnem izgubi na leto skoraj mesec dni prostega časa.«
Prenos prijav
Ali lahko dijaki svojo odločitev še spremenijo? Vsi kandidati, ki svojo odločitev še tehtajo, imajo možnost prenosa prijave skupaj s starši v drug izobraževalni program od 10. do 25. aprila. Dan prej bo ministrstvo objavilo, kje je prišlo do sprememb obsega vpisa. »Po roku za prenos prijav bodo šole ponovno morale na ministrstvo poslati predloge za spremembe obsega vpisa, ministrstvo pa jim bo do konca maja odgovorilo, kako in kaj. Kandidate bomo najkasneje obvestili o morebitnih omejitvah vpisa do 3. junija. Vpis v programe srednjih šol bo potekal od 17. do 19. junija, na šolah z omejitvijo pa do 27. junija,« je še dejala Gabrijela Fidler.
■
Prenos prijave (skupaj s starši) v drug izobraževalni program je možen od 10. do 25. aprila
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
10
UTRIP
24. aprila 2014
■OD SREDE • DO TORKA
Pripravlja Mojca Štruc
Sreda, 16. aprila
Še je bilo vroče v pričakovanju kongresa PS. Zoran Jankovic je zatrjeval, da lahko Alenka Bratušek ostane premierka kljub njegovemu prevzemu PS in napovedim koalicijskih partneric, da z njim na čelu stranke ne bodo ostale v koaliciji.
Med Kongresnim trgom in poslopjem ministrstva za izobraževanje je potekal protestni shod proti novemu zakonu o visokem šolstvu. Zbralo se je okoli dva tisoč ljudi; manjši skupini vstajnikov so morali policisti preprečiti vstop v zgradbo ministrstva, sicer pa je protest minil mirno.
Pariški inštitut Louis Pasteur je priznal, da pogreša več kot dva tisoč stekleničk z vzorci virusa sars, a je hkrati zagotovil, da izginuli vzorci ne predstavljajo grožnje javnosti.
Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o referendumu o
arhivski noveli.
Na vzhodu Ukrajine so proruski separatisti zasegli šest oklepnikov ukrajinske vojske, ki so sodelovali v protiteroristični operaciji oblasti v Kijevu.
Ob obali Južne Koreje se je potopil trajekt. Na krovu je bilo 459 ljudi, večinoma srednješolci in učitelji.
Ob obali Južne Koreje je potonil trajekt s 459 ljudmi na
krovu.
Četrtek, 17. aprila
Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o referendumu o arhivski noveli in s tem odločilo, da referenduma 4. maja ne bo. Iz koalicije je bilo slišati nekaj ostrih besed, nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pa je dejal, da tokrat sodišču nimajo česa očitati.
Predsednik republike Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike romske skupnosti v Sloveniji. Največji slovenski sindikat Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na razširjeni konferenci v Cankarjevem domu zavrnil nacionalni reformni program 2014/2015.
Papež Frančišek je na veliki četrtek tradicionalno umil noge vernikom, letos dvanajstim invalidom.
V Savdski Arabiji je potekal eden redkih protestov v javnosti. Zbrani so protestirali proti »zahodnjaškim« reformam.
03/ 898 74 00
rdeča dvorana šrz
N J
03/ 897 02 04 info@srz-rdeca-dvorana.si
V Indiji je potekal najbolj množičen volilni dan parlamentarnih volitev (ki sicer trajajo ves mesec), ko je lahko svoj glas oddalo skoraj 200 milijonov volilnih upravičencev.
Vlada v Kijevu je prepovedala vstop na ozemlje Ukrajine vsem ruskim moškim, starim od 16 do 60 let.
Petek, 18. aprila
Alenka Bratušek se je srečala s člani stranke iz zahodne in osre-dnjeslovenske regije. Vsi navzoči so ji povedali, da podpirajo tako njeno vlado kot njo osebno, kar je premi-erka razumela kot napoved svoje zmage na prihajajočem kongresu.
Premierka je po srečanju s člani stranke izrazila prepričanje, da bo zmagala na prihajajočem kongresu.
Izvedeli smo, da bo novo komisijo, ki bo izbrala oba namestnika predsednika KPK, vodila nekdanja generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.
Na veliki petek so krščanski verniki pred praznikom velike noči obhajali obrede Kristusovega trpljenja. Papež Frančišek je drugič v svojem pontifikatu sodeloval v tradicionalnem križevem potu, ki je tudi to leto potekal ob rimskem antičnem Koloseju.
Oboroženi napadalci so napadli oporišče Združenih narodov v Južnem Sudanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj 58 ljudi, več kot 100 jih je bilo ranjenih.
Posebna ekipa potapljačev se je prvič prebila v notranjost potopljenega južnokorejskega trajekta, a je upanje, da bi našli preživele, hitro izginilo. Kapitan ladje je bil aretiran.
Proruski separatisti v Donecku so sporočili, da ne bodo zapustili vladnih stavb, dokler se ne umakne nova ukrajinska vlada, ki je po njihovem mnenju »nezakonita«.
Sobota, 19. aprila
tonu omogoča, da zavrne izdajo vizuma vsakomur, ki je sodeloval v terorističnih dejanjih proti ZDA.
Ukrajina je med velikonočnimi prazniki prekinila vse operacije proti proruskim protestnikom na vzhodu države, Vladimir Putin pa je sočasno sklenil, da bo podelil medalje vsem, ki so sodelovali pri priključitvi Krima Rusiji.
Pred letom dni v Siriji ugrabljene štiri francoske novinarje so turški vojaki našli ob sirski meji.
Nedelja, 20. aprila
Bil je dan, ko so verniki praznovali veliko noč. Škof iz Novega mesta Andrej Glavan je v nagovoru poudaril, da velika noč prinaša upanje, celjski škof Stanislav Lipo-všek pa, da vstajenje prinaša novo obdobje človeške zgodovine.
Praznik so seveda praznovali tudi v Vatikanu. Na Trgu svetega Petra se je zbralo več deset tisoč ljudi in spremljalo tradicionalni blagoslov papeža Frančiška, v katerem je pozval k miru na svetu.
Zvečer smo spremljali dramo potniškega letala družbe Malaysia Airlines s 166 ljudmi na krovu. Za-
118. maraton, ki se ga je leto po terorističnem napadu udeležilo preko 35 tisoč tekačev iz 70 držav sveta, med njimi tudi devet Slovencev.
Kitajska vlada je preprečila dostop do več sto spletnih strani in družbenih omrežij, češ da bo tako medmrežje očistila spletne pornografije.
Uporniki v Južnem Sudanu so v etničnih spopadih pobili več sto ljudi, ko so prejšnji teden zavzeli z nafto bogato mesto Bentiu.
V nesreči manjšega letala na jugozahodu Finske je umrlo osem padalcev.
Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je po strelskem incidentu na vzhodu Ukrajine obtožil Kijev, da ne spoštuje dogovora iz Ženeve.
Torek, 22. aprila
Slovenijo je stresel potres z ma-gnitudo 4,4. Evakuiranih je bilo več šol, rahlo poškodovanih pa je bilo tudi nekaj objektov med Pivko in Ilirsko Bistrico.
Letala družbe Malaysia Airlines je moralo zasilno pristati.
radi težav s podvozjem je moralo zasilno pristati na letališču v Kuala Lumpurju.
Potem ko je potapljačem ob obali Južne Koreje po treh dneh neuspehov le uspelo priti v notranjost potopljenega trajekta, so na površje prepeljali 26 trupel, s čimer je število potrjenih smrtnih žrtev naraslo na 58.
Rusija je izrazila ogorčenje zaradi napada na oborožene proruske aktiviste na nadzorni točki pri Slav-jansku na vzhodu Ukrajine, kjer so bili ubiti najmanj štirje ljudje.
Ponedeljek, 21. aprila
Medtem ko je bil pri nas dela prosti dan, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek na Trgu Sv. Petra molil z več tisoč verniki. V Bostonu so tekli. Končali so
Slovenijo je prestrašil potres z magnitudo 4,4.
Le dobro uro zatem se je s poslanskimi vprašanji premierki začela redna aprilska seja Državnega zbora. Opozicijo so zanimali predvsem ukrepi na področju gospodarstva, pri čemer je Bratuško-va napovedala, da bo za oživitev gospodarstva ključno nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, učinkovito delovanje bančnega sistema ter spodbujanje izvoza.
Medtem je Jankovic medijem razlagal, da je stranka PS volitve dobila zaradi jasnega programa in, »brez zamere, ampak na čelu z mano«. Kot je pojasnil, tudi na prihajajočem kongresu pričakuje zmago.
Začasni ukrajinski predsednik Turčinov je ukazal vojaško operacijo proti proruskim aktivistom na vzhodu države, potem ko naj bi ti »do smrti mučili« moška. En izmed njiju je bil lokalni politik.
Prazničen dan je zaznamovalo blagoslavljanje jedi.
Nadaljevali so se velikonočni prazniki. Bila je velika sobota, namenjena predvsem molitvi ob božjem grobu in zaznamovana z obredi, kot sta blagoslavljanje ognja in jedi. Na večer so potekale vigilije oziroma bedenja. Papež Frančišek ga je vodil v baziliki svetega Petra.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je podpisal zakon, ki Washing-
Na bostonskem maratonu je teklo tudi deset Slovencev.
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 11
24. aprila 2014
MiCftfl
SOCIALA
11
»Velenje ni več bogato mesto«
V odboru za pomoč občanom in občankam Velenja obravnavajo vse več prošenj za pomoč - Lani razdelili dobrih 27 tisoč evrov - Denarja jim bo zmanjkalo, če letos ne izpeljejo nove humanitarne akcije
Bojana Špegel
Velenje, 11. aprila - Leta 2009, ko je ob propadanju podjetja Vegrad veliko njihovih delavcev potrebovalo pomoč, so v Velenju, znanem po solidarnosti, ustanovili Odbor za pomoč občankam in občanom mestne občine Velenje. Tudi zato, da bi do pomoči lahko prišli res vsi, ki jo potrebujejo, in ne le tisti, ki jo znajo poiskati. Odbor že štiri leta skrbi za uravnotežene in koordinirane dobrodelne aktivnosti za pomoč posameznikom, družinam in skupinam. O tem, kako delujejo, kako zbirajo sredstva, ki jih delijo, in koliko je tistih, ki potrebujejo pomoč, smo se pogovarjali s predsednikom odbora Dragom Kolarjem.
»Odbor je bil ustanovljen predvsem zato, da pomagamo ljudem. Sestavljamo ga ljudje »iz vseh vetrov«, iz številnih organizacij, od humanitarnih do javnih zavodov. Zelo pomembno je, da je zraven tudi Center za socialno delo Velenje, kjer imajo največ podatkov o ljudeh, ki pomoč res potrebujejo. Tako že od začetka delovanja pomagamo ljudem, ki so res v stiski, pogosto tudi lačni. Delamo veliko in mislim, da nam zaupajo,« nam je v uvodu povedal sogovornik.
Zanimivo je, da so glavni vir za financiranje pridobili že v prvem letu delovanja; takrat so v velenjskem domu kulture pripravili odmeven dobrodelni koncert z avk-cijo slik članov Društva šaleških likovniko. »Na tej prireditvi smo zbrali 136 tisoč evrov, saj so se klicu na pomoč odzvali v številnih podjetjih, donacije so prispevali tudi posamezniki. Drugi pomembni vir financiranja je dotacija MO Velenje, ki nam zadnji dve leti, odkar je novoletna okrasitev mesta skromnejša, nakaže za to dejavnost 25 tisoč evrov.« Izvemo, da so imeli letos 1. januarja na računu, ki so ga odprli pri Banki Slovenije za dobrodelne namene, dobrih 29 tisoč evrov. »To zadošča še za letošnje delovanje odbora, a če ne dobimo novih virov, bo naš račun ob koncu leta prazen. Prošenj za pomoč je namreč vse več. Če je nekdaj veljalo, da je Velenje bogato mesto,
Drago Kolar: »V Velenju je vse več ljudi, ki so na robu
preživetja.«
kjer se dobro živi, to danes ne drži več. Med nami živi veliko družin, ki so res na robu preživetja. Najhuje je pri upokojencih z nizko pokojnino, kjer je pogosto zraven še huda bolezen. Prebivalstvo se pač stara. Imamo družine, ki zaprosijo za pomoč, ko so dolžne že 10 tisoč evrov in več. Tu so tudi mladi, brezposelni,« doda Kolar. Ob tem pove, da odbor ni namenjen temu, da reši vse njihove težave, saj pomoči niso visoke. Posameznikom po zelo dobro izdelanih kriterijih ožja skupina pripravi predloge za pomoč, na seji pa jih potem odobri cel odbor. Lani so se sestali šestkrat, nekaj perečih vprašanj so reševali dopisno.
Pomoči niso visoke
Pomoči so bile doslej namenjene socialno ogroženim družinam in posameznikom za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in hrane, za plačilo mesečnih položnic, dolga za stanovanjske in komunalne storitve ... »Najnižja pomoč je 120 evrov, najvišja nekaj več kot 200 evrov. Več težko damo,« še izvemo. Lani so med občane razdelili dobrih 27 tisoč evrov, med drugim pa so pomagali tudi pri letovanju otrok iz Šaleške doline v zdravstveni koloniji, prispevali so Rdečemu križu in Karitasu v akciji nakupa šolskih potrebščin otrokom iz socialno ogroženih družin . Leta 2013 se je na podračunu za dobrodelne namene Mestne občine Velenje zbralo le dobrih 500 evrov - od
obresti. Prihodkov donacij fizičnih in pravnih oseb v letu 2013 ni bilo. In ker denarja na računu zmanjkuje, si želijo v drugi polovici leta pripraviti dobrodelni koncert. Dogovori že tečejo.
Topel obrok za najšibkejše
Socialne stiske in brezposelnost se poglabljata tudi v Šoštanju
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V Šoštanju beležijo 11,9-odstotno brezposelnost. Občina za 457 ljudi plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje, tri do štirikrat na leto preko Rdečega križa zagotovijo socialno šibkim občanom pomoč v obliki prehrambnih paketov, nekaterim enkratne denarne pomoči, številnim starejšim omogočajo pomoč na domu, nekaterim doplačajo institucionalno varstvo, vse več jih uveljavlja subvencije za stanovanja in šolske potrebščine ... Socialna stiska in brezposelnost pa se še poglabljata.
V kratkem bodo socialno najšibkejšim občanom omogočili brezplačen topel obrok, delno subvencioniran pa socialno šibkim. Upravičence bo potrdila občina Šoštanj po predhodni uskladitvi s Centrom za socialno delo Velenje, krajevnimi organizacijami Rdečega križa in župnijsko Karitas. Občina Šoštanj bo tudi vodila in izvajala vsa operativna dela. Po ugotovitvi upravičenosti in potrditvi na ustre-
zni komisiji bodo upravičenci prejeli bone, s katerimi bodo lahko izkoristili to ugodnost. Vsak upravičenec bo dnevno lahko uporabil le en bon. V Občini Šoštanj bodo letos za to namenili približno 20.000 evrov.
»Še v lanskem letu teh potreb ni bilo zaznati tako izrazito. Od decembra do danes pa se je socialna stika med našimi občani z najnižjimi prihodki bistveno poslabšala,« pravijo v Šoštanju. Zanimivo pri tem pa je, da se niso odločili za javno kuhinjo. Pravijo, da želijo ohraniti dostojanstvo uporabnikov.
»K projektu bomo povabili ponudnike s sedežem v občini, ki zagotavljajo kakovostne dnevne tople obroke, imajo na voljo lastne prostore jedilnice in zagotovljen dostop za invalide. Upravičenci bodo imeli možnost, da si topel obrok lahko odnesejo domov,« pravi Alenka Verbič iz uprave Občine Šoštanj.
Ocenjujejo, da bo največ upravičencev med samskimi brezposelnimi občani, pri katerih je denarna socialna pomoč Centra za social-
no delo edini vir preživetja, dolgotrajno brezposelne osebe brez nadomestil, samski upokojenci z nizkimi pokojninami, ki ne bivajo v lastnih stanovanjih, invalidsko upokojeni občani, nepopolne družine z nizkimi prihodki in popolne družine z dvema ali več otroki, v katerih je zaposlen le eden od zakoncev.
Na to, da socialna stiska ljudi dobiva vse večje razsežnosti, pa opozarja tudi župan Darko Menih. Odraža se tudi v stanovanjskem vprašanju. Občina ima v lasti 135 stanovanj. V glavnem so starejša in v srednje slabem stanju. »Poskušamo jih urejati, kolikor lahko. V zadnjem času pa ni tako redko, da na Občino prihajajo ljudje, ki nimajo kam, ker jih zasebniki, ko ne zmorejo plačevati najemnin, vržejo ven ... Tega nekdaj ni bilo toliko ali pa vsaj ni bilo tako izrazito.«
n i ko L i samiJ^Q^

fTi^^H
nih
PO NOVEM tudi plačilna
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje vam želi vesele prvomajske praznike!
tiSggj C 7_i() MAJ
SEJEM . ..J
■
■
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
24. aprila 2014
10 let velenjske projektne skupine
Prvi evropski projekt so mladi strokovnjaki uspešno prijavili po 14 dneh delovanja - Doslej so nepovratna evropska sredstva pridobili že za 41 projektov
Bojana Špegel
Velenje, 17. aprila - Septembra bo minilo 10 let, odkar je pod okriljem uprave MO Velenje zaživela Služba za razvojne projekte in gospodarstvo. Krajše jo imenujejo kar projekta skupina, vodi pa jo Karla Sitar, ki se še dobro spomni začetkov njihovega dela: »Radi se spominjamo začetkov našega dela. Bilo nas je šest mladih diplomantov, ki nismo najbolj vedeli, za kaj gre pri evropskih projektih. Opravili smo hitro izobraževanje in po 14 dneh dela smo že oddali prvi projekt, ki je bil uspešen. Kmalu je sledilo še 5 projektov, ki so dobili zeleno luč, in tako v Velenje pripeljali nepovratna evropska sredstva. To je bilo takrat dovolj, da smo si zaslužili podporo takratnega župana Srečka Meha, ki nam je dal priložnost, da nadaljujemo delo. Že ob začetku nam je namreč jasno in glasno povedal, da nam da leto dni časa, če ne bo rezultatov, pa se bomo razšli. Ker so rezultati bili, do tega ni prišlo,« izvemo.
Karla Sitar: »10 let je minilo, kot bi mignil. Mestu smo v tem času pridobili 16 milijonov evropskih sredstev.«
»Mehki« projekti dvigajo kvaliteto bivanja
Danes je v projektni skupini zaposlenih 7 diplomantov različnih strok, ki ne predstavljajo strošek za mestni proračun. Vsa leta so namreč plačani iz uspešno pridobljenih evropskih projektov. Trenutno izvajajo 14 evropskih projektov, 27 pa so
jih že zaključili. »Na projektih »mehke narave« smo do sedaj pridobili 16 milijonov evrov sredstev. Ke tem ne štejemo velikih kohezijskih projektov. Našo tržno nišo smo namreč našli v transnacionalnih evropskih programih, s katerimi delamo pilotne aktivnosti, ki so na koncu vidne v okolju; z njimi ne le lepšamo mesto, ampak Velenje tudi približujemo ljudem, dvigujemo nadstandard, brez podpore EU pa sploh ne bi bili uresničeni,« je dodala naša sogovornica, ki pravi, da mnoge druge slovenske občine niso znale izkoristiti »mehkih« evropskih projektov, stavili so le na velike kohezijske, pri katerih pa je veliko težje dobiti podporo.
Projektna skupina MO Velenje se lahko pohvali z uspešno izpeljanimi projekti, kot je kmečka tržnica, ki je sobotne dopoldne-ve v mestu spremenila v dogodek. Lani so z udarniškim delom in evropskimi sredstvi uredili otroško igrišče med bloki na Gorici, odprli so Center ponovne uporabe, odlično je zaživel sistem izposoje mestnih koles BICY. Uredili so Poslovno cono Rudarski dom, obnovili vilo Bianco, uvedli aplikacijo GUTS za spremljanje Lokalca preko mobilnih telefonov, podjetniški inkubator ... »Eden od večjih projektov, ki je še v izvajanju, je projekt »promenada«, ki ga oglašujemo z blagovno znamko »Lepi center«, saj želimo, da bo ta vedno bolj prepoznavna. Promenada bo do konca poletja postala prostor, ki bo prijeten za druženje vseh generacij in izvajanje različnih dogodkov na prostem. Nastal bo lep amfiteater ob reki Paki, dobili pa bomo tudi novo garažno hišo, ki bo razbremenila parkiranje pri velenjskem zdravstvenem domu,« nam je za konec povedala sogovornica.
■
Zapira vrata še ena šola?
V podružnično šolo v Ravnah je za novo šolsko leto vpisan le en prvošolec - Bo Šoštanj še ob eno šolo?
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Podružnične osnovne šole imajo poseben pomen. So središče življenja in dogajanja v kraju. Z 'mladostjo', ki jo obiskuje, pa tudi obet, da ima kraj prihodnost. Marsikje pa v zadnjem desetletju podružnične šole usihajo. Vanje starši vpišejo premalo otrok, da bi zadostile merilom ministrstva in upravičile svoj obstoj.
V občini Šoštanj so v zadnjem desetletju zaprli že dve podružnični šoli, v Belih Vodah in Za-vodnjah, zdaj pa zaprtje grozi tretji, v Ravnah. V tem šolskem letu jo obiskuje pet otrok, toliko, kot je po merilih ministrstva še dopustno za obstoj podružnice. Ker pa z novim šolskim letom dva tretješolca odhajata v 4. razred v matično šolo v Šoštanj, straši pa so v prvi razred vpisali samo enega otroka, je njena usoda, če bo ostalo tako, zapečatena.
»Zanimivo pa je, da se je leta 2008 v Ravnah rodilo 17 otrok, ki bodo v novem šolskem letu začeli obiskovati 1. razred. 16 so jih starši vpisali v matično Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanj. Morda si bo kdo od njih premislil. Vsekakor na Občini iščemo rešitve, da bi šolo v kraju ob-
držali. Zavedati se moramo - in tega se nekateri starejši tudi zavedajo, da bomo šolo, ko jo bomo enkrat zaprli, zaprli za vedno,« pravi župan Šoštanja Darko Menih.
Stroški, ki jih morajo Občine zagotoviti za obstoj take šole (prevozi, vzdrževanje, ogrevanje ...), niso majhni, a so navkljub njim v Šoštanju pripravljeni šolo, če bo v njej dovolj otrok, obdržati.
Na potezi so starši. Ti pa danes na te stvari
Bo podružnica v Ravnah tretja šola, ki bo zaradi premalo vpisanih učencev morala zapreti vrata?
gledajo drugače, kot so nekdaj, ko so otroci iz bolj oddaljenih krajev morali do šole in nazaj peš. Marsikdo v večji šoli vidi več možnosti, ki se otroku ponujajo v dodatnih programih. Teh v podružnicah ni. To je gotovo prednost. So pa tudi slabosti. »Kot pedagog si denimo ne znam predstavljati, kako se šestleten otrok nepričakovano, iz povsem drugega okolja, vživi v tako veliko šolo, kot je šoštanjska, in kaj pri tem doživlja.« ■
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 15
24. aprila 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Kakovost življenja starejših pada že 13 let
Člani Občinskega odbora DeSUS-a Šmartno ob Paki proti varčevanju pri najbolj ogroženih državljanih - Dr. Konrad Steblovnik, kandidat za evropske volitve
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 15. aprila -
Pred letom dni je prevzel vodenje Občinskega odbora stranke DeSUS Šmartno ob Paki Rudi Meh.
Ta je na občnem zboru odbora prejšnji torek v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki med drugim dejal, da so se in se bodo tudi v prihodnje zavzemali za to, da se var-
je svoje prebivalstvo, morala pustiti pri miru. »Tako pa kakovost življenja starejših pada že 13 let, kar dokazujejo dejstva: razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino je leta 2000 znašalo 75 odstotkov, danes je padlo že na 59 odstotkov.« Člani odbora so prav tako med vnetimi zagovorniki krepitve razvoja, solidarnega, pravičnega, dostopnega ter kakovostnega javnega zdravstvenega sistema; vladi RS predlagajo polnjenje proračunske luknje z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev ter zmanjševanjem sive ekonomije. Za lažje prenašanje tegob občinski odbor med letom poskrbi za družabna srečanja, druženja in izlete. Zapisanemu so v letošnji delovni program dodali še sodelovanje na lokalnih
in evropskih vo-Rudi Meh: »Želimo okrepiti svoje vrste.-,.. , , 4
litvah. Za te so evi-
Pridobivanje novih članov je stalna naloga.
čevanje ne začne pri najbolj ogroženih državljanih. Pokojnine so, kot je poudaril, prislužena pravica, saj so jih vplačevali v povprečju 35 let. Za to bi jih politika, ki spoštu-
dentirali svojega kandidata, dr. Konrada Steblovni-
ka. Danes šteje odbor 20 članov. Rudi Meh pričakuje, da bodo ti poskrbeli tudi za okrepitve svojih vrst.
■
nikoli sami
107,8:
Naj bo delo vrednota, ki povezuje in združuje.

_ "i*
, r^ 'j.	^
■ ft-t '
Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela!
Rastejo, dvigujejo kakovost
Kmetijska zadruga Šaleška dolina sklenila leto bolje od pričakovanj -Ekodar tudi najboljša evropska blagovna znamka?
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 17. april - »Kljub nadaljevanju krize na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina dobro poslujemo. Še več. Tudi rastemo, se razvijamo, nenehno dvigujemo kakovost izdelkov in storitev. Lani smo povečali število zaposlenih za 30 odstotkov. Prav tako nadaljujemo tradicijo urejenega finančnega toka, vse sile usmerjamo k blažitvi krize pri naših članih,« je na rednem zboru članov zadruge pred tednom dni označil leto 2013 njen direktor Ivo Drev.
Zadruga je lani ustvarila nekaj
manj kot 12,6 milijona evrov prihodkov ali za dobrih 7 odstotkov več kot leta 2012. Dobiček je znašal 14 tisoč 800 evrov. Slabih 53 odstotkov prihodkov je zadruga ustvarila s prodajo trgovskega živilskega in neživilskega blaga, tržni delež pa je večji tudi zaradi odprtja dveh trgovin (v Topolšici in Nazarjah). Zadružne enote Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so z odkupom kmetijskih proizvodov »prispevale v blagajno« dobrih 42 odstotkov prihodkov. Proizvodni kazalci za lani kažejo nekoliko manjši odkup mleka (dobrih 9,9 milijona
litrov), razloge pa pripisujejo posledicam lanske suše in odhoda enega rejca k drugemu odkupovalcu. Odkup mladega pitanega goveda in telet je bil na ravni predhodnega leta. Zaradi usmeritve na druga področja so plan odkupa za letos povečali za 12 odstotkov. Drev je izrazil zadovoljstvo, ker so z mlekarno v Arji vasi, kamor prodajajo mleko, dosegli odkupne cene, ki zagotavljajo stabilnost pri tovrstni proizvodnji. Za posebej dobro zgodbo je označil odkup ter trženje ekološkega mleka in izdelkov. Njihova blagovna znamka Ekodar
postaja vse bolj prepoznavna. V minulih dneh jo je Biotehniška fakulteta v Mariboru proglasila za najboljšo slovensko blagovno znamko v zdravi prehrani. »To je za nas veliko priznanje, zato ne preseneča odločitev, da bomo sodelovali še na izboru za najboljšo blagovno znamko v Berlinu.«
Pri lastni proizvodnji sledijo trendom preteklih let, povečujejo pa naložbena vlaganja predvsem na Turnu, kjer posodabljajo 5,6 hek-taija velik sadovnjak z novimi nasadi in protitočno zaščito. Lani so s pomočjo Leader sredstev usposobili sodobno linijo za proizvodnjo sadnih sokov. Ponosni so tudi na pet zlatih priznanj za izdelke z ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Drev je še povedal, da so v delovni enoti Ravne Šmartno postavili v ospredje nakup zemljišč. Izrazil je prepričanje, da je bila zadruga tudi lani dober servis svojim članom, zato pričakuje, da bodo dobre vezi ostale med njimi tudi v prihodnje. Dotaknil pa se je še prodaje Ljubljanskih mlekarn. »Verjeli smo v slovensko zgodbo, ki pa so jo onemogočili nekateri posamezniki, zadruga pa je ostala brez 98 tisoč evrov.«
Po Drevovih besedah želijo letos preseči lanske rezultate za 2 odstotka. Za zdaj jim kaže dobro, sploh v trgovski dejavnosti, kjer beležijo v letošnjih prvih treh mesecih 16-odstotno povečanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
■
Redna in poštena plačila ter dobre servisne dejavnosti porok za ohranitev dobrih vezi.
Projekt umeščanja sprehajalnih poti
Šmartno ob Paki - Na pobudo svetnikov Občine Šmartno ob Paki se je tamkajšnja občinska uprava lotila projekta urejanja vseh sprehajalnih poti v lokalni skupnosti. Vrednost pogodbe za izdelavo idejne zasnove je 4.400 evrov, končana pa naj bi bila do konca letošnjega junija. Ureditve nekaterih poti naj bi se v lokalni skupnosti lotili še letos.
Po besedah Janka Kopušarja, župana Občine Šmarno ob Paki, bo idejni projekt vključeval vse vrste poti: obstoječe sprehajalne (ob Pa-ki od Grudnovega mostu do Šmar-tnega ob Paki, ob železnici v Logu), obstoječe neformalne (iz Šmartne-ga preko Tomažka v Slatinah, skozi Foršt, preko Paškega polja), pločnike za pešce, nove sprehajalne poti, ki se bodo navezale na obstoječe
(povezava Paške vasi, Gavc in Gorenja s središčem občine, povezava Podgore in Rečice ob Paki s središčem občine), povezava s predvidenimi kolesarskimi potmi, možnost krožnih sprehodov različnih dolžin, navezava na varne šolske poti, možnosti naknadne vzpostavitve tematskih poti (Martinova, šolska, učna, sadna pot, rekreacijska steza) ter mesta za objekte ob sprehajal-
nih poteh (klopi, točke za druženje, drevesa, igrala ...).
K sodelovanju v projektu bodo povabili vaške skupnosti, društva, ki delujejo v lokalni skupnosti, in tukajšnjo ostalo zainteresirano javnost. »Poti je na našem območju veliko, so za razne namene, za zdaj pa niso ustrezno označene ter urejene. Upam, da se bomo skupaj dogovorili, kako bomo to omrežje razvijali v prihodnje, saj predstavljajo kamenček več v mozaiku prizadevanj v turizmu,« je še dejal Janko Kopušar.	■ tp
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
14
KULTURA
Men
24. aprila 2014
Nastaja Hiša bendov
Velenje, 21. aprila - Mestna občina Velenje bo Mladinskemu centru Velenje predala v upravljanje nekdanjo Žoharjevo hišo v Starem Velenju (Stari trg 1), tik ob krožišču. Hiša bo namenjena za vaje glasbenih skupin, zato so jo poimenovali Hiša bendov.
Do ponedeljka so v Mladinskem centru zbirali prijave glasbenih skupin, ki bi želele vaditi v njej, interes pa je bil velik, saj se jih je prijavilo več kot 10. Trenutno pripravljajo projektno nalogo za zvočno izolacijo hiše, za akustiko v prostorih pa
bodo morali poskrbeti glasbeniki sami. V Starem Velenju, v prostorih v lasti velenjske občine, že vadijo štiri glasbene skupine; v prostorih nekdanje Jelenove hiše tri, v stari pekarni pa ena, tako da tudi glasbene skupine temu delu mesta dajejo novo vsebino. V zadnjih letih se je število velenjskih glasbenih skupin spet močno povečalo, čez zimo pa lahko vadijo tudi v prostorih eMCe placa v Rdeči dvorani, saj ima velenjska občina izreden posluh za želje in potrebe mladih.
■ bš
ALTERNATOR
Hiša na starem trgu 1 je sicer predvidena za rušenje, a ker v proračunu nimajo rezerviranega denarja za rušitev, jo bodo za nekaj časa namenili za vaje glasbenih skupin.
Zvok in slika, kot se šika
Digitalizacija velenjske kinodvorane je velika pridobitev - Prvi obiskovalci navdušeni tudi nad 3D predstavo
Velenje, 16. aprila - Festival Velenje, ki vodi in upravlja tudi Kino Velenje, je v torek zvečer v veliki dvorani hotela Paka pripravil dogodek ob otvoritvi digitalizirane kino dvorane. Proces digitalizacije kinematografov, torej prehod na prikazovanje digitalnih projekcij v enotnem DCP standardu, v Slovenji načrtno poteka že nekaj let, prav Festival Velenje pa je bil med pobudniki ustanovitve Art kino mreže, ki je odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju možnosti za pravočasni prehod na digitalno kinematografsko tehniko tudi manjšim dvoranam po vsej Sloveniji.
V velenjski kinodvorani so na začetku aprila namestili novo projekcijsko platno in digitalni
V velenjski kinodvorani so si obiskovalci prvič nadeli posebna očala za ogled 3D filmov v torek, ko so predali namenu novo digitalno opremo.
projektor Barco DP2K-IOS z vso sodobno tehnologijo, kar tudi Velenjčanom omogoča ogled novih filmov v začetnih terminih predvajanja, kvalitetnejšo sliko in zvok, ogled filmov v 3D tehniki in še kakovostnejši filmski program. Digitalizirano dvorano je predal namenu župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki se je skupaj z obiskovalci veselil nove pridobitve v mestu. Med drugim je hudomušno dodal, da je pred občinstvom tudi sam v 3D tehniki in da naj hodijo v kino. »Potem nam ne bo treba imeti ves čas vključenih radarjev,« je dodal.
Gostje otvoritvene svečanosti so si ogledali športno komedijo »Montevideo, se vidimo!«,
ki je navdušila polno dvorano občinstva, pred tem pa so z ogledom dveh kratkih filmov preizkusili tudi delovanje 3D sistema in si prvič v tej dvorani zato nadeli tudi posebna očala. V petek so najmlajšim namenili risanko Rio 2 v 3D tehniki in prav tako popolnoma napolnili dvorano. Kino Velenje, ki ga letno obišče okoli 16.000 ljudi, po številu obiskovalcev že sedaj sodi v sam vrh manjših slovenskih kinematografov. Z namestitvijo digitalne tehnologije in razvojem novih filmskih produktov, predvsem za filmsko vzgojo, pričakujejo organizatorji v kinu še večji obisk.
■ bš
Mariborsko srebro tudi v Šaleško dolino
Zavzeto in trdo delo celo sezono je bilo za člane Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja pod vodstvom Anke Jazbec vstopnica za udeležbo na zahtevno zborovsko tekmovanje. Na odru dvorane Uni-
on so se na državnem tekmovanju odraslih pevskih zasedb Naša pesem 2014 predstavili s štirimi pesmimi in za svoj nastop med zares močno konkurenco prejeli srebrno priznanje.
MePZ Svoboda je tako nekajletno "mariborsko bronasto obdobje" posrebril, v tej sezoni pa so se že konec preteklega leta z zlatim odličjem izkazali na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb
v Dravogradu in pred dobrim tednom na območni reviji Pozdrav pomladi v Velenju. Zbor šteje skoraj petdeset pevcev različnih starosti, poklicev, želja in stanu, ki pa jih združuje ena velika ljubezen, to je ubrano petje. Zborovodkinja Anka jih z obilo strokovnega znanja vodi že dvaintrideset, od jubilejnih 45 let, kolikor jih letos mineva od ustanovitve zbora, kar bodo slavnostno praznovali predvidoma novembra letos z jubilejnim koncertom. V tej sezoni jih čaka še nekaj izzivov, med drugim tudi mednarodno tekmovanje, ki bo junija na Češkem.	■
Drugačni rezultati
Urban Novak
Vsesplošna kriza, v katero je zašla Slovenija, je najhuje segla na področje gradenj in z njo povezanih dejavnosti. Ena izmed njih in ne nazadnje tudi najbolj pomembna je arhitektura. Že pred krizo ne najbolj zgledno urejeno področje arhitekture je z nastopom krize skoraj povsem razpadlo. Glavo nad vodo držijo le še tisti projektantski timi, ki imajo zadosti kapitalskih zalog ali pa imajo zadostno število ustreznih investitorjev. Večina drugih projektantov pa poskuša svojo srečo s preusmeritvijo na druga področja in druge dejavnosti.
S prihodom krize pa ni nastopil le investicijski mrk, ampak je trajalo kar nekaj časa, da so se obudile druge dejavnosti povezane z arhitekturo. V zadnjem obdobju je viden porast dogodkov, ki niso vezani neposredno na projektiranje, ampak zajemajo širše področje arhitekture. Naraslo je število arhitekturnih delavnic, število izdanih publikacij, simpozijev, izobraževanj, predavanj ter pogovorov. Ne da vseh teh dogodkov ni bilo že prej. Vendar so sedaj toliko bolj pomembni, saj govorijo o tem, da arhitekti in arhitektura kot temeljni kamen razumevanja ter grajenja prostora še ni vrgla puške v koruzo. Mogoče se tega marsikdo ne zaveda, a brez res dobre arhitekture ni kvalitetno grajenega okolja, v katerem vsi bivamo. In po desetletjih zgrešene prostorske politike ter izumetničenih gradenj se zdi tokratna kriza kar pravšnja za premislek, v katero smer bi želeli iti. Zato je pravzaprav število dogodkov, povezanih s teoretičnim delom arhitekture tako pomembno.
Pomembno je, ker lahko s takšnim pristopom začnemo vzgajati najmlajše, jih osvojimo ter globoko v njih vsadimo ljubezen do lepega. To je sicer delo, ki se generaciji, ki ga bo opravila, ne bo vrnilo. Vendar se bo vrnilo v obliki pozitivnih rezultatov, ko bodo ti isti otroci zrasli in začeli graditi svoje hiše. Z zavedanjem, da lahko in morajo graditi drugače, bolj kvalitetno bodo seveda nevede spremenili tudi širše okolje, v katerem bodo bivali.
Pomembno je tudi zato, ker se na takšen, če ne še bolj intenziven način, področje arhitekture približuje laični javnosti, ki ne sme imeti občutka, da gre tukaj za nekaj, kar ni zanjo. Vsak laik bi se pravzaprav moral zavedati svoje vloge v procesu nastajanja grajenega prostora. In o svojem okolju bi moral biti sposoben soditi na podlagi dejstev ter argumentov. Ne na podlagi slabo podkovanih subjektivnih pripomb. Arhitekti nismo in ne smemo biti podobni zdravniškim »belim bogovom«. Zanimanje za okolje in ustvarjanje skozi proces, ki zajema vse, ki v nekem okolju bivajo, bi moral biti tudi skupen vsem. Prevladujoče mnenje znotraj krogov (občine in ministrstva), ki odločajo o prostorski politiki, je popolnoma zgrešeno. Še vedno se na laično javnost gleda kot na nebodigatreba in se je, če se le da, v postopkih odločanja izključuje. S takšnim pristopom niso poteptane samo osnovne človeške pravice, ampak nas to vodi v popoln razpad vrednot. Širša javnost smo konec koncev mi vsi in zato je njeno ignoriranje ali zgolj formalno »upoštevanje« v posmeh demokratični družbi. Brez naštetega pa ni osnov demokratične družbe, ampak zgolj odločanje znotraj ozkih krogov. Čisti absolutizem skrit za fasado demokracije.
Pomembno je ne nazadnje tudi za to, ker nas naši predniki učijo, da se je treba do svojega okolja obnašati odgovorno. Da se je treba zavedati svojih meja in omejitev. Da je treba svoj življenjski slog prilagoditi tem mejam in znotraj njih ustvariti maksimalno. Prav v naši dolini se lahko iz naše polpretekle graditeljske zgodovine marsikaj naučimo. Tukaj je v obliki zgradb zbrana skoraj celotna moderna arhitektura, vse od konca druge svetovne vojne naprej. Danes lahko z jasnim umom vidimo tako njene prednosti in zablode. Z zamikom smo priča korenitim posegom v samo mestno središče (ureditev Trga Mladosti in gradnja garažne hiše) in v upanju na spremembe na boljše moramo te spremembe vendarle pozdraviti. Velenje se trenutno dokaj uspešno upira razdiralnim učinkom krize, ki nas obdaja. A brez pomote, če smo uspeli z zamikom graditi, nas bo kriza tudi z zamikom udarila. In tedaj upam, da bomo lahko pokazali, koliko znamo in kaj veljamo in v takšnih časih ustvarjati nove in zanimive stvaritve.	■
Zbirka »Pod vodo vas, nad vodo glas«
Društvo REVIVAS Škale namerava do konca junija 2014 izdati zbirko pesmi »Pod vodo vas, nad vodo glas«. V njej bo zajeta že objavljena poezija nekaterih avtorjev (Rezman, Lipnik, Tanšek, Pustatič-nik idr.), kakor tudi pesmi znanih in neznanih avtorjev, ki objave še niso doživele. Društvo želi zbrati
pesmi, ki so tematsko vezane na Šaleško dolino in spreminjanje njene podobe zaradi izkopavanja premoga, s poudarkom na dogajanju v prejšnjem stoletju (pogrezanje površja, nastajanje jezer, spreminjanje krajine, izguba kulturne dediščine, doživljanje izgube doma, današnje občutenje in spomini na nekdanjo
podobo doline ipd.).
Društvo REVIVAS Škale vabi vse, ki imajo pesmi s takšno tematiko in bi želeli, da se te vključijo v zbirko pesmi, da jim jih pošljejo najkasneje do 15. maja
■ Vera Pogačar
KNJIŽNICA VELENJE
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 15
24. aprila 2014
107,8 MHz
15

Maja in napitnica s pihalnim orkestrom Zarja
Velenjčanka Maja Oderlap ni neznana rdečelaska. Pred leti je pela pri ansamblu Štrk, zdaj pa samostojno pevsko kariero združuje z delom televizijske voditeljice in glasbene urednice na TV Golica. Že kar nekaj let je naša radijska sodelavka, njen glas pa naši zvesti poslušalci lahko slišijo v oddajah Minute z domačimi ansambli Radia Velenje. Pravi, da je mikrofon njen zvesti spremljevalec že od mladih nog. Še posebno uživa, kadar lahko s poslušalci ter tudi glasbeniki 'koketira' v živo.
Pred dnevi je Maja na glasbeni sceni dodala svojo novo skladbo. Tokrat napitnico z naslovom Zato pa pijmo. »Glede na hiter tempo življenja se je včasih nuj-
Maja Oderlap si želi, da bi tudi z napitnico z optimizmom nazdraviti novim, boljšim časom.
no nekoliko ustaviti, poklepetati s prijatelji, z njimi deliti težave in skrbi ter z optimizmom nazdraviti novim, boljšim časom,« je pojasnila odločitev o novem glasbenem izdelku. Besedilo skladbe je njeno delo, Igor Podpečan je prispeval aranžma, napisal pa jo je Matjaž Vlašič.
Skladba je nastala v sodelova-
nju s Pihalnim orkestrom Zarja Šoštanj. Maja je vesela in ponosna, da jo je posnela skupaj z odličnimi šoštanjskimi glasbeniki. Z njimi je sodelovala prvič, v preteklosti pa je že nastopila z orkestrom RTV Slovenija na festivalu narečnih popevk. V prihodnjih dneh čaka Majo in godbenike snemanje videospota. Z
omenjeno pesmijo sodelujemo na natečaju »Raketa napitnice in poskočnice«. Maja je prepričana, da bo sklada Zato pa pijmo poslušalcem zlezla pod kožo, da jo bo skupaj z ljubitelji narodnozabav-ne glasbe prepevali na veselicah, koncertih in še kje.
■ Tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Umek najboljši techno/tech house DJ-ja na svetu
Eden najbolj znanih slovenskih izvoznih produktov elektronske glasbe - Umek je v okviru glasbene konference Winter Music Conference, ki poteka vsako leto konec marca v Miamiju, prejel prestižno nagrado International Dance Music Award, in sicer v kategoriji Najboljši techno/tech house DJ. Konkurenca je bila močna, saj so bili poleg Umeka
Zdravko Čolič z ognjem in smodnikom
Štirinajsti zaporedni album legendarnega Zdravka Čolica z naslovom Vatra i barut (v prevodu Ogenj in smodnik) prinaša dvanajst novih skladb, za katere sta večino besedil v sodelovanju s pevcem napisala Momčilo Bajagic Bajaga in Marina Tucakovic. Zdravko Čolic je tokrat združil moči tudi z ustvarjalci iz Zagreba in Sarajeva, in sicer
bo talentirane Sarajevčanke Maye Sar. Zdravko Čolič je pred tremi leti razprodal ljubljanske Stožice, kmalu pa se obeta njegov nov koncert v Ljubljani.
Eskobarsom ni dovolj
V četrtek, 17. aprila, je izšel drugi studijski album primorske skupine Eskobars. Nov album z naslovom Ni dovolj! je nastajal vse od leta 2010, ko je izšel njihov prvenec. Iz
s \ 'V-
nominirani še Richie Hawtin, Sven Vath, Tiga, Adam Beyer, Loco Dice in Joris Voorn. Med nominiran-ci sicer ni bilo legendarnega Carla Coxa, ki poleg Umeka velja za enega najboljših DJ-jev v technu. Bo pa Cox kmalu vrtel pri nas, saj bosta skupaj z Umekom nastopila na zabavi leta 17. maja v izolski Ambasadi Gavioli. Tandem bo s tem nastopom naredil uvod v skupno poletje, saj ju bo moč videti tudi ob torkih na Coxovih znanih ibiških večerih v klubu Space, kjer je Umek reden gost vsako poletje.

/ *
(T"	-, Ig
w
K
se kot avtorji na albumu pojavljajo Antonija Šola (Šta ti dadoh), Bruno Kovačič (Samo pričaj) ter Maya Sar (Zar se nismo shvatili). Zdrav-ko Čolič je avtor devetih skladb na albumu, katerega posebnost je tudi gostovanje slovitega makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega, ki je s svojo kitarsko čarovnijo okrasil naslovno Vatra i Barut ter sklad-
prvotnih demo posnetkov so člani skupine izpilili zvok skladb na novem albumu. Edini, ki je obdržal obliko prvotnega posnetka, je single Hodim naprej, ki je tudi edini posnet s pomočjo »ritem maši-ne«. Album prinaša nekakšen zgodovinski pregled dogodkov iz življenja skupine. Teksti temeljijo na osebnih izkušnjah članov in pripovedujejo zgodbe o odnosih znotraj in zunaj zasedbe. Avtor večine skladb je tudi tokrat frontman Jure Lesar, ostali člani Bogdan Sojič, Teo Collori in Rok Druscovich pa so sodelovali pri besedilih skladb Iluzija, Ni dovolj in Ocean. Pri eni
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	JAN PLESTEN JAK - Nova generacija
2.	LEO ROJAS - Celeste
3.	PITBULL FEAT. JENNIFER LOPEZ - We are one (Ole ola)
V dobrem letu od izida uspešnega albuma Večja od neba, s katerim je eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov in avtorjev osvojil zlato naklado, ter po razprodanem koncertnem letu, Jan Plestenjak ustvarja nove glasbene zgodbe. Nova generacija je naslov njegovega novega plesnega singla, s katerim nagovarja generacijo prihodnosti. Že v kratkem priljubljeni pevec obljublja tudi presenečenje, ki ga pripravlja za vse mlade po srcu.

skladbi (Bele zastave) je kot avtor sodeloval tudi producent albuma Dejan Radičevic.
Ne more brez nje
Vili Resnik, nekdanji pevec zasedbe Pop Design, ki je na slovenski glasbeni sceni prisoten že 25 let, leta 1998 pa je Slovenijo tudi zastopal na Evroviziji, se vrača z novim singlom. Z ustaljeno ekipo je posnel skladbo z naslovom Ne morem brez nje, ki govori o stari, večno tleči ljubezni. Pri nastanku
LESTVICA DO
i
GLASBE
pesmi so mu pomagali sami izkušeni avtorji in glasbeniki. Glasbo je napisal Aleš Klinar, besedilo pa Anja Rupel. Za kitare je poskrbel Franci Zabukovec, za bas kitaro je poprijel Cveto Polak, spremljevalne vokale pa je odpela vse bolj uveljavljena mlada pevka Anja Baš. Ves snemalni proces se je odvil v Klinarjevem studiu, Vili pa je podpisal pogodbo z založbo Dallas Records, s čimer napoveduje jesenski izid svojega novega albuma, na katerega čaka že šest let.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Gadi - Nate le
2.	Dame domače glasbe - Večerna zvezda
3.	Naveza - S tabo vse je lepše
4.	Navihani muzikanti - Mamin praznik
5.	Svetlin - Spomin na ljubezen
6.	Gorenjski kvintet - Sinko moj
7.	Malibu - Slovenec sem
8.	Zreška pomlad - Tebi
9.	Igor in Zlati zvoki - Sanjam te
10.	Prleški kvinet - Dobra misel
... več na www.radiovelenje.com

N N N N N N N N N N N N N N N N N
BRIGITA SULER
Brigita Šuler se po dolgem času predstavlja z novo
pesmijo Slovenka, v kateri prepeva o vroči Španiji. Ob izdaji novega singla je posnela tudi hudomušen video, v katerem imajo glavno besedo naši politiki.
NESSY
Pevka Neža Bračun Nessy je trenutno zelo delavna, saj s svojo ekipo intenzivno pripravlja skladbe za svojo prvo ploščo. Albuma, ki naj bi izšel predvidoma jeseni, se izjemno veseli, še pred njegovim izidom pa bo predstavila še poletni žurerski single.
ANETTE
Mlada slovenska pevka Anette se mesec dni po predstavitvi prve skladbe že lahko pohvali z odlično radijsko predvajanostjo. Njen single z naslovom Danes se namreč nahaja med
... na krotko...
desetimi slovenskimi skladbami na aktualni SAZAS-ovi lestvici 50 najbolje predvajanih pesmi.
SCHENGENFEST 2014
Tradicionalni festival, ki bo letos od 1. do 3. avgusta že sedmo leto potekal v Vinici v Beli krajini, bo tudi tokrat postregel z nekaj izjemnimi izvajalci. Med njimi bodo tudi Die Antwoord (JAR), 2Cellos (Hr), Mor-cheeba (VB), Djaikovski (Mak) in še kdo, saj vseh nastopajočih organizator še ni razkril.
DMK 2014
Tudi letos bodo v Velenju potekali tradicionalni Dnevi mladih in kulture, ki jih pripravlja Šaleški študentski klub. Letos bo to že 24. festival, potekal bo med 9. in 26. majem ter vabil s številnimi glasbenimi in drugimi dogodki.
Sovin kotiček
Prihajajo dnevi mladosti in kulture
Velenje, 3.-31. maj - Študenti, vsi mladi in nostalgiki za mladostjo iz tistih prejšnjih, menda boljših časov, bodo maja ponovno uživali na festivalu Šaleškega študentskega kluba Dnevi mladih in kulture. V primerjavi s prejšnjimi bo letošnji že 24. DMK obsežnejši, pravi programski vodja Žiga Kočevar: »Štu-
mtadi za
VELEJE
dentske organizacije smo močno občutile varčevalne ukrepe, a nam je letos uspelo dobro gospodariti in tako pripraviti program, ki bo v petih vikendih ponudil tako izobraževalne kot razvedrilne in športne vsebine.« Tako bo v majskih vikendih ponovno veli-
ko raznolike glasbe, streha legendarne okrepčevalnice Mladost se bo spremenila v oder, mladi umetniki bodo ponovno odprli vrata Pekarne s še toplo vsebino, študenti bodo izbrali najlepšo štafeto mladosti in z njo pritekli iz Kumrovca, na okrogli mizi Pre-karno delo pa bodo problemati-zirali avtorske pogodbe, samoza-poslenost in startup podjetja in tako opozorili na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, ki je v žarišču letošnjega festivala in na sploh delovanja ŠŠK-ja. ■ tf
M
Ponovno lepo pozdravljeni. Vas zanima, kaj smo študentje počeli ta teden? Saj ni skrivnost. Prejšnji teden smo lovili sončne žarke, ki so nam pomagali pregnati spomladansko utrujenost. Pridobljeno energijo smo porabili za učenje, razpravljanje v predavalnicah in na kavi, malo pa smo se seveda tudi pozabavali. Ob prihodu v domači kraj sta nam večera krajšala dogodka v organizaciji Šaleškega študentskega kluba. Petkov večer so nam popestrili dobro znani slovenski rockerji Zaklonišče Prepeva, ki so zbrani publiki predstavili nov album z naslovom Samo da prode demokratija, na njihov težko pričakovani nastop pa nas je pripravila predskupina Die Hamster iz Ljubljane. Čeprav še mnogi nismo poznali pesmi iz novega albuma skupine Zaklonišče Prepeva, smo si lahko skupaj z njimi prepevali dobro znane starejše uspešnice. Veseli smo tudi, da se nam je na koncertu pridružil del malo starejše, a
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
vendar po srcu mlade generacije. Tudi v soboto smo nadaljevali v rock'n'roll stilu, saj je bil na sporedu tradicionalni Jam Session. Mladi glasbeniki so se lahko preizkusili na odru, skupaj improvizirali in preizkušali razne instrumente. Danes se bomo ŠŠKjevci nasmejali stand up komiku Pižami, ki bo nastopil ob prvi obletnici Kavarne Šoštanj, na odru pa se mu bo pridružil mladi up stand up komedije Žan Papič. Kdor še nima vstopnice, naj se le oglasi na uradnih urah in si jo zagotovi po nižji ceni.
Približujejo se prvomajske počitnice, za katere je dijaška sekcija pripravila zanimiv in pester program. Da boste na tekočem z dogajanjem, pa le spremljajte našo spletno ali Facebook stran. Čas je tudi, da vam razkrijemo enega od dogodkov 24. festivala Dnevi mladih in kulture, ki se bo začel 9. maja. Poleg koncertov bo v Velenju po dolgem času skate contest, in to na super lokaciji. Več o tem pa prihodnjič.
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
16

24. aprila 2014
k k Tomaž Hudomalj, športni novinar na r r RTV Slovenija, se odlično znajde tudi v drugih vlogah, da le lahko vrti jezik. Ta mu teče kot namazan, hudomušna narava pa mu pri tem pride zelo prav. Če ima ob sebi lepo mladenko, mu kdaj uide tudi kakšna spogledljiva. A Anika Krenker tega ni zamerila. Če bi bila zamerljiva ali sramežljiva, bi verjetno oblekla dalj še krilo, kajne?
k k »Hitro še rr preverim, kaj se dogaja v službi,« je pisanje SMS sporočila komentiral Marjan Penšek, ki je v imenu Gorenja prišel poslušat mlade ekologe, ki so tokrat razmišljali o prihodnosti Velenjskega jezera. Direktor Erica Marko Mavec je malce poškilil na sosedovega mobija in si verjetno rekel: »Jaz pa raje ne bom nič preverjal. Pri nas je bilo ta mesec že dovolj vroče.«
čisto zares vam je ime Biserka?« sta gospo Kralj, babico zmagovalke letošnjega izbora Biserov maturantskega plesa vprašala Mateja Klemenčič in Simon Konečnik, oba ravnatelja na ŠCV. »Ja, čisto zares. Naša Ana Marija je pa sedaj postala »biserka«, vsi sorodniki, sosedi in tudi prijatelji smo navijali zanjo,« je odgovorila. Čvek pa je še izvedel, da je njena vnukinja sedaj tudi čisto zares dobila njeno ime. Sošolci jo po novem kličejo Biserka. »Krivi« pa ste bralci Našega časa.
Na ples je povabil mis in si prislužil kazen
Nina Davuluri je aktualna mis Amerike. V tej vlogi je nedavno obiskala šolo Central York, kjer je z učenci govorila o raznolikosti in pomembnosti znanosti, tehnologije in inženiringa. »Vedno sem spodbujala učence, naj sledijo svo-
jim sanjam z izobraževanjem, vsak dan pa me mladi navdihujejo s svojo zagnanostjo,« je povedala. Tudi ona več kot očitno navdihuje njih. 18-letni Patrick Farves je takoj, ko je izvedel, da bo Nina obiskala njegovo šolo, sklenil, da jo bo povabil na maturantsko zabavo. Učitelji so ga opozarjali, naj tega ne stori, a deček se priložnosti ni mogel upreti. V nekem trenutku prireditve je stopil do odra, misici podaril plastično rožo, jo povabil na ples in jo zaprosil, da posnameta »selfie«. Ostali učenci so Patricka pospremili z glasnimi ovacijami in navijanjem, Nina pa se je nasmehnila in odvrnila »morda pozneje«. »Nisem je več videl, tako da selfieja ni bilo,« je povedal Patrick po prireditvi. A zgodba se tu ne konča. Šolske oblasti so namreč sklenile, da
dečka zaradi dogodka suspendirajo za tri dni z obrazložitvijo, da morajo vsi učenci spoštovati pravila. Patrick se je opravičil za svoje početje, zanj pa je besedo zastavila tudi Nina sama. »Počaščena sem bila zaradi vabila, žal pa se zaradi svojih obveznosti plesa ne bom mogla udeležiti. Pozneje sem izvedela za disciplinski postopek, poklicala sem šolo in jih zaprosila, naj premislijo o svoji odločitvi,« je dejala.
Moški niso navdušeni bralci knjig
Ob noči knjige, ki smo jo obeležili v sredo (23. aprila), so v Veliki Britaniji opravili raziskavo na temo moških navad branja knjig. V njej je kar 75 odstotkov anketiranih odgovorilo, da raje pogledajo filmsko različico knjige, kot da bi tiskano gradivo dejansko brali. 30 odstot-
berejo manj, kot bi morali, skoraj polovica pa jih bere manj kot v preteklosti. Petina jih je ob tem priznala, da so se v preteklosti že zlagali, da so kakšno delo prebrali, da bi izpadli bolj razgledani. Raziskovalci ugotavljajo še, da so moški počasnejši bralci in manjkrat dokončajo začeto knjigo kot ženske.
Volk v živalskem vrtu ugriznil deklico
V beograjskem živalskem vrtu je prostovoljka peljala na sprehod volka, starega devet mesecev, kar je tam običajna praksa. Volk je bil na povodcu, v nekem trenutku pa se je dekletu iztrgal, od zadaj skočil na dveletno deklico in jo ugriznil. Deklico so reševalci s podplutbo in manjšo raztrganino odpeljali v bolnišnico, volka pa so brž vrnili v kletko. Direktor živalskega vrta
kov moških je priznalo, da knjige v roke niso vzeli vse od zaključka šolanja. Med razlogi za slabe bralne navade so anketiranci naštevali prezaposlenost, premajhno voljo in preživljanje časa na internetu. Dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da
se je družini za dogodek opravičil. »Gre za polarnega volka, ki ni agresiven in se vede kot pes. Nikoli nobene agresivne živali ne izpustimo iz kletke,« je povedal in dogodek obžaloval. »Smo v stikih s starši deklice in jim bomo ponudili vso
pomoč, ki jo bodo potrebovali,« je še dodal. To je sicer že drugi incident v beograjskem živalskem vrtu v zadnjem letu; julija lani je volk nekemu dečku odgriznil del prsta na levi roki.
Kmalu nova luna
Nasina sonda je odkrila dogajanje v bližini Saturna: eden najbolj krhkih sistemov v našem osončju naj bi kmalu dobil novo luno. Znanstveniki je uradno še niso odkrili, vendar so ji že nadeli vzdevek Peggy. Saturnov obroč ima že sedaj 53 odkritih lun in 9 kandidatk, ki bi to lahko postale, Nasina sonda Cassini-Huygens pa je nedavno odkrila še enega morebitnega »otroka«. Nova luna se bo najverjetneje rodila, ker je sonda, ki okrog Saturna kroži že od leta 2004, naletela na nekakšno tvorbo ledu in prahu, ki meri v premeru 1200 kilometrov. Prav tovrstne tvorbe naj bi v vesolju pomenile nekakšno maternico, iz katere nastanejo lu- jfi f
ne. Če takšna V luna dejansko obstaja Je sedaj velika približno 800 metrov v premeru. »Do sedaj nismo še nikoli odkrili česa podobnega. Astronomom se rojstvo zdi neverjetno simpatično in prikupno,« je povedal znanstvenik Carl Murray. Da bo luna odrasla, bo pa seveda potrebnih še mnogo mnogo let.
J
Legice
prepovedane kot samostojno oblačilo
Ameriške šole so sprejele - za državo s slovesom izjemne svobode - precej nenavaden ukrep. Sklenile so namreč, da bo odslej legice prepovedano nositi kot samostojno oblačilo. Tako so se odločili, ker naj bi šolarke, oblečene v oprijete in napol prosojne legice, preveč vznemirjale sošolce in učitelje. Dekleta bodo odslej tako legice lahko nosile le, če si bodo čez nadele še krilo. Podobno kot legice, po mnenju predstavnikov šolstva, premalo zakrivajo tudi hlače za jogo -zato so ponekod (npr. v Chicagu) prepovedali oboje. Starši deklet se skušajo upreti. »Povsem narobe je, da s takšnimi odločitvami sporočate, da je način oblačenja deklet vzrok za nesramnost fantov. Ti bi morali prevzeti odgovornost za svoje obnašanje,« so zapisali v pismu, namenjenem ravnatelju šole v ^1 ■" L Chicagu.
Pomembno vprašanje
Bolj ko se bliža zagon nadomestnega bloka 6, po mnogih ugibanjih in obtožbah mnoge zanima, ali bo res proizvajal električno energijo ali izgubo. Če bo res slednje, bo napetost še večja.
Pomoč v stiski
Slovenski strokovnjaki so iznašli sistem za pomoč ljudem v stiski. Da jih najdejo. Ko bi le imeli tudi popoln sistem za pomoč ljudem v stiski, da jih sploh ne bi bilo treba iskati.
Muhe in mravlje
Golte so spet naj smučišče v svoji kategoriji. S tem so tudi dokazali, da lahko premagajo naravo. Narava je bila letos spet močno muhasta, ljudje pa marljivi.
Razlika
Nekateri sicer pravijo, da je politika prava svinjarija, vendar je med prašičerejo in politiko pri nas vse večja razlika. V naši prašičereji je pri koritu vse manj gneče.
Na strani poražencev
Država je vendarle na strani poražencev. Poraženih Lučanov! Takih, ki nočejo obvoznice. Tudi denarja za tako moderno cesto namreč država (še) sploh nima.
Hudo je
Pri nas je zdaj že res hudo. Tudi dobrodelne organizacije postajajo vse revnejše.
Ne brez meja
Ta teden so nekateri občutili, da lahko tudi od žegnanih jedi boli želodec.
Kakor kdo
V nekaterih krajih so ob letošnjih čistilnih akcijah opazili, da je bilo odpadkov manj. Je to zasluga tega, da so bili čez leto manj aktivni onesnaževalci ali so bili manj aktivni čistilci.
Olesenelost
Razprave o vnovični obuditvi lesarske dejavnosti so sicer dokaj pestre. Pa vendar se človek ne more izgubiti vtisa, da so premalo gibčne, preveč lesene.
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 17
24. aprila 2014
MiCftfl
OB PRAZNIKU
17
Boj se vojn in štrajkov!
Fadil Krupic - Beli je izkusil oboje - Kot otrok je bil udeležen v največjih ofenzivah druge svetovne vojne na območju Bosne, kot koordinator je bil močno izpostavljen v tako imenovanem Rdečem štrajku velenjskih rudarjev - Upornik od nog do glave
Milena Krstič - Planinc
Posebej ponosen je na srebrni znak Osvobodilne fronte. Dobil ga je leta 1986. Redki ga imajo.
Rodil se je na Sanskem Mostu v veliki družini z veliko hišo. »Devetnajst oken je imela,« pravi. Družina je imela v mestu mesnico in kavarno. Zanjo je veliki bosanski pisatelj Branko Čopič zapisal, da je bila najbolj zanesljiva partizanska baza. »Res je bila,« doda.
Kot otrok je bil udeležen v največjih ofenzivah na območju Bosne. V Velenje je prišel leta 1970, se zaposlil na Rudniku lignita Velenje in v njem delal do leta 1990, ko se je upokojil. Ves čas je zelo dejaven v ZZB NOV Velenje.
Upornik od nog do glave. Fadil Krupic. Kličejo ga Beli.
Na klepet je prišel urejen od glave do pet. Pravi gospod. Čeprav mu ta naziv ni pisan na dušo. Raje je tovariš. Ni prišel praznih rok. Cvet je prinesel. Pravi kavalir.
12. in 13. aprila pred 41 leti, ko je na takratnem Rudniku lignita Velenje prišlo do vročega vrenja, nezaslišanega za čas socializma, je bil koordinator tako imenovanega Rdečega štrajka. Tako so mu rekli. Številne velenjske družine ga še pomnijo. Ni bilo lahko. Napeto je bilo ko vrag. Ko ga prosim, da tiste čase malo obudi, skromno pove: »Po vojski je lahko biti general in se hvaliti. Štrajkov in vojn ... Tega
nikoli več.«
Oboje je izkusil. »Oboje je umazano.« Spomni se povoda. Rudarji so nakopali tudi po 2 toni premoga na moža več, kot je bilo treba. Potrebe po premogu so bile velike. Znoj je lil v potokih. Na »frdinstih« na oglasni deski pa je pisalo, da bo plača za 5 par (govori o takratnih dinarjih) nižja. »Rudarji so začeli razmišljati - veliko smo nakopali, zakaj bi manj dobili? Uprava je rekla, da Izvršni svet Jugoslavije ne dovoli več. Pa se nas je nekaj našlo in smo vprašali - ali Izvršni svet določa, koliko bomo nakopali in koliko bomo dobili? Tako se je začelo. Nisem se fehtal za vodjo, ker vem, da je to velika odgovornost. A so me prijatelji Slovenci, ker je bilo takrat v rudniku zelo malo ljudi z juga, prepričali, da govorim, izbrali so me za enega od koordinatorjev. Ko smo bili v prezivnici, kjer se je nabralo veliko ljudi in vsi so hoteli govoriti,
smo zahtevali mikrofon. Sam sem šel v sindikalno sobo in o dogajanju obvestil glavnega inženirja gospoda Grašiča. Prišel je in bil do nas pravi
dan štrajka, ko nisem mogel več niti govoriti, ko nisem prav veliko jedel, čeprav so ženske stavkajočim prinašale suho hrano, sem šel do Tržnice, eden me je peljal, da bi nekaj pojedel na žlico. Komaj sem se najedel, je do mene stopil en gospod, zelo prijazen je bil in mi rekel - vi ste Beli, kajne? Kliče vas komandir postaje milice.«
Komandirje bil danes že pokojni Ciril Joger. »Moj veliki prijatelj.« Ta, kije prišel pome, je rekel - tamle je civilni austin. Nihče \ ne bo videl... Ne bomo te odpeljali na silo, ne bomo z lisicami... Sedel sem se v avto, na zadnji sedež. Ura je bila pol deset, petek je bil, sneg je naleta-val... V koman-diijevi pisarni meje čakal inšpek-
Fadil Krupic - Beli:»Delo rudarjev je še vedno treba jemati spoštljivo in računati,
da z njimi ni šale, ko se jim nakopiči jeza.«
tovariš. Ko sem ga spraševal, kaj si sam misli o štrajku, je rekel - tudi jaz sem rudar.«
Bilo je naporno. Odgovorno. Skrajno resno. Spomni se: »Drugi
tor, nekaj se je pogovarjal z državnim sekretarjem Marjanom Rožičem, potem pa mi je rekel - sramoto delaš, te ni sram, avstrijski radio že šest dni poroča o tem, da se v
najboljšem, najbolj razvitem mestu, v Velenju, dogaja štrajk, stavkajo rudarji, ker imajo prenizke osebne dohodke. Povedali so mi, da je bila cela tvoja družina v vojni, ti pa tole ... , mi je govoril. Vprašal sem ga, kdo je, ker se ni predstavil, pa mi je odgovoril, da se tudi jaz nisem. Jaz pa njemu nazaj, češ vi ste me zaprli, menda ja veste koga ste. Potem je prišel Joger in mu rekel - Igor, ljudsko se pogovarjaj.«
Okoli pol enajstih so na postajo milice, ko se je že razvedelo, kaj se dogaja, prišli ponj rudarji. S postaje so ga miličniki hoteli odpeljati z njihovim modrim avtom. »Pa sem jim rekel, da ni govora, da tako ne grem, ker lahko avto, ko ga bodo videli, tudi stolčejo... Pome je prišel Franci Žula, takrat sekretar samoupravnih organov, in sem se nazaj peljal z audijem 60.« Spomin ima, daje kaj!
Ko se je vrnil, so se začeli pregovori. Direktorje bil takrat v Beogradu, zasedala je partija ... Pogovori so bili uspešni. »Zmenili smo se, da se vrnemo na delo. Osebne dohodke so nam povišali, dobili smo toliko, kot smo nakopali, plus petino. Jaz bi bil zadovoljen, če bi nam jih povišali za 5 ali 10 odstotkov. To je bilo ogromno za tisti čas. Dosegli smo tudi, da so imeli invalidi enako plačo in pravice in to, da se nam delo ob sobotah šteje v pokojninsko osnovo. Zato ima ta generacija dobre penzije. Poglejte, kakšne imajo danes, ko gredo v pokoj! Tako je bilo. S tem se ne hvalim. Nikoli več si ne bi tega želel.«
Fadil Krupič - Beli ima rad ljudi. Vedno jih je imel. Vendar ob takih skrajnih dogodkih privrejo na dan tudi strasti. Take slabe. Takrat znajo biti ljudje tudi pokvarjeni. »Bili so
taki, ki v jamo niso dovolili reševalcem Vodebovemu Rudiju, Leopoldu Kušarju, Toniju Pintarju ... Vsi so
bili nadzorniki in poslovodje. Jamo je bilo treba imeti pod nadzorom. Eni pa so grozili, da bodo zato zažgali stopnišče. Takrat sem rekel -tule imate mikrofon, pa si najdite drugega osla, ki bo prevzel odgovornost ... Eden od razburjenih rudarjev je hotel udariti reševalca, hotel se je tepsti. Prav odriniti sem ga moral. Za to je kasneje dobil 15 dni zapora.«
Da je bilo vse zelo nervozno, pove. Da za nikogar ni bilo lahko.
Potem pa nadaljuje: »Zamislite si, čez nekaj mesecev me kličejo, da dobim medaljo za zasluge za narod. Največje civilno odlikovanje!«.
Ne samo odlikovanje, ki ga še vedno hrani, grejejo ga tudi topli stiski rok po štrajku. Nešteto jih je bilo. »Celo gospe, ki so kupovale v Tržnici, so mu podajale roko ... To so bile žene rudarjev, ki so morali preživeti takrat še precej številčne družine. Njihovo preživetje je bilo odvisno samo od njihovih mož in očetov.«
Ko danes gleda nazaj, se mu oro-sijo oči. Čustven je še vedno. Ali pa celo bolj, kot je bil. Vedno je cenil in občudoval tiste, ki so se borili za pravice večine. Spoštuje slehernega, ki je prispeval k svobodi, in ceni vse, ki so se pripravljeni boriti za pravice rudarjev. Nedavno vrenje v Premogovniku Velenje, ki je bilo zaradi napovedi stavke drugačno kot tisto pred 41 leti, podpira. »Rudarji so še vedno rudarji. Njihovo delo je še vedno težko. Njihovo delo je še vedno globoko pod nepredvidljivim površjem. Njihovo delo je še vedno treba jemati spoštljivo in računati, da z njimi, ko se jim nakopiči jeza, ni šale.
■
Ob kresu težave zbledijo
Tako meni nekdanji inšpektor za delo Jože Kandolf, ki že dolga leta pripravlja velika kresovanja na Gorici - Kriza na razpoloženje na njih ne vpliva, obiskovalci pa si privoščijo vse manj
Velenje, 18. aprila - Velenjčan Jože Kandolf bo letos že dvanaj-stič pomagal pripraviti kresovanje na Gorici. Pravi, da bo to zadnjič, saj se bo letos po treh mandatih poslovil od funkcije predsednika sveta KS Gorica, ki jo je zelo zavzeto opravljal. Ob tem je kar malo nostalgičen, čeprav težko verjamemo, da tudi v prihodnjih letih ne bo pomagal. Na klepet smo ga povabili tudi zato, ker nas je zanimalo, kako se je z leti spreminjalo razpoloženje
ob kresovanjih na Gorici. Ker je bil pred upokojitvijo delovni inšpektor, nas je zanimalo tudi, kako gleda na položaj delavcev v času krize.
»Kresovanja mi že od mladosti veliko pomenijo. Ze kot otrok sem jih obiskoval s starši. Po tem, ko sem leta 1959 prišel v Velenje, sem kmalu pomagal organizirati kreso-vanja pri mladincih in počitniški zvezi, seveda sem jih pomagal tudi pripravljati. Odkar sem predsednik sveta KS Gorica, se trudim, da so
naša kresovanja vedno lepo pripravljena, da so tudi obiskovalci zadovoljni. V zadnjih dvanajstih letih je kresovanje odpadlo le dvakrat; enkrat zaradi res slabega vremena, drugič zaradi objektivnih razlogov.«
Delavske zavesti je vse manj
Kresovanja vedno napovedujejo praznik dela. »Mislim, da se zadnja leta z naraščajočo gospodarsko krizo premalo zavedamo, kaj idejno
Jože Kandolf
pomeni praznik dela v svetu in pri nas. Delavske zavesti je vse manj, zagotovo premalo. Tudi optimizma je vse manj, sploh ker so mnogi po dolgih letih pridnega dela izgubili delo, novih delovnih mest pa ni. To govorimo in poslušamo že vrsto let, sprememb pa ni na obzorju. Čas bi bil, da v Sloveniji zaveje nov veter, da se gospodarstvo začne dvigati iz dna. Šele tako in z novimi delovnimi mesti bo razpoloženje med Slovenci boljše, kot je sedaj,« razmišlja naš sogovornik. Ob tem ga vprašamo, ali so bili delavci v
letih, ko je bil inšpektor za delo, v boljšem položaju, kot so danes. »Nedvomno so danes delavci na slabšem. V prejšnjem sistemu so imeli v vseh podjetjih močne sindikate, močni so bili tudi delavski sveti. Vsi so vplivali na to, da vodilni v podjetjih niso upali kršiti pravil in zakonov. Zaposleni so bili bistveno bolj zaščiteni. Danes je turbo kapitalizem pokazal svoj pravi obraz. V imenu denarja se pozablja na pravice delavcev, kršitev delovne zakonodaje je bistveno več, kot jih je bilo pred leti. Delavci so v težkem položaju. Pred dvema desetletjema ti nihče ni rekel, da pojdi drugam, če ti kaj ne paše. Danes to pogosto slišijo, ko od njih hočejo več in več. Ob tem se vodilni zagotovo zavedajo, da nimajo kam iti in da v strahu pred izgubo zaposlitve naredijo vse, kar zahtevajo od njih. Včasih je bil delavec cenjen na svojem delovnem mestu, večina je veliko bolj z veseljem hodila v službo. Plače so bile redne, ni bilo socialnih kuhinj ...«.
Kaj pa kresovanja, je tudi na njih v zadnjih letih kriza »ubila« dobro voljo med obiskovalci. »Težko rečem. Sploh ker je pri nas razpoloženje po navadi dobro. Je pa res, da gostinci opažajo, da ljudje manj trošijo. Na kresovanja prihajajo v veliki meri tisti, ki med prazniki ostajajo doma, ker nimajo toliko denarja, da bi šli na morje ali potovanje. Tudi zato nikoli ne pretiravamo s cenami gostinskih storitev, saj si želimo, da je zabava dostopna za vse, ki se nam pridružijo. Zabava ob kresu je čas, ko bi morali vsi pozabiti na vsakdanje težave in se prepustiti druženju s prijatelji.«
Ob tem Jože Kandolf poudari, da ima zanj praznik dela še vedno velik pomen. »Mislim, da ga bo tudi še dolgo imel. Je pa to odvisno tudi od tega, koliko bo delavska zavest še prisotna v naši družbi. Bojim se, da je te zavesti že sedaj premalo.«
■ Bojana Špegel
Jutri proslava v počastitev treh praznikov
Šmartno ob Paki - Jutri ( v petek) ob 20. uri bo pri Hiši mladi v
Šmartnem ob Paki slovesnost, s katero bodo v tamkajšnjem okolju zaznamovali tri praznike: 27. april - dan upora proti okupatorju, 1. maj - praznik dela ter 9. maj - dan zmage nad fašizmom. Slavnostni govornik bo Jože Aristovnik, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje Šmartno ob Paki.
Priložnostni kulturni program bodo pripravili pihalna godba Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje ter učenci pevskega zbora šmarške osnovne šole.
■ tp
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 18
18-
Med dvema domovoma
Piše: Tina Felicijan
POTOPIS

24. aprila 2014
u u z o
I—^
tU u
O &
Dh
pj H O
Dh
Leto dni mineva, od kar sem se v svojem majhnem stanovanjcu v Limi, ki so ga do velikega masakra nenehno oblegali ščurki, vsa panična rešila iz sanj, v katerih sem se brez pravega razloga vrnila v Slovenijo, v Velenje, za kar še ni bil pravi čas. Olajšana, da sem še vedno točno tam, kjer bi morala biti, sem šla v nov dan, ki je kakor vsi naslednji minil hitreje, kot sem se sploh lahko zavedla, in me zaznamoval bolj, kot sem takrat občutila.
Kar želim povedati, mi ne bo uspelo brez osladno razsvetljenih monologov, ki se jim ne znam izogniti, ne da bi me skrbelo, da se nisem dobro pojasnila. Ko danes pomislim, kako nepripravljena sem šla na študentsko izmenjavo v Peru, se zavem, da je kljub naivnosti, flegmatičnosti, morda neodgovornosti ali celo norosti to bila najboljša doskočna deska, kar bi si jih lahko izbrala. Dovolila sem si, da sem sama (in s prijatelji) odkrivala svet in se učila živeti v njem. Ker nisem imela predsodkov in strahov ter sem se stereotipov hitro otresla, sem si še pred tistimi težkimi sanjami, ki so se večkrat ponovile, ustvarila dom. Nočem reči, da sem se prilagodila, ker verjamem, da prilagajanje, pa čeprav je v svojem bistvu mantra evolucije in boja za obstanek, človeku vzame njegovo svojskost in pogum, da se uresničuje. Zato bom raje rekla, da sem se naučila razumeti okolje in si ga napraviti domačnega. Ga sprejeti, vendar ohraniti kritično distanco. Funkcionirati v njem, a v skladu s tistimi neodpovedljivimi načeli in vrednotami. Ob tem sem si domišljala, da me to ni spremenilo, da me je le utrdilo in mi poglobilo določena prepričanja. Še vedno ugotavljam in si težko priznam, da sem se motila.
Še v Peruju, zdaj doma pa sploh, me številne banalne situacije opomnijo, da se navade in pogledi subtilno ponotranjajo in te, ko izidejo iz tebe, opomnijo, da nimaš nadzora nad tem procesom. Tako sem se v prvih dneh v Limi večkrat zbala, da se bom ubila v prometu, ker nisem bila navajena, da na semaforjih in prehodih nisem varna in se nobeno vozilo ne ustavi do zadnjega trenutka, ko je morda že prepozno. Sčasoma sem se opogumila in stekla čez cesto tudi kadar sem vedela, da mi bo za las uspelo, a le po dolgotrajnem men-canju na pločniku in stresanju slabe volje zaradi brezobzirnosti šoferjev in njihove objestne vožnje. Še danes v Velenju, ki je v primerjavi z Limo selo, gledam na vse strani in ne stopim na prehod, dokler avto ne stoji. Po drugi strani pa delam neumnosti po cesti, ker sem ugotovila, da promet funkcionira,
mleko s pulta ali poiskala denarnico, medtem pa so vsi okrog mene že nestrpni. Odlašanje in zamujanje, ki sem ju tako sovražila, mi še vedno tečeta po žilah in mi dejansko znižujeta nivo stresa, ker sem se naučila, da se vse, tudi če ne v istem hipu, opravi, in čas teče v istem tempu, če jaz hitim ali ne. Ne motijo me več
»Življenje v faveli je umetnost. Nihče ne ropa. Nihče ne sliši. Nič ni izgubljeno. Modri ubogajo tiste, ki ukazujejo.« Stopnišče čilskega umetnika Jorgeja Se-larona iz 2.000 ploščic iz 60 držav v Riu de Janeiru.
čeprav je kaos edino pravilo v njem. Kar nekaj časa sem izgubljala živce ob čakanju na postrežbo, ki je pri nas tako avtomatizirana, da ne znam več dovolj hitro reagirati in kar ne vem, ali bi najprej pospravila kruh in
dvomljivi higienski standardi. In še vedno nosim scufana oblačila. Pozabim, kako s tem grobo kršim družbena pravila, v katera tako nikoli nisem verjela. Ko sem ugotovila, da z njimi pretiravamo, pa jih iz principa nočem
več spoštovati.
Ljudje v Latinski Ameriki zaradi medijskega senzacionalizma, ki ignorira še tisto priporočljivo etiko poročanja in odbiranja informacij, živijo z občutkom nenehne ogroženosti in nezaupanja. Tako sem tudi sama resno vzela verjetnost, da se mi na ulici ali v taksiju lahko kaj zgodi. Nisem se kar tako ustavila, če me je kdo ogovoril. V taksi nisem vstopila, če je bila ponujena cena smešno visoka, ravno pravšnja ali celo prenizka, ker sem imela občutek, da me voznik hoče izkoristiti ali zvabiti v avto. Morala sem se pogajati za pošteno ceno, da sem imela čas oceniti, ali mu lahko zaupam. Med vožnjo sem vedno napletala zgodbe o svojem stricu ali možu Peruj-cu, h kateremu se peljem. Preventivno prestrašena sem razvila notranji alarm, ki sem ga vedno resno vzela; kadar sem ga ignorirala, pa sem po sreči, ne po pameti, odnesla celo kožo. Še vedno se sproža in kmalu bi mi preprečil, da bi v Parizu sledila Kitajki, ki nas je vodila v hostel neznano kam, ker sem pomislila, da me lahko prodajo kot belo blago. Opomniti se moram, da je verjetnost, da se mi bo v osamljeni velenjski ulici (no, katera pa ni) ob pozni uri kaj zgodilo, smešno majhna, medtem ko sem se v tistih deželah izogibala neobljudenih delov mest ne glede na položaj sonca. Z bratom sem se skregala, ker v avtu ni hotel držati mojega nahrbtnika, jaz pa ga nisem hotela voziti na zadnjem sedežu, da mi ga na semaforju kdo ne bi ukradel. Rekel mi je, da sem nora, da nisem več v Ciudad de Mexico (čeprav se tudi tam take stvari ne dogajajo vse povprek, samo možnosti so večje in temu primerna je preventiva), kar še velikokrat slišim.
Predvsem takrat, ko se pritožujem, da kdo porabi preveč vode. Ali da v trgovini nisem našla določenega izdelka oz. ima sadje povsem drugačen, slabši okus. Da ne morem več kupovati na ulici in izbrati enega bombona, ene cigarete, ene tablete. Da je vse predrago. Moti me, da se ljudje pritožujejo
nad pomanjkanjem udobja, čeprav nimajo ideje, kaj to v resnici je. Da se ustrašijo dobre volje in so sumničavi, če se jim neznanec na ulici nasmehne. Da hrepenijo po individualnosti, a hkrati sodijo o vseh, ki niso, kakršni so sami. Tudi da v soboto iz Velenja v Ljubljano pelje en sam avtobus. Da se znamo družiti samo v lokalih, medtem ko parki samevajo oz. jih izkoristijo le mlade družine in sprehajalci psov. Da nam je bolj mar za to, kar lahko pokažemo, kot za tisto, kar nosimo v sebi.
Kljub vsemu temu in še mnogemu, zaradi česar sem se bala vrniti in sem se pripravila na težko premagovanje kulturnega šoka in depresivno nostalgijo, čutim, da sem prišla domov. Neverjetno je, kakšen spomin ima telo. Ni se mu treba ponovno navajati na avtomatske gibe po stanovanju - zapiranje predalov, shranjevanje soli, stiskanje mila. Bilo je kakor včeraj, ko sem se pozno zvečer morala prestaviti s kavča, ki si je zapomnil mojo obliko, v kopalnico. Na isto mesto kot vsakič prej sem odložila telefon, v istem zaporedju prižigala in ugašala luči, kljuke so enako škripale. Vse je bilo točno tako, kot sem pustila. Prijatelji, ki so pred mano izkusili bivanje v tujini, so me pred odhodom mirili, da me bo vse počakalo. In me je. In je v redu. A ko zaprem oči in pomislim, da bi v istem trenutku v Peruju bilo pozno popoldne, se spomnim vsake odkrušene ploščice na hodniku svoje hiše in križišča na poti do kampusa, vonja Pacifika na klifu, okusa hrane in utrip življenja. Res je, da moram ves čas negovati počutje, s katerim sem zapustila ljubljene dežele. A so me presenetile situacije in ljudje, ki mi pri tem pomagajo. Ki razumejo mojo novo potrebo po objemu, čeprav je v našem kulturnem okolju pozdrav z metrske distance več kot dovolj. Hvaležna sem, da sem lahko vstopila nazaj v kroge, ki so me oblikovali. Predvsem pa sem navdušena nad novo priložnostjo za odkrivanje svojega izvornega okolja, čeprav ob dolgih nočnih sprehodih po Velenju, ki sem ga kljub zadovoljstvu v daljnih krajih močno pogrešala, razmišljam o poteh, ki bi me lahko povedle nazaj v moj drugi dom.
■
Dormeo"
Vse za popolno spanje tudi v velenjski trgovini ifl r '*■
Vstopite v Dormeo svet mehkih oblik in toplih materialov.
V novi trgovini Top Shop v velenjskem centru Nova lahko najdete številne praktične izdelke za dobro počutje in sproščen dom. Poleg tega lahko z visoko kakovostnimi izdelki Dormeo izboljšate vaš spanec in se zbujate z več energije.
Priznana slovenska blagovna znamka Dormeo sledi načelu, da se čudovit dan začne s čudovito nočjo. Pri razvoju izdelkov išče ravnotežje med naravo, inovativnostjo in udobjem, zato se lahko danes pohvali s številnimi lastnimi izdelki, ki so na voljo v več kot 30-ih državah.
Izdelki Dormeo že 14. leto zapored zagotavljajo kakovostno spanje ter večje udobje ljudem
*V primerjavi z ležiščem iz bloka pene in spominske pene.
v spalnici in zunaj nje. Izdelani so iz sodobnih materialov po najnovejših postopkih, sledijo svetovnim trendom v skrbi za zdravje in so primerni za vsako življenjsko obdobje. Še več, obsežen in skrbno izbran nabor izdelkov - spalni, otroški, dekorativni, kopalniški in pohištveni program - vam daje možnost individualnega življenjskega sloga.
Nedavno je Dormeo stopil še korak dlje ter obstoječo linijo penastih in obračljivih ležišč nadgradil s povsem novo generacijo ležišč AIR, ki zadovolji tudi najbolj zahtevne kupce. Osnova ležišč AIR je penasta vzmet Octaspring®, ki zagotavlja do 8-krat boljšo zračnost*, izvrstno ergonomsko podporo in edinstven občutek svežine.
KUPON
. 20 €
NA LEŽIŠČE DORMEO PO VAŠI IZBIRI! POPUSTA
Í
Izrezani kupon prinesite v trgovino Top Shop v velenjskem centru Nova in na vaše poljubno izbrano ležišče vam bomo priznali 20 € popusta.
Ležišča Dormeo

že od
21990 €
iBrf/
*Kupon je unovčljiv do 15. maja 2014 v trgovini Top Shop v centru Nova. Ne velja za ležišče Aloe Vera ter nadomestna in otroška ležišča. Popusti se med sabo izključujejo.
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 19
24. aprila 2014
MATURANTSKI BISERI
19
Biseri Maturantskega plesa
Ana Marija Kralj in Miha Balant - vaša bisera 2014
Izbrali ste ju bralci in bralke Našega časa - Strokovna »bisera« po izboru modnih kreatork Ani Mariji Kralj in Sari Strniša - Zaključna prireditev mladostno obarvana, glasbena gostja tudi zabavna Tanja Žagar
Bojana Špegel Foto: Mira Zakošek
Velenje, 17. aprila - Narava človeka je k sreči takšna, da si lepe in dobre stvari zapomni dolgo vrsto let, slabe pa pozabi. In le redko kdo med spomini na najstniška leta, preživeta v srednji šoli, nima vsaj enega spomina na maturantski ples in zaključek lepih štirih srednješolskih let. Večina hrani fotografije teh dogodkov na prav posebnem mestu, tako pa bo zagotovo tudi z letošnjo generacijo dijakov zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje. Drznemo si upati, da bo 18-im, ki so bili del letošnje akcije Biseri maturantskega plesa 2014, v spominu ostala tudi letošnja zaključna prireditev, na kateri smo razglasili letošnje zmagovalce.
Pripravili smo jo pred tednom dni. Tudi tokrat, četrtič zapored, v dvorani Vile Bianca. V akciji vse od začetka sodelujemo časopisno--založniška hiša Naš čas, Šolski center Velenje in modni kreatorki Jelena Stevančevič ter Petra Meh. Letos je bila dvorana Vile Bianca čisto polna, kar je dokaz več, da je akcija vse bolj poznana in vse bolje sprejeta. Tudi bralci Našega časa ste nam v uredništvo poslali največ glasovalnih kuponov doslej. Skupaj jih je bilo skoraj 700, prav nihče od 18 izbranih in predstavljenih v našem tedniku ni ostal brez glasov. To dokazuje, da ste akcijo sprejeli tudi vi, kar nas izjemno veseli. V njej pa rad sodeluje tudi
ŠCV, kar je v kratkem nagovoru zbranim potrdila ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Mateja Kle-menčič, saj se na vseh šolah trudi-
ni, so dokazali tudi v delčku letošnje predstave Jukebox app., ki smo jo podoživeli z glasom pevke Ane Marije in plesalcev. Mladostno raz-
Bisera maturantskega plesa generacije 2013 / 2014. Zmagovalka Ana Marija Kralj je bila favoritinja že po prvem krogu glasovanja, v treh
ideje, kaj želim, nisem imela, v trgovinah pa me ni nič prepričalo. Potem pa sem v pogovoru s prijateljem in sosedom Maticem
Letošnji »Biseri« po izboru bralcev Našega časa in strokovne komisije so trije, Ana Marija Kralj je prepričala modni kreatorki in bralce Našega časa, ki ste med fanti izbrali Miho Balanta. Drugi strokovni biser je pripadel Sari Strniša. Na fotografiji vsi letošnji finalisti, med njimi jih je kar nekaj sprejelo naš izziv in si še enkrat nadelo obleke z maturantskega plesa.
jo, da si dijaki srednješolska leta zapomnijo tudi po dogodkih, ki niso strogo vezani na pouk. Program, s katerim smo m popestrili zaključni dogodek, so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje; vodila ga je prikupna Saša Šižgorič, nastopili pa so člani Okteta ŠCV, ki ga sestavljajo dijaki rudarske in strojne šole, delujejo pa pod vodstvom Petra Rozmana. Da so dijaki in dijakinje res ustvarjal-
Medtem ko so bili finalisti na odru, so pred razglasitvijo rezultatov v dvorani za njih stiskali pesti sorodniki in prijatelji.
Dijaki Šole za storitvene dejavnosti so pod vodstvom svojih mentorjev spekli okusno in lepo torto. Preden so jo razrezali in razdelili, sta si jo ogledala tudi zmagovalca Ana Marija in Miha. Krasila jo je namreč njuna slika.
Nagrade za finaliste letošnjega izbora so prispevali: Turistično-rekreacijski zavod Golte, Mestna občina Velenje, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana, Banka Koper, As Inženiring, Optika Lian Zreče
igrana pa je bila tudi Tanja Žagar, ki je ob koncu prireditve močno dvignila temperaturo v prostoru.
Absolutna zmagovalka Ana Marija Kralj
Naj vas še enkrat spomnimo, da smo v tedniku Naš čas v drugi polovici marca, takoj po maturantskih plesih, najprej objavili fotografije vseh 18 finalistov in finalistk, izmed njih pa jih že po tednu dni izločili polovico. Odločali so izključno vaši glasovi. Po še dveh krogih glasovanja pa ste izbrali maturantko in maturanta, ki sta uradno postala
krogih pa je zanjo glasovalo 196 bralcev in bralk. Toliko posameznih glasov ni doslej zbral še nihče. Imela je dober Fun club, ni kaj. In očitno tudi dobrega kreatorja. Ana Marija, kije »biser« postala kar dvakrat, kar se doslej še ni zgodilo, je bila preprosto srečna. Povedala nam je: »Na maturanstki ples sem se začela pripravljati dobre tri mesece pred njim, ko sem začela hoditi po trgovinah in
iskati kaj zani- Tanja Žagarje bila glasbeno presenečenje večera. Dodobra je mivega. Prave dvignila temperaturo v dvorani vile Bianca in kot vedno navdušila.
Velerjem, ki študira modno krea-torstvo, našla rešitev. Najprej sva se pogovarjala, uskladila moje in njegove ideje in Matic je dobesedno ustvaril obleko, v kateri sem se odlično počutila, saj jo je tako zasnoval kot sešil. Nekajkrat sem jo pomerila, skupaj sva ugotavljala, če še kaj manjka na njej, dodajala in odvzemala. Na koncu sva bila oba zadovoljna. Ostale dodatke sva zbrali skupaj z babico, ki zelo rada hodi po trgovinah. Ona mi je izbrala čevlje. Moram reči, da sem na maturantskem plesu res uživala, presrečna pa sem, da sem dobila kar dva »bisera«,« nam je povedala dvakratna zmagovalka letošnjega izbora, ki bo po maturi v Ljubljani študirala dentalno medicino.
Med fanti se je vse do zadnjega bil boj med dvema maturantoma. Na koncu so odločili le 4 kuponi razlike. Zmagal je Miha Balant, ki je za las premagal Tadeja Malusa. Resnici na ljubo sta oba zelo prikupna mladeniča, ki sta se odločila za mladostno garderobo. Miha nam je zaupal, da se je sam veliko manj obremenjeval z garderobo kot mama, vseeno pa mu ni bilo. »Skupaj smo šli v trgovino. Nisem izbirčen in priznam, da sem hitro izbral. Počutil sem se dobro, maturantski ples mi bo ostal v spominu kot zabaven dogodek. Vesel sem tudi, da je moja soplesalka Sara Strniša danes dobila strokovnega viktorja,« nam je povedal letošnji »biser« po vašem izboru. Mature se ne boji, študij pa bo nadaljeval na obali, na Turistiki, kjer je izbral smer mene-džment turističnih podjetij.
Med drugim sta oba nagrajenca prejela vikend paket na Golteh, kjer jima želimo veliko užitkov. Velenjski župan Bojan Kontič pa jima je poslal košari dobrot.
Petra Meh in Jelena Stevančevič pa sta letos strokovne »bisere« namenili dekletom. »Fantje so bili lepi, a vseeno naju ni nobeden tako prepričal, da bi bil najin favorit. Zato sva ta izbor prepustili bralcem Našega časa. Naju sta s celostno dodelano podobo prepričali elegantna Sara Strniša in mladostno prikupna Ana Marija Kralj z res izvirno obleko,« je povedala Petra, ki jima je podelila tudi lepe nagrade. Sara nam je po prireditvi povedala, da se je na maturantski ples začela pripravljati že oktobra lani. »Točno sem vedela, kaj hočem, obleko v stilu rdečih preprog. Črno in elegantno. Najprej sem pre-L iskala trgovine v Tjubljani, i nisem nič našla. Potem ni je prijateljica predlagala trgovino v Mariboru, kjer sem našla svojo obleko. V njej sem se res odlično počutila, všeč sem si bila. Ker je imela obleka srebrne dodatke, nisem komplicirala pri izbiri čevljev,« nam je zaupala bodoča študentka ekonomije.
■
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 20
24. aprila 2014
UJMA
20
Prvi ukrep varnost, drugi lubadar
Na območju, ki sodi v Območno enoto Zavoda za gozdove Nazarje, žled povzročil za 4,5 milijona evrov škode - Trg zasičen z lesom - Večinoma naravna obnova
Tatjana Podgoršek
Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije bo treba po žledolomu posekati 9,3 milijona kubičnih metrov drevja. Škoda je ocenjena na 214 milijonov evrov, sanacija pa bo po ocenah stala 36,3 milijona evrov. Do 15. maja je treba po zakonu spraviti iz gozdov poškodovane iglavce.
Dela ne bo zmanjkalo še naslednja štiri leta
»Težko bodo vsi lastniki gozdov zadostili zakonskemu roku. Večinoma bodo do takrat iz gozdov odstranili poškodovane smreke in bore, obstajajo pa tudi območja, kjer zaradi nedostopnosti terena tega ne bo mogoče narediti. Sicer pa dela lastnikom gozdov ne bo zmanjkalo vsaj še naslednja štiri leta,« je povedal Franc Sevčnikar, predsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline, ki ta čas šteje več kot 110 članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Po njegovih besedah je škoda v gozdovih Šaleške doline manjša, kot so prvotno napovedovali gozdarji; poškodovanih naj bi bilo približno 60 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega je do 40 odstotkov iglavcev
Trije ukrepi oziroma tri zadeve
»V zvezi z odpravljanjem posledic žleda so v ospredju v tem trenutku vsaj tri zadeve: varnost, lubadar in kam z viški lesa. Moram pohvaliti gozdarsko službo, ki je organizirala pet oziroma šest delavnic na temo varno spravilo poškodovanega lesa.
Vsi udeleženci smo menili, da je tako izobraževanje zelo potrebno. Spravilo takega lesa je namreč precej bolj nevarno, kot je običajna sečnja. Na srečo hujših poškodb v dolini še ni bilo. Več manjših pa.«
Lubadar je, pravi Sevčnikar, zadnja leta na območju Šaleške doline kar prisoten, poškodovano drevje je zanj prava »vaba«. Mnogo smrek ima zlomljene vrhove, lastniki pa želijo podreti čim manj takih dreves v želji, da bi ta preživela. »Lastniki bodo morali pogosteje kot doslej obiskovati svoje gozdove,
Marijan Denša: »Trudimo se tako lastniki gozdov kot gozdarji, da bi zadeve uredili v čim večji meri čim prej, saj se zavedamo, da izgubljamo z vsakim dnem.«
jih opazovati in po potrebi še dodatno sekati, čeprav se že danes vse glasneje sprašujemo, kam z lesom. Trg dela svoje, odkupne cene so »mizerne«, ampak za marsikoga bo to bolje kot nič. Sam sem obiskal že tri odjemalce, ki imajo nenormalne zaloge. Tudi te in les, ki bo »čakal« ob cestah na kupce, bo potencialno leglo za lubadarja.«
Čeprav so kmetje - lastniki gozdov s pomočjo subvencij države kar dobro skrbeli za ceste in gozdne vlake, bo ponekod treba urediti še te. Po podatkih iz AJDE znaša škoda po žledolomu na gozdnih cestah v Šaleški dolini nekaj manj kot 42 tisoč evrov.
Večina lastnikov je skrbna, a se najdejo tu in tam tudi taki, ki preslabo skrbijo za ureditev vodotokov. Vse dosedanje večje narav-
Franc Sevčnikar: »Veliko lesa bo ostalo v gozdovih, saj ga zaradi strmin, grap in težko dostopnega terena fizično ne bo mogoče spraviti.«
Poškodovana površina gozdov za obnovo znaša 500 hektarjev, od tega bo na 36 hektarjih treba gozd obnoviti s sajenjem
ne ujme so pokazale, da če niso urejene struge, prihaja do večjih poškodb infrastrukture. »Naj se sliši še tako ..., je treba priznati, da bo v približno 20 odstotkih žled naredil tudi red,« je še dejal Franc Sevčnikar.
Najbolj poškodovani gozdovi v nazarski, nato velenjski enoti
Po besedah Marijana Denše,
vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov na Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije
Nazarje, je žled najbolj poškodoval gozdove v nazarski gozdni enoti, nato v velenjski, sledi ji gor-njegrajska enota, pa Bele Vode, Ljubno, Luče, v občini Solčava poškodb zaradi žledoloma ni. Od 49 tisoč hektarjev vseh gozdov v regiji je poškodovanih 19 tisoč ali 39 odstotkov. Med 150 tisoč kubičnimi metri lesa, ki ga bo treba posekati, je 40 tisoč kubičnih metrov iglavcev, drugo so listavci. Poškodovana površina gozdov za obnovo znaša 500 hektarjev, od tega bo na 36 hektarjih treba gozd obnoviti s sajenjem. Po grobi oceni naj bi žledolom povzročil škode v gozdovih regije Saša za 4,5 milijona evrov.
Do sredine aprila posekanega 24 odstotkov poškodovanega drevja
Po zagotovilih sogovornika sanacija po žledolomu v gozdovih regije Saša poteka po izdelanem projektu. V polnem zamahu gozdarji odkazu-jejo drevje, ki ga je treba posekati, izdelujejo sanacijski načrt in načrt obnove gozdov. »Od približno 150 tisoč kubičnih metrov lesa, ki ga je treba posekati v regiji Saša, se najbolj mudi s spravilom iglavcev. Teh je blizu 40 tisoč kubičnih metrov. V
prvi polovici aprila so lastniki posekali blizu 37 tisoč kubičnih metrov vsega poškodovanega drevja, od tega dobrih 43 odstotkov iglavcev.«
Gozdovi - dodaja Denša - niso poškodovani le zaradi žleda, ampak tudi zaradi lanskih vetrolomov, suše, lanske gradacije podlubnikov, letošnjih temperatur. »Za spravilo iglavcev je določen zakonski rok -15. maj, vendar bo za vse lastnike gozdov težko dosegljiv. Ostali bodo tako imenovani žepi, nedostopni tereni, kjer bo treba zgraditi ali prenoviti še vlake, ostala bo gozdna higiena, ki predstavlja veliko nevarnost za razvoj lubadaija. Vseh dreves iglavcev s poškodovanimi vrhovi namreč ne bo treba posekati,
vrhovi pa ležijo na tleh. Ko se bodo začela večja kmetijska dela, bodo dela v gozdu zastala. Pri listavcih nas to ne skrbi, pri iglavcih pa.« Za nameček se lastniki ukvarjajo še z vprašanjem, kam z lesom. Domači in trg sosednje Avstrije se zapirata, les ostaja ob cestah, kar - pravi Denša - prav tako predstavlja nevarnost zaradi podlubnikov. Država se menda dogovarja z Avstrijo in Nemčijo o odkupu lesa, vendar to se ne bo zgodilo čez noč.
Obnova pet let
Po besedah sogovornika bo obnova gozdov trajala pet let. V večini načrtujejo naravno, le del površin
bo treba zasaditi s sadikami, ki pa jih v Sloveniji ne bo dovolj. Tri leta traja vzgoja listavcev, še leto več pa iglavcev. Površine bodo zasaja-li postopoma. »To je dobro, manj
Po grobi oceni je žledolom v gozdovih regije Saša povzročil za 4,5 milijona evrov škode
ugodne pa so finančne težave. Ni znano, ali bo država zagotovila denar za sanacijo, sadike. Kaj rada pa država pozablja na to, da bo treba gozd 10, 20 let negovati, kar tudi ne bo zastonj,« je še dejal Marijan Denša.	■
70 odstotkov poškodovanih listavcev morajo lastniki gozdov spraviti do konca tega leta,
preostale količine do konca leta 2015.
jtlbsto soŠTanj

vam prijetne prvomajske praznike.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ TELEFON: 03 897-2770 TRG SVOBODE 12, ŠOŠTANJ WWW.KS-SOSTANJ.SI
24. aprila 2014	**H*JLS
Listine so (začasno) nadomestile prevoznice
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 21
NAŠI KRAJI IN LJUDJE -21
Kar 230 odklonov
Slaba volja nekaterih krvodajalcev na akciji Zavoda RS za transfuzijsko medicino - Na Območnem združenju Rk Velenje pravijo, da so nemočni - Zaloge krvi se dnevno spreminjajo
Žledolom je lastnikom gozdov, gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije in prevoznikom lesa, poleg vseh nevšečnosti - vsaj začasno -prinesel tudi eno dobro stvar. S spremembo Zakona o gozdovih v začetku marca prevoznica, ki je od lanskega avgusta grenila življenje lastnikom in gozdarjem, do 30. aprila 2015 v zasebnih (in občinskih) gozdovih ni več obvezni dokument pri prevozu lesa. Lastnik gozda lahko uporabi »listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti«.
Prevoznice (prevozni dokumenti) so še obvezne za les iz gozdov v lasti Republike Slovenije, v ostalih primerih pa lahko lastnik za evidenco prevoza uporabi prej omenjeno listino. Namen »odpustka« je lažja odprava posledic žledolo-ma. Obrazec po do sedaj zbranih podatkih v knjigarnah in papirnicah še ni dostopen. Vzorec listine je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Zavoda za gozdove Slovenije, kjer je prikazan tudi primer vnosa podatkov.
Listina je enaka za les za domačo porabo ali predelavo ter za oddan (prodan ali podarjen) les drugi fizični ali pravni osebi. Listino izpolni lastnik gozda ali drugega zemljišča, na katerem so bile posekane gozdne drevesne vrste. Lastnik v listino vpiše podatke o lesu: količino in strukturo (hlodovina ali drva) po drevesnih vrstah,
datum spravila do doma, prevoza ali dobave, ter svoje podatke in podatke (morebitnega) prejemnika lesa. Listina mora biti izpolnjena najkasneje v treh dneh po spravilu, prevozu ali dobavi, lastnik pa ga mora hraniti doma najmanj pet let.
V primerjavi s prevoznico je listina precej enostavnejši in lastniku prijaznejši dokument, še vedno pa je uradni dokument evidence lesa. Njeno vodenje, pravilno izpolnjevanje in hrambo preverjata gozdarska inšpekcija in carina. Globe za kršitelje so za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnosti in za samostojne
podjetnike posameznike od 300 evrov do 15.000 evrov.
Gozdarji ZGS o listini lastnike gozdov sproti obveščamo pri rednem delu in na svoji spletni strani. Pri tem opažamo, da lastniki gozdov te listine praktično še
ne uporabljajo, ker zanjo ne vedo. Lastniki gozdov so si ob novici, da je nepriljubljena prevoznica (začasno) ukinjena oddahnili in očitno spregledali, da jo je nadomestila listina, ki je bila zaradi enostavnosti v javnosti manj zanimiva in se o njej ni veliko sporočalo v medijih.
■ Marijan Denša, Zavod za gozdove Slovenije
Tatjana Podgoršek
Območno združenje RK Velenje je pred nedavnim v prostorih restavracije Jakec v Velenju organiziralo prvo večjo krvodajalsko akcijo. Prve tri dni je potekala za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino, četrti dan pa za mariborsko bolnišnico. Odziv je bil približno takšen kot na lanski, si bodo pa organizatorji akcijo zapomnili po precejšnjem negodovanju krvodajalcev. Od 1049 vpisanih je bilo odklonjenih kar 230.
Smo nemočni
Jože Kožar, predsednik območnega odbora, je dejal, da sami ne vedo, kaj se dogaja. Od pristojnih so zahtevali pojasnila, »ker je nenormalno, da se odkloni četrtina tistih, ki pridejo darovat kri. Še bolj nerodno pa je, da se jim v obraz pove, da krvi ne bodo odvzeli zato, ker je ne potrebujejo. Po mojem mnenju to lahko vodi samo v zmanjšanje števila krvodajalcev, saj tudi tisti, ki redno prihajajo, ne bodo več hodili.« Kožar meni, da bo rešitev treba najti, morda že pri samem načrtovanju akcij. Načrtujemo jih za leto naprej. »Dejanskosmonemočni. Datu-
me usklajujemo na ravni države. Na RK Slovenije je zaposlen človek, ki se ukvarja samo s tem. Na osnovi tega usklajevanja v začetku leta izdamo za krvodajalce koledarček z datumi akcij, da si lahko ljudje sami v službah uredijo prost dan. Mi ne moremo zahtevati, da bodo darovali kri takrat, ko želimo, saj bi lahko s tem ogrozili delovne procese. Glede na krizo smo zelo zadovoljni, da imajo podjetja posluh in ljudem omogočijo udeležbo na akciji,« je še dodal Jože Kožar in ob tem pripomnil, da v komisiji za krvodajalstvo pri RK Slovenije nimajo svojega predstavnika, Šaleška dolina pa je že vrsto let v samem vrhu v tej dejavnosti v državi.
Zaloge se dnevno spreminjajo
Za pojasnilo smo se obrnili še na Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, kjer nam je vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi Polonca Mali, spec. transf. medicine, povedala, da je uravnavanje zalog krvi zelo kompleksno in zahteva od organizatorjev krvodajalstva ter transfuzijske slezbevelDcousldajDvanjD.
»V prvih dveh dneh krvodajalske akcije v Velenju smo kri krvodajalcev potrebovali tudi za pripravo določene krvne komponente (trombocitov), nato pa smo jih morali, žal zaradi prekomernih zalog krvi krvne skupine A RhD--poz, odklanjati. Pri pregledu sem vsakemu krvodajalcu posebej pojasnila razlog za odklon in imela sem občutek, da so ga ti sprejeli z razumevanjem.« Kot je še dejala, so vse odklonjene krvodajalce prosili, naj kri darujejo čez kakšen mesec, ko bo njihova krvna skupina še kako dobrodošla. »Je pa odklon skrajni ukrep, ki ga zaradi načina vabljenja moramo kdaj izvesti, saj se zaloge krvi dnevno spreminjajo. Temu poskušamo čim bolj prilagoditi vabljenje krvodajalcev na krvodajalske akcije po trenutnih potrebah, kar pa zaradi načina vabljenja (vabila po pošti, plakati v delovnih organizacijah) včasih ni možno optimalno izpeljati. Ukrep odklanjanja izvajamo, ker s podarjeno krvjo ravnamo kar se da racionalno, skrbno in spoštljivo,« pojasnjuje Polonca Mali.
■
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 22
22
O zlatu in zlatih
Na OŠ Gustava ŠHiha jih je bilo že mnogo - dognanj in novih vprašanj raziskovalnih nalog, dvignjenih rok s športnih igrišč in stez, svetlika-jočih podob likovnih stvaritev, zvenečih glasov ubranega petja, bosih plešočih nog v narodni noši ... Za najboljše v državi pa se podeljuje zlato tudi zaradi odličnega znanja z določenega področja. Kot veije-tno pri vseh tekmovanjih je tudi pri slednjih dobrodošel kanček sreče, znanje pa je vsekakor tisto, zaradi katerega učenci priznanja prejmejo.
Maja Vrečar in Jaka Lesjak sta učenca devetega razreda naše šole. Na srečo govorjenje in pisanje v angleškem jeziku ni njuna edina vrlina, je pa izjemno področje, na katerem sta se izkazala že v projektu Comenius, Jaka pa je za svojo pesem »the things we are thankful for« prejel nagrado tudi na natečaju Gimnazije Velenje. Zlato državno priznanje iz angleščine sta Maja in Jaka dosegla že kot osmošolca v lanskem šolskem letu, da pa to nista bila le sreča in naključje, sta potr-
VI PIŠETE
24. aprila 2014
dila letos. Redkim učencem uspe pri angleških tekmovanjih ponoviti tako izjemen dosežek. Na državnem tekmovanju iz angleškega jezika, ki se je odvijalo 25. marca 2014, sta nadobudna anglista ponovno prejela zlato priznanje, Jaka Lesjak pa je dosegel celo vse možne točke.
Jaku angleščina predstavlja del vsega, česar se je vredno (na)učiti, Maja pa se je napol resno pošalila, da je dobro znati angleško, če bo potrebno iz Slovenije pobegniti
...? Njena izjava o odhodu v tujino me - verjetno zaradi velikonočnega časa - napelje k razmišljanju o naši državi, (kot) o kokoši in zlatih jajcih .
Maja in Jaka odhajata z osnovne šole - samo želimo si lahko, da ne pristaneta v kakšnem kurniku, pač pa v varnem objemu ustvarjalnih in inteligentnih ljudi, da bosta (p) ostala zlata človeka.
■ Metka Fendre, mentorica
Ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne
3. aprila je v prostorih Muzeja Velenje ŠMZD organiziralo prvo predavanje na temo o prvi svetovni vojni. Letošnja tema društvenih predavanj je namreč posvečena stoletnici njenega začetka, ko so po besedah britanskega zunanjega ministra Edwarda Greya nad Evropo začele ugašati luči. In dejansko je vojna pomenila prelom med 19. stoletjem in sodobnostjo, »modernimi časi«. Po njenem koncu so ljudje zaživeli »drugačno« življenje, z njo začenjamo govoriti o globalni zgodovini v današnjem pomenu besede. Vzroke za začetek vojne je predstavil dolgoletni redni profesor na mariborski filozofski fakulteti dr. Franc Rozman. Poleg vsem znanim dejstvom o krivdi Nemčije, ki se je zavzemala za ponovno delitev
Dr. Franc Rozman ob predstavljanju vzrokov za začetek prve svetovne vojne (foto: Melita
Dobelšek)
kolonij, je na zanimiv način predstavil vloge preostalih velesil za začetek svetovnega konflikta, ki je terjal skoraj deset milijonov žrtev,
zlasti med vojaki na bojiščih. Med njimi so bili številni Slovenci, tudi rojaki iz Šaleške doline.
In o tem, kako je potekalo življenje med prvo svetovno vojno v Šaleški dolini, bo govorilo drugo predavanje iz cikla, ki ga bo 6. maja ob 18. uri prav tako v prostorih Muzeja Velenje pripravila domačinka iz Topolšice, prof. zgodovine Dijana Šmon.
Še vedno pa društvo poziva vse, ki doma še hranite gradivo iz časa prve svetovne vojne, da stopite v stik z njimi (predsednik društva Miran Aplinc, 03/ 898 44 22).
■
Tudi hotel za žuželke
Šmartno ob Paki - V splet prizadevanj članic Turističnega društva Šmartno ob Paki sodi tudi skrb za lepo okolje. V sklopu tega so zasnovale akcijo S cvetjem v pomlad. V minulih dneh so velik del predvidene zasaditve tudi izvedle.
Boža Polak, predsednica društva, je povedala, da so akcijo zasnovale nekoliko drugače kot minula leta, ko je društvo podarilo več kot 100 sadik bršljank. Tokrat so se odločile za zasaditev gredice pred spomenikom NOB v središču Šmar-tnega ob Paki in cvetlično korito pred občino s 120 sadikami najrazličnejših zelišč. Nekaj zelišč bodo posadile šele, ko bo minila nevarnost zmrzali. Poudariti velja, da je med rastlinami kar nekaj medovitih.
»Do konca meseca bomo zasadile oziroma obnovile še gredico pri javnem zavodu Mladinski center, kjer bomo maja postavile tudi hotel za žuželke. Gre za »hotel« v obliki vab za žuželke,
ki oprašujejo rastline na vrtovih. Srčno upamo, da bodo obiskovalci opazovali in občudovali zelišča le z očmi in ne z "rokami". Do sredine maja bomo zelišča še ustrezno označile z napisi.
Članice turističnega društva v »akciji«
Če se bo zadeva obnesla, bomo naslednje leto gredice dopolnili z drugimi vrstami zelišč,« pravi Boža Polak.
■ Tp
107.8
Radio velenje
2fD
Zdravstveni dom Velenje
Vodnikova 1,3320 Velenje
Eden najpomembnejših ukrepov je, da ne kadimo ter vzgojno vplivamo na otroke in mladostnike, da ne bodo nikoli začeli kaditi.
Dolgoletne iikulrtje na področju telekomunikacij m elektoinsta c mu razlog več, H j n.im zaupajo tudi nmvtf i«
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik dela!
Občankam in občanom čestitamo ob prazniku dela in želimo prijetno prvomajsko praznovanje.
Preživimo Dan upora proti okupatorju in prvomajske praznike v čistem in zdravem okolju.
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 23
24. aprila 2014
MiCftfl
NASI KRAJI IN LJUDJE
23
Domače dobrote
Med 52 ponudniki trgovine ekološko pridelane hrane največ iz regije Saša - Vse več takih, ki želijo vedeti, kaj jedo
Tatjana Podgoršek
Sredi lanskega decembra je v nekdanji trgovini Zibka odprla vrata prva trgovina v Velenju z domači dobrotami, ekološko pridelano ter predelano hrano iz lokalnega ter slovenskega podeželja.
»Ni, da ni,« je ob prihodu iz lično urejene trgovine glasno razmišljal starejši zakonski par. »Takšna je ponudba naših kmetij,« se je odzvala lastnica trgovine Domače dobrote Gordana Pongračič. Sodeluje z 52 ponudniki, od tega jih je več kot 25 iz celjske regije, znotraj
nje pa jih je največ iz regije Saša. V ponudbi je vse od ekološkega sadja in zelenjave, mleka in mlečnih proizvodov, suhomesnatih izdelkov, mok, olj, testenin, čajev, zelišč, sušenega sadja, naravne kozmetike, tudi sveža zelenjava in sadje ... Največ povpraševanja je po izdelkih brez glutena. Gordana odkrito priznava, da takega odziva ni pričakovala. »Ideja se je doslej pokazala za pravo. Bomo pa morali na dokončno oceno počakati na ostale letne čase. V tukajšnjem okolju je od 10 do 15 odstotkov ljudi, ki kupuje le hrano, pridelano na zdrav način, kar je možno preveriti v vsakem trenutku. Vse več je takih, ki želijo vedeti, od kod je hrana, ki jo kupijo in zaužijejo.« Stranke veliko vedo o
zdravi hrani, je še dodala, in ji tudi namignejo, kdo ima kakšen kakovosten izdelek. »Cene so res nekoliko višje kot v drugih trgovinah, a ko daš na tehtnico, ali zdravje ali obilni obrok z manj kakovostnimi živili, so stvari jasne.«
Kot je še dejala, trgovina Domače dobrote ni konkurenca kmečki tržnici. Ponudniki na slednji nimajo vsega blaga, ki ga iščejo potrošniki vse dni v tednu, ne le ob sobotah, ko je ponudba na tržnici bogatejša kot čez teden.
Do septembra, pravi Gordana, bodo stvari potekale tako kot sedaj. Nato bo sledila analiza. Morebitne pomanjkljivosti bodo odpravili, kaj dodali in tako skušali še bolj zadovoljiti potrebe strank.	■
Gordana Pongračič: »V tukajšnjem okolju je od 10 do 15 odstotkov ljudi, ki kupuje le zdravo pridelano hrano.«
^stT'
Samooskrbno vrtnarjenje
V Velenju se samooskrbnega vrtnarjenja uči mlada družina Tratnik
Drugi petek v aprilu je v Velenju na vrtovih ob železnici potekala posebna vrtnarska delavnica. Strokovnjaki priznanega kluba ljubiteljev vrtnarjenja, Kluba Gaia, so v novo sezono vrtnarjenja popeljali Metko in Andreja Tratnika, na njunem primeru pa so se dobrih praks lahko učili tudi drugi vrtnarskega znanja željni okoličani.
Klub Gaia je v okviru svoje vseslovenske akcije spodbujanja samoo-skrbnih vrtov pod mentorstvo vzel tudi velenjsko občino. Občani so se že lahko udeležili njihovega praktičnega predavanja o osnovah ekološkega
vrtnarjenja, v začetku aprila pa so svoje znanje pokazali tudi v praksi. V namen prenašanja znanja in izkušenj so mladi družini Tratnik, skupaj z občino Velenje, v najem priskrbeli enega od vrtov ob železnici. Na njem bodo mlada vrtnarja vodili skozi njuno drugo sezono vrtnarjenja, njun vzorčni vrt pa bo služil za primer dobre prakse tudi ostalim krajanom.
Na 32 m2 vse za potrebe mlade družine
Na območju ob železnici je kar 55 vrtov, vrt Tratnikovih pa meri 4 x 8 m. S pomočjo spletne aplikacije www.naredivrt.si, ki na osnovi potreb družine izriše optimalen zasaditveni načrt, so izračunali, da je to povsem dovolj, da bo mlada družina z dvema malčkoma imela vse leto dovolj zelenjave.
Glede na to, da vrt Tratnikovih služi kot vzorčni primer, se lahko iz njega učite vsi občani. Obiščite vrtiček in si oglejte, s kakšnimi izzivi se srečuje mlada družinica. Med seboj boste lahko delili izkušnje, Andrej in Metka pa vam bosta lahko prišepnila tudi kakšen nasvet, ki ga bodo z njima predhodno delili mentorji iz Kluba Gaia. Da boste dobili kar največ znanja, pa bodo redno na vrtu Tratnikov organizirane tudi delavnice, na katerih vam bodo strokovnjaki prikazali najbolj aktualna vrtna opravila.
■ Loreta Vlahovič, Klub Gaia
Wellness center Zala, razvajanje za dušo in telo
Masažna razvaja nja Nega telesa
Svet savn (9 različnih savn, 3 luksuzna počivališča ter vodeni savna programi)
V.I.P. zasebni prostori s savno in whirpoolom Sodobni fitness center
Vodene vadbe Tnz, Zumbe in Yoge -
C
VEGATZL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel.si
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Informacije 03 896 31 70
Hotelski bazeni
Kopanje s kosilom ali večerjo • Družinske vstopnice • Večdnevne vstopnice • Imate morda rojstni dan? Nič lepšega! Vstop vam podarimo!
Prijetno utrujene in osvobojene stresa vas po razvajanju pričakuje Kavarna v Vesni ali Restavracija Wellness centra Zala z bogato ponudbo hrane, pijač ter sladkih in slanih dobrot!
mmosa i*
Podjetje za proizvodnjo grelcev in grelnih teles
'Bralkam in bralcem čestitamo ob prazniku dela, prvem maju!
VIMOSA d.o.o. Koroška 37 c, 3320 Velenje, www.vimosa.si
Preživite prvomajske praznike v Termah Topolšica.
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
24
SPORT
24. aprila 2014
Prvi poraz aktualnih prvakov
Rokometaši Gorenja so zapravili veliko priložnost, da se povsem približajo četrti osvojitvi državnega naslova - V tretjem derbiju z večnimi tekmeci Celjem Pivovarno Laško so bili preigrani, kot že dolgo ne
Podobno, kot so se spraševali nogometni navijači pred prvenstveno tekmo med Rudarjem in Olimpijo v Velenju, ali bodo domači prekinili niz porazov z Olimpijo ob jezeru, so to gotovo imeli v glavah tudi rokometni navdušenci pred derbijem v celjskem Zlatorogu med Pivovarno Laško in velenjskim Gorenjem. Na obeh tekmah so slavili gostitelji in Olimpijin oziroma Gorenjev urok je bil premagan.
Celjski rokometaši so pod vodstvom Branka Tamšeta po desetih zaporednih porazih zmagali nepričakovano lažje, kot so najbrž sami pričakovali. Boljši so bili kar za pet golov (31 : 26), ob polčasu pa so prvaki zaostajali za dva gola (16 : 14). Prva dvoboja v tem prvenstvu, tako v Rdeči dvorani kot dvorani Zlatorogu, sta si upravičeno zaslužila oznako derbi. Oba sta bila zelo napeta oziroma dramatična in negotova do zadnjega trenutka. Tokratni spopad večnih tekmecev pa je imel le malo elementov derbi-ja, saj so bili domači, razen v uvodnih minutah do izida 3 : 3, boljši in vseskozi v prepričljivi rezultatski prednosti. Prvih deset minut drugega polčasa pa igra Velenjčanov ni bila niti malo podobna igri moštva,
non-stop igranju (sreda-sobota) takšnega ritma, kot so ga na primer narekovali v soboto Celjani, ne morejo zdržati vseh šestdeset minut, kolikor traja tekma. Posledica tega je gotovo tudi nezbranost in zapravljene priložnosti, kot se
kot da je bilo na parketu samo eno moštvo - domače. Pivovarji so ob odličnih obrambah še ne povsem okrevanega Matevža Skoka s hitro igro nezadržno višali razliko. Skok je v drugem polčasu zaustavil kar 11 nevarnih žog (Lesjak v prvem
nost je Celjane nekoliko uspavala. Do tedaj nemočni gosti so vendarle začeli potrjevati, da so še vedno vodilno moštvo. Stekla je njihova igra, z nekaj odličnimi obrambami (ubranil je tudi dve sedemmetrov-ki) se je izkazal tudi vratar Emir Taletovic in domača prednost je začela kopneti. Dobre štiri minute pred koncem so zaostanek zmanjšali za več kot polovico, na samo štiri gole (25 : 29). Branko Tamše je ta nalet prekinil z minuto odmora.
ki želi ubraniti naslov in je na vrhu lestvice.
V prvem dvoboju v svoji dvorani so bili igralci Gorenja boljši za dva gola, v Celju za enega, obakrat pa so zmagovalca odločile zadnje minute. V napet in do konca negotov dvoboj so ljubitelji rokometa najbrž verjeli tudi v soboto. Čeprav so se Celjani močno okrepili za zadnji del (Borut Mačkovšek, Borut Bundalo in David Miklavčič), je bilo vendarle pričakovati, da bodo pod večjih psihičnim pritiskom kot Velenjčani, saj so morali zmagati za vsako ceno. Ob morebitnem porazu bi bile njihove možnosti, da Gorenju preprečijo osvojitev tretjega zaporednega naslova, zelo zelo majhne, ker bi pet krogov pred koncem zaostajali za sedem točk.
Gostje pod večjim pritiskom(?)
Očitno pa so temu pritisku bolj podlegli gostje, pri katerih je na zadnjih tekmah z močnejšimi nasprotniki opaziti tudi kar precejšnjo utrujenost. Trener Ivan Vajdl v glavnem nastopa le z desetimi, enajstimi igralci, ki pa seveda ob
je to predvsem dogajalo v prvih desetih minutah te tekme in med drugim tudi že pred tem, v 3. krogu, ko so po vodstvu z velikimi devetimi goli razlike v Mariboru proti Braniku povsem popustili, točko pa srečno osvojili ob samem izteku tekme. Proti Celjanom so po prvem polčasu kljub odličnim obrambam vratarja Urbana Lesjaka zaostajali samo za dva gola, kar je bila na videz vendarle nepomembna domača prednost. Na začetku drugega polčasa pa je bilo videti,
sedem), od tega je ubranil tudi štiri sedemmetrovke. (Gorenjeva vratarja sta imela skupaj le osem obramb). Z delnim izidom 7 : 0 so si v 40. minuti priigrali prednost neverjetnih in neulovljivih devetih golov razlike (23 : 14). Neverjetno je bilo tudi, da Velenjčani v teh desetih minutah niso uspeli niti enkrat premagati Skoka.
Temu ustrezne so bili tudi med drugim besede trenerja Ivana Vaj-dla: »Po izgubljenih žogah smo se nekajkrat kar vdali.« Visoka pred-
Ob vnovičnih odličnih Skokovih obrambah in spet bolj zbrani igri so prednost do konca povišali in zmagali s +6.
Ose tokrat brez pravega strupa v želu
Tako so se velenjske ose morale sprijazniti s prvim porazom v tem prvenstvu. V tem tretjem derbiju pač strup v njihovih želih ni bil
pravi. Če bodo oboji v naslednjih štirih krogih boljši od svojih nasprotnikov, enako to velja za pivovar-je, potem bo tokratno prvenstvo vrhunec doseglo 24. maja z zadnjo tekmo končnice (10. krog), ko bo Ivan Vadjl s svojimi igralci skušal ubranil dve točki prednosti in kot trener osvojiti prvi državni naslov.
Kdo bo maja prepeval?
Ivan Vajdl: »Preveč je bilo izgubljenih žog. Preveč čakamo, kaj bo storil Staš Skube, drugi pa so premalo naredili v napadu. Če je on pravi, je takšna tudi ekipa. A ne glede na to, nadaljevati moramo dvignjenih glav in neobremenjeno. Imeli smo res veliko prednost, na žalost smo jo zaigrali. Še vedno pa imamo dve točki prednosti. Do konca je še pet tekem. Če morda eno izgubimo, bo še vedno zadnja odločala o novem prvaku. Seveda pa morajo tudi Celjani na vseh zmagati.»
Branko Tamše: »Če bomo tako nadaljevali, smo na dobri poti. S to zmago je padla bariera do Gorenja v glavah igralcev - po ne vem koliko dneh, mesecih ..., ko sem tudi sam zadnja tri leta pel v tukajšnji garderobi po zmagi nad Celjem. Toda jutri bo nov dan in do konca ne bo lahko. Pred nami je še veliko garanja, če želimo uspeti.«
■ Stane Vovk
6. krog končnice, petek, 25. aprila ob 18. uri: Gorenje Velenje - Trimo Trebnje
sobota, 26. aprila: Sevnica -Maribor Branik, Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško
Tako so igrali
Končno prekinili slab niz
Nogometaši Rudarja s 4 : 0 prekinil Olimpijin urok - Včeraj gostovali v Mariboru, v soboto ob jezeru s Celjem
Prvi spomladanski poraz s Koprom v 27. prvenstvenem krogu v sredo prejšnji teden, v katerem so nastopili oslabljeni, na nogometaših Rudarja v sobotnem 28. krogu, ko je ob jezeru gostovala Olimpi-ja, ni pustil posledic. V deževnem vremenu so kot na večini spomladanskih dvobojev zaigrali odlično in se kar s 4 : 0 znesli nad sicer tokrat dokaj oslabljeno Olimpijo. Zaradi poškodbe je manjkal tudi njihov najboljši igralec in strelec Nik Omladič.
»Tradicije so zato, da se prekinejo,« je bil nadvse zadovoljen trener Jernej Javornik z novimi tremi točkami, ki so jih spet dvignile na tretje mesto. Na njem so z dvema točkama prednosti zamenjali Gorico, saj je v Kranju z zadnjim Triglavom igrala le neodločeno 1 : 1. Po sezoni 2009/10, ko so se Ljubljančani spet vrnili v izbrano prvoligaško druščino, je bila to prva Rudarjeva zmaga ob jezeru. Do tega igralnega dne so kar sedemkrat izgubili, dvakrat pa igrali neodločeno. Najbolj boleč je bil gotovo poraz v sezoni 2012/13, ko so jim 'zmaji' nasuli kar petardo (5 : 0). Na tretjem mestu so bili vsaj do včerajšnjega 29. kroga, na katerem so gostovali pri vodilnem Mariboru, v sobotnem 30. pa bodo gostili Celje.
Visoko zmago proti Ljubljančanom so si priigrali šele po veliko boljši igri v drugem polčasu. Tudi
v prvem so bili več pri žogi, toda pravih priložnosti za vodstvo tako domačih kot gostujočih nogometašev vendarle ni bilo.
Ko je že kazalo, da bodo gledalci po prvem delu ostali prikrajšani
gole dodali še Radujko, Eterovič in Podlogar.
Gostje so zadnjih deset minut igrali brez izključenega mladega Kenana Bajrica, ki ga je sodnik Matej Jug iz Tolmina poslal v gar-
za najlepše, kar prinaša nogomet, so njihovi nogometaši le vlili upanje, da bodo le prekinili dolgoletni Olimpijin urok. Po zadnjem hitrem napadu se je Mate Eterovic po podaji Aljaža Krefla spretno otresel v kazenskem prostoru gostujočega vratarja Aleksandra Šeliga, ki je stekel predenj, da bi preprečil nevarnost, in zadel za začetno vodstvo. K visoki zmagi so v nadaljevanju
derobo zaradi ostrega prekrška nad Radujkom. V izdihljajih tekme so imeli Rudarji celo priložnost, da se 'zmajem' oddolžijo za petardo na začetku lanske sezone. Podlogar, ki mu trener v zadnjem času namenja vse več minut, je poskušal vratarja premagati z atraktivnimi škarjicami z roba kazenskega prostora, vendar je žogo poslal mimo leve vratnice.
■ S Vovk.
Prva nogometna liga,
27.	krog
Rudar Velenje - Luka Koper 0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Palčič (6.), 0:2 Pučko (71.). Rudar: Rozman, Bubalovic, Jahič (od 53. Krefl), Bolha (od 56. Rošer), Kocič (od 80. Saramati), Rotman, Podlogar, Klinar, Radujko, Knezovič, Eterovič. Trener: Jernej Javornik Rdeč karton: Bubalovič (60 - 2. rumeni). Drugi izidi: Gorica - Triglav 1:1, Triglav - Krka 1:1 (0:1), Gorica - Celje 5:0 (3:0), Domžale - Maribor 1:2 (0:1), Zavrč - Olimpija 3:1 (2:1). Vrstni red: 1. Maribor 55 (59:27), 2. Koper 50 (36:29), 3. Gorica 44 (46:24), 4. Rudar 44 (37:23), 5. Zavrč 40 (42:46) ...
Prva nogometna liga,
28.	krog
Rudar - Olimpija 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Eterovič (45.), 2:0 Radujko (56.), 3:0
Eterovič (69.), 4:0 Podlogar (71.).
Rudar: Rozman, Krefl, Dedič, Knezovič (od 75.
Stjepanovič), Klinar, Radujko (od 83. Kocič),
Firer, Podlogar, Črnčič, Rotman (od 75. Rošer),
Eterovič. Trener: Jernej Javornik
Rdeč karton: Bajrič (80.).
Drugi izidi: Krka - Luka Koper 0:3 (0:1,Domžale
-	Celje 2:0 (0:0), Zavrč - Maribor 0:4 (0:1), Gorica
-	Triglav 1:1 (1:0), Rudar - Olimpija 4:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor 58 (63:27), 2. koper 53 (39:29), 3. Rudar 47 (41:23), 4. Gorica 45 (47:25), 5. Zavrč 40 (42:50), 6. Domžale 39 (44:31), 7. Olimpija 33 (30:42), 8. Celje 30 (24:43), 9. Krka 23(22:51), 10 Triglav 20 (26-57).
Druga SNL, 21. krog
Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 1:3 (1:2)
Strelci: 0:1 Dino Hotič Dino (9 - 11 m), 1:1 Dejan Pobrežnik (17), 1:2 Dino Hotič (20), 1:3 David Vinkovič (90).
Šmartno 1928: Pusovnik, Bezovnik (od 79. Hočevar), Zamernik, Bizjak, Komapan, Gaber, Jelen, Kolar (od 75. Maze), Radivojevič (0d 46. Omerovič), Podbrežnik Lenošek. Trener: Oskar Drobne.
Drugi izidi: Aluminij - Ankaran Hrvatini 0:1 (0:0), Kalcer Radomlje - Krško 0:0 (0:0), Roltek Dob -Šenčur 1:0 (0:0), Bela krajina - Šampion 1:4 (0:3).
Vrstni red: 1. Dob 51, 2. Radomlje 40, 3. Aluminij 36, 4. Veržej 345, 5. Ankaran 34, 6. Šmartno 31 .
Druga liga, 22. krog:
Šmartno 1928 - Bela Krajina 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Bolha (13). Šmartno 1928: Jesenek, Bezovnik, Kolar, Bizjak, Hočevar, Gaber, Saramati (od 89. Tajnšek), Bolha, Kidrič, Podbrežnik (od 64. Omerovič), Jelen (od 78. Lenošek). Trener: Oskar Drobne Drugi izidi: Farmtech Veržej - Aluminij 0:0, Ankaran Hrvatini - Kalcer Radomlje 0:1 (0:1), Krško - Roltek Dob 1:2 (0:2), Šenčur - Šampion 2:1 (2:1).
Vrstni red: 1. Roltek Dob 22 tekem - 54 točk, 2. Kalcer Radomlje 22 - 43, 3. Aluminij 22 - 37, 4. Farmtech Veržej 22 - 35, 5. Ankaran Hrvatini 22 - 34, 6. Šmartno 1928, 7. Krško 22 - 29, 8. Šenčur 22 - 27, 9. Šampion 22 - 14, 10. Bela krajina 22 - 3.
23. krog: Aluminij - Šmartno 1928 (27. 4.)
Štajerska nogometna liga, 18. krog
Izidi: Šoštanj- Pohorje 1:0 (0:0), strelec: Tilen Celcer (70); Lenart - Marles hiše 1:1 (0:0), Fužinar - Kovinar Štore 7:1 (3:1), Peca Mons Claudius 2:1 (1:1), Tehnotim Pesnica - Zreče 1:2 (0:0), Koroška Dravograd - Slovenj Gradec 5:1 (3:1), Radlje - Žalec 1:1 (0:0)
Prva NLB leasing liga, 5. krog Lige za prvaka
Celje Pivovarna Laško : Gorenje Velenje 31:26 (16:14)
Gorenje Velenje: Taletovič (5 obramb - 2 x 7-m), B. Burič (3 obrambe), Medved 2 (1), S. Burič 1, K. Cehte, Skube 3 (1), Golčar 1, Šoštarič 3, Papež 7, Vrečer, Gams 1, Nosan, Dobelšek, Dujmovič 7, Bečiri 1. Trener: Ivan Vajdl Celje Pivovarna Laško: Lesjak (7 obramb), Skok (11 obramb - 4 x 7-m), Mlakar, Marguč 7 (4), Janc, D. Razgor, Skube 4, Miklavčič 2, Sliško-vič 4, Zelenovič 2, Žabič, Bundalo, Mačkovšek 3, Lekai 3, Žvižej 5. Trener: Branko Tamše.. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 6 (4), Gorenje Velenje 7 (2). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 10 minut, Gorenje Velenje 10. Rdeč karton: Bundalo (60.).
Druga izida: Ribnica Riko hiše - Maribor Branik
26:26 (12:15), Sevnica - Trimo Trebnje 20:31 (11:15).
Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 5 tekem - 50 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 5 - 48, 3. Maribor Branik 5 - 40, 4. Ribnica Riko hiše 5 - 32, 5. Trimo Trebnje 5 - 29, 6. Sevnica 5 - 17.
SŽNL 14. krog
ZNK Ankaran Hrvatini - ZNK Rudar Škale 0:4 (0:2)
Strelke: Zala Gomboc (6), Lara Prašnikar (22, 59), Baraba Krisztina Nagy (69). R. Škale: Horvat, Bric (od 54. Dervič), Sevšek, Gomboc, Nagy, Prašnikar, Ljubec (od 59. Tevž), Marolt, Šoronda. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Teleing P. Beltinci - Preša S. Gradec 23:0 (12:0), Maribor - Jevnica 2:1 (0:0), Radomlje - Velesovo 5:2 (1:1). Krka je bila prosta. Vrstni red: 1. R. Škale 13 tekem 36 točk (58:9), 2. Beltinci 12 - 33 (121:5), 3. Radomlje 13 - 25 (39:30), 4. Maribor 13 - 23 (40:17), 5. Jevnica 12 - 19 (38:24), 6. Velesovo 12 -15 (21:36), 7. Ankaran 12 -9 (10:68), 8. Krka 12 -3 (2:55), 9. S. Gradec 13 - 3 (9:94).
Liga Telemach, liga za obstanek, 8. krog
Elektra Šoštanj - Portorož 79 : 77 (58 : 59, 30 : 39, 14 : 23)
Elektra Šoštanj: Kosi, Šlutej, Rizman 13 (3-3), U. Bukovič 3, Podvršnik 4 (2-2), Zagorc 9 (0-1), Lelič 12 (3-4), Priest 17 (3-5), Dimec 2, Bajramlič 14 (4-4), Hasič, Brčina 5
9.	krog
Slovan - Elektra Šoštanj 80 : 93 (54 : 69, 36 : 55, 24 : 26)
Elektra Šoštanj: Rizman 3 (1-2), U. Bukovič 2, (2-2), Podvršnik 10, Zagorc 2 (2-2), Lelič 20 (3-3), G. Bukovič, Priest 22 (6-8), Dimec 10 (0-4), Bajramlič 13 (4-4), Hasič, Brčina 11 (0-1) Vrstni red: 1. Grosuplje 43, 2. Maribor Nova KBM, 3. Elektra Šoštanj, 4. Portorož vsi 38, 5. Tajfun 36, 6. Slovan 35
10.	krog
Elektra Šoštanj - Tajfun 77 : 82 (50 : 57, 29 : 39, 9 : 26)
Elektra Šoštanj: Rizman 8 (1-2), U. Bukovič, Podvršnik 4, (1-2), Zagorc 10 (1-2), Lelič 5 (5-8), Priest 13 (3-6), Dimec 4, Bajramlič 22 (1-2), Brčina 11 (2-2)
Vrstni red: 1. Grosuplje 44, 2. Portorož 40, 3. Maribor Nova KBM, 4. Elektra Šoštanj, oba 39, 5. Tajfun 38, 6. Slovan 37
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 25
24. aprila 2014
MiCftfl
SPORT
25
Elektra v dodatnih kvalifikacijah
V torek so košarkarji zaključili nastope v ligi za obstanek.
Pred zadnjim krogom je bilo zagotovo, da se je ekipa Grosuplja že uvrstila v četrtfinale, za drugo mesto v četrtfinalu so se borile ekipe Maribora Nove KBM, Ele-ktre Šoštanj in Portoroža. Tretje mesto pomeni zaključek sezone in obstanek v elitni družbi, četrto in peto mesto prinašata kvalifikacije z drugo- in tretjeuvrščeno ekipo druge lige, zadnja ekipa pa izpade v 2. SKL.
V osmem in devetem krogu je Elektra z dvema pomembnima
Tajfun z rezultatom 82 : 77).
Že zadnjih nekaj krogov je v ligi za obstanek zelo napeto. Sredi prejšnjega tedna je Elektra v Šoštanju v zadnjih sekundah ugnala Portorož. Ta tekma je pokazala, da je nujno igrati do zadnje sekunde, saj so še dobro minuto pred koncem gostje vodili za sedem točk (75 : 68). Sledila je izjemno napeta končnica, nekaj uspešnih skokov in napadov šoštanjskih košarkarjev in trojka Jana Rizmana za izenačenje na 75 : 75 osemnajst sekund pred koncem.
zmagama naredila velik korak k obstanku v ligi, vendar je v torek doma izgubila s Tajfunom z rezultatom 77 : 82. Ob neugodnem razpletu ostalih tekem (predvsem zmaga Portoroža na Grosuplju) ta poraz za Elektro pomeni dodatne kvalifikacije, v katerih bo zaigral tudi Tajfun. V četrtfinalu bosta Grosuplje in Portorož, Maribor je končal letošnje prvenstvo, od elitne družbe pa se poslavlja Slovan.
Ne gre prezreti dejstva, da je Elektra redni del prvenstva končala na zadnjem mestu, tako da lahko Šoštanjčani z izkupičkom lige za obstanek pozitivno zrejo v nov izziv, ki jih čaka. Po ligaškem sistemu se bodo pomerili z drugo in tretjo ekipo druge lige, s tem, da se rezultati prenašajo (Elektra s Tajfunom ne bo igrala, sta pa ekipi povsem izenačeni, saj sta se obe tekmi končali z istim izidom - v Šentjurju je zmagala Elektra, v Šoštanju pa
Nova ukradena žoga, koš Priesta, na drugi strani je bil Ožbolt dvakrat uspešen s črte prostih metov, v zadnjem napadu pa je Dorde Lelic postavil končni izid srečanja - 79 : 77. Najučinkovitejši pri Elektri so bili Priest (17), Bajramlic (14), Rizman (13) in Lelič (12).
Želimo ostati v Ligi
Vladimir Rizman, trener Elektre je po temi športno priznal, da jim je na pomoč tokrat priskočila tudi sreča: »V prvem polčasu smo bili zelo nervozni, kar se je odrazilo na rezultatu. Portorož je v tem delu fantastično zadeval. Med odmorom smo se domenili, da bomo morali začeti igrati drug za drugega in ne vsak zase. V drugem delu smo tako strnili svoje vrste. Pokazali smo, kako se bori za svoj klub. Še naprej si želimo, da si zagotovimo obstanek v Ligi Telemach«.
Veliko manj napeto je bilo sobotno srečanje na Kodeljevem. Elek-tra si je že v prvem polčasu priigrala prednost devetnajstih točk in prednost brez večjih težav zadržala do konca srečanja.
Trener Rizman ni skrival zadovoljstva, z mislimi pa je že bil pri zadnji tekmi: »Čestitke mojim fantom, ki so se vse od začetka tekme držali dogovorov. Z nogo in pol smo si zagotovili obstanek v Ligi Telemach, na naslednji tekmi pa si lahko izborimo še lepši trenutek, saj bi z uspehom proti Tajfunu in ugodnim izidom na ostalih tekmah Lige Telemach za obstanek drugi del končali celo na drugem mestu. Če bomo na koncu drugi ali tretji niti ni važno.«
Priest želi ostati v Šoštanju
Na zadnjih tekmah Šoštanjčanov zelo dobro igra Nathan Preist. Nate, kot ga kličejo prijatelji, se zaveda, da je košarka kolektiven šport in da brez soigralcev ne bi mogel prikazati tako dobrih predstav: »Stvari se končno postavljajo na svoje mesto. Malce pozno sicer, ampak bolje pozno kot nikoli. Za mojo dobro predstavo na zadnji tekmi gredo zasluge mojim soigralcem. Jaz sem le opravljal naloge, ki mi jih je zadal trener. Poskušal sem priti do ugodnega položaja pod košem in zadeti. To mi je dobro uspevalo. Moram izpostaviti organizatorja igre Žigo Zagorca, ki mi je pravočasno podajal žoge in mi namenil spodbudne besede, ko je bilo to najbolj potrebno.«
Po koncu sezone se bo vrnil v Severno Karolino, od koder prihaja, in dokončno saniral poškodbo, ne skriva pa želje, da bi se vrnil v Šoštanj tudi v prihodnji sezoni: »Ta trenutek ne želim biti drugje kot v Šoštanju. Rad igram za Elektro in zares sem vzpostavil trdno vez s soigralci (Lelic, Bajramlic, Zagorc, Brčina, Podvršnik ..., če izpostavim samo nekatere med njimi). Hvaležen sem klubu za vse, kar je naredil zame, in za ponujeno priložnost. Ne bi se branil priložnosti, da se ekipi pridružim tudi v prihodnji sezoni, da bi skupaj dokazali Sloveniji, da je Elektra prava stvar in da je sposobna uvrstitve med najboljših 6 ekip v Sloveniji.«
■ tr, foto: SiNi
Velika konjeniška prireditev
Celje - Center konjeniškega športa Celje, ki je najsodobnejši tovrstni center v Sloveniji in tem delu Evrope, organizira med 1. in 4. majem prvič v zgodovini mesta Celje mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir za Pokal narodov. Tekmovanje za Pokal narodov, ki poteka pod pokroviteljstvom Mednarodne konjeniške zveze (FEI), je najprestižnejše tekmovanje v preskakovanju ovir za nacionalne ekipe na svetu. Tekmovanje bo potekalo na največjem zunanjem jahališču v Sloveniji.
Na tekmovanju se bo pomerilo 12 držav oziroma nacionalnih ekip, v katerih so zbrani najboljši jahači posameznih držav. Na tokratnem tekmovanju se bodo pomerile med seboj nacionalne ekipe iz Avstrije, Belgije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Litve, Luksemburga, Poljske, Rusije, Slovenije in Turčije.
V sklopu tekmovanja so v centru pripravili tudi nepozaben šov program, in sicer v petek, 2. maja, in nedeljo, 4. maja ob 13. uri. V sklopu tega programa se bodo Sloveniji prvič predstavili Horseman Team, ekipa moških, ki preskakujejo ovire vse do višine 185 cm; Lada Šipova-Krecova, evropska prvakinja v preskakovanju ovir z zajci, in drugi zanimivi nastopajoči.
Spominska tekma
Šmartno ob Paki - V sredo, 7. maja, ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Šmar-tnem ob Paki nogometna tekma v spomin na preminulega župana ter častnega občana Alojza Podgorška. Srečali se bosta ekipi slovenskih županov in Humane zvezdice ali Art footbal team Slovenije. Slednja se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo v Moskvi od 23. maja do 1. junija. Ekipo sestavljajo estradni umetniki: Milan Pečovnik - Pid-ži, Jože Potrebuješ, Omar Naber, Tomaž Košmrlj, Tomaž Klemenčič, Džoni Novak, Grega Židan ter še nekateri drugi. Vodi jih Šmarčan in uspešen slovenski trener Bojan Prašnikar.
Ekipa slovenskih županov že vrsto let nastopa ob različnih priložnostih po Sloveniji in tudi v tujini, njen ustanovitelj pa je bil prav pokojni Podgoršek.
■ tp
Odlični velenjski tekvondoisti
V Belorusiji zaključeno Evropsko prvenstvo - Velenjčanom tri zlate, štiri srebrne in tri bronaste medalje
Minsk, 13. aprila - V Minsku, prestolnici Belorusije, je med 7. in 14. aprilom potekalo 29. člansko, 20. mladinsko, 6. veteransko in 4. otroško evropsko prvenstvo v tekvondoju, verzije ITF. Preko 900 udeležencev iz 25 evropskih
bronasti medalji v formah (črni pas I. dan in rdeči pas) in borbah (do 55 kg in do 40 kg).
Med mladinci je za slovensko himno poskrbela Velenjčanka Jerneja Jenšterle s prvim mestom in nazivom evropska mladinska
da je v dvorani še štirikrat zadonela slovenska himna. Evropska prvaka sta postala član kluba Skala Velenje Peter Landeker (srebrna kategorija borbe do 90 kg) in Muhamed Baltic (zlata kategorija forme V. dan in borbe nad 80 kg), prav tako je naziv
držav se je pomerilo v posameznih in ekipnih borbah, formah, testu moči in specialni tehniki.
Slovenska reprezentanca, ki jo je tokrat sestavljajo 31 članov, je pod vodstvom trenerjev Petra Lande-kerja, Ismeta Ičanovica, Muhameda Baltica, Uroša Ruprehta in Tomaža Jenšterleta izpolnila večino ciljev in zadovoljna zaključila prvenstvo s petimi zlatimi, štirimi srebrnimi in enajstimi bronastimi medaljami.
V kategoriji dečkov in deklic sta se najbolje odrezali Kristina Mom-čilov in Pia Matko. Obe sta osvojili
prvakinja v borbah v kategoriji do 64 kg. Na oder za zmagovalce se je s tretjim mestom povzpel tudi Nejc Rupreht v borbah do 57 kg in moška mladinska ekipa v borbah (Rakuša, Rupreht, Vogler, Vukan-čič, Zabukovnik).
Srebrni medalji v članski konkurenci so si priborili Borut Sobota v kategoriji do 71 kg, Uroš Rupreht do 78 kg in Matej Rezar nad 85 kg. Saša Sirše v borbah nad 75 in Nika Plečnik v kategoriji do 51 kg pa sta osvojili tretje mesto.
Veterani so ponovno poskrbeli,
evropskih prvakov osvojila veteranska ekipa v borbah (Muhamed Bal-tič, Ismet Ičanovic, Peter Landeker in Matjaž Vidmar). Peter Landeker
je osvojil tudi srebrno medaljo v formah V. dan, veteranska ekipa je bila tretja v formah (Baltic, Ičanovic in Landeker), Ismet Ičanovič in Matjaž Vidmar pa sta bila bronasta v borbah do 80 kg. Z odličnimi nastopi v ekipnih dogodkih si je veteranska ekipa prislužila tudi naziv najboljše veteranske ekipe prvenstva.
...........

Potepanje po
Slovenskih
goricah
Lani zadano nalogo planincev UNI 3, da bomo prehodili Sloven-skogoriško planinsko pot, smo vzeli zares in se podali na njen drugi del. Dolga je namreč triindevetdeset kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptuja in Dravskega polja. V sončnem jutru smo izstopili pri Plančevi kapelici na Krčevini, ki nas je presenetila z novo preobleko. Ravno tu smo lani »omagali« zaradi izjemno toplega pomladnega dne.
Nemudoma smo se podali na pot, saj smo kar kmalu pričakovali srečanje z gradom Vurberk, ki nam je poznan iz narodnozabavne glasbe,
kjer potekajo tekmovanja. Pa smo se vmes vseeno ustavili na sončni gozdni poseki, saj so iz nahrbtnika dišali flancati, ki sodijo v pustni čas. Kmalu smo prišli v območje dokaj porušenega gradu - »Kraja cvetja, glasbe in petja«, kjer pa je vseeno prostor za prizorišče glasbenih prireditev. Tudi mi smo se takoj preizkusili z našo »himno«, ki jo radi zapojemo. Z gradu so krasni razgledi na dolino in po njihovem ogledu smo se skozi grajski portal spustili navzdol do cerkve sv. Marije. Še nižje smo v bližnji trgovinici odtisnili prvi žig, nato pa se mimo tabel, ki so vabile v naravni zdravilni park, podali čez cesto Ptuj-Duplek v gozd na Grmado (462 m). Ta je bila najvišja točka naše poti. Na tem obrobju Krajinskega parka Drava oko ponese daleč po lepi valoviti pokrajini. Po spustu z Grmade smo prešli na gozdno cesto in uživali v prelepem subpanonskem gozdu, ki pelje po razvodnem grebenu potoka Grajena. Tako smo vijugali
izmenoma po gozdu in delno po asfaltni cesti ter se sčasoma povzpeli na Bišečki Vrh. V prijetnem okolju s pomladnim cvetjem, ki nas je vseskozi spremljalo, smo se odpočili, se okrepčali in odločili za eno od možnih variant dolžine pohoda. V nadaljevanju poti skozi Juršince smo prešli v naselje Trnovski Vrh, kjer smo že slutili bližnjo Trnovsko vas. Izbrali smo si jo za konec našega dela poti. Po svoje »mogočna« podoba vasi nas je kar malo presenetila, saj smo prišli prav v njeno osrčje s cerkvijo sv. Bolfen-ka, v katero smo seveda pokukali. Čez cesto nas je vabilo ogromno gostišče Siva čaplja, kjer so nas pričakovali - mi pa njih ... Tu so nas prijazno razvajali z okusno hrano po izbiri in seveda pijačo. Na koncu smo bili prijetno presenečeni s solidno ceno, ki nam je še dodatno polepšala prijeten izlet. Marsikateri gostje iz Moravskih Toplic »zaidejo« sem, kar si velja zapomniti.
■ Marija Lesjak
V objemu gradu Vurberk smo nemudoma zapeli našo himno - Avsenikovo Čez zelene trate.


Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
26
MODROBELA KRONIKA
24. aprila 2014
Starejši voznik
Starejši vozniki so se imeli v sredo priložnost preizkusiti na vožnji s člani izpitne komisije
opravljal vozniški izpit, na njem tudi padel? »Sam sem imel same take voznike, ki imajo vsako leto precej kilometrov vožnje in z njo nimajo posebnih težav. Morebiti s kakšnim pogledom kdo ni bil čisto dosleden. Drugače pa bi vsi, h katerim sem prisedel sam, bili uspešni.«
je danes v prometu morda malce težje, kot jim je bilo nekdaj, ampak se kar znajdejo,« je povedala.
Iz Šmartnega ob Paki se je v Velenje pripeljal na preizkus Rudi Meh. »Prišel sem, ker imamo na našem območju kar nekaj nevarnih odsekov, pa tudi zato, da se preizkusim,
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 16. aprila - Več jih je v
sredo združilo moči v praktičnem delu akcije Starejši voznik, ki je potekala v Velenju. Gre za preventivno akcijo, posebej namenjeno starejšim, nastaja pa v sodelovanju Agencije za varnost v prometu
jim enkrat na leto omogočimo praktične vožnje z inštruktorji. Starejši vozniki se pred vožnjo poučijo o teoriji, če želijo, pa potem opravijo tudi vožnjo s članom izpitne komisije. Na tej vožnji običajno
Ni jih strah pridružiti se, pustijo se poučiti
Rado Jeromel in Jurij Veršec, ki se je prišel preizkusit.
Rudi Meh: »Šlo je brez napake.«
Izpitnega centra, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zveze šoferjev in avtomehanikov ter Policijsko postajo Velenje.
»Da bi teorijo s predavanj starejši vozniki lahko preverili tudi v praksi,
Frida Šuman: Starejši se v prometu dobro znajdejo.
obdelamo trd oreh dvopasovnega krožišča v Velenju in seveda še kaj drugega. Ob zaključku pa vožnjo analiziramo,« pravi Rado Jeromel, vodja Izpitnega centra Velenje.
Več kot petdeset voznikov se je v sredo preizkusilo. So bile napake take, da bi lahko kdo, če bi denimo
Velenjčani niso edini, ki tovrstne akcije pripravljajo, so pa gotovo med tistimi, ki na njih beležijo zelo dober obisk. To gre pripisati tudi temu, da so akcije organizirane tudi preko društev upokojencev, ki člane spodbujajo k udeležbi.
Frida Šuman, predstavnica ZŠAM, je z veseljem pripovedovala, da je res vsakič zelo živahno: »In tega smo veseli. Članica združenja, s katerim sodelujemo pri več aktivnostih, usmerjenih v varnost prometa, sem že 34 let. Starejšim
ker imam vozniško dovoljenje že skoraj 50 let. Dobro je vsake toliko časa osvežiti metode vožnje, dinamiko. Pri starejših voznikih so tudi motorične sposobnosti malo slabše kot pri mlajših. Treba je biti bolj previden.«
Po vožnji si je oddahnil. Šlo je brez napake. »Trikrat smo prevozili krožišče,« je še povedal.
Vlomilec v Topolšici
Šoštanj, 15. aprila - V torek zjutraj med 6. in 9. uro je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Topolšici. Vlomilec je prišel v hišo na silo, pregledal prostore in odnesel kuverto z denarjem, manjšo vsoto denarja je vzel še iz dveh denarnic, z njim pa je šlo tudi več kosov zlatega nakita ter zbirateljski set kovancev za en, dva in tri evre.
Prilepil se mu je le del
Velenje, 16. aprila - V sredo je neznanec z lepljivimi prsti v domu za varstvo odraslih iz odklenjene omarice oškodovanki vzel del denarja, ki ga je imela v njej. Del denarja je v denarnici, ki jo je po kraji vrnil na svoje mesto, pustil.
Avto obstal na strehi
Šoštanj, 17. aprila - V četrtek ponoči se je na lokalni cesti Lajše-Ravne zgodila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala voznik osebnega avtomobila in ena od sopotnic. Oba so z reševalnim vozilom prepeljali najprej v dežurno ambulanto, od tu pa v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta utrpela lažje poškodbe. Druga sopotnica na kraju nesreče ni potrebovala zdravniške
Policijska kronika
pomoči. 32-letni voznik je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal čez robnik na brežino, kjer je trčil v drevo. Vozilo je odbilo nazaj na cestišče, tam se je prevrnilo in obstalo na strehi. Policisti so za voznika odredili strokovni pregled, ker preizkusa z indikatorjem alkohola zaradi telesnih poškodb ni mogel opraviti.
Po baker na gradbišče TEŠ
Šoštanj, 17. aprila - V četrtek je neznanec z gradbišča bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj odmontiral in vzel 40 metrov ozemljitvene bakrene pletenice.
Ne denarja in ne denarnice ni bilo več
Velenje, 17. aprila - V četrtek popoldan je občanka pri dvigu denarja na bankomatu v Velenjki v reži pozabila denar. Ko se je po nekaj minutah vrnila, ga ni bilo več. Za storilcem kaznivega dejanja zatajitev policisti poizvedujejo.
Nekaj podobnega se je v soboto, 19. aprila, popoldan zgodilo v trgovini Spar v Nakupovalnem centru. Nakupovalka je na pultu pri blagajni pozabila denarnico. Ko se je vrnila, je
lahko ugotovila le, da jo je nekdo že vzel. Za storilcem, ki ga je posnela kamera video nadzora, poizvedujejo.
Trčil v ograjo in pobegnil
Velenje, 18. aprila - V petek popoldan je neznani voznik neregistriranega osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z lokalne ceste za Paški Kozjak in pri kamnolomu v Paki trčil v ograjo ter jo poškodoval. S kraja je odpeljal. Policisti so povzročitelja kmalu za tem izsledili. Šlo je za krajana, ki mu je preizkus z indikatorjem pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so ugotovili tudi, da vozilo ni registrirano.
Za enim pobeglim še poizvedujejo
Velenje, 19. aprila - V soboto okoli 15. ure je počilo v semaforiziranem križišču Foitove, Ceste talcev, Partizanske ceste in ceste za Stari trg. Neznani voznik pol tovornega vozila bele barve, registrskega območja CE, je zaradi nepravilnega razvrščanja trčil v voznico osebnega avtomobila. Po trčenju je odpeljal v smeri Pesja. Za njim še poizvedujejo.
Iz policijske
Zaradi vpitja niso spali
Velenje, 15. aprila - V torek ponoči je v stanovanju na Kidričevi cesti pijan stanovalec tako vpil, da ljudje niso mogli spati. Zaradi kršitve nočnega miru so mu policisti napisali plačilni nalog.
Žaljiv do mame
Velenje, 16. aprila - Policisti so šli v sredo popoldan v stanovanjsko hišo na Partizanski cesti. Tam se je do mame žaljivo in nesramno vedel odrasli sin. Ne prvič. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Spet nekaj marihuane pri policistih
Velenje, 16. aprila - V sredo dopoldan so policisti na Jenkovi pri glasbeni šoli, fantu zasegli PVC zavitek z marihuano.
Pijan je tepel znanca
Velenje, 18. aprila - V petek popoldan se je na parkirišču na Kidričevi cesti 51-letni vidno pijani možakar spravil na mlajšega znanca. Pri tem mu je povzročil lažje poškodbe. Zoper kršitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilništvo.
Spet je bil nasilen
Velenje, 21. aprila - V ponedeljek je bil v stanovanju na Goriški cesti 35-letni mož spet nasilen. Verbalno in psihično je grozil ženi, pri tem je omenjal celo napad na življenje. Žena se je pred njim umaknila iz stanovanja. Policisti so osumljenca zaslišali, mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, sledi pa še kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Zasegli tri avte
Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev cestnoprometnih predpi-
sov zasegli tri avtomobile, dva v sredo, enega pa v četrtek.
Vredno pohvale
Policisti so prejšnji teden pohvalili občana, ki jim je v petek, 18. aprila, izročil šop ključev, tudi avtomobilskega, ki jih je našel na Stantetovi cesti. Ključe so lastniku iz Velenja že vrnili. Pohvala pa gre tudi Velenjčanki, ki jim je v soboto, 19. aprila, zvečer izročila mobilni telefon nokia belo-oranžne barve v belem etuiju iz blaga. Našla ga je v trgovini H & M v Velenjki. Lastnik (lastnica) ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.
hU
oroskon
Oven 21. 3. - 20. 4.
Bodite bolj zadovoljni s svojim življenjem, saj vam zadnje čase manjka optimizma. V naslednjih dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobra, vendar veliko bolj v psihičnem kot v fizičnem smislu. Loti se vas namreč lahko kakšen prehlad, kaj hujšega pa ne bo. Srečni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kol v preteklosti, sploh, ker bodo praznični dnevi priložnost za sprostitev. Ob koncu prihodnjega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko boste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Prihodnja sobota vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala. Potrudite se, da se to ponovi!
Bik 21. 4. - 20. 5.
Pred vami je dolgočasen vikend, ki pa mu bo sledilo prav razburljivo obdobje med prvomajskimi prazniki. Na začetku prihodnjega tedna pa boste vse doživljali zelo pozitivno, še posebej vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti v ljubljeno osebo. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Čas je, da greste naprej. Odločno boste pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. Rešili boste tudi odnose doma, ki so bili zadnje čase precej napeti. To vas bo dodatno osrečilo.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
K
Nepričakovane spremembe, ki se bodo začele kazati že v teh dneh, bodo pozitivno vplivale na vaše življenje še cel mesec maj, ne le do konca aprila. Mogoče boste do torka čutili nekakšno zatišje ali blokado na osebnem področju, potem pa se bo razblinila. Stvari se bodo med prvomajskimi prazniki odvijale v nasprotno smer, kot bi si želeli, vendar boste tokrat začeli doživljati tudi notranje občutke, ki jih prej niste bili vajeni. Temu bi težko rekli strah, saj ne bo šlo zanj. Enostavno boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da se življenje vrne na tirnice, ki vas najbolj osrečijo. Prihodnji teden bo begalo vaše misli, zato boste precej raztreseni. Prve dni v maju vas zna doleteti kakšna bežna pomladna zaljubljenost ali pa nedosegljivo hrepenenje. Trajalo bo le nekaj dni, potem pa se boste spustili z oblakov na trdna tla.
L ^
Rak 22. 6. - 22. 7.
Vse do sredine meseca maja bo za vas imela glavno besedo ljubezen, v takšni ali drugačni obliki. Ni nujno, da bo šlo za partnersko zvezo, ampak gre lahko tudi za pomemben odnos do bližnjih. O tem boste velikokrat premišljevali, ko boste sami. Delovali boste tako, kot vam veleva močna intuicija, zato boste uspešno dosegali pomembne rezultate, povezane z vašim osebnim počutjem. Z zadovoljstvom boste lahko opazovalitudi sadove svojega dela, ki jih boste končno želi. A šele po praznikih, prej bo še precej napeto. Sicer pa se bo kmalu vse obrnilo točno tako, kot ste si želeli. Morda celo še bolje, a tega ta teden še ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva končala. In občutki ne bodo slabi. Med prvomajskimi prazniki vas čaka srečanje, ki vas bo močno vznemirilo. Pozitivno.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Obdobje notranjega miru je za nekaj časa končano. Na vaše delo bo vteh dneh vplivala neka oseba, ki je z vami v čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Zavedati se boste začeli, da se morate soočiti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči in našli vir pozitivne energije. Do konca prihodnjega tedna boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, zato je to zelo pomembno. Potem pa bo čas za počitek, izlete v naravo, uživanje. Bolečine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti več. Začnite takoj. Dobra veste, da tokrat brez truda ne bo rezultatov. Nikar pa se preveč ne prestrašite, ker bo kmalu bolje.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Vzemite se v rake. Ves čas boste namreč razmišljali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odločitev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete več v nedogled čakati, da se bodo vaše osebne in poslovne priložnosti zgodile same, ampak se boste morali tudi sami potruditi, da se stvari premaknejo iz mrtve točke. Naslednji dnevi ne bodo najboljši zato, saj bodo vsi v pričakovanju praznikov. Zato stisnite zobe in se pripravite na čas po i. Začetek maja bo čas, da se podate na novo pot. Pri tem poskušajte biti čim bolj disciplinirani in ne izpustite ničesar izpod svojega nadzora. Za začetek storite, kar že dolgo obljubljate. Bodite tiho, dokler se ne odločite. V nasprotnem primeru vam lahko kdo vrže veliko poleno pod noge. In tega se lahko iskreno bojite.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
V teh dneh vam bo, kolikor bo vreme dopuščalo, dobra dela narava in delo v njej. Želeli si boste spočiti od vsega, kar je za vami in kar veste, da je pred vami. Uspešno boste obvladali novo poslovno situacijo, ki veliko obeta. A šele po praznikih, ki bodo tokrat res vaši. Rešili boste tudi odnose doma, ki so bili zadnje čase precej napeti. Pa ne zaradi vas. Kriv bo nekdo od sorodnikov, ki ste mu doslej zelo zaupali. Sedaj mu ne boste več. Vsaka šola pač nekaj stane, ta pa k sreči vas ne bo stala drugega kot jeze. Ostalo se bo dobro izteklo, čeprav bo kazalo precej slabo. Vseeno boste odslej manj zaupljivi in bolj previdni. Ne precenjujte pa svojih sposobnosti; telo je utrujeno, zato ga najprej napolnite z novo energijo, šele potem pa si nakopljite nove obveznosti.
Škorpijon 24.10. - 22. 11.
Zadnji dnevi aprila in prvi v maju bodo čas za streznitev. Vsak dan bolj se boste namreč zavedali, da morate ravnati drugače kot v preteklosti. Zelo dobra se boste počutili v družbi dobrega prijatelja, ki vam bo prinašal predvsem notranjo harmonijo. Pomembno je, da boste čim prej našli kompromise med delom in obveznostmi, ki jih imate še kar nekaj izven službe. Res zadovoljni boste šele po 10. maju, do takrat pa vas čaka še nekaj ne preveč prijetnih preizkusov. Morda se boste že med prazniki znašli pred odločitvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nervozni. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak. Ljubezen? Pomladno lepa bo, kot že dolgo ne. Uživajte v partnerjevih pozornostih in čustva vračajte, da se ne bodo ohladila.
Strelec 23.11. - 21. 12.
Dnevi, ko ste najbolj uživali v svoji družbi, bodo preteklost. Zelo vam bo prijala bučna družba. To bo za vas res nekaj novega, saj ste po navadi najraje sami. V prihodnjih dneh boste najprej veliko časa posvetili delu, manj pa sebi in svojemu zdravju in to se bo rahlo poznalo na vašem počutju. Nekaj dvoma o zadnjih odločitvah za prihodnost vam bo jemalo miren spanec, še posebno, če se boste odločali med novimi izbirami. Če imate možnost, se med prazniki za nekaj dni odklopite od skrbi in poskušajte živeti kot ptiček na veji. To vas bo napolnilo z novo energijo. Če ne, si dneve naredite polne doma, saj dobra veste, kaj si že dolgo želite, pa tega še vedno niste uresničili. Začnite takoj, po malih korakih. Če boste nestrpni, boste kmalu spet obstali na mestu. Partner pričakuje, da ga boste vključili v načrte in zabave, ki se jih nameravate udeležiti v prihodnjih dneh. Ne razočarajte ga!
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Lahko si glasno oddahnete, saj je najhujše že za vami. Kljub finančnim težavam, ki bodo počasi minile, boste vse prenašali veliko lažje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspešnejši, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. Čutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli več volje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreči. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah. Na začetku prihodnjega tedna boste neprijetno presenečeni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoštovali. Preverite sami, ali jih je res storil zavedno, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. Včasih se vse zdi drugače, kot je v resnici. Ni dvakrat za reči, da bo tudi tokrat tako. Praznični dnevi bodo lepi in sproščeni.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Konec tedna, ki je pred nami, bo za vas izredno miren. Skoraj preveč, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. A tega ste letos okusili že preveč, kajne? Zadovoljni boste tako s stanjem na bančnem računu kot tudi z delom in osebnim počutjem. To se vam bo poznalo tudi pri vedenju. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato pričakujte, da se bodo prijatelji trudili za čas, ki ga boste pripravljeni deliti z njimi. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razrešil sam od sebe. A šele po prvomajskih praznikih. Zato čim hitreje pozabite nanj. V prihodnje pa bodite previdni, komu zaupate svoje skrivnosti. Včasih sta že dva, ki vesta zanje, preveč. In tokrat bo tako.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Končno bo malodušje, ki vas je prevevalo zadnjih nekaj tednov, preteklost. Lahko rečemo, da boste spet uspešni, kar vas bo napolnilo ne le z novo energijo, ampak tudi s samozavestjo. Na začetku maja boste dobili dobra poslovno ponudbo. Preden se odločite, pretehtajte vse plati zgodbe. Pri vsem, kar počnete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili kakšnim neprijetnim presenečenjem in goljufijam. Da, tudi do slednjih lahko pride, zvezde vam zato priporočajo dvojno previdnost. Ljubezen? Slabo ne bo, a želeli si boste več. Dobro pa veste, da tega ne boste dobili, dokler partnerju ne dokažete, da tokrat mislite resno. In da ste se odločili, da spremenite kar nekaj življenjskih navad, ki načenjajo vaše zdravje. Povejte mu, kaj pri tem pričakujete od njega.

Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM 
K, stran 27
24. aprila 2014
MiCftfl
KRIŽANKA
27
Praznična nagradna križanka Kemoplast
Zastopamo svetovno znane proizvajalce talnih oblog. Pri nakupu vam strokovno svetujemo.
Talne obloge vam na vašo željo vgradimo.
Gotovi parketi / laminati / pluta / linolej / vinilne talne obloge / PVC talne obloge / tekstilne talne obloge / preproge / tekači / preproge za kopalnice / predpražniki / namizni PVC prti
Prijetne prvomajske praznike!
KEMO W.PLAST
www.kemoplast.si
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kemoplast«, najkasneje do pone-
deljka 12. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Novo v Velenju
Prodajno-razstavni salon Kemoplast Velenje - 03 897 36 20, Šaleška cesta 20 a,
SPODNJI DEL CEVI
PRI PIHALIH, TROBILIH
VRH STREHE,
STIK STREŠIN
18
26
SPOJINE AMONIAKA
SLAVKO AVSENIK
KROGELNI OSEK (GEOM.)

pastir, skrbnik bikov
hrvaška pevka-ksenija
antična šaljiva igra
BOJAN ČOP
RUDAR (POG.)
znamka nemških fotoaparat.
BARVA KOŽE V SLIKARSTVU
NEMŠKA IGRALKA-NASTASJA
ITALIJAN. REKA
NA SICILIJI
nemški slikar-ulrich
KAREL PAHOR
MODERNA ZVRST GLASBE
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
\
MORILEC BRATA ABELA
SMRKLJA (REDKO)
IVAN SIVEC
KRAVICA,
ICIKA. TELIČKA
NEMŠKI ŠAHIST-RAINER
MARTIN IVANIČ
DEL POSTELJNINE, PERNICA
23
ZMAGA
PRI ŠAHU
19
16
SKUPŠČINA
MOŠKA FIGURA
KOT STEBER
STAR SLOVAN
KNJIGARNAR (STAR.)
vlečni členast element
OKRASEK, OKRASJE
13
PRITRDIL-NICA
KRATEK POŽIREK (EKSPR.)
mesto v JU2NI afriki
IZVOZ, ZUNANJA TRGOVINA
GORA V ZAHODNI MAKEDONIJI
TOVARNA AROM
PRI CELJU
LEPOPISEC, KDOR LEPO PIŠE
SKALA, TREŠčICA, DROBEC
12
24
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
vrhovno papeško sodišče
najvišje gorovje v evropi
R

RASTLINA VINSKE TRTE
računalniš. programski jezik
BEOTIJEC, AONEC
DEL, DELEŽ, TUDI PARCELA
ALOJZ GANGL
LEVAR IVAN
GRŠKA ČRKA
OTOK (FR.)
ZVONE AGREŽ
slovenski botanik-karel
IVAN LEVAR
N
POLOM DREVJA ZARADI SNEGA
LONDONSKA GALERIJA
NEMŠKI FILOZOF. PISATELJ-GEORG
VELIKO BRAZILSKO RAČUNALN. PODJETJE
ribonukle-inska kislina
orientacijs. točka v prostoru
ljudstvo na jz.
IflTfl IBIfF
12
visok gorski -VRH-
OSEBNI ZAIMEK
SPOJ ROKE S TRUPOM
MIRČE ACEV
finski pesnik-leino
21
MLINSKI ŽLEB
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE. HENA
NASILEN
TAT, RAZBOJNIK
10
NORVEŠKA POLITIČARKA-BRUNDTLAND
BENT LARSEN
R
O
KLEŠČE ZA
PEČATENJE, PLOMBIRANJE
K
LOJZE KUMER
OTRDITEV MOŠKEGA SPOLN. UDA
LOVILEC SNEGA
NA STREHI
APOTEKA
20
14
KOS SUKANCA
ŽLAHTNI PLIN (Ne)
SVOJEGLAVOST
ODVZEM PROSTOSTI, PRIJETJE
TURŠKO ŽGANJE, JANŽEVEC
ZMIKAVT, KRADLJI-VEC
JEZERO MED ZDA IN KANADO
LEGENDÄR. BRAZILSKI NOGOMETAŠ
KVAČ KANEC (ŽARG.)
R
ŽENSKA, KI
UREJA BESEDILA. REDAKTO-RICA
REKA V
SLOVENIJI
OSEBA
IZ TISOČ IN ENE NOČI
PLESNI KORAK
29
OSLOV GLAS
SUNEK (STAR.)
IGRA NA SREČO
italijanski glas. pisec-vito
ITALIJANS. SLIKAR-SEBASTIANO
doskok pri smučarskih skokih
avtomobils. oznaka za hrvaško
11
VODNA RASTLINA
ZMES ZAŽIGALNIH BOMB
25
MONAŠKI KNEZ
nezado-VOUNE2, sitnež
polž brez hišice
VRSTA ŽITA
28
O
REKA V ŠPANIJI
SLADKOVODNA RIBA
17
reka v švici. nemčiji
MESTO V ITALIJI
PREDSTOJNIK BANOVINE
M
odločanje za kaj, izbiranje
IVO BAN
VSE V REDU
IVAN MINATTI
MORSKA OŽINA PRI ADENSKEM ZALIVU
B
B
KDOR NOSI, RAZVAŽA GNOJ
15
POGANJEK, KAL
RT V SEVERNI ŠPANIJI
O
GLAVNO MESTO TURČIJE
22
ŠVICARSKI SMUČARS. SKAKALEC-SIMON
27
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22
							23	24	25	26	27	28	29								
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
28
TV SPORED
našijs
24. aprila 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek, 1	1 Torek,		Sreda,
24. aprila	1	25. aprila	1	26. aprila	1	27. aprila	1	28. aprila 1	1 29. aprila	1	30. aprila
TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Zdravje v Evropi, dok. ser.
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Aktivatorji: Ponos in predsodki
16.15	Razpet med državama, dok. fili
16.45	Dobra ura z Boštjanom
17.00	Poročila, vreme, šport
18.30	Infodrom
18.35	Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja!
11.55	Panoptikum
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj, ris.
15.55	Muzikajeto, glasb. odd.
16.20	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
18.30	Infodrom
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, tv Koper
21.25	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Mavrični svet pijač
00.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
UI.UU miuKanai
TVSLOr TVSLOr
07 nn I pni in Čivka ris
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju
07.58	Klasične pravljice, ris.
08.00	Bukvožerček
08.10	Male sive celice, tv kviz
08.55	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Milico
11.30	Dobro jutro
14.25	Točka, glasb. odd.
15.15	Slovenski vodni krog:
Brestanica
15.45	Evropski magazin
16.10	Mostovi Hidak
16.40	Jeruzalem, 3/3
17.45	Točka preloma: Počasna sanacija gozdov po žledu
18.15	Ljudje podeželja, 26/30
18.25	Turbulenca, izob. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Nogomet, Fifa magazin
20.30	Športni izziv, ponov.
21.00	Nogomet, evropska liga, Benfica : Juventus, polfinale, prenos
22.55	Dobrodošli pri Rileyjevih, am. film
00.45	Točka, glasb. odd.
01.35	Zabavni kanal
07.00	Leni in Čivka, ris. 07.05 Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris. 07.35 Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris.
07.58	Klasične pravljice: Ognjena ptica, ris.
08.00	Aktivatorji: Ponos in predsodki, ponov.
08.15 Razpet med državama, dok. film
08.30	Muzozlet: Land - Art, ponov.
08.40	Harmonije Evrope: Grčija
08.55 Infodrom
10.15 Dobra ura z Boštjanom
11.30	Dobro jutro
13.45 Mladi virtuozi: Nejc Kuhar in
Mak Grgic 14.25 Travnik, dok. odd.
15.20	Osmi dan 15.55 Mostovi Hidak 16.25 Migaj raje z nami, odd. za
razgib. življenje
16.50	Nogomet, vrhunci evropske lige 17.25 Košarka, dp, Union Olimpija :
Helios, prenos iz Ljubljane
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Neobljudena dežela, dok. odd. 20.55 Sodobna družina (III.), 19/24 21.15 Scott in Bailey (III.), 6/8
22.10	Nesreča, nem. film
23.30	Točka, glasb. odd.
00.20	Zabavni kanal
06.05 Odmevi
07.00 Vetrnica: Isis in Jorte
sestavljata sestavljanko 07.03 Vetrnica: Vodni drsalec 07.05 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.25 Bine, ris. 07.50 Fračji dol, ris. nan. 08.15 Vetrnica: Polž 08.20 Studio Kriškraš 08.50 Gosposka in poljska miš, anim. pravljica
08.55 Za devetimi gorami, pravljica za otroke
09.10 Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava 09.15 Vetrnica: Pismo 09.20 Aktivatorji: Junak Ferenc 09.30 Moje rožnato življenje, dok. film 09.45 Male sive celice, tv kviz 10.30 Infodrom 10.50 Mala čarovnica Lili, film 12.20 Razred zase: Družbeni aktivizem 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi, tv Koper 15.10 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Zapeljevanje pogleda: Milan Erič in Vladimir Leben, 4/4 16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Na lovu za prikaznijo, dok. odd. 18.30 Ozare
18.40 Larina zvezdica, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.40 Ljudje podeželja, 27/30 21.50 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, 2/3 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poldnevnik. Tv satira 23.20 Krog molčečnosti, 4/6 00.50 Ozare, ponov. 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal
TV SLO T
07.45 Posebna ponudba 08.00 Tarča 09.50 Slovenci v Italiji 10.30 Umetnost igre 11.00 Osmi dan
11.35 Polnočni klub: Mavrični svet pijač
12.50 Migaj raje z nami, odd. za razg.
življenje 13.15 Fifa magazin 13.40 Nogomet, vrhunci evropske lige 14.10 Gimnastika, sp, posn. 17.20 Nogomet - Pot v Brazilijo, 10. del
17.50 Nogomet, evropska liga, Benfica : Juventus, polfinale, posn. 19.20 Športni izziv 20.00 Nogomet, prva liga, Koper :
Maribor, prenos iz Kopra 22.00 Stranka, franc. film 23.40 Aritmični koncert - Same babe 00.45 Bleščica, odd. o modi 01.20 Med valovi, tv Koper 01.45 Zabavni kanal
pop pop pop
i 06.00 Pojdi, Diego, pojdi!, ris.
06.25	Van Dog, ris.
06.30	Grozni Gašper, ris.
06.55	Spuži Kvadratnik, ris.
07.20	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Prepovedana ljubezen, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
12.15	Prenovimo sobo, am. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.55	Zdravnikova vest, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.15	Črni seznam, nan.
22.10	24ur zvečer
22.40	Talci, nan.
23.35	Nevarna igra, nan.
00.40	Na robu znanosti, nan.
01.35	24ur
02.35	Zvoki noči
6.00 Inra vlug, ris, 6.05 Pojdi, Dip
Pojdi, Diego, pojdi, ris.
06.30	Grozni Gašper, ris.
06.55	Budva na morski peni, nan.
08.00	Želim te ljubiti, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Vrtinec življenja, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
12.00	Porenovimo sobo, am. ser.
12.30	Budva na morski peni, nan.
13.45	Nevarna igra, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Predsednikova hči, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Poroka za enega, kanad. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Poroka za enega, nad. filma
00.20	Privlačnost umora, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
07.00	Oto čira čara
07.01	Spretni Mannv, ris. 07.25	Raziskovalka Dora, ris. 07.50	Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.15	Grozni Gašper, ris.
08.25	Smrkci, ris.
08.40	Dežela konjičkov, ris.
09.05	Neobičajna šola, ris.
09.10	Slugterra, ris.
09.35	Vroča kolesa, ris.
09.40	Beverly Hills 90210, nan.
10.30	Seznam strank, am. film
12.15	Tv prodaja
12.30	Sanjski moški, am. ser.
13.25	Znan obraz ima svoj glas, ponov.
16.05	Sestrstvo potujočih hlač 2, am. film
18.15	Pozor, priden pes!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Božanske skrivnosti, am. film
23.45	Mož z lune, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
(g)
<2)

08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutru, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Kad bi bio Bijelo dugme
11.35	Ob prazniku Občine Tabor
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Videospot dneva
13.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
- Škalska liga ka te briga 2014
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: ans. Štirje kovači
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Mura Raba TV
21.50	Napovedujemo
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: ans. Štirje kovači
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš: Kako so nastala jezera
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Spomini na XIV. divizijo v
Šaleški dolini
20.30	Spomini na Karla Destovnika Kajuha
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (81) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
07.00	Musti, ris.
07.05	Dojenček, ris.
07.10	Nanigugu, ris.
07.13	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.15	Svet živali, ris.
07.20	Simfonorije, ris.
07.25	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.30	Drago, ris.
07.35	Trala trali, ris.
07.40	Manja, ris.
07.50	Prihaja Nodi, ris.
08.00	Vse o Rozi, ris.
08.10	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.20	Minuta v muzeju
08.25	Larina zvezdica, ris.
08.30	Svetovalka Hana, ris.
08.40	Mucika, ris.
08.50	Pozabljeni igrači, ris.
09.05	Mili in Moli, ris.
09.15	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.30	Gozdar Cvenk, ris. nan.
09.55	Pujsa Pepa, ris.
10.00	Hura za Hopka, ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju
10.25	Kapitan Sabljezobi, 6/26
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav
15.05	Ples v dežju, slovenski film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oblast (III.): Volitve, nad.
21.10	Intervju
22.00	Poročila, vreme, šport
22.20	Od Večne poti do Tivolija - 70 let od ustanovitve OF, ponov.
23.15	Tito, zadnje priče oporoke, 13/13
00.10	Alpe, Donava, Jadran
00.35	Dnevnik, vreme, šport
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T
07.15 Globus
07.45 Alpe, Donava, Jadran 08.30 Turbulenca 09.10 Koroška poje 2014, 2/2 10.00 Beatifikacija papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., prenos iz Vatikana 12.00 Mozartina Simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Maja Kojc in Lior Shambadal 12.45 Rad igram nogomet 13.10 Žogarija 13.50 Lohengrin , posn. opere 17.20 Na klancu, slovenski film 18.50 Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
19.20 Trst je naš!, kratki igrani film
19.50 Žrebanje Lota
20.00 Odkriti ples: Mirko Ramovš,
portretni film 20.40 Za srcem s Slovenskim
oktetom, ponov. 20.55 Izgnani, dok. odd. 22.10 Pesem Evrovizije 2014 -Predstavitev skladb, 1. del 23.10 Aritmični koncert - Same babe 00.10 Poldnevnik. Tv satira 00.40 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Igra vlog, ris. 07.05	Spretni Manny, ris. 07.30	Raziskovalka Dora, ris. 07.55	Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.20	Želvica Lulu, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Dežela konjičkov, ris.
09.15	Mia in jaz, ris.
09.40	Neobičajna šola, ris.
09.45	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.10	Slugterra, ris.
10.35	Šolske skrivnosti, am. film
12.20	Tv prodaja
12.35	Kuharska žilica, am. ser.
13.05	Nigellissima, ang. ser.
13.45	Kuharski mojster, am. ser.
14.40	Vid in Pero šov, ponov.
16.10	Garfield 2, am. film
17.45	Okusi brez meja
18.20	Ana kuha
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Striptiz, am. film
00.55	Skrivni partner, am. film
02.45	24ur, ponov.
03.45	Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Kako so nastala jezera
v Šaleški dolini? 09.45 Ustvarjalne iskrice (12):
spomladanski nakit 10.10 Oglasi
10.15 Gostilna pr Francet (81), zabavno glasbena oddaja 11.15 Napovedujemo 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike!
-	Škalska liga ka te briga 2014 18.40 Mura Raba TV
19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2201. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Ob Dnevu upora proti
okupatorju, pogovor z dr. Marjanom Žnidaričem 21.35 Graška gora poje in igra 2013,
posnetek 2. dela 23.05 Jutranji pogovori, ponovitev 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš : Kako so nastala
Škalska jezera? 09.40 2200. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Aktualno: Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini je v zaključni fazi 10:15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2201. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Oglasi
10.55 Ob prazniku Občine Tabor 11.55 Graška gora poje in igra 2013,
posnetek 2. dela 13.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (17): Torbica iz flisa
18:25 Nanovo: samopregledovanje in
disleksija med mladimi 19.05 Kad bi bio Bijelo dugme (izbor) 20.05 Vabimo k ogledu 20.10 Naj viža: ans. Štirje kovači 21.25 Ob Dnevu upora proti okupatorju, pogovor z dr. Marjanom Žnidaričem 22:25 Jutranji pogovori, ponovitev 23:55 Videostrani, obvestila
07.00	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.30	Juvi, anim. ser.
10.40	Vetrnica: Piknik z Ludom
10.50	Juvi, anim. ser.
11.00	Duhec, 1/3
11.50	Izjemne dogodivščine Sama Foxa
12.15	Dečko s srečko, igrani film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Mavrični svet
pijač
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Otroški program: OP!
sledi	Oddaja za otroke
16.10	Studio Kriškraš
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, vreme, šport
23.05	Platforma
23.35	Jože Ciuha, slikar svojega časa,
dok. portret
00.30	Knjiga mene briga
00.50	Duhovni utrip
00.10	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO T
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipa, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju
07.57	Klasična pravljica, ris.
08.00	Infodrom
08.15	Muzikajeto, glasb. odd.
08.40	Totalna razprodaja, 9/10
10.15	Dobra ura z Akijem
11.30	Dobro jutro
13.00	Ljudje in zemlja
14.15	Intervju
15.05	Kaj govoriš?-So vakeres?
15.20	Neobljudena dežela, dok. odd.
16.15	Dober dan, Koroška
16.45	Prava ideja!
17.25	Košarka, dp, Krka : Union Olimpija, prenos iz Novega mesta
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Terezina krivda, franc. film
21.45	Zločini v Walesu (I.), 3/4
23.25	Točka, glasb. odd.
00.15	Zabavni kanal
pop
06.00	Roli Poli Oli, ris.
06.25	Mila in divje živali, ris.
06.50	Pojdi, Diego, Pojdi, ris.
07.20	Spuži Kvadratnik, ris.
07.45	Želim te ljubiti, nan.
08.40	Tv prodaja
08.55	Prepovedana ljubezen, nan.
09.50	Tv prodaja
10.05	Vrtinec življenja, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
11.35	Prenovimo sobo, am. ser.
12.05	Tv prodaja
12.20	Budva na morski peni, nan.
13.30	Božanske skrivnosti, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skriti šef
21.00	Seznam strank, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Talci, nan.
23.20	Nevarna igra, nan.
00.20	Na robu znanosti, nan.
01.15	24ur, pon.
02.15	Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2201. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Farmacevt:
tehnolog, lekarnar (12. Oddaja) 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi svetniške skupine SDS
na dogajanje v MO Velenje 21.00 Napovedujemo 21.10 Gostilna Pr' Francet (81) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.30	Juvi, anirn. ser.
10.40	Vetrnica: Žvižgajoče drevo
10.50	Juvi, anim. ser.
11.00	Duhec, 2/3
11.50	Izjemne dogodivščine Sama Foxa
12.15	Ups!, igrani film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
15.55	Angelina balerina, ris.
16.10	Gosposka in poljska miš, anim. pravljica
16.15	Za devetimi gorami, pravljica
16.30	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Sončni mlin, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
20.00	Pokličite babico (I.), 6/6
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Intervju, ponov.
00.25	Posebna ponudba
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
07.57	Klasične pravljice, ris.
08.00	Studio Kriškraš: Pesem
08.30	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.55	Infodrom
09.05	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
11.30	Dobro jutro
14.10	Točka, glasb. odd.
15.05	Platforma: Do strehe nad glavo
s stanovanjsko kooperativo
15.35	Moja Slovenija, družinski kviz
17.10	Glasnik, tv Maribor
17.35	Mostovi Hidak
18.05	Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, 2/3
18.35	Muzikajeto, glasb. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Na utrip srca
21.00	Sramota, ang. film
22.35	Svetovni dan plesa
23.30	Točka, glasb. odd.
00.20	Zabavni kanal
pop
06.00	Roli Poli Oli, ris.
06.25	Mila in divje živali, ris.
06.50	Pojdi, Diego, Pojdi, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.25	Grozni Gašper, ris.
07.40	Spuži Kvadratnik, ris.
08.10	Želim te ljubiti, nan.
09.05	Tv prodaja
09.20	Prepovedana ljubezen, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Vrtinec življenja, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Oremljevalci v zasedi, am. ser.
12.05	Prenovimo sobo, am. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Budva na morski peni, nan.
13.50	Nevarna igra, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Talci, nan.
23.25	Nevarna igra, nan.
00.35	Na robu znanosti, nan.
01.30	24ur
02.30	Zvoki noči
©
06.05 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.30 Juvi, anim. ser. 10.40 Vetrnica: Verižica 10.50 Juvi, anim. ser. 11.00 Duhec, 3/3 11.50 Izjemne dogodivščine Sama Foxa
12.15 Deklica, ki je rešila nebesa,
igrani film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Male sive celice, tv kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Drago, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Moj brat je edinec, ital. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Odkrito 23.50 Turbulenca, ponov. 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal
TV SLO T
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Angelina balerina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
07.57	Klasične pravljice, ris.
08.00	Gosposka in poljska miš, anim. ravljica
a devetimi gorami, pravljica
.20	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
.25	Ajkec pri restavratorjih, nan.
.45	Infodrom
.50	Otroški kanal
5	Dobra ura z Jasno
11.30	Dobro jutro
13.55	Točka, glasb. odd.
14.50	Nedeljsko popoldne z Ulo
16.05	Mednarodna obzorja
16.55	Glasnik, tv Maribor
17.20	Evropski magazin, tv Maribor
17.45	Mostovi Hidak
18.15	O živalih in ljudeh
18.40	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Slovesnost ob dnevu upora proti
okupatorju, posn. iz Stožic
22.30	Bleščica, odd. o modi
23.05	Gospod Nihče, nemški film
01.35	Točka, glasb. odd.
02.25	Zabavni kanal
pop
06.00	Roli Poli Oli, ris.
06.25	Mila in divje živali, ris.
06.50	Pojdi, Diego, Pojdi! ris.
07.15	Van Dog, ns.
07.20	Grozni Gašper, ris.
07.35	Spuži Kvadratnik, ris.
08.00	Želim te ljubiti, nan.
08.50	Tv prodaja
09.05	Prepovedana ljubezen, nan.
10.00	Tv prodaja
10.15	Vrtinec življenja, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
11.50	Prenovimo sobo, am. ser.
12.20	Tv prodaja
12.35	Budva na morski peni, nan.
13.40	Nevarna igra, nan.
14.50	Talci, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Je bella cesta
21.15	Mamin dan, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Talci, nan.
23.20	Nevarn igra, nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	24ur
02.20	Zvoki noči
08.05
10
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pogledi svetniške skupine SDS
na dogajanje v MO Velenje
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas - mladi za Veleje: mednarodno mladinsko delo
18.25	Videospot dneva
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2202. VTV magazin
20.15	Kultura, informativna oddaja
20.20	Dotiki gora: Tolsti vrh
20.40	To bo moj poklic: kemijski tehnik
in inženir kemije (13. odd.)
21.10	Življenje in delo dominikancev v
22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2202. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Spomini na XIV. divizijo v
Šaleški dolini 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 18.20 Vrtnarski kotiček 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor z dr. Marjanom
Žnidaričem 21.00 Regionalne novice 3 21.10 Billysi, posnetek koncerta 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 29
24. aprila 2014
PRIREDITVE
29
Anja Jercic Jakob v Gorenju
Velenje - V razstavišču Gorenja (v upravni stavbi Gorenje na Partizanski 12) razstavlja Anja Jerčič Jakob. Razstavo so ob prisotnosti večjega števila ljubiteljev likovne umetnosti iz Velenja in tudi drugih krajev odprli v torek, 22. aprila, odprta pa bo vsak delovni dan do 30. maja. Direktorica Galerije Velenje Stanislava Pangeršič je spregovorila o študijski in slikarski poti Anje Jerčič Jakob, ki je doslej razstavljala že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot tujini. V galeriji Gorenja se predstavlja že drugič, prvič je v tem razstavišču razstavljala leta 2006. Razstavljene so slike velikih in malih formatov v oljni tehniki, ki sovpadajo z dnevom zemlje, je poudarila Stanislava Pangeršič. Obiskovalce so na otvoritvi seznanili tudi z najodmevnejšimi kritikami, ki so bile izrečene o njenem slikarskem delu.
■ Hinko Jerčič
Roža vseh rož
V Mestni galeriji Šoštanj je na ogled ambientalna postavitev z naslovom Ti skrivnostni moj cvet, kiparja in slikarja Rafaela Samca iz Dolenjske. Na večjem delu tal v galeriji, so na mah položeni cvetovi vrtnic, rože vseh rož, beli srebrni in zlati, vsi iz voska, ki ponazarjajo človeka in njegovo pot k spoznanju. Okoli tisoč cvetov dopolnjujejo slike v akrilu, ki so obešene na nekaterih stenah.
Avtor s harmonikarjem Nejcem Zajcem
Zanimivo postavitev je prispeval avtor sam, znan ustvarjalec, ki večino svojih idej pretaka v vosek. Na odprtju, ki je bilo minuli torek, je o tem zanimivem ustvarjalcu spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim povedala: Rafael Samec je svojevrsten likovni ustvarjalec, avtor, ki svoj bogati svet idej pretaka v vosek oziroma parafin. Tako nastajajo raznoliki arte-fakti: samostoječe oble plastike, reliefi, pa tudi slike. Parafinske plošče oblikuje v kroge in kvadrate, v voluminozne forme dveh temeljnih, geometrijsko čistih in simbolno pomenljivih teles; jih pa tudi reže na trakove in sestavlja ter zvija v nove pomenske celote. Zanimive pa so tudi interakcije njegove »materie prime« z drugimi, še manj tipičnimi kiparskimi materiali in ne nazadnje s prostorom, v katerega z izvirnimi kompozicijskimi zasnovami umesti svoje artefakte.
Razstava bo na ogled do 8. maja, organizator, Zavod za kulturo Šoštanj pa jo je pripravil ravno za čas krščanskega praznika velike noči.
■ MBK
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru lutkovna predstava
V nedeljo, 27. aprila, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Račka, skupine UŠ. Potekala bo na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke.	■
t
Svetovni dan smeha v Termah
Topolšica - Svetovni dan smeha po vsem svetu obeležujejo prvo nedeljo v maju. To je letos 4. maja, praznovali ga bodo tudi v Termah Topolšica. Radost bodo delili ob 16. uri v wellnessu Zala, vadba pa je na ta dan za vse obiskovalce zastonj. Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. V Naravnem zdravilišču Topolšica je smeh veliko več, pravijo. Joga smeha je edinstvena vadba, ki kombinira smeh z dihalnimi vajami. Vsak se lahko smeje brez zunanjih spodbud, kot so šale in komedije. Znanstveno je dokazano, da telo ne loči med pristnim in narejenim smehom, zato so psihološke in telesne koristi enake. Vadba poteka v skupini in udeleženci se zaradi očesnega stika in dinamičnosti v večini primerov začnejo spontano smejati. Ime »Joga smeha« pomeni združevanje smejalnih vaj z dihalnimi vajami joge.	■
Stand up - Pižama in
w
Zan Papič
Nocoj, 24. aprila, bodo ob prvi obletnici v Kavarni Šoštanj pripravili večer smeha in zabave. V goste prihaja Boštjan Gorenc - Pižama, eden največjih multitalentov na slovenski stand up sceni. Ob njem bo na oder stopil tudi komik mlajše generacije in velik up Primorske komedije Žan Papič.
V prijetnem okolju Kavarne Šoštanj, ki nadaljuje tradicijo nekdanje gostilne Pibernik--Cerovšek, boste lahko uživali tudi soboto, 26. aprila. Takrat bosta od 19. uri dalje na harmoniki in kitari večer popestrila Tomaž in Luka iz zasedbe Farty Animals.	■
Sodelujte v filmu
Kulturnica Gaberke in Kulturno društvo Gaberke pripravljata snemanje filma o volni in zbiranju kolovratu in krtač; poimenovali ga bodo Toplina domače volne. Film so snemal domači kulturni ustvarjalec Tomo Čonkaš. V soboto, 26. aprila, bodo med 10. in 14. uro pripravili pod kozolcem Gabrke festival volne in delavnico krtačenja in predenja volne. Vse občane, ki imajo doma kolovrate in krtače in jih znajo tudi uporabljati, prosijo za sodelovanje in naučijo te spretnosti otroke in mladino. Prijave zbira Bojana na številki 041 371 510.	■
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 24. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave slik Irene Romih 19.00 Glasbena šola Velenje
Koncert godalcev - srednja stopnja 19.00 Galerija Velenje
Otvoritev razstave Mimikrije celjske slikarke Irene Romih. 19.30 Glasbena šola Velenje
Spomladanski koncert Pihalnega orkestra (Abonma POPV (5) in izven)
Petek, 25. april
17.00 Mercator center Velenje
Otroške ustvarjalne delavnice v vrtnem centru. 19.00 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 20.00 eMCe plac
Otvoritev terase eMCe plac
Sobota, 26. april
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Staro Velenje
Rokodelska tržnica 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 -12.00
Mercator center Velenje Zabavno dopoldne s folkloro in brezplačna posaditev cvetlic 10.00 Center Šentilja Katarinin sejem 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Trimo Trebnje 21.00 eMCe plac
20 let Društva Špil
Nedelja, 27. april
8.30 Večnamenski dom v Vinski Gori Spomladanski sejem
Ponedeljek, 28. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Priseljenka
Torek, 29. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
Sreda, 30. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
19.00 Pod Belim dvorom, KS Gorica Tradicionalno kresovanje
Četrtek, 1. maj
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI
NEVERJETNI SPIDER -MAN 2 3D
The Amazing Spider-Man 2 (ZDA) Akcijska domišljijska pustolovščina, 136 minut / ZDA. Režija: Marc Webb Igrajo: Emma Stone, Andrew Garfield, Stan Lee, Rhys Ifans, Embeth Davidtz, Martin Sheen, Sally Field, idr. Petek, 25. 4., ob 19.30 Sobota, 26. 4., ob 21.30 Nedelja, 27. 4., ob 18.00
BANDITENKINDER-SLOVENSKEMU NARODU UKRADENI OTROCI
(Slovenija) Dokumentarni film, 95 minut. Režija: Maja Weis. Nastopajo: Janez Žmavc, Slavka Završnik, Iva Lamut, Lizika Lacko, Edi Petrič, Stanko Zagode, Marija Razputnik, Franc Remic, Janez Štiglic, Vili Vresk, Ivan Acman, Erika Mat-ko - Ingrid von Olhafen, Franci Zagožen, Marija Kačičnik, idr.
Sobota, 26. 4. ob 19.00 - velenjska premiera z gosti
ZVONČICA IN PIRATSKA VILA
The Pirate Fairy (ZDA) Disneyev animirani film, sinhroniziran v slovenščino, 75
11.00 Graška Gora
Prvomajsko srečanje
Petek, 2. maj
21.00 eMCe plac
Klubski večer Funk
Sobota, 3. maj
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 21.00 eMCe plac
Jazz koncert Tretji tir (24. DMK)
Nedelja, 4. maj
8.00 Zbor: Lovska koča na Lopatniku
Pohod na Paški Kozjak 16.00 Dom kulture Velenje
Koncert ob 10. obletnici delovanja Ansambla bratov Avbreht
Ponedeljek, 5. maj
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje
Predavanje na temo Kaj lahko starši storijo, da bo otrok raje in bolje bral? 18.00 Dom kulture Velenje
Plesno- glasbena predstava ŠCV Jukebox.App 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Laure Felicijan (flavta) in Barbare Verhovnik (klavir) 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: dokumentarni film Abeceda
Torek, 6. maj
9.00 Šolski center Velenje, MIC Balkan junior, tekmovanje na področju elektrotehnike-avtomatike 9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Irene Romih 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Velenjski grad
Šaleška dolina v času prve svetovne vojne (1914 - 1918) 19.30 Dom kulture Velenje, zgornja avla Predstavitev pesniške zbirke Dane Ograjenšek Ko misli dobijo krila 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Blaža Turineka (trobenta) in Simona Tavčarja (bariton)
Sreda, 7. maj
9.00 Šolski center Velenje, MIC Balkan junior, tekmovanje na področju elektrotehnike-avtomatike 12.00 Prostori RK Velenje, Prešernova 9b
Dan odprtih vrat 15.00 Velenjski grad
Jajčerija in odprtje razstave Obrti na Slovenskem 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Ohranimo zdravje -samozdravljenje 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Primoža Rečnika (klarinet) in Davida Gregorca (klarinet)
ŠOŠTANJ Četrtek, 24. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Jean Baronian: Dobrodošli! | Pripoveduje Marjetka Blatnik) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom
Sobota, 26. april
10.00 Gaberke - pod kozolcem
»Kolovratovanje« - Festival volne (delavnice, razstava, snemanje filma)
Nedelja, 27. april
14.00 Na ovinku pri Rihu na Lomu v Topolšici
Mlajevanje na Lomu
Ponedeljek, 28. april
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Torek, 29. april
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Predstavitev knjige Šoštanjčana Janeza Žmavca
Sreda, 30. april
12.00-17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Brskanje po spletu
19.00 Pri Vržišniku na Lomu v Topolšici Kresovanje pri Vržišniku na Lomu
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 24. april
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 25. april
17.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Slavnostna prireditev ob obeležitvi praznikov (Dan upora proti okupatorju, Praznik dela, Dan zmage) .
Sobota, 3. maj
20.00 Hiša mladih
Potopisno predavanje (Urban Čepon - S kolesom ''30 dni sanj
KINO VELENJE • SPORED
minut. Režija: Peggy Holmes. Slovenski glasovi: Katja Ajster, Klemen Slakonja, jaša Železnik,Lija Pečnikar,Nika Rozman, Regina Irena Kogoj, idr. Petek, 25. 4., ob 18.00 Sobota, 26. 4., ob 17.00 Nedelja, 27. 4., ob 16.00 - otr. mat.
JAZ, FRANKENSTEIN
I, Frankenstein (ZDA, Avstralija) ZF akcija, fantastika, 93 minut. Režija: Stuart Beattie. Igrajo: Bill Nighy, Aaron Eckhart, Yvonne Strahovski, Jai Courtney, idr. Petek, 25. 4., ob 20.00- mala dvorana Sobota, 26. 4., ob 18.00 - mala dvor. Nedelja, 27. 4., ob 19.00 - mala dvor.
NIMFOMANKA - 1.DEL
Nymphomaniac (Danska, Francija, VB). Erotična drama, 122 minut. Režija: Lars von Trier. Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Stellan Skarsgard, Stacy Martin, Shia LaBeouf, Christian Slater, Jamie Bell, Uma Thurman, Willem Dafoe, Mia Goth, Connie Nielsen, idr. Petek, 25. 4. ob 22.00 Sobota, 26. 4. ob 20.30 - mala dvor.
12 LET SUEŽNJ
12 Years a Slave (ZDA, VB) Drama, 133 minut. Režija: Steve McQueen. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Brad Pitt, Michael Fassbender, Lupita Nyong'o, Chiwetel Ejiofor, Paul Dano, idr.
Nedelja, 27. 4., ob 20.30
PRISELJENKA
The Immigrant (ZDA) Romantična drama, 120 minut. Režija: James Gray. Igrajo: Jeremy Renner, Joaquin Phoenix, Marion Cotillard, Dagmara Dominczyk, Angela Sarafyan, DeeDee Luxe, idr. Ponedeljek, 28. 4., ob 20. uri - filmsko gledališče
DROBIŽKI
Minuscule - La vallée des fourmis perdues (Francija) Animirani film brez dialogov, 89 minut. Režija: Hélene Giraud, Thomas Szabo Petek, 2. 5., ob 18.00 Sobota, 3. 5., ob 18.00 Nedelja, 4. 5., ob 16.00 - otr. mat.
ROBOCOP
RoboCop (ZDA) Akcijska kriminalka,domišljijski, 121 minut. Režija:José Padilha. Igrajo:Joel Kinna-man, Gary Oldman, Michael Keaton, idr. Petek, 2. 5., ob 20.00 Sobota, 3. 5., ob 19.00 - mala dvor.
300: VZPON IMPERIJA 3D
300: Rise of an Empire 3D (ZDA) Akcijski spektakel, 102 minuti. Režija: Noam Murro. Igrajo: Lena Headey, Eva Green, Rodrigo Santoro, David Wenham, Jack O'Connell, idr.
- v Wales s kolesom'') in ''koktajl party'' - KŠŠF
Nedelja, 4. maj
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Prireditev ob mednarodnem dnevu gasilca
Ponedeljek, 5. maj
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
19.00 Hiša mladih
Svetniška skupina
Torek, 6. maj
18.00 Dvorana Marof Joga
Sreda, 7. maj
18.00 Nogometno igrišče v Šmartnem ob Paki
Nogometna tekma SLOVENSKI ŽUPANI : HUMANIM ZVEZDICAM
19.00 Dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 24. 4., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 25.4. in 2.5., od 14.00 Kmečka tržnica
•	nedelja, 27.4., 10.30 Happy Citycenter s plesno šolo Roly
•	11.00, Pravljične urice Račka Bina in lisica
•	13.00, Lutkovna predstava Račka, skupine UŠ
•	Ponedeljek, 28.4., 10.00 - 12.00, Džungelske dogodivščine: Mačke iz divje družbe
•	Torek, 29. 4., 10.00 - 12.00, Džungelske dogodivščine: Zabava jeznih ptičev
•	Sreda, 30.4., 10.00-12.00 Džungelske dogodivščine: Džungelske zvijače kače strupenjače
•	Petek, 2.5., 10.00 - 12.00, Džungelske dogodivščine Popotniški namigi Tinke potepinke
•	Nedelja, 4.5. 11.00., Pravljične urice : Zelenjavci
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Nedelja, 4. 5. ob 20.30
VOLK Z WALL STREETA
The Look of Love (VB, ZDA) Drama, 101 minuta. Režija: Michael Winterbottom. Igrajo: Steve Coogan, Anna Friel, Tamsin Egerton, Chris Addison, James Lance, Simon Bird, idr. Sobota, 3. 5., ob 20.00
MONTEVIDEO, SE VIDIMO!
Montevideo, vidimo se! (Srbija) Športna komedija, 153 minut. Režija: Dragan Bje-logrlič. Igrajo: Miloš Bikovič, Petar Stru-gar, Armand Assante, Viktor Savič, Elena Martinez, Branko Djurič,Predrag, idr. Nedelja, 4. 5., ob 17.45
PRISELJENKA
The Immigrant (ZDA) Romantična drama, 120 minut. Režija: James Gray. I Petek, 2. 5., ob 18.30 - mala dvorana Sobota, 3. 5., ob 20.30 - mala dvor.
ABECEDA
Alphabet (Avstrija, Nemčija) Dokumentarec, 113 minut. Režija: Erwin Wagen-hofer. Nastopajo: Sir Ken Robinson, Yang Dongping, Andreas Schleicher, Prof. Dr. Gerald Hüther, Arno Stern, idr. Ponedeljek, 6. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 10
30
OBVESCEVALEC
Men
24. aprila 2014
Zgodilo se je ...
od 25. aprila do 1. maja
-	25. aprila 1975 so iz peči nove velenjske pekarne »Fidelinke« prišli prvi hlebci kruha;
-	na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla »after dinner«, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju;
-	v dneh od 24. do 26. aprila 2001 so v šoštanjski termoelektrarni opravili poskusni sežig kostne moke;
-	27. aprila je Dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni začetek upora
slovenskega naroda proti okupatorjem. V spomin na ta dogodek, ki je na neki način združil in povezal večino slovenskega naroda (žal pa ne celotnega in ta razklanost se močno pozna še danes) v Sloveniji praznujemo Dan upora proti okupatorju. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte je bil pravzaprav že dan prej, na njem pa so sodelovali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in kulturnih delavcev. V letu 1941 se jim je pridružilo še več kot 10 drugih skupin, OF pa je po vsem slovenskem ozemlju postopno vzpostavila mrežo pokrajinskih, okrožnih, okrajnih in krajevnih odborov;
Josip Broz Tito v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	predsednik SFRJ Josip Broz -Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi;
-	na prvi seji vseh treh zborov nove
velenjske skupščine 29. aprila 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žganka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik;
- konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi banko-mat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti;
- 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in začelo ključavničarska, kovaška in obrtna dela. Iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje.
■ Damijan Kljajič
slÇjJar
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
Naj vam prvomajski prazniki prinesejo veliko pozitivne energije!
Kolektiv Bolnišnice Topoliica
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadoljiia.si
¿s Prodaja, servis, rezervni deli!
SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN!
idared, braeburn samo 0,70 €/kg Kupiš tri zaboje, četrtega vam podarimo!!!
MOZIRSKI GAJ - PARK CVETJA
Odpjt vsak dan od 8 do 19 ure
Vejikčspomladanska razstava
, 27.4. in 12., 3., 4. maj 2014
junaki risanih serij na obisku razstava kač strupenjač predstavitev psov reševalcev | razstava pletenih skulptur tulipan mozirski gaj | razstava iz projekta "KLOPCE ZA UKA ŽELJNE HODCE" Cinkarne Celje za os. šole Obiščite nas!
ZEMLJA ZA ROZE Naturahum, 70 L 6,70] Klasmann, 70 L 8,20 € Njiva gram. + glina,
UGODNO!
UREA, KAN, NPK 15:15:15
Z VAMI IN ZA VAS!
r _ SADIKE € bršljankeVpelargonije
GNOJILO ASEF, 2 L 7,50 € za cvetoče balkonske cvetlice
uhiforis
03 7771423
\fflATOoDDmBife[?©S(}oS8
ÎBTITAMO U1. MJ PRAZNIK MIA
nikoli sami
DOMAČI SIlU, JOGURTI, SKUTA, MASLO IN OSTALI MLEČNI IZDELKI.
VSAK DELOVNI DAN 0118 DO 16IJRE INFO: 031307 964
NEKATERI NIŠI MLEČNI IZDELKI SO NA VOLJO TUDI V TRGOVINI DOMAČE DOHROrE V VELENJU.
107,8:

RADIO VELENJE
ČETRTEK, 24. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 25. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. do 20. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 14. do 20. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 24. 4. 2014, barve: CM K, stran 31
24. aprila 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
31
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nanstvA
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 UREJEN 57-letni pravnik, celjsko območje, si želi spoznati prijateljico do njegovih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČNA 58-letna upokojena ženska iz Velenja želi spoznati prijatelja do 65 let ali več. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
mali OGLASI
pridelki
ZDRAVILNE rastline posajene v lončkih prodam. V kratkem času odpravijo hude revmatične bolečine, sklerotične poškodbe in mišične napake. Cena: 20 evrov za lonček. Gsm: 041 355 416 REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 03J 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
IŽIVALI
NEPREMIČNINE
MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno stanovanje, 61 m2, Nazarje, prodam za 53.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154, tel.: 03 8281 047 NA SONČNI legi v Vinski gori prodam stavbno in kmetijsko zemljišče. Gsm: 041 776 161
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 27. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel. 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372 TELIČKO angus in teličko limuzin, težki okoli 170-180 kg, mesne pasme, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 557 829 DVA črno bela bikca, težka 130 kg in rjavega bikca težkega 120 kg prodam. Gsm: 041 776 286
RAZNO.
RENAULT clio 1.2 RT, l. 2000, prevoženih 70.000 km, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 041 865 115 RENAULT megane 1.6 clasic, l. 2003 ter kuhinjske elemente, mizo, stole in kavč prodam. Gsm: 041 334 027 CERADO za kamp prikolico, 4,10 m x 2.10 m in podaljšek (50 m dolžine) na okroglem kolutu s štirimi vtičnicami prodam. Gsm: 041 686 143 VRTNO garnituro (4 klopi in 1 miza) in hladilno skrinjo zanusi prodam. Gsm: 051 811 899 RAZTEGLJIV kavč na nogah, star 1 leto, dobro ohranjen, dim. 1,9 m x 0,90 m, prodam za 50,00 evrov. Gsm: 051 686 196 PRIKOLICO Adria, za 5 oseb, izvozni model, letnik 1999, malo rabljena, prodam. Gsm: 041 473 474
NumMIlll
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje ¡SMRTII
Martin Razbornik, roj. 1931, Velenje, Škalske Cirkovce 16; Magdalena Potočnik, roj.1947, Celje, Ljubljanska cesta
60; Marija Arhar, roj. 1934, Šentjur, Goriška ulica 6; Ana Ribič, roj. 1927, Moravče, Dešen 7; Alfred Meznarič, roj. 1925, Celje, Cesta na Dobrovo 84; Franci Repenšek, roj. 1957, Gornji Grad, Zgornji Dol 51; Ivana Srša, roj. 1943, Topolšica,
Topolšica 37; Frančiška Tajnik, roj. 1925, Šoštanj, Ravne 179.
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenila naša draga
FANIKA TAJNIK
iz Raven pri Šoštanju
16. 11. 1925-17. 4. 2014
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in je ne boste pozabili.
Žalujoči vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
FRANC OREŠNIK
18. 7. 1936 -14. 4. 2014
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zupančiču, reševalni službi in zobozdravstvu ZD Velenje. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče. Hvala govornikom, pevcem, ZŠAM Velenje in okolice ter pogrebni službi Usar.
Vsi žalujoči
habit
nepremičnine
HablL d.ao, Koroflu 48, Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na odlični lokaciji v centru Velenja, Tomšičeva, 77 m2, zgr. 1983 , 3/5 nad. Popolnoma obnovljeno s klimo. Cena 85.000 evr.
Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2.
DEŽURSTVA
f ZDRAVSTVENI
[dom^elenjeiii
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
^karnavelenje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
iiOSOiiRAVN^
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
26. in 27. 4. - Jernej Dobelšek, dr. dent. med.
1. in 2. 5. - Veronika Polanšek, dr. dent. med.
3. in 4. 5. - Ivan Rajevič, dr. dent. med.
VETERINÄRS		
	TAJA« Šfl	lTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Del. čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
vec na
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke »KZ Šaleška dolina«, objavljene v tedniku Naš čas dne 10. aprila 2014, so:
•	Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje;
•	Ivanka Trobina, Bračičeva 2, 3320 Velenje;
•	Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SOČNA JABOLKA
v
Štefanu Dolejšiju v slovo
Globoko me je prizadela vest, da si se poslovil, odšel za vedno. Tiho, neopazno, iznenada.
Ostaja praznina. Nič več prijateljskih srečanj s teboj, nič več zanimivih in duhovitih klepetov.
V naših prijateljskih srečanjih si bil vedno iskriv, zanimiv in optimističen. Med nami ni bilo nikoli dolgočasja.
Kljub zdravstvenim težavam si vedno ohranjal ščepec humorja, vedno me je navduševala iskrivost tvojega duha, prodornost misli. Bil si vizionar, ki je videl dlje v prihodnost. Prav zato ti je uspelo ohraniti in nadaljevati uspešno družinsko tradicijo podjetja, katerega temelj je postavil že tvoj oče davnega leta 1938.
S svojimi vodstvenimi sposobnostmi si zaoral globoko brazdo, zato je podjetje, ki si ga vodil, uspešno in prepoznavno v slovenskem in širšem prostoru še danes. S svojim odhodom bo edino tovrstno podjetje v Sloveniji uspešno nadaljevalo tvoje pridobitve, saj si bil hčerkama svetal vzgled.
Nadvse so te osrečevali tvoji vnuki, še posebej starejša Tia in Lev. S kakšnim žarom in zanosom si nam pripovedoval o iskrivih domislicah teh otroških src. Nikoli nisi bil preveč utrujen, da se ne bi odzival na pobude in ideje teh tvojih srčkov.
Pogrešali te bodo in mi vsi, zato nisi odšel zares, ostal boš v naših srcih.
■ Metka Mahne
jV_A_¡X
jtjijltj:
i;_ix

Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 29. april, ko nas je zapustila
VIKTORIJA KREGAR
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin.
Vsi njeni
Minile zate so bolečine,
v srcu pustil si lepe spomine. Čeprav si moral veliko bolečin trpeti, s teboj nam je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedek
JOŽEF ŠALAMON
9. 3. 1941 - 13. 4. 2014
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom in znancem ter vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnici ge. Žuber, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter patronažni službi Velenje, ki ste mu pomagali in lajšali bolečine. Hvala govorniku g. Kolarju za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: CM K, stran 32
Gorenje vabi na zajtrk in ogled
proizvodnje
To soboto, 26. aprila, si lahko ogledate sodoben proizvodni proces Gorenja
V Gorenju na stežaj odpirajo svoja vrata to soboto med 9. in 14. uro. Glede na to, da je za delavce Gorenja to delovna sobota, vas bodo popeljali v sodobno urejeno proizvodnjo, v kateri si boste lahko ogledali, kako nastajajo eni najbolj vrhunskih gospodinjskih aparatov na svetu. Zaradi lažje organizacije ogledov prosijo, da se za ogled proizvodnje najavite na številki 03 899 10 11 (ali pa 899 10 28) ali pa v njihovem razstavno-prodajnem studiu. Tam vas bodo, kot pravi vodja Maloprodaje Gorenje Studia Simona Ukmar Per-haj, tudi sprejeli to soboto in vas postregli z rogljičem in kavico. Ogledali si boste lahko proizvodnjo in seveda sodoben prodajno-razstavni salon, kjer bo ponudba ta dan še posebej bogata in ugodna. Posamezni kuhinjski sestavi bodo znižani tudi do 80 odstotkov, nudijo pa tudi brezobrestno kreditiranje.	n
Vodja Maloprodaje Gorenje Studia Simona Ukmar Perhaj:»Mnogi nas sprašujejo, če si je mogoče ogledati proizvodnjo Gorenja. To soboto jim to omogočamo.«
Vedno zanimiv za obiskovalce
V Mozirskem gaju letos novosti ni, bodo pa obogateni dogodki - Namesto za vlaganja denar za odpravljanje posledic naravnih nesreč
pozabiti še na akcijo, ki jo bomo izvedli skupaj s Cinkarno Celje. Ta je tudi letos pripravila natečaj za učence, tokrat na temo klopce. V gaju si bo mogoče ogledati izdelke na natečaju sodelujočih učencev.«
In zakaj ni novosti?
Tatjana Podgoršek
Mozirski gaj - idilični park cvetja in etnoloških objektov, ki ga obdajata reka Savinja na eni in potok z ribnikom na drugi strani, je prejšnji teden ponovno odprl vrata. Novosti letos v gaju obiskovalci ne bodo našli, bodo pa - zagotavlja podpredsednik Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje Božo Plesec - naredili vse, da bo park vreden ogleda celo leto, obogatili pa bodo tudi vsebine prireditev. Načrtujejo tri večje. Poleg razstave tulipanov od 27. aprila do 4. maja še veliko poletno razstavo v avgustu ter konec septembra še razstavo buč in jesenskega cvetja.
Na razstavi tulipanov tudi reševalni psi
»Pomlad je najlepša v Mozirskem gaju,« je prepričan sogovornik in dodaja: »Letos je narava malo pohitela in v teh dneh bo približno dve tretjini čebulnic ter ostalega spomladanskega cvetja v najbolj bujnem razcvetu. Vsaj tretjina pa jih bo zacvetela med prvomajskimi prazniki. V gaju je namreč veliko sort novih čebulnic, za katere ne poznammo ciklusa cvetenja.« Vsako leto po odcvetu pošljejo čebulice tulipanov na Nizozemsko, kjer jih donegujejo in nato vrnejo. »Letos imamo od 5.000 do 7.000 čebulic tulipana Mozirski gaj, ki raste le v našem parku cvetja in ne bo nikoli naprodaj, radi pa bi jih imeli 10 tisoč.«
Tradicionalno razstavo tulipanov bodo obogatili junaki risanih serij in različni drugi priljubljeni liki, zelo zanimiva in atraktivna bo razstava največjih kač strupenjač na svetu, pa nove skulpture iz šib, ki jih je spletel mozirski vrtnar Jože Skornšek. Novost bo nastop psov reševalcev. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline bo prikazalo šolanje reševalnih psov in njihovo delovanje ob različnih nesrečah. »Ne smemo
Nimajo upravljalci parka cvetja ob Savinji več idej? Še zdaleč od tega, odgovarja Plešec. Novosti ni, ker denar, ki bi ga sicer lahko namenili za naložbe, v zadnjih letih porabijo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Žled je bil v primerjavi z drugimi kraji kar »prizanesljiv«, nekaj škode pa je bilo. Obisk v gaju v zadnjih letih tudi ni takšen, da bi se dalo narediti še kaj več. Blizu 35 tisoč obiskovalcev beležijo na leto, kar je manj v primerjavi z leti pred krizo. Razmišljajo o dodatnem prostoru, na katerem bi uredili otroško igrišče, rastli-
Sprehod med milijoni cvetov, predvsem pa med preprogami več stotisoč cvetočih tulipanov, je prava
paša za oči.
njak. Ne manjka jim idej tudi za same razstave. »Smo pa upravljalci parka odločeni, da bo njegovo poslanstvo ostalo takšno kot je danes - park slovenskih vrtnarjev. Dokler bodo ti pripravljeni sodelovati z njim in bodo v njem etnografski objekti - taki, kot so danes, bomo vedno skrbeli, da bo zanimiv za obiskovalce tudi brez morebitnih novosti,« je še dejal Božo Plesec. ■
Velenjska plaža bo
VI v
se lepša
Velenje, 18. aprila - Mestna občina Velenje je v lanskem letu začela obnavljati čolnarno in urejati plažo ob Velenjskem jezeru. Breg jezera ob čolnarni so opremili z novimi sanitarijami in tuši, obalo uredili s prodom in v sodelovanju s Premogovnikom Velenje dodali nove lesene tribune za sončenje. Letos načrtujejo še sanacijo strehe. Plažo pod Kampom Jezero so že podaljšali za 30 metrov, asfaltirali so tudi cesto do čolnarne. Letos načrtujejo še ureditev območja, namenjenega kopal-
cem. 50 metrov od obale bodo postavili dva lesena splava, uredili bodo tudi manjšo skakalnico in postavili gol za igranje vaterpola. Za večjo varnost kopalcev bodo kopalni del s trakovi ločili od območja, namenjenega jadralcem.
Tudi letos ostaja kopanje v jezeru brezplačno.
Velenjsko jezero uradno sicer ni kopalna voda, kopalci se v njem kopajo na lastno odgovornost. V času kopalne sezone bo MO Velenje tudi letos poskrbela za monitoring in redno spremljanje kakovosti vode Velenjskega jezera na območju pri čolnarni. Rezultati tedenskih meritev bodo dostopni na občinski spletni strani, izobešeni pa bodo tudi pri čolnarni in na recepciji Kampa Jezero.
Pod Belim dvorom veliko kresovanje ...
Velenje, 30. aprila - V sredo, na predvečer letošnjega praznika dela, bo na travniku pod Belim dvorom na Gorici spet zagorel velik kres. Mestna občina Velenje in KS Gorica namreč tudi letos
prej zaigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Zbrane bo pozdravil velenjski župan Bojan Kontič. Poskrbeli bomo za dobro gostinsko ponudbo in veselje ob zvokih glasbe,« nam je povedal
Da kresovanje na Gorici uspe, pomaga kar okoli 30 ljudi. Zelo aktivni so tamkajšnji upokojenci, pa tudi ostali člani sveta KS Gorica. »Vse pripravimo udarniško; postavimo kres, mize, počistimo
tam pripravljata tradicionalno največje občinsko kresovanje. Začelo se bo ob 19. uri in trajalo pozno v noč.
»Kres je zagotovo osnova za druženje, ob njem je tradicionalno dobro vzdušje vseh, ki se nam pridružijo. Tudi letos nam bo naj-
predsednik KS Gorica Jože Kandolf. Ker nimajo prireditvenega prostora, močno upajo, da bo vreme lepo. Sploh, ker kres pripravljajo že nekaj časa. »Kres bo tudi letos velik, saj smo že v času očiščevalne akcije okolja zbirali material zanj,« še izvemo.
po prireditvi. Že 1. maja bo travnik takšen, kot je bil pred kresova-njem,« nam še pove Kandolf. Ker je parkirišč na Gorici še vedno malo, organizatorji priporočajo, da se na kresovanje odpravite peš ali z Lokalcem.
■ bš
... kresovanja tudi na Goricah, Pristavi ...
Šoštanj - Tako dan upora proti okupatorju kot 1. maj bodo zaznamovali tudi v Šoštanju. Kresovi bodo zagoreli na številnih hribih. Že šestnajstič zapored bo v soboto, 26. aprila, OO Socialnih demokratov pripravila kresovanje na Goricah. Začelo se bo ob 20. uri. Za vzdušje bodo poskrbeli Pihalni orkester Zarja in harmonikarji, udeležence pa bodo
pogostili z brezplačnim golažem.
Med prvomajskimi srečanji je v Šoštanju vedno zelo dobro obiskano tisto, ki ga Turistično društvo Pristava prireja na Pristavi. Začelo se bo na praznični dan, 1. maja, opoldne. Seveda pa bodo kresovi zagoreli tudi po številnih drugih krajih v Šaleški dolini in drugje.	■ mkp
Blagoslov velikonočnih jedi, ognja in vode ...
Škale - Že od četrtega stoletja na prvo nedeljo po prvi polni luni Cerkev praznuje veliko noč kot najpomembnejši krščanski praznik, s katerim zaznamujejo Kristusovo vstajenje. Velika noč je premakljiv praznik in bo na primer prihodnje leto že 5. aprila. S tem praznovanjem so povezane tudi mnoge šege
in navade. Na tako imenovano veliko soboto v cerkvah blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo. Z njima verniki nato pokadijo in pokropijo svoj dom. Tega dne pa k blagoslovu prinesejo tudi tipične velikonočne dobrote, kot so potica, šunka, kruh, hren in pirhi. Te nato zaužijejo v nedeljo, ko se vrnejo od maše. Kot
drugod je tudi v podružnično cerkev sv. Jožefa v Škalah prineslo v košarah, pokritih z lepimi rožnatimi prti, jedi k žegnu veliko faranov. Fantje in starejši moški pa so po stari šegi s pomočjo gob blagoslovljeni ogenj odnesli domov. Blagoslov je opravil kaplan Vlado Bizjak.
■ S. Vovk

Naslednja številka Našega časa zaradi praznikov izide 8. maja.