poS»nlnn olnPsne v trotnvfn! f FTO TVTTT V Lhibliani, v torek 40. decembra 1010 STEV. 296 1. izdaja Cena 1 Din Naročnina meiieČTio 29 Din. za luozeui-et vo «1 I >IU — ue-del|skn if.daja celoletno i2c I >iii, za inozemstvo 144» I >ir U red niši v o Je » Koiuiar ievi nI h/l11 lelelooi uredniAiva dnevne služba 2040 - nočna 2V44 m 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun. Ljub* lanu it 111.6411 in I0.341' za inserute; Duru levo Siv Г563, Zagreli šiv VMM 1, Praaa-I luna | 24.747 Uprava. Kopitar-leva b. telefon 2992 Izhaja vsak dun z|uiraj, razen ponilelika in dneva no prnz.niko Ali - ali Božični nagovor papeža Pija XI. na kardi-nalski zbor, ki je namenjen vsemu svetu, je brez dvoma napravil povsod globok vtis. Kdorkoli pripada bodisi po nazoru, bodisi po praktičnem življenju, kulturni sferi krščanstva, naj bo že član katoliške cerkve ali ne, bo sprejel papeževe besede z veliko pozornostjo. Saj je poglavar katoliške cerkve najvišji glasnik krščanske resnice in varuh one tradicije, na kateri sloni kulturno življenje vsega izobraženega človeštvu, ln velika večina tega človeštva je prepričana, da bo le kaloličanstvo kot najmočnejša mcralna sila tudi sodobnega življenja mogla človeštvo varovati Čedalje bolj grozečih nevarnosti, ki so posledice tak6 velikih zmot duhovnega značaja, kakor načina sodobnega življenja. Zakaj le obnova živega krščanstva v srcih more odoleti liberalizmu in materijalizmu, ki sta vzrok, da se ves ogromni civilizatorični, gospodarski in tehnični napredek zadnjih dveh stoletij, kakor to danes očitno vidimo, ni obrnil človeštvu v prid, ampak ga usmeril v pogubo. , Kajti značilno za to najnovejšo epobo človeštva je poražajoče nesoglasje med napredkom intelektu in tehnike na eni in moralnim ter socijalnim stanjem: čimbolj se namreč razširja znanje in čimbolj se sile narave stavljajo v službo človeku in njegovih potreb, tembolj pada moralna kultura in nujno potrebno soglasje tned raznimi stanovi človeške družbe. Такб predstavlja danes naša družba dva sovražna tabora, med katerima vlada tako nasprotje, kakor je vladalo pred krščanstvom, ko so eni samo uživali, drugi pa kot sužnji živeli v skrajnem pomanjkanju in želji, da se brezobzirno maščujejo nad svojimi izkoriščevalci. To nasprotje se je dolgo časa skušalo zabrise-vati, po svetovni vojni pa se čedalje bolj razgalja v vsej svoji usodnosti. Vojna pa, v kateri so se uboj, tatvina, najsurovejše nnsilstvo in vse vrste zločini proglašali kot heroična in zaslužna dejanja, je vse moralne pojme tako uničila in razmajala, da svet še danes ni prišel do ravnotežja in še precej časa ne bo. V takem pok žaju je čisto nemogoče, da bi kakšne blede teorije, naj bodo še tako idealistično zamišljene, človeška srca preobrazile in preprečile povratek v barbarstvo, kakor se nam napoveduje iz raznih znamenj: pa tudi diktature fašističnega ali boljševiškeg« kova ne hodo v stanu preprečiti politične anarhije in socialne disgregacije, ako se človeštvo po vsent svojem življenskem zadržanju ne vrne k naukom Jezusa Kristusa, ki so po svoji preporod ilni sili še vedno dvignili človečanstvo iz nizkote zavoženega osebnega in javnega življenja. Papežev božični nagovor se suče takorekoč okoli dveh osi: okoli onega brezmoralnega in protičlovečanskega nacionalizma, ki so ga v naši dobi mnogi postavili na mesto resnične domovinske ljubezni, ki je pravilno podrejena ideji krščanske humanitete — in okoli komunizma, ki hoče novi družaben red osnovati na brezverstvu in na »etiki< popolnega materija-liznta. Konkretno misli papež na fašistični režim v Italiji in na sovjetsko strahovlado v Rusiji. Fašistični nacionalizem postavlja, kakor papež pravi v naravnost laptdarnih besedah, mesto bratskega sporazuma med narodi egoi-stično prevlado lastnega plemena, neusmiljeno konkurenco in borbo mesto soglasnega sodelovanja vseh narodov in sovraštvo namesto spoštovanja vseh naravnih pravic, ki jih ima vsak narod, naj bo še tako majhen. Kakor grozi miru človeštva do konca gnano razredno sovraštvo, ki se ne ustavlja pred osnovnimi zahtevami človečanske etike, tako izziva vojno fašizem, ki ne priznava pravic drugim narodom, ampak le svojemu prisvaja privilegirano stališče, ki se more uveljaviti sam6 po sili, hegemoniji in samogospodstvu izkoriščevalcu. Trda vsem, ki na ta način vnovič grozijo miru, ko narodi še trpijo na posledicah fizičnega in moralnega razdejanja minule vojne, kliče papež, da so nekulturni morilci in samomorilci ter nanje kliče božjo pravico z besedami psal-mista: »Razkropi narode, ki izzivajo vojno!« Pij XI. je s to odločno obsodbo vojne in onih državnikov, ki jo zamišljajo pod kakršnokoli pretvezo, storil človeštvu, ki se pred tako možnostjo v grozi irese, največjo uslugo, in je vse vojske željne politike, organizacije in govorilne ožigosal kot zločince in sovražnike kulture pa lastnega naroda samega. Prav pa poudarja papež, da zunanji milni mogoč brez notranjega. Saj se je v zgodovini kulturnega človeštva že večkrat videlo, da vsa mirovna prizadevanja, svetomirovne teorije in zamisli bratskega podruženja narodov niso imeli nobenega učinka, marveč da so bili baš pacifistični načrti, čim več jih je bilo in čim glasneje so se oznanjevali, najsigurnejše znamenje bližajoče se krvave vihre. Spomnimo se le na francosko revolucijo! Ali bo svet užival trajen mir, je, kakor Pij XI. opominja, danes v prvi vrsti odvisno od tega, kako se bo rešila velika gospodarska in socijalna kriza 20. stoletja, kako se bo preosnoval družabni red, ali bo ziiuigala socijalna pravičnost nad krivico, ali se bodo sadovi produkcije pravično razdelili in tako omogočilo bratsko sodelovanje, sporazum med stanovi in mirna evolucija ražmer k boljšemu. Le na resničnem socialnem redu, ki more sloneti edino na brezpogojni aplikaciji krščanskih moralnih načel na pri-dobilno življenje, se da osnovati politična stabilizacija države, ako hočemo ohraniti Evropi njeno dvatisočletiio kulturo, oiieieženo po evangeliju nuzareškega Mojstra. Bolgarija in njene sosede Važne politične izjave zunanjega mtnstra o balkanskem ravnotežju - Burov si častita, da vpliv Bolgarije na Balkanu raste - Govorice o balkanski Iro- zvezt niso b le izmiši'ene Istumbul. 28. dec. ar. Evropsko časopisje je z veliko vnemo luuglašalo, du »govoričenje časnikarjev o takoimienovanem vzhodnem bloku« iui bilo drugega kakor iizmiiiljioitima. To je na vse zadnje razveseljiva ugotovitev iin če gre n« račun časopisnih dopisnikov, je žrtev vredna končnega uspeha. Govoriiti o vzhodnem bloku torej sedaj nitma več smisla. Vzhodni blok je poki»|xin v poinpu diplomatskih obiskov, ki polnijo rubrike med narod no-po'itičnih senzacij ter navdajajo s-rea vseli mirc.ljubov od Ankare do Berlina in Varšave z novimi upi na nemin-lji'vost prijateljskih čustev. Brez dvoma je veselje nad končnim |iogi-ihmii te »vzhodne pošasti« tudi: zakrivilo, du javnost ui posvetila iKitrebne pozornost« zelo važnim izjavam, ki jiili je podal v sobranju bolgarski zunanji minister Burov na koncu zunanjepolitične debate. Samo nekateri listi v <>r,ijentu so jih mimogrede priobčili. Sodeč po evropskih listih, ki jiiih dobivamo z zakasnelo |K>što, jim tudi zaipad mi pripisal n,i kake važnosti. To je škoda, ker vsebujejo čisto nove vidike, v glavnem razveseljive, v balkanski politiki in ker mečejo zelo jasno luč na vlogo, ki jo namerava igrati Bolgarija na Bu 1'kuiin. Bunov je govoril z nenavadno samozavestjo. Tnko more govomti su.ino državnik, ki »ma zav arovan hrbet in ki inna jasno začrtamo smer, po kateri se 1м> gibalu njegova zunanja polit'ka. Glede kraljevine Jugoslavije je rekel Burov. da se je položaj znatno izboljšal. Preti enim letom razmerje ni bilo Bog ve kako si- jajno. Sedaj sta bili podpisani dve pogodbi, ki izključujeta v bodočnosti neprijetna razočaranja. To je znaten napredek, ki mora zadovoljiti vsakega državnika. Isto izboljšanje odnošn-jev se opaža tudi z Romunijo. Bolgarska in romunska vlnda sta podpisali pogodbo glede pripadnosti v vojski sekvestriranegn premoženja bolgarskih podanikov. Ta pogodba bo sedaj ratificirana. Obe vladi sta dobili zaupanje druga v drugo in to je prvi predpogoj za prijateljske razmere. Z Grčijo pa Burov ni zadovoljen. V nenavadno ostrem tonu je ožiigosal grško politiko, ki je povzročila poostritev medsebojnih odnosov Grčija je odpovedala trgovinsko pogodbo samo zato. da bi prisilila liolgarsko vlado, da pristane nu velikanske denarne Ln inaterijelnc žrtve. Računi med obema državama so še dolgi in težki. Bržkone se I Kasta morali sporazumeti, da predložita svoje težave kakemu mednarodnemu razsodišču. Bolga.ruja bi rad« vedela, če mora res kupiti s težkimi žrtvami i prijateljstvo svojih sosedov, iti če bodo te žrtve v resnici potem pripomogle k prijateljskemu zbližunju. Društvo narodov skuša posredovati. Burov upa. da bo to posredovanje pogajanju pospešilo, osobito, ker oba, Venizelos in Tevfik Ruždi Bej, pripoznata, da je prijateljstvo z Bolgarijo neobhodno potrebno z.ii dobrobit Grčije in Turčije. Do tegn spoznanja sta prišla na sestanku v Ankari. Takrat se je sklenilo, da je trozveza med Grčijo. Turčijo in Bolgarijo edina mogoča predhodna etapa za udejstvitev splošnega bal- kanskega sporazuma. lvar se tiče Turčtije, mora Burov javno izpovedati, da sta obe državi |xxlipLsHli eelo vrsto pogodb, s katerimi sta rešili vso obstoječe nesporazume. Obisk turškega zunanjega mini sira v Sofiji je imel predvsem namen, de podčrta to dejstvo. Po mojem mnenju je gornja izjuva Burova zelo ilustrativna za |>oložaj ua Balkanu. Bolgarija izstopu s svojo lastilo politiko. ki ostane, kakor smo mogli brati, naslonjena na neke vrste ožje sodelovanje med sosedami blejskega morja. Ženeva. 29. dec. fr. Tukajšnja revija >Pux« prioličuje informativen članek N. Antonova o Bolgariji in njenih odnosa jih z ostalimi balkanskimi! državami. Člankur ugotavlja, da se razmere s kraljevino Jugoslavijo razveseljivo obračajo na bolje. »Bolgarija prihaja polagoma nn plan. da zasede v balkanski politiki ono mesto, ki jii gre.« Anionov opaža neoporečno tendence sedanje bolgarske politike, ki stremijo za ožjimi zvezami s Turčijo in Grčijo, češ da bi to biln po mnenju bolgarske vlade najboljša priprava z.a balkansko zvezo. To tla izhaja iz zadnjih diplomatskih dogodkov na Balkanu kakor tudi iz samozavestnega tona. s katerim je zadnje dni govril o bolgarski zunanji politiki zim. minister Burov. Belgrad. 29. dec. I. Iz. Sofije poročajo, du je bolgarska vlada sklenila zaprositi jugoslovansko vlado za dovol jenje, tla bi v naši državi otvorila več konzulatov. Kdo je boter grško-turškema sporazuma Samohvala fašističnega tiska — Francoski maršal v Afcnoh Rim, 29. dec. m. Fašistični tisk |>ri/nuša kratko |K>ročiJo o potovanju Venizelosa v Belgrad, Varšavo in Dunaj. Pri tem se buvii s prihodom Franchet d'Espcreyu v Atene in naglasu, da je Venizelos pred odhodom iiz Aten kon-feriral s francoskimi maršalom in njemu na čast priredliil banket. Prihodu Venizelosa. ki jc napovedan za 7. januarja pripisujejo fašistični listi veliko važnost. »Tevere« je mnenju, d« je prihod Franchet d'Bsperyu v tem času zelo simptoma t ičen. »Giornale d'It aRa« piše: »V kolikor je res. du predstavlja grško-tunško zbliža nje važen element za ohranitev miru v vzhodnem delni Sredozemskega mor ja, je nejiolr.tno, da jc Italija k teniai mmogo doprinesla. Nuglasiiiti je tre- ba. du Italija nc mara stvorili nekakšnih ,, r u pacij držav pod svojim pokrov iitel jstvoin. Italii- , junsku zunanja politiku se peču z upostavitvi- i jo prijateljskega sodelovanja z velikimi in mu- i lomu državami in je daleč od vsakega usilje- j vanje. Italija je sklenila sporazum z drugimi | državami in pri tem vedno pazila na skupne interese, ni se pn spuščala v kakršnekoli kršitve tujih interesov. »Giornule d'ltuiia« očku »Toinpsu«. du je opozorilo, du krfska afera kljub zbližanju meti I Italijo in Grčijo ne more izbrisati težkih žrtev, k;i jih je Gršku doprinesla s tem, da je odsto- , pila Dodekanez. Italiji, da je to opozorilo jmkI- i tikanje, ker hoče Italija voditi svojo politiko nu široki podlagi. Maršal Jofire previden s svetimi zakramenti Francoski narod moli za umirajočega vojskovodjo Pariz. 29. decembra. A A. Maršal Joffre je sicer noč niirno prebil, tudi je ostal pri popolni zavesti, vendar njegove moči vidino ginevajo, čeprav kaže bolnik nenavadno velik odpor. Predsednik republike, ministrski predsednik, zunanji minister Briand in vojni minister Barthou in mnogo drugih odličnih oseb je sporočilo bolnikovi rodbini svoje globoke simpatije. Angleško poslaništvo v Parizu je prejelo brzojavko angleškega kral.a, v kateri izraža globoko sočuvslvovanje z bolnim Joffrom. Pariz, 29. decembra, as. Danes popoldne ob 3 je bilo izdano novo zdravniško mnenje o stanju bolezni maršala Jo'freja, ki smatra stanje bolnika za skrajno resno. Slabost bolnika je narastla že do skraiie meje, zato se pričakuje, da lahko vsak čas pride do katastrofalne odločitve. Bolnik je zvest katoliški mož in je bil danes dopoldne previden z zakramenti z.a umirajoče. K bolniku so pripustili le malo ljudi, med njimi vojnega ministra Barthoua, ki je pote mizjavil, da ni nobenega upanja več na ozdravljenje. Pariz, 29. decembra. AA. Zdravstveno stanje maršala Joffra je skrajno kritično. Njegove telesne sile popuščajo. Pariz, 29. decembra, kk. Z vsega sveta prilm- i jajo brzojavna vprašanja vladarjev in velikih voj- ; skovodij ter glavnih državnikov o zdravstvenem 1 stanu maršala Joffrea. Posebno ganljiva so pa pisma nejgovih bivših francoskih vojakov, ki zatrjujejo, da nihova molitev spremlja umirajočega mar- | šala na njegovi poti v večnost. Po mnogih cerkvah se berejo sv. maše za bivšega vojskovodjo, kate- 1 rim prisostvujejo velike množice ljudstva. Pariz, 29. decembra, kk. Nocojšnji listi pri- j občujejo obširne članke o maršalu Joffru in ugotav- i Ijajo, da je njegova ljubezen do Francije leta 1914. rešila domovino in zatirane narode. Upor angleških ministrov proti diktaturi liberalcev Nove volitve meseca marca? — Volivne relorme ne bo Protisovjetshi zid Bukarešta, 29. decembra, ž. Listi prinašajo izjavo dr. Maniua. ki jo je dal pred svo ini odhodom nn francosko riviereo. Dejal je, da je političen položaj v Romuniji konsolidiran, kar je zasluga narodne kmetske stranke. Kriza v Romuniji je sestavni del svetovne krize. Naredi v vzhodni livropi so nemirni radi eov etske propagande. Ta občutek nemirnosti slabi podjetnost in dela vsa tržišča nesigurna. Mir narodov moti nevarnost komunistične propagande. Niti iz dalekan am ne pride na misel, da bi se Sovjeti sami od sebe zrušili. Proti Sovjetom je tre-b anapraviti konfederacijo evropskih držav To je Briandov predlog. Pri tem naj bi sodelovale tiste države, ki imajo iste gospodarske interese. Pri tem pride v poštev Romunija, Bolgarija. Grčija, Madiir-ska, Jugoslavija, češkoslovaška in Poljska Ta zveza bi bila izid. ki ga sovjetski napadi ne bi mogli porušiti. Bukarešta. 29. decembra, ž. Predsednik vlade Mironescu je odpotoval v Pariz. Od tam pa odide na francosko riviero, kjer se bo sestal z dT. Ma-niuom i i Titulescom, ki sta že tam. Duca sprejel predsedstvo liberalne stranke Bukarešt, 29. dec. as. Romunska liberalna stranka je po smrti Vintila Bratianu-a izvolila za svojega predsednika dosedanjega podpredsednika Duco. Duca, ki je bil izvoljen na predlog brata umrlega voditelja liberalne stranke, je izjavil, da spreime izvolitev z zahvalo in da se bo potrudil, da bo kot zvest sodelavec kralja deloval v korist države in romunskega naroda. V političnih krogih se smatra izvolitev Duce za zelo pomembno, ker se bo s tem omogočilo sodelovanje liberalcev z narodno kmetsko stranko. Smatra se kot verjetno, da bo v doglednem času prišlo do sestave koalicijske vlade, katere se bodo udeležili tudi liberalci. Med Francko in Italijo Milan. 29. dec. as. V zadnjih dnevih se s posredovanjem Anglije intenzivno vršijo pogajanja med Francijo in Italijo za podaljšanje ]>oinorskega premirja, ki poteče koncem leta, in za splošni sporazum o določitvi jakostl brodovij med obema državama. Pogajanja, ki so se vršila s posredovanjem Macdonaldovega zaupnika v Rimu in Parizu, se tičejo v glavnem omejitve pomorskega oboroževanja Francije in Italije v Sredozemskem morju, pri čemer mislijo na dogovor paritete, ki naj bi se omejila na Sredozemsko morje. Pogajanja se vršijo po informacijah fašističnih listov do sedaj ugodno in se pričakuje uspešen zaključek koncem leta. London, 29. dec. as. Medtem ko se je pred nekaterimi tedni, ko je vlada objavila zakon o strokovnih organizacijah in o volivni reformi, prezgodaj trdilo, da sedaj za dolgo časa ni nobenega upanja z.a nove volitve, se je položaj po zadnjem sporu med Lloydom Georgeom in vlado zopet popolnoma iz-premenil. »Sunda.v Times« pravijo danes, da se je večina ministrov naveličala |>oniževanja s strani liberalcev in da bi videla raje, da sc razpišejo nove volitve, kakor pa da bi še nadalje vladala kol vlada manjšine, ki ni v stanu vršiti koristnega dela. Računati je lorej s tem, da bo poslanska zbornica, ko se zopet sestane dne 20. januarja, pozvana, da sklene namesto rednega proračuna potrebne finančne zakone o državnih izdatkih, da se bo |iarlament lahko razpustil meseca februarja in se vršile meseca marca nove volitve. 1300 žrtev Merapifa Butavia, 29. dec. as. Sedaj se je dognalo, da znnša število smrtnih žrtev pri iz,bruhu vulkana Merapija 1300 oseb. Do te številke so prišle oblasti nn tn način, da razen do sedaj pokopanih 700 žrtev pogrešajo še 000 oseb. ki jih je zalila tekoča lava Ponesrečeni turisti Curih, 29. dec. as. V Sontiškem gorovju ae je ponesrečila skupina švicarskih študentov katere je zasula levimi štirje študenti so se še izkopali iz.|>od snega, dva študenta in ena deklica pa so se jxxl snegom zadušili Dunajska vremenska napoved: V zapadni Avstriji je pričakovuti močnih južnih vetrov in dež, v gorah pa viharje s snegom. V severni Avstriji se bo začasno zjasnilo in je pričakovati toplega vremena, v južnih Alpah bo velika nevarnost lavin. V torek pa je zopet pričakovati oblačnega vremena. ** ifci Dne 31. decembra ob 8 zvečer v vseh dvoranah „Uniona" Silvestrov večer „Ljubljane" Какша bo indsha zvezna ustava? Dominijon takoj ali siopnjema — Meje trgovinske in finančne samostojnosti I nnrinii 90 dec I. 1. Obnovitev terorističnih vnrašania: t. Ali oostane ludiia doininion takoi ali vse nri starem iu se bodo maharadže morali biti London, 20. dec. t. 1. Obnovitev terorističnih aktov in nemirov, ki nimajo samo političnih vzrokov v direktni propagandi nacionalizma, ampak rastejo v zadnjem času tudi na gospodarski podlagi, ker se tudi v Indiji /elo širi brezposelnost, sili k pospešen ju rezultatov indske konference. Uvidevni angleški krogi pravijo, da se bo Anglija, ako podeli Indiji čim širšo avtonomijo, iznebila velikih skrbi, ker bo lahko prepustila rešitev perečih socialnih problemov sedanjega časa lndcem samim, ki bodo lahko pokazali, ali kaj znajo ali ne. Po podelitvi statusa, ki bi bil vsaj kolikor toliko podoben dominijonskemu, bi bili oni nacionalistični elementi, ki danes vnemajo prebivalstvo k uporu, hitro prisiljeni, da se branijo pred posledicami svoje dosedanje propagande, ki indske mase skrajno radlkallzuje iu jih navaja k odporu proti višjim kastam, katerim nacionalisti po veliki večini pripadajo. Saj je /nano, da se nacionalistični voditelji, ki se danes predstavljajo kot glasniki indske narodne volje, ničesar ne boje boli, kakor splošne ia enake volivae pravice. Vsak pameten Angi»i. djmv's ve, da zoper nacionalistično propagando v »tre i j i ni boljše medicine, kakor čim hitrejša izvedba samouprave, ki bo naenkrat dala pravice kastam in narodom, ki so danes bili na-ruvnost v položaju sužnjev. Zolo značilno za metodo dela, ki se je poslužujejo na konferenci okrogle mize tako angleški kakor indski delegati, je to. da se o takozvanih osnovah bodoče indske ustave ali o takozvanih fundamentalnih artiklih, kakor se je temu svoj čas reklo na kontinentu, za enkrat sploh ne razpravlja. Dočim pri nas začnemo v podobnih slučajih dispu-tirali o vlada, ini, o razmerju monarha do naroda itd., so člani indske konference začeli v sedmih pododborih reševati najprej stvari čisto praktičnega značaja in se bodo lotili fundamentalnih vpra- Zato ostanejo za enkrat in suspenso sledeča sanj seie |>otein, ko se sporazumejo o ostalem. vprašanja: 1. Ali postane Indija dominion takoj ali pa le stopiijema. 2. Ali si pridrži Anglija zunanjo politiko in vojaško obrambo, kar bi izključevalo dominionski položaj, kakor obstoja v ostalih do-minionih imperija. 3. Kako daleč ima segati, trgovinska in finančna samostojnost Indije: ali bo n. pr. smela nabijati na angleško blago visoke carine po kanadskem in avstralskem vzoru ali ne in 4. kako naj se zagarantirajo pravice nehinduških narodov. Glede tega vprašanja pa je omeniti, da se i njim že sedaj bavi poseben pododbor, ki naj spravi v soglasje med seboj diametralno nasprotujoči si stališči lltndov in Muslimanov — vprašanje, s katerim si belijo sed^:j glave najboljši uinovi britanskega imperija. Razume se, da stoji angleška vlada na strani Muslimanov, ki zahtevajo zase po-sebne narodne kurije, ker bi Muslimani v Bengalu in Pundžubu, kjer imajo številčno večino, držali v šahu indske nacionaliste, ki imajo svoja središča ravno v onih mestih, kier ima muslimanski element največjo moč. Glede ostalih vprašanj se je, oziroma se še bo na konferenci okrogle mize vsaj v glavnih potezah lahko doseglo soglasje. Indija, naj bo njen odnos napram Angliji, oziroma položaj v imperiju britanske krone kakršen že koli, bo tvorila federacijo, ki bi se sestavljala iz dosedanjih britanskih provinc Indije, katerim se bodo priključile »neodvisne-- maharaške države Indije ali takoj aH pa pozneje, ena za drugo, kakor bodo pač same želele. Federativni parlament bo obstojal iz dveh zbornic: ena bo izvoljena, druga pa lio obstojala iz imenovanih članov krone, znanstvenikov, zastopnikov ver in narodnih manjšin. Vprašanja volivne pravice se indski delegati ogibajo, na vsak način pa maliaradže zahtevajo, iia bodo pošiljali v Zvezni parlament svoje zastopnike po lastnem izboru, ne pa po izvolitvi oo ljudstvu. Maharadže bodo tudi obdržali v svojih rokah eksekutivo Zveznih postav, iako da bo v bistvu v dotnačiuskih državah ostalo vse pri starem iu se bodo maharadže morali biti z nacionalisti, pri čemer bo seveda Britanija večkrat »tertius gaudens«. V provincah britske Indije pa se odpravi dosedanja dvovlada, deljena med provincialnint parlamentom iu guvernerjem, in se uvede ena eksekutiva provincijalne vlade. Vendar pa naj bi imenovanje in odstavljanje ministrov bi-jo v kompetenci guvernerja, kar bo seveda samoupravo zelo omejevalo. Claui proviucialtiili zborov bi bili vsi izvoljeni; provincialni zbori naj ludi nimajo druge zbornice, ako je prebivalstvo izrecno ne zahteva. Guverner je v ostalem vezan na mnenje ministrov, popolnoma pa mu je pridržano varstvo manjšin, veroizpovedi in javen mir iti varnost London, 29. dec. ЛА. Danes popoldne bo indijska konferenca nadaljevala svoja dela. Sestail se bo pododbor za reforme na severo-zapadiii meji. Predsednik konference Macdo-iwld je izrii'/jiil upanje, du bo indijska konferenca kont-nlm svojn dela v glavnih obrisih še pred koncem mesecu januarju ter preden .se sestane imrlmnent. Ministrski predsednik Mne-dftnuld se jo posvetoval v soboto in včeraj s tajnikom za Indijo Wed'ge\voodoin Bonnom, po'šhiiim ministrom Leesom Snvitbom ter z uradniki iti svetovalci indiijskegn urada. Na teh sestankih se je pregledal |x»loža,j ter ukrenili imdnljni koraikii v korist konference. London, 20. dec. as. V Bombayu je prišlo včeraj do velikih nemirov, pri katerih je bilo ranjenih 20 policistov iu okoli 260 demonstrantov. Ko je policija nastopila s svojimi gumijevkami, da bi demonstrante razpršila, je prišlo do divjih pretepov, ki so povzročili tako veliko število ranjenih. Buldnna (Indija), 20. dec. AA. V berarski pokrajini so izbruhnili neredi. Pokret je agrarskega značaja in je izbruhnil zaradi nezadovoljnosti kme-tiškega prebivalstva. Izgredniki so zažgali mnogo hiš in ogromne količine poljskih pridelkov. Skoda znaša več 100.000 rupij. Fašizem 7* večkrat omenjena knjiga grofa Storže o sodobni Evropi še vedno vzbuja veliko po-'ornost. Sicer se iz nekaterih profilov, ki jih riše — kakor oni Pij XI., ki so ga ponatisnile Novosti v božični številki — vidi, da Sforza ni prijatelj Cerkve. A pozornost zasluzijo njegova razmišljanja o stvareh, ki jih brezdvomno razume, zlasti sodbe o njegovi ožji domovini Italiji. Zato v naslednjem po-dajatno prevod tega, kar misli Sforza o sodobnem italijanskem režimu. Kadar se poležejo strasti in sovraštvo, bo morda nekega dne znano, da krvavo nasilje ni bilo posledica prirojene vlastiželjnosti posameznika, — kakor je bil to slučaj pri Napoleonu, — ampak le posledica tragičnega nesorazmerja med osebnostjo, ki jo je pravljična legenda napravila za milos, m pa med dejanskimi sposobnostmi te osebe. Jaz se v precejšnji meri nagibam k mišljenju, da je Mussolini tedaj, ko je stopil na krmilo s svojim nejasnim, splošnim znanjem, kakršnega ima pač vsak časnikar, bil pošteno prepričan, da se dado vsi problemi, o katerih je v svojih uvodnikih tako lepo pisal, rešiti na enostaven način. Toda ko je sjioznal resnico in stvari kakor so, jc postal že suženj junaške pravljice, ki so jo ovili okrog njega. Verjetno, da sta Gola di Rienzi in Masaniello, ki sta bila | enaka lipa ljudskih sainozvancev in prav tako pO- ; rojena iz svojevoljnosti omamljenega ljudstva, čti- j lila enake krče, gibajoče se med domišljavo veličastnostjo in resničnim spoznanjem svoje ničnosti. Ko je komedija postala tragedija, je bilo že prepozno in ni preostalo drugega, kakor za vsako ceno vzdržati. Od tod preobrazba starega romantičnega in revolucionarnega fašizma v režim, ki ima še največ podobnosti s fašističnim, to je francoski režim pod Napoleonom 111. Skoraj vsi zakoni iu nove idije fašizma so izposojene iz te periode. Louis Najioieou je degradiral parlament v brez-pomembnost, isiotako lašizem. Zakonski dekret 25. marca 1852 je dol prefektom vso oblast in je razrušil vsako krajevno samoupravnost. Isto jc storil fašizem. Bonapartletična Francija je poverila imenovanje županov prefektom 0855). lelo se je zgodilo tudi jiod fašizmom. Napoleon 111. jc vzel sodnikom :talnost in ic pregnal republikanske sodčke _ fašistični zakon pa jc pooblastil vlado, da odpusti vsakega sodnika, ki ne bi bil pokoren režimu. Kako dela fašizem s vseučiiiškimi profesorji in kako postopa z listi, vse to je v vzoru podano ?e v francoskih zakonih one dobe. Tudi psihologija obeh vlad je isla. Groben molk ljudstva, ki se ne sme svobodno izražati, je prekinjen s kolikor nmgofe pogostimi sveCatlostmi, razstavami, športnimi prireditvami, same prazne stvari, ki morejo učinkovati le na nekritične fantazije, med tem ko jc inteligenca prisiljena k nedelavnosti. Imamo prav isto širokoustnosl kot |iod Napoleonom III. Dolgo časa, jc rekel drugi Bonapartc 1852 leta, je bila družba kakor prevrnjena piramida. Jaz setn zopet piramido pravilno postavil. Skoraj iste besede jc jionovil Mussolini. Edino novo v Italiji je fašistična milica, ki se rekrutira iz mladih ljudi srednjih in spodnjih ljudskih plasti, ker v njej najdejo deloma uteho za svoje otročje vojne želje, deloma pa ludi priliko, da nekaznovano lede svojim nižjim nagonom. V vsakem lučaju pa sc jim zagotavlja meslo, ki jim omogoča živeli brez posebnega truda v deželi, kjer je sicer boj za eksistenco radi preobljtidenosti posebno težak. Njihova moč leži v tem, da poznajo skrivno plamteče sovraštvo, ki jih obdaja, a si enostavno ne morejo dovoliti, da bi zrahljali njegov železen opri jem. Razumljivo je, da so mnogi inozetnei v Ameriki ii! Evropi Spričo naraščajočih socialnih in gospodarskih ležav s posebnim interesom motrili fašistični eksperiment, ki prepoveduje delavstvu stavkat!, In se pri tem vpraševali, če to morda vendarle nč jtemenja' nekega novega socialnega zdravilnega sredstva. Ko bi vsaj malo znali brali v jirefeklosti, vsaj časopise drugega francoskega cesarstva, bi koj lahko odkrili, da v italijanskem režimu ni nič novega, če pa jc kaj novega, bi jih baš to novo moralo Angleški protiukrepi v Birmi London. 2l>. dec. \\. Vlada Birme jo včeraj poslala komisarjem in iiodikomizurjeni te pokrajine sporočilo, v katerem se bavi z. nemir'. ki so nastali v zadnji polovici preteklega tedna v Birmi. Poroeiilo pra \ i. da so uporniki prišli iz vasi južnozapadiio Ta ra vatli ja ter severov zli min o Insehui. Nemiri so bili že pripravljeni ni so pričelii. ue da hi uporniki prej jvrod-loži.li svoje pritožbe. Uporniki moriji brez razlike vladno uradnike, Birmauce, Evropejce ter privatne o>el>c. Nadalje so iiimevali privatno lastnino ter ne zaslužijo nikako simpati- je. Svojega postopanja ne morejo opravičili uiti z gosjKKlarskinii niti s političnima razlogi. Za mir lojalnega in zakone spoštujočegu ob-čnstva je potrebno; da so s lični upori likvidirajo čimprej ter z vsemi sredstvi. kJ so vladi na razpolago. V Taravadi sta že prispeli dve stotniji angleških in indijskih čet. Danes prispe tjakaj bataljon birmskih strelcev. Policija je imela že precej uspehu ter se položa j vsak dan boljša. Vlada je trdno odločen« nadaljevati operacije tnko drdiro. dokler ne bo obnovljen mir in red ter potlačen uij>or. Romanones o položaju v Španiji Vol tve v jparlament se bodo vršite 1. marca 1931 Rim, 28. dec. Giornale d,Kalin*- prinaša intervju svojega madridskega dopisnika z grofom Romanonesoin, bivšim ministrskim predsednikom, ki je sedaj šef liberalne stranke. Grof Rotnanones jo izjavil, da v Španiji obstojajo prevratni elementi, ki nikakor niso v stanu strmoglaviti monarhije, pač pa morejo provocirntl nerede, kakor hilro bi se obsedno stanje odpravilo. Do tedaj ni nobene nevarnosti. Neglede na to, da je ogromna večina nevtralnega prebivalstvu proti vsakemu političnemu prevratu, zadostuje 25.000 mož žandar-nierlje, ki je absolutno zanesljiva In je podala ob zadnjem puču majorja Franca sijajen do' az svoje zvestobe. Tudi se ne more dvomiti o zanesljivosti armade. Ce je artilerija Sla rade-volje v boj zoper vstaške avtjatike v Qitatro Vien'osu, se je to zgodilo tudi zaradi tega, ker je hvaležna generalu Berengueru, da je nedavno izvršil napredovanja njenega častni-Stva po pravičnih kriterijih. Da se situacija popolnoma stabilizira, pa je treba vrniti ustavo. Padec monarhije bi imel za neizogibno posledico jirihod komunizma, to tem bolj, ker je španska mladina samo po relativno majhnem delu liberalna ali pa pripada katoliški stranki. Ustavno stanje se pa da samo polagoma upo-stavljati, ker bi razburjenje političnih strasti lahko zopet privedlo do nemirov. Kakor se iz Madrida poroča, je predsednik vlade general BerengUer izjavil, da se bodo volitve v parlament razpisale t. marca 1981. Obsedno stanje in cenzura, ki jo nad listi izvršuje vojaška oblast, bo ostala lako dolgo, kakor bo neobhodno potrebno. Berenguer je nadalje odločno demantiral vse glasove o kaki rekonstrukciji kabineta. čevljarjev za svoj kruh 15.000 samostojnih obrtnikov v nevarnosti Belgrad, 29. dec. AA. Belgrajska obrtniška zbornica je poslala vsem obrtniškim in pomočniškim organizacijam tole okrožnico: Kakor znano, je stanje čevljarskih mojstrov v naši državi ležko. Po eni slrartl nezadostna carinska zaščita, po drugi strani pa jemljejo otvoritve delavnic tovarn Bata vsak dan ltinogim čevljarskim obrtnikom delo. Ta položaj čevljarjev se bo še poslabšal, če se dovoli nameravana ustanovitev Batovih tovarn z.a čevlje v Jugoslaviji. S tem bi več ko 15,000 samostojnih obrtnikov, od katerih obrti živi 100.000 jugoslovanskih državljanov, ostalo brez zaslužka. Stvarne potrebe za ustano* Neereča v francoski mornarici Pariz, 29. dcc. as. Francoska šolska ladja -Jeannc d'Arc se je včeraj pri vežbi na bretonski obali ponesrečila. Klicala je na pomoč, nakar so ji prišli na pomoč trije parniki iz Bresta in Lau« rienta, ki so šolsko'ladjo poškodovano pripeljali v bližino izliva reke Loire v morje. Vse moštvo šolske ladje je bilo rešeno. vitev te tovarne tli. Kapaciteta domače produkcije je tolika, da pokrije ves domači konzum. Iz teli razlogov sta zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu in pokrajinska zveza obrtniških združenj v Belgradu skupno z obrtniško zbornico v Belgradu napravili akcijo proli ustanovitvi Bat'ovlh tovarn za čevlje v Jugoslaviji. V zvezi s tem se je začela danes v Belgradu širša konferenca delegalov čevljarskih organizacij in mojstrov v Jugoslaviji. Po konferenci pojde posebna deputacija k predsedniku vlade in mu izroči resolucijo, ki jo bo sprejela tn konferenca glede omenjenega vprašanja. Mnsso1!!!' — diktator cen Milan, 29. d ee. us. Radi gospodarske krize sc je v italijanskem kmetijstvu tekom zadnjega pol leta opazilo silno nazadovanje porabe umetnih gnojil, kljub temu da so cene z.a umetna gnojila za r;no tretjino cenejlo kakor pred vojno. Zato je Mussolini kar ukazal industriji z.a umetna gnojila, da od-novega leta dalje Se nadalje zniža cehe za umetna gnojila za 8 do 10%. vznemirjati, ker ni drugega, kakor preostanek revolucionarne nasilnosti ^starega fašizma, ki še nI čisto ugasnila in ki se zaenkrat javlja pod masko policijske vneme. Najznačilnejše za sedanji položaj je to, da je 40 milijonov razoroženih državljanov duševno in moralno v položaju ujetništva, da pa tudi njihovi ječarji niso drugega kakor ujetniki strahu, da pač tako ne bo moglo ostati, kakor je, in da bo prej ali slej Jvindel odkrit, ko narodu ne bo več zadostovalo, da se mu govori o rimskem imperiju, o slavi in blagostanju, ki ga bo deležen — jutri.« Šlorza v lašistlčnem režimu vendarle vidi en dober moment, in sicer ta, da bo italijanski narod stoprav sedaj šele pričel ceniti svobodo in njen visoki pomen za narodovo Življenje. Prvič sedaj se jc zgodilo, da ni le duševna manjšina, ampak da so milijoni kmetov na deželi, ki občutijo fašizem kot neznosen jarem. Prvič se zaznava sredi mrtvaške tišine italijanskega življenja gibanje za splošno edinost v imenu svobode. Ako si bo to molčeče gibanje duhov končno utrlo pot in ustvarilo pravo demokracijo, pravo združbo ljudi, od katerih je vrak posamezen na .sebi okusil, kaj se pravi izgubili svobodo, potem tudi vse trpljenje fašistične epohe ni bilo zaman.* Turčija noče plačati vojnih dolgov Berlin, 29, dec. as. V tukajšnjih bančnih krogih so še vedno misli, da bo turška vlada še enkrat sproiila ves problem vojnih dolgov. Upniki |>a eo trdno; odločeni, da «e bodo takemu prizadevanju ujiiralt najodločneje in da bodo strogo pazili na to, da se Turčiji zapre možnost pusojila. Kljub temu se čuje, da bo odgovor turške vlade zopet negativen. Turčija noče plačati več, kakor eno tretjino obrokov, ki so bili dogovorjeni v kuponski pogodbi od meseca julija 1928. V tem oziru hočejo Turki še enkrat poskusiti pogajanja v Parizu. Aretacije turških zarotnikov London, 29 dec. as. Po Reuterjevili vesteh je bilo v pokrajini Smirne aretiranih več kot 1000 oseb radi udeležbo pri reakcionarnem pokretu, ki je med drugim poskušal odstraniti Kemal Paso. Glavno taborišče se je nuliajalo v Menemenu, kjer so oblasti aretirale več arabskih šejkov, dervišev, uiohamedan-skih svečenikov in cel bataljon vojakov, ki so bili osumljeni, da so simpatizirali z vstaši. V Istambulu se jo vršila oeenuirna seja med Kemal Pašo in njegovimi ministri o položaju, na kateri so razpravljali o možnosti proglasitve obsednega »lanja v smireneki provinci in o ustanovitvi posebnega izjemnega sodišča. Kai bo z novimi železniškimi tarifi? Zagreb, 20. dec. ž. Po vesteh železniške uprave se bo načrt reforme novega železniškega tarifa konec februarja 1931 predložil tarifnemu odboru v presojo. V ta namen bo imela zagrebška zbornica anketo z gospodarskimi organizacijami. Zato zagrebška zbornica poziva vse strokovne forume, da že sedaj predložijo podatke, ki prihajajo za ta tarif v poštev, da bi se mogli pri razpravi o njem upoštevati interesi naših gospodarstev. Perutninarsha razstava v Vel. Bečkereku Belgrad, 29. dec, AA. Od 22. do 27. februarja 1931 bo v Vel. Be&kereku razstava vseh plemen perutnine ter strojev in drugih potrebščin za perutninarstvo. To bo največja perutninarska тав-stava, kar jih ie bilo dozdaj v naši državi. Razen perutnine bodo na niej zastopane tudi koze in ovce. Poseben oddelek razstave bo nameni»n kuncem, ker se z.a to panogo živinoreje kaže v naših gospodarskih krogih vse večje zanimanje. Ta razstava se bo razlikovala od dosedanjih razstav te vršite v naši državi po tem, da na n»«i ne bo prav nič poudarjena iportna stran. Na podaljšani razstavi od 27, februarja do 6. junija 1931 pri selekcijski zadrugi v Vel. Bečkereku bo na-tečai za nosilnost vseh nagrajenih kokoši žlahtnih plemen. Kokoši, ki bodo pri tem nateia u nagrajene, bodo temelj bodoče selekcije perutninarstva v naši državi. Da čim boiij pripomore k u pehu te razstave, je ministrstvo za poljedelstvo dalo podporo 20.000 Din, Cerkveni rop v Belgradu Helgrati, 29 decembra. 1. Preteklo noč so neznanci in vlomilci vdrli v cerkev sv. Antona, ki je last frančiškanov, iu odnesli razne stvari v vrednosti več kot 80 Din in 500 Din denarja. Tatvina je bila polici,'i prijavljena in se bo vse storilo, da se krivci najdejo. Belgrajske vesti Belgrad, 29. dec. AA. V sredo 31. t. m. bo seja upravnega odbora Narodne barake. Kazen internih vprašanj se bo na tej seiji azpravL.alo tudi o gospodarskih kreditih. Belgrad, 29. dec. AA, Na podlagi čl. 26 zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 je minister za fnance predpisal izprememibe in dopolnitve k taksnemu in pri-tto'jbinskertiu pravilniku. Belgrad, 29. dec. AA. Minister za finance dr. Stanko Švrljuga in minister za gozdove in rudnike ing. Dušan Sernec sta sc vrnaia z božičnih praznikov v Belgrad in danes prevzela posle. Belgrad, 29. dec. AA, Z ukazom Nj. Vel. 'kralja in na predlog ministra za promet sta odlikovana z redom sv. Save 111. stepne gg. Viktor Reynard in Gustav Maniel, inžen.erja in profesorja tehniške faikuitete univerze v Gentu. Odli-kovanca sta oproščena plačil-i taikse. Belgrad, 29. dec, AA, Ni. Vel. kralij je na predlog finančnega ministra po zasl šanju predsednika ministrskega sveta predpisal in p-oglaail za'kon o spremembah in dopolnitvah člena 50 'a-kona o pro-ač. dvanajstinah za december 1925 in za januar, februar in marec 1926. V Kokrici pri Kranju najden utopljenec K r n n j, 29. decembra. V TenetiSah, nudi vaeici, eno uro mi Krnnja v smeri proli Golniku, ,je životaril možakar Andrej Šlefe, star okrog 73 let, ki je imel malo posestvo m hišo. Četrt grunta. Pred leti mu je umrla žena. Gospodarstvo vodi hči, ki ima od rušile otroke. StoFo je živel kol pfeužilkar. Včasih se je jiobral za delj času, dva do Irl tedne od donui. Tako jo odšel zadnjič 17. decembra. Oglasil ko Je ua Kokrlc! j>ri svojem prijatelju Černetu, k. or je v noti nn 1,4. decembra prenočil V šijipi so mu napravili na slami prenočišče in mu dali nekaj odeje. Ponoči pa jn izginil. Nn ležišču so našli palico. Videl je slabo i» tli »liano, ali jc nameraval domov, ali kam drugam. Sredi noči jc zabredel v vodo, ki je 1.50 m globoka, ili Utonil. , Domači so ga takoj pogrešali. Ker pa je ze vefkrut izostal delj Čusa od doitia, ga niso iskali. Kljub temu pn so njegovo odsotnest prijavili oruf.nl-stvu. Kc.r so tudi čez praznike ni javil In ni priSel doni o v, so začeli domnevati, da je kam zabredel. Ko Je včeraj popoldne neke ženska oh Kokrici nabirala drva, Je zapazila sredi vodo ležali človeško truplo, rt le te je lesni na trebuhu, llrbet in glava sla se videla it vode, Ulopl one,t so včeraj pripeljali v Kranj, Obvestili so orožnike v Kranju, ki so' ugotovili iudcnUleto. Orožniki so ugotovili, ' da gre zn nesrečo, radi česar je iulrrvenoijii oroi-: niMva odpadla. Pri nJem so tiflsl! 11 nin Truplo so naložili na voz. In ga prepeljali v Predoslje. Pokopali gn bodo v Tenellsah. ; Kot kažejo znaki, je bi! fttefe delj č«sa v vodi. i ker jc imel roki žc ii«lo ObjedeuL Zborovanje Slomškove družbe Po lepo uspelem nedeljskem misijonskem kongresu učiteljstva Slomškove družbe, ki se je vršilo v nedel,o 28. t. m in na katerem so obravnavali misijonska vprašanja gg. nadzornik Ivan Štrukelj, akademik Plestenjak in pa proiesor dr. Ehrlieh, se |e vršilo danes v beli unionski dvoa.i v Ljubljani lepo uspelo boži * no z^orovan e Slomškove družbe. Dvorana je bila nabito polna, kar Ikaže zavest in dobro razpolo en e, ki vlada v vrstah članov Slomškove družbe. Predsednik nadzornik Štrukelj je v svoem uvodnem po'dravnem govoru zlasti naglašali idealno kulturno stremljenje, ki združuje člane Slomškove družbe, da na svojih sestankih in zborovanjih obravnava kulturno vzgojna vprašana in stremi za povzdigo naše šole in s tem vsega našega naroda. Nalo je podal besedo gdč strokovni učiteljici Slavici Vencajzovi, ki je v pol udno znanstveni razpravi seznanila zborovalce z delom in tež'ko-čami v otroških vrtc;h. ki naj bodo nadomesli'a za vzgojo otrok v predšolski dobi kier doma ne morejo skrbeti za svojo deco radi zaposlenosti staršev v službi. Svoje predavanje je po;asnjeva'a z nazornimi izdelki in pripravami, ki so podlaga za uspešno delo v otroških vrtcih. Med predavan em gdč. Venca'zove ie vstopil v dvorano burno pozdravljen prevzvišeni škol ar. Rozman, ki je po predavrnu gdč. Venra'zove pozdravil zborovalce, želeč iim mnogo uspeha za dobrobit naroda s pomočjo šole. Posebno je povdar-jal, da v verskih stvareh ni kompromisov, ker je resnica le ena. Morejo se delati kaki taktični kompromisi le glede izvedbe odno?a;ev in dela v organizacijah, dokler te ne žalijo verskega čuta in niso v nasprotju z verskimi resnicami. N.egov govor je bil sprejet z odobravan em. Za pozdravom prevzv škofa ie predaval v enotirni nad vse izbrani in obširno izdelani temi o učiteljevi osebnosti dr. Stanko Gogala, ki je zlasti omen/al ideal pravega učitelja, da s svojo osebnostjo položi v nežnih otroških dušah one temelje, ki so potrebni za pravo vzgojo in življen sko udej-stvovanje. Vsak učitelj, ki hoče narodu dobro, mora iti po jasno začrtani poti brez oklevanj in predsodkov. Le na ta način, ako bodo učitelji znali položiti prave temelje v srca mlndiie, bo narod našel pota do prave sreče in blagestan a. Znal bo pa tudi obrniti vse svoje sile v blagor svojega naroda. — Tudi n;egovemu predavanju so zborovalci sledili z vso pazljivostjo in razun-evan em ter so se mu ob koncu z navdušenim ploskanjem zahvalili za prelepe besede in navodil. Po predavan u dr. Gogale je kot tretji predavatelj nastopil g. Rudolf Wagner, kateremu je odbor povcTil nalogo, da govori o poglabljanju nacijonalne ideje. Predavatelj je zbsti povdarjaJ, da je vsak naš človek na-oden, ker ljubi svoj narod in mu želi vse dobro, Omen al je zlasti naše pesnike in pisatelje, ki so vsi mnogo storili za narod, vsi so bili veliki naci onalisti. Pokazal je dalje pota, kako naj dela učitelj za narodnostno idejo med mladino in med odraslimi. Kon no :e po-vdarjai vzor našega velikega učitelja A. M. Slom- ška, ki je bil eden prvih naših nacijonalistov. — Zaključil pa je svoje predavan e s citatom iz Gregorčičeve pesmi »Domovini«; O' mati mo a domovina, ljubezen mo a ti edina, ti moja skrb in bolečina. Bog živi te, Bog živi te!« Tudi njegov govor, prežet velike ljubezni do svojega rodu in do svoje domovine, je bul z odobravanjem sprejet. Nuto so je predsednik Slomškove družbe Ivan Štrukelj zahvalil vsem zborovalcem za veliko udeležbo in zu pazljivo prisostvovanje pri posameznih predavanji,h in zaključil zborovanje z. željo, da bi se zopet ob Veliki noči sešli tako iKilnoštevilno ivot sedaj, da zopet slišimo kaj novega, du utrdimo prijateljske vezi iu da poglobimo /misel zu idejo krščanske vzgoje in pouku. Zborovanje ie |K>sebno pokazalo |x> svoji veliki udeležbi, kako potrebna so kulturna in duhovnu zbližanja, predavanja in zborovanje. Popoldne se je vršil v Unionu prijateljski sestanek v počaščenje 60 letnice urednika Slov. Učitelja ha nskega šolskega nadzornika Kontu nu t u L u ža r j a , katerega so proslavili v izbranih besedah gg. Ivan Štrukelj, Rudolf Wagner, Rudolf Pečjak, Kristina Hafner, Boris Grad, Alojzij Peteri in. Janko M a 1 e š i č , dr. Janez Г u b j a n in drugi ž.eleč mu, da bi še dolgo na svojem visokem položaju delal za blagor im dobrobit učiteljstva, šolstva im svojega naroda. Mohorjeva družba po svetovni vojni Znano j ', da je bila dosegla Mohorjeva družba ob zapadli Avstrije baš svoj višek: Koledar za leto 1019 izkazuje 90.512 mohorjanov. To število se jo pn v naslednjih letih silno z.nir Salo. Koledar za 1920 izkazuje samo še 59.677 udov, torej zu 30.835 manj. Odkod to^ Tu ni je padlo število mohorjanov za 6240. in tržu-ško-koprske škofije, kjer smo nazadovali z.a 5.802 tnohorjunu. Ne, ampak nazadovanje števila mohorjanov je bilo to leto splošno. La-vuiitinsku škofija n. pr., ki ni izgubila nobene župnije, je nazadovala to leto za 5526 udov. ljubljanska pa kar za 10.465 udov. (Izgubila ie bila tri deknnije: Postojno. Trnovo pri Ilirski Bistrici in Vipavo, a vendar je bilo nazadova-nje tudi v drugih dok unijah IhkIo). Splošno se jo mislilo, du je s tein plačalo Mohorjeva družba 4voj tribut Italiji in povojnim razmeram, a ni bilo tako: Koledar za 1921 je zopet izkazoval 16.339 udov liiunj nego prejšnjo leto, tako dn je družbin Glasnik bridko tožil- »Le še nekaj takšnih let, oa Mohorjeve družbe ni več.« Družba je štela še 43.608 udov, torej niti polovice iz leta 1919. Padanje v velikem se je sicer to leto ustavilo. Nazadovanje številu mohorjanov so pa izkazovali tudi koledarji za 1922. 1924, 1925 in 1926. Najnižje število mohorjanov izkazuje Koledar za 1926; bilo jih je samo še 38.093. Vzrokov za nazadovanje je bilo več. Gotovo je, da je Družba s preselitvijo iz Celovca izgubila ogromno svojega premoženju, kar se ie po m nlo v tem, da je mogla izdati vsuko leto manj knjig in v manjšem obsegu. Cena denarju je vedno padala do leta 1923, tuko da je bil denar takrat, ko so knjige izšle, včasih že znatno manj vreden nego preti letom dni, ko se je določula naročnina. Važen razlog za nazadovanje je bilo pa tudi to. ker je nova dobu spravila na dnevni red toliko novih vprašanj. da smo na Mohorjevo družbo nekako pozabili, oziroma se njene vrednosti nismo dovolj zavedali. Premalo smo storili za širjenje inoliorjevih knjig. Tedaj pa je prišel 1. 1926. razveseljiv pre-okret. Noše časopisje je pričelo zopet posvečati svojo skrb Družbi in naš list je objavil takrat prvikrat statistiko mohorjanov v rablja nek i škofiji po odstotku prebivalstva, učla-njenega v Mohorjevi družbi. Ta statistika je prinesla šele jasnost v vso stvar. Pokazalo se je, koliko se je dalo doseči v nekaterih župnijah. Družba je to leto izdala tudi lepake z. vabilom na nuročbo. Vsa Slovenija se je razgibala in Koledar z« 1927 je prinesel veselo vest: Napredek za 8096 udov! Odslej se je .objavila ta statistika vsuko leto in Družba je tudi vsako leto napredoval,, najmanj zu dobrih 2000 udov, v petih letih (od 1927—1931) v celoti za 20.971 udov. Agitacijo za Družbo je močno olajševal dejstvo, du je Družba tudi po vsebini svojih publikacij stala tako visoko, da se s to dobo pač ne bo mogla meriti nobena doba v preteklosti. Tako se je v letih 1927—1931 okriio nazadovanje iz let 1921 — 1926 in inia-чо letos skoro natančno toliko mohorjanov, kakor smo jih imeli 1. 1921. obakrat jih je bilo namreč dobrih 59.000. Ali Ikiiiio v naslednjih lotili tudi poki'ii primaifjkljaj iz 1. 1920?... Ni nemogoče. Če računamo, da smo v letih 1927—1931 napredoval'' za 20.971 mohorjanov, torej letno povprečno za 4200, bi v kakih sedmih letih prišli zopet nazaj na 90.000. Toda nikar ne govorimo o sedmih tolstih letih v bodočnosti, ki je še vsi v božjih rokah, ampak poglejmo rajši v sedanjost, kaj se kaj čuje o Mohorjevi družbi v letošnjem letu. Tu nas predvsem veseli, da je našel tako prijazen odmev med našim narodom družbin poziv, naj moliorjuni kaj prispevajo za širjenje molior-jeve knjige med Prekmurci im izseljenci v Franciji in Nemčiji. Pred kratkim je poročal naš list da so mohorjani v Ptuju zbrali že 160 Din v la namen. Slično vesti čujemo od drugod. Tuko n. pr. nam je znano, da se mohor-jan pridno prijavljajo in da Mohorjeva družba že dob'va denar za naročnino in za »Prekniur-ce«, kakor se kratko označuje namen zbirke. Znan nam je primer, da je preprost možak brez prigovarjanja. dul za »Pickmurce« kar kovača. Vidi se torej, (la se Slovenci zopet zavedamo, kaj nam je Mohorjeva družba ta velika vzgojiteljica našega ljudstva. Kdor.imu »Mladiko«, nn j bere v prvi letošnji štev. (str. 28), kako se preprost kmet čudi, du Družba ne napreduje še bolj. Mohorjeva družba se torej tudi v novih razmerah ni preživele; čim bolj napreduje splošna izobrazba tem Invlj se čuti potreba po nekaki Reklamki«, ki bi vrgla potrebne knjige ix) nizki ceni na književni trg. Naj bo torej novo leto tud zu Mohorievo družbo prav srečno. 10 letni otrok roparski morilec Gornja Radgona, 29 dec. Tu je bil odkrit grozen zločin, ki do sedaj predstavlja edinstven slučaj kriminalne kronike vseh naših krajev in tudi ni verjetno, da bi se tak slučaj mogel pripetiti kdaj poprej v Evropi. Obenem pa predstavlja ta slučaj tudi neverjetno in skoraj nemogočo pokvarjenost otroka, ki je bil deležen slabe vzgoje. Kako je bil zločin odkrit. Pri posestniku Antonu Volfu na Lotskem Vrhu je živela na preužitku starka Neža Kaučič. Hiša posestnika Volfa stoji na samem in ie do najbližjega soseda 5 minut. 70 letno Nežo kaučič so zadnje dni sosedje pogrešali, ker je ni bilo nikamor na spregled. Slutili so, da se ji je kaj hudega pripetilo. Eden sosedov jo je hotel nato obiskati in je j)otrkal na vrata njene sobe. Odgovora ni dobil in je zato sam udri v sobo. Nudil se mu je strašen prizor. Na tleh je opazil truplo starice, vse krvavo. Truplo ie ležalo v veliki mlaki krvi, ki je bila že strjena. V sobi je vladal neznosen vonj. Na mizi pa je gorela petrolejka brez cilindra. Vest o strašnem zločinu se je takoj raznesla po vsem kraju in prihiteli so sosedje. Truplo starke je zgledalo strašno. Na njej niso našteli nič manj, kakor 17 ubodljajev in udarcev. Največja rana je bila na vratu. Takoj je bilo jasno, da gre tukaj za roparski umor, čeprav so vedeli, da je imela starica le nekaj nad 100 Din. Neznani morilec se je moral teh 100 Din polakomiti-in je zato starko na tako krut način umoril. Orožniki iz Št. Jurja pri Sčavnici in pa okrajno sodišče v Zgornji Radgoni so takoj uvedli preiskavo. Uspeh te preiskave pa ie bil presenetljiv, zakaj na splošno osuplost vseh sosedov in vse okolice in tudi na osuplost vse dežele, ki bo že jutri zvedela o uspehu preiskave, so orožniki aretirali kot morilca — 10 letnega otroka. Gaz v snegu — izdajalka morilca. Ko so prišli orožniki in pričeli preiskovati okolnosti zločina, so takoj opazili, da je med mnogimi sledmi v snegu, ki vodijo k hisi, tudi sled otroških čevljev, čeprav ni bilo po odkritju zločina nobenega otroka blizu. Malo dalje so orožniki pri otroških sledovih opazili tudi krvave madeže v snegu, kjer je moral zločinec čistiti sekiro. Orožnikom se je vzbudil strašen sum, da je morilec starke res — majhen otrok. Kmalu sc izsledili lastnika malih čevljev in ga prijeli. Bil je to nezakonski sin Volfove žene Matilde, roj. Ploj, 10 letni Maks Ploj. Orožniki so pričeli lanta strogo zasliševati. Mali izprijenec je dolgo časa tajil in zatrjeval, da ni in da ni on usmrtil starke. Orožniki pa so fantove čevlje primerjali s sledovi v snegu in končno se je fantalin po dolgem obotavljanju le udal, izbruhnil v jok ter priznal, da je on umoril Nežo Kaučičevo. Otroci se zgovarjajo za umor. Fantalin je pričel orožnikom nato pripovedovati, kako je umoril starko. Dne 22. decembra ob 4 zjutraj sta odšla njegov oče Anton Volf in mati Matilda k Sv. Trojici in sta pustila Maksa doma, obenem z njegovim polbratom Janezom Volfom. Maks je izvedel, da ima starka Neža nekaj denarja in je takoj pričel premišljevati, kako bi se polastil teh novcev. Otroka sta nakrmila živino in jo očedila. V hlevu pa se je Maks naenkrat obrnil ш dejal Janezu: »Ti Janez, jaz grem v Nežino stanovanje in jo bom ubil, kar s sekiro jo bom, samo da pridem do denarja!« Janez ga je debelo pogledal, a Maks pa je že vzel sekiro in odšel. Cez Eribližno pol ure se je Maks vrnil in je dejal pol-ratu Janezu: »Ti, Nežo sem že ubil in ji vzel denar, ampak Bog varuj, če boš komu povedal Niti črhniti ne smeši« Maks je dal Janezu nato 17.50 Din, drugi drobiž pa je sam obdržal. Nekaj 10 dinarskih bankovcev je skril za desko na stranišču. Med tem pa se je že bližala ura, da bi otroka morala iti v šolo. Tedaj se je v obeh vzbudila slaba vest. V šolo bi namreč morala po navadni poti mimo hiše Neže Kaučičeve, tam mimo pa se nista upala in sta šla v šolo raje skozi dolino v gozd, samo da bi jima ne bilo treba iti mimo kraja strašnega zločina, dasi nista še nikoli šla po drugi poti v šolo. Otroka sta za priropani denar pri trgovcu Pi-šlerju kupila rožičev, fig, slaščic in pa škatljico vžigalic. Zakaj sta potrebovala vžigalice, ni znano. Morda je hotel Maks v hudobiji svojega srca celo zažgati hišo Neže Kaučičeve in tako zabrisati za seboj sledove svojega zločina. Dopoldne sta bila lepo mirno v šoli. In učiteljica se je kar čudila, da je bil Maks enkrat tako priden, ne da bi kaj nagajal ali razsajal. Seveda Maksa so tedaj mučile druge skrbi, ne pa skrb, kakšno neumnost bi počel v šoli. Ko sta šla z Janezom iz šole, se zopet nista upala mimo Nežine hišice, temveč sta šla raje skozi dolino in gozd domov. Zaslišan je bil nato sin umorjenke Franc Kaučič. Ta je povedal, da je bil dne 21. dec. pri materi na obisku in mati je tedaj prosila sina, naj prešteje denar. Sin ie to napravil in je naštel 122.50 Din denarja. Toliko ga je mali hudodelec Maks starici tudi uropal. Ko so sosedje našli truplo umorjenke, je prišla tudi sodna komisija iz Gornje Radgone. Truplo je bilo obducirano in komisija je ugotovila, da je morilec dal starici 17 strašnih udarcev. Ruta na glavi je bila presekana od sekire. Nihče pa prvi trenutek niti mislil ni, da bi mogel tak strašen zločin izvršiti 10 letni otrok. Orožniški narednik Mihael Naglič je Maksa potem še dolgo izpraševal. Fantalin se je zagovarjal takole: »Saj Neže nisem hotel umoriti, hotel sem jo samo omamiti in ji vzeti denar. Potem, ko sem jo že enkrat usekal po glavi, sem se pa zbal, da bi starka ne oživela m me potem izdala. Zato sem kar naprej mahal s sekiro po njej. Včasih sem jo z ostro stranjo, včasih pa s topo.« Orožniki so našli še znesek 70 Din na stranišču, kamor ga je Maks skril. Hudodelec je pokazal tudi kraj, kamor je skril sekiro. Orožniki so res izvlekli sekiro izpod omare v kuhinji Maksovih staršev. Mali otrok je starko umoril le zaradi hipne želje po figah in rožičih, ne pa zaradi pomanjkanja, ker je imel pri starših dovolj jesti. Maks Ploj ie rojen leta 1920. v Lotskem Vrhu v občini Ne-kovi pri Gornji Radgoni in tja pristojen. V šolo je hodil v četrti razred. O njem pripovedujejo, da je za svoja leta duševno precej prebrisan, vendar pa zelo nagnjen k hudemu. Duševno je tudi popolnoma zdrav, čeprav je skoraj neverjetno, da je zmožen 10 letni otrok tolike hladnokrvnosti pri zločinu. Orožniki so morali izvršiti še zadnji del svoje žalostne naloge in aretirati oba mala hudodelca tćr ju odvesti na sodišče v Gornjo Radgono. Otroka sicer res ne prideta pred kazenski senat, ker v smislu novega zakona zaradi svoje mladoletnosti nista odgovorna za svoj zločin. Izročena na sta bila varstvenemu oddelku sodišča Zaprta bosta tako dolgo, dokler sodišče ne dožene, kdo je zakrivil njuno slabo vzgojo in bodo nemara za njun zločin odgovarjali tudi starši. Na vsak način pa so starši krivi vsaj toliko, da niso znali vcepiti otrokoma spoštovanja do starčkov. Saj sta otroka priznala, da sta že prej dostikrat Nezi Kaučičevi izmaknila kakšen denar. Samo ob sebi je umevno, da je strašni zločin in pa naravnost neverjetne okolnosti. kako je bil izvršen, v vsej okolici izzvale strašno razburjenje in pa splošno zgražanje, ki ga ta zločin res zasluži. Davek na neoženjene moške Dravska finamčno direkcija uradno objavlja : S 1. januarjem t93l stopi v veljavo zakon o davku nu neoženjene moške. Temu davku so zavezani: I. vsi neoženjeni moški; 2 vdovci brez zakonskih otrok: 3. vsi sodilijsko ločeni moški, nko nimajo zakonskih otrok in če jim ni treba vzdrževati žene i.n otrok. Plačevali bodo ta davek oni prej omenjeni moški, ki so pred 1. janua■ jem 1930 izpolnili 30 leto starosti iin tega dne šc niso izpolnili 60. leta in ki stanujejo v mestih, trgih ter na sedežu sre-za, odnosno, če se jim v teh krajih predpisujejo davki. Davek znaša zu moške od 30 do 35 let 50%. 35 do 40 40%, od 40 do 50 25% in od 50 do 60 10 odstotkov od davka. O[x>zurjajo se vsi delodajalci, da prično takoj s I. januarjem 1931 odtegovati uslužbencem, k.i imajo nad 2.500 Din dohodkov, na mesec ta davek skupno z uslužbensfcim davkom. Odvesti pa morajo odtegnjene zneske davčnim upravam v gotovini im ne z davčnimi markicami. V ostalem veljajo vse odredbe, kakor za uslužbenski davek. Uslužbenci, ki iimnjo devet ali več živi,h otrok, nii so imeli kdaj vsaj nekaj časa devet ali več živili otrok, so prosti vseli davkov. Pijanec v zaporu Litija, 29. decembra. Bogomir G. iz Ručice. jxxl štango je bil od okr. glavurstva obsojen na dva dni zapora — rndi pijanosti in prekllnjevanja. Danes |xi-poldne je možakar prišel, da bi odsedel svojo kazen. Toda Bogomir jc pozabil na Boga in na mir Prišel je natreskan v zapor in se tak jiivil ječa rji: ll.imkii Juvanu. Ko je tu videl Bogomira, kakšen je. ga ni hotel sprejeti, češ naj pride trezen. To pu je izbilo sodu dno. Bogomir je začel razsajati, preklinjati, razibijuti ter se je nazadnje dejansko lotil tudi ječnrja. Ta je poklical orožnike, ki so komaj ukrotili divjega Bogomira ter ga u ta k nii i v temnico. T(xhi tudi tu je hotel vse razbiti. Znto so ga morali ukloniti. Soduj Iki mesto 2 dni sedel kar 14 dni. Zvečer dve Artin-dražeji zjutraj normalno blago izjiraznienje — Dobivajo se v lekarnah. Vsebina škatlje po Din 8.— zadostuje za 4—6 krat. Naročnikom knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne Dnevno prihaju jo reklamacije naročnikov, češ, da so naročili po več zbirk, prejeli pa siuno eno ali drugo knjigo meste vseh. Dolžnost nam je pojasniti to dejstvo: Ker se vrši ekspedicljn knjig za vsuko zbirko posebej, je uinljivo, da naročniki ne dobe vseh knjig hkrati. Z ozirom nn ogromno število naročnikov še danes ni bilo mogoče odpremiti vseli knjig. Zato prosimo p. n. naročnike, da mulo potrpi jo — v prihodnjih dneh bo ekspe-dicija dokončana in ako bi kdo knjis, recimo, i do srede prihodnjega tedna ne prejel, ga pro-siino, da blagovoli potem šele reklamirati, kajti ni izključeno, du se je pri velikem delu, ki se je s pospešeno naglico moralo vršiti, pripetila katera pomota, ki jo bomo rade volje popravili. Kakor smo že na tem mestu omenili, V e -brovn knjiga: »Sv. Avguštin« doslej radi bolezni pisatelja še ni mogla iziti. Čim bo za ekspedicijo pripravljena, bomo p. n. naročnike še posebej opozorili. Priporoča se Jugoslovanska knjigarna. Božičmca med bolniki Brežice, 27. decembra. Uprava tukajšnje bolnišnice prireja vsako leto za bolnike božičnico. Tudi letos se je vršila dan pred svetim večerom, predvsem za ubožne, kakor tudi za druge, katere je usoda zanesla, da morajo božične praznike preživeti v bolnišnici, da jim s tem nekoliko lajša gorje in nudi razvedrila. Božičnica se je vršila ob 6 zvečer, pri kateri so bili zbrani skoro vsi bolniki in pa zastopniki tukajšnjih oblastev in kor|ioracij. In ko je zažarelo božično drevesce v nebroj lučkah in se je oglasila ona mila vedno lepa »Sveta noč«, je marsikomu zaigrala solza veselja v očeh, in je pozabil na svojo bol. Mala deklica je v ljubki deklamaciji pozdravila božično drevesce. G. mestni župnik M. J u r -h a r je spregovoril bolnikom nekaj besedi o ljubezni, katero je prineslo božje dete na svet na sveto noč, in o krščanski dobrodelnosti, ki ne pozablja svojih trpečih bratov in sester nikdar, posebno pa ne na sveto noč. 2eli vsem, da bi jim božje dete prineslo, česar si želijo — zdravja. — G. primarij dr. C h o I e w a se je zahvalil vsem damam, katere so nabirale dobrovoljne prispevke in s tein pripomogle do lepe božičnice. Eden bolnikov se je zahvalil v imenu vseh bolnikov za prireditev božičnice in lepe darove. S pesmijo je bila zopet zaključena lepa slovesnost. In kdor je videl radost v očeh bolnikov in bral hvaležnost z njih obrazov, je jiač čutil, da jim je bilo z božičnico storjeno najlepše, kar je mogoče storiti na sveto noč — ubogim bolnikom. Požar na Golembrdu Preska, 29. dec. Snoči ob 7 zvečer jo nenadoma izbruhnili požar pri posestniku Martinu Bradošku ua Golembrdu. mali vasici ob |x>ti, ki pelje i/. Preske k Sv. Katarini. Vas šteje dobrih 10 hiš, ki stojo vso skupaj. Požar se je takoj razširil tudi na sosedno poslopje posestnika Plešca, po domače Blažuna. V hipu so bile vse stavbe v ognju, ker so vse strehe bile krite s slamo. Sreča v nesreči je bila. da je po strehah ležal še sneg, ki je požar znatno omejeval, da so ni mogel tako zelo širiti. Prihiteli so takoj vsi sosedje, ki so pomagali gasiti. Težava je v tem, ker v vasi ni nobenega studenca z vodo, vodnjaki pa so bili kmalu izčrpani. Gašenje ;e bilo zato kaj nerodno in naporno ter je bij« huda nevarnost, dn se požiir razširi tudi na druge hiše in gospodarska poslopja v soseščini. Brž. ko so v Preski opazili sij ognja, so odhiteli ila Gololmlo domači gasilci, ki pu niso mogli dosti pomagati, ker je primanjkovalo vode. Sicer pa so že domačini sami fiožar omejili in ga lokalizirali. Martinu Briidešku, po domače Rešcu je požar uničil vso krmo, vse žito, dve živini, vola in telico, oba skupaj vredna 7000 Din, hiša sumu mu je pa zgorela (io tal, tudi gospodarska poslopja in vse poljsko orodje. Jožetu Plešcu je |>ogorcla hiša do tal, (ločini se je druge stvari posrečilo rešiti pravočasno, razen nekaj obleke in nekaj poljskega orodja, ki je zgorelo. Zgorela pu mu je tudi vsa krma, ki je bila nakopičena un hiši. Vendar pa so tudi vse stvari, ki so jih bili Plešcu rešili, kolikor toliko poškodovane ter zdaj manj vredne. Škoda je le deloma krita z. zavarovalnino. Ob tem požaru se je znov pokazal« potreba zgraditve večjega rezervoarju v vasi, ki bi v slučaju požarov nudil vsaj potrebno vodo za gašenje. Nuj hi ta slučaj zganil vse tiste, ki jih tiče, da se za zgradibo tega luko potrebnega rezervoarja čimprejc pobrigajo. Blaznež zažgal očelov skedenj Grahovo pri Cerknici, 28. dec. Ob 1 ponoči 27. t. m. je pričel goreti skedenj Franceta Hribarja, hiš. št. 19 v Zerovnici, po domače pri Tomču. Skedenj je pogorel do tal. Iz skednja niso nič rešili. Pogorela mu je vsa krma in vozovi. Trpi veliko škodo. V neposredni bližini stoječe skednje so obvarovali. Tuai je dosti pomagal sneg, da se niso vneli. Na jiomoč je prišla polarna bramba z brizgalnami iz Zerovnice, Grahovega in Cirknice. Zažgal je lastni sin, ki je blazen. Oddali so ga na Studenec. Avtobusna nezgoda Turjak. 28. dccembra. V zadnjem času se tc nezgode že prepogosto dogajajo. V sredo pred božičem je zdrčal pod cesto potniški avtobus na progi Ljubljana—Vol. Lašče. Avtobus, v katerem se jc vozilo iz Ljubljane proti Vel. Laščam kakih 15 oseb, se ie prevrnil |wwl ccslo. K veliki sreči sc je naslonili na drevo in se ustavil. Ko ne bi bilo tistega drevesa, bi bil avtobus treščili ob veliko skulo uli pa bi se bil valil daleč v dolino. In bili bi zmečkani vsi potniki. Avtobus so s težavo izvlekli zopet na cc-sto in odpeljn I i v ]x>pra vilo. Pri toni sc je ena oseba ob šiipah močno obrezala. Prvo pomoč ii je dal šofer turjaškega avtobusa, ki jo je od-liol jal k zdravniku v Vel. Lašč& Senzacionalna aretacija ljubljanskega trgovca Ljublanu, 29. decembra. Že včerajšnji »Slovenski list« je poročal o aretaciji nekega trgovca v Mariboru, ki je oškodoval več ljubljanskih IvTdk za več,e zneske v približni višini 200.000 dinar,ev. Ta trgovec je 38 letni Šajer Pesach Licbermann iz Gluhova na Poljskem. Podjetni pol siki žid jc prišel pred dobrim pol letom \ Ljubljano in se tu nastanil kot trgov siki zastopnik. Kuipčeval je največ z manu-fakturo. Licbermann jc p:av dobro uspeval. Živel je dobro, mogel si ic za izkupiček zaupanega mu rilaga privoščiti med našimi dobrohotnimi meščani marsikako manjšo nli večje veselje in užival je splošen ugled, to tem več,i, l.er svojih obve7nosti nalašč in .'. namenom na izpolnjeval. Tako so mu nekatero ljubljanske tvrdke zaupale večjo množino nianiifakturnega in drugega blaga, neka tvrdka pa mu je zaupala celo avto- t mobil. Licbermann se je končno nr.veličal večne zaupljivosti ljubljanskih tigovcev in mu je brez- | mejno spoštovanje, ki ga je užival v našem mestu, j Napredek domače ga pletilstva Ljubljana. decembra. Sluv.no so bik- nekoč snežnobele gorenjske volnene ј«У))0. ki grelo nnše dode in oretc. Dobra volila planinskih ovac in solidno delo naši h pridnih Gorc-njk sta naumvila te izdelki-ziititu- daleč na okni . lu kakor je izpodrinil stroj luarsika.Lcgu delana iu odjcdel kruli mars ikom u, tako ji- nastal tudi \ pletilstvu velik preobrat. lXiues ji- strojno pletilstvo zelo razširjeno pri nas, /.lasti na Gorenjskimi. I o veliki votlimi sc pletejo vsi izdelki i/, impprti-ruae volne. Ii- Naklo z okoliškimi vasmi in Sulm izdiilu jcla šo dn.nes ročne Izdelki: i/ domače volne, Iz.najdlj.ivost naših ljudi je našla ludi v propadajočem iloinačoni obrtu \endur to zaslužek. Namesto počasnih kolovratov je s top i 1 v akcijo v .Naklem stroj mi električen |*»eoii. Preja je lc|>a in enakomerna. Od kilograma računajo menda l"> Din, kar ni vel.ko. Staromodne jope so se umaknile sviterjcui. puloverjem i,ii telovnikom. ki jiiili delajo še vedno n« roko. Vpleteni vzorci so lični in naplavijo obleko okusno. Kdor ue ljuibi bele barve, naj -1 da sviter pobarvati in \imio. da bo zadovoljni. /.« ziin.ski sport nimate bolj trpežno robe od jrorenjskega rečnega pletiva. Nogavice in rokavice *•> /a naše мпиеагје nekaj i/bornega. Pra\ vesel sem bil. ko sem našel prav lične izdelke ua tipu \ Ljubljani Sedem kovačev sem plačal ux ličen in močan deški svi-ter, ki lx> tudi na komolcih zdržal par /mi. Zgovorna gorenjska teta mi je povedala, da se oglašajo posamezniki iu si dajejo delati razne reči pri njih. škoda, du ljudje nc vedo bolj za tc izdelke, ker potem bi se marsikdo okoristil s trpežno i,n ceneno robo. pridni prsii p;i bi imeli čez zimo titdi le nekaj opravila trn zaslužka. Svoj čas vo prod ijali tc izdelke mi vogalu »Jugoslovanske knjigarno in prav bi Lilo. da I.i j:li še datic^. Naj sc da domačemu obrtu malo prednosti, ker i ja do /majskegu mostu lic 'zaide vsakdo. Voja-ku oblu-t lii sc lahko prav tako trpežni, du prihajajo ravno pri vojaštvu resno \ poštev in |»osebno liri šolski mladini. Tehnično so izdelki na višku. Vse je kakor z.raščeno ali vlito iz. enega kosa. šrvi nc popuščajo, ker jih ni in io jc velika prednost ravno pri sp,,rtu. Ženske hodijo navadno ob sredah na trg, ker se jim dnevno ne izplača hodit' tj:i. Oglejte si to reč ob priliki, kupite in — boste zelo zadovoljni! Bohinj o božičnih praznikih Prvi božični gostje so bili letos skavto iz. Ljubljane, kakih 12 po številu, ki so prišli k iiaia žc 21. t. m. pod vodstvom ji. prof. Anžiča. Tu so v cerkvici sv. Janeza ob Boh. jezeru po sv. maši ob božičnem drevescu priredili skromno a to m prisrčnejso božičnico za tukajšnje siromašne družine, Tcgii ini onega so oblekli za pruzniike, tej in oni materi dali. da bo imela s č.iiin posladkati otrokom božično veselje. Oči malokntcrega gledalca so ostulc sulic, ko je gledal tc inluoznujo c dejansko ljubezen — jo nosijo nelc na jeziku, temveč v srcu. Naj služi teli par skromnih vrstic v zalivalo Vam — drogi skavti — v imenu vseli obdatovanili. Prav zn praznike si jc nu>rava odela belo-snežno odejo — lc malo pretanka je bila. Zn-žlivcle so \ se poli. vse scuožcti, bližnje planine po smučarjih, večinoma postili Hotel sv. Janez jih jc sprejel pod streho, kolikor je mogel. Po svoje so sc zitbnvali izve/bani smučarji. po svoje pu se tnnlil'i začetniki nn dveh tečajih, meil katerimi je bilo največ Zagrebčanov. Sinuški klub Bollinj< pa je nn dan sv. Štefanu slavil smučarstvo na akademiji v Prosvetnem domu n« B''strici — vse točke jc prenašal ljubljanski radio, seveda najlepšega nc — namreč »kioD'tičnega preda ran j a g. prof. Ravnika o naših planinah \ zimi. Ob govoru g. inž. Sod j c so se gotovo iHisbišulci-snničerji nu-vilušili zu Bohinj in njega krasote — n si poklicali tndi \ spomin, da pri vsem tem ne sinemo pozabiti Nanj, ki je krasote ustvaril — kaljo donelo kot niogmčen refren iz predavanja g. in/. Te Delim landauius. — \ es Bohinj hoče tn klub organizirati — z.nto jc isti predavatelj že preje imiel na Boh. Bistrici sla. ir Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem sok«, nečista koža na obrazu, nn hrbtu in prsih, tvori, mnegi katarl ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne j-Frani-Jose!« gren-čice. Številni zdravniki in profesorji !>Fraiu-Joselr vodo že desetletja pri odraslih in olro-kih obeli spolov uporabljujo z ugodnim uspehom. >Franz-Josef« erenfica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. že nekoliko presedalo. Iz sumega dolgega časa in morda tudi nekoliko iz blazni, da mu ne bi kdo njegovih upnikov končno le preztniiial ručuna in bi se vsa njegova slava spremenila v nič, je sklenil, da bo likvidiral svojo trgovino v Ljubi ani, dolgov seveda ne. Zu niegov namen pa so upniki le izvedeli. Komaj je samozavestni Lieberinann pokazal nekoliko strahu in je namignil, da bo likvidiral, so padli upniki po njem. Ovadili sa ga celo na ljubl;ansko policijo, ki ga je hotela aretirati. Lieberinann pa jo jc že popihal iz Ljubljane. To mu je bilo lahko, saj je imel zaupani mu avto. — Tiralica pa ga je uiela v Mariboru, kjer je razpe-čaval zaupano mu blago, potem pa je nameraval pobegniti lz Jugoslavije. Liebermanna bodo prepeljali v Ljubi ano in ga tu sodili. NI dosti verjetno, da bi ljubljanski trgovci dobili svoje blago ali denar nazaj ter bodo 7adovpl ni, če bodo od vsega dcbill le skromen del. Dobili pa bodo nekaj več, namreč novo Izkušno in ра prlli'ko, da se bodo mogli radi svoje zaupljivosti do tujcev prijeti za dolge nosove. Uboj na Dotah Litiju, J9. decembra. Nekateri piaotivujejo pra/.nik sv. Štefana na tak način, da praznijo • Štefane«. Iako so storili nekateri fantje tudi \ Dohiti, prnvz.uprm na Dobovici pri Povšctu. Brin" je to večjn Fantovska družba, ki sc jc po svoje zabavala. V gostilni jc 1)11 tudi -Uleim Jone/ J'eruci, posestnikov sin iz Zago/dn, Bil je že precej okajen ravno pravšen, dn je o mraku začel sitnariti ler klicati uijfbik.si,. Nadležni gost jc hodil iz sol>e v sobo. v kuhinjo, povsod sr jo vrtel in sitnaril. No navzoči so ga mirili in ga pogo-" \ai jali, tako ni bilo nič hudega. Nekako ob pol1) zvečer |ш je fant izginil iz, gostilne. kmalu nato pa je gostilш£агкa zaslišala nekako stokanje izpred hiše. šla jc pogledut in našla pred hišo ležati Perueija, ki jc bil nezavesten. Prenesli so ga v luišo, a se ni več zavedel ter jc drugi dan umrl. Itncl jc hude udarce po glavi, ki hm jili je prizadjal nekdo s smrekovimi kolci. Orožniki od Sv. križa so aretirali brata Ludvika in Antona koleiicu iz 1'odpadežu (občina >t. Juriji ter I. Logarja i/. Osrodika. ki so osumljeni, češ 50 pisalnih stroiev rabljenih — urejenih razoroda'a do 6. januarja 1931 po znižanih cenah. THE R E X CO LJUBLJANA :: Gradišče št. 10. ir Umetniška Matirn Je te Slovencu.: Znani pripovednik Josip Kr. Knafllč zbirko svojih zanimivih zgodb. Cena lično opremljene knjige jo Din 80 lil Jo dobile v Jugoslovanski knjigarni. •k Naši odrti Ako ho ete nuditi veliko prisrčne in neprisiljeno zabave obiskovalcem Vaših predstav, uprizarjajte 10 Gntmovlh kupletov, ki so polni najzubavnejše vsebine. Prirejeni so zu 1 glas s klavirjem alt harmonijem', deloma so tudi dramatizirani. Vsebinu je: Vojak, postrešček, policaj, dimnikar, krojač, čevljar, pri zobnem zdravniku, človeški zverinjak, v parku in dekliška želja. Cena zbirki ,;e Din 26 lil se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ir Prijava pridiihninc. 11 lasom razglasa davčne uprave za dravsko banovino morajo vložiti do 5. lebruarjn 1931 vsi trgovci, obrtniki in vršilci kakega samostojnega poklica: Davčno prijavu dohodka, ki je zavezan davku od podjetij (trgovine) obratov in samostojnih poklicev (pridobnine) in istočasno tudi: Prijavo za pavšalno plačevanje poslovnega davku za leto 1931. Polu slane I Din. Tiskovina pa, kako napoveš in izpolniš posamezne rubrike teh prijav: Pripomoček za sestavo davčno napovedi za prldobnino pu stane Din 2. Vse te davčne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ir Brivnice in diimski saloni v mostu Ljub-Ijaaii bodo na Novega lela dan celi dan zaprte. Ljubljana Velik vlom v trafiko Ljubljana, 29. dec. Dnvi je bil pri šentjakobskem mostu izvršen večji vlom v trafiko v baraki pri mostu. Stražnik, ki jo tod pregledoval po svoji službeni dolžnosti trgovino in poslopja, ni ob 1 zjutraj opazil šo nič sumljivega pri tej trafiki, Stražnik je nato odšel dal je nadzoroval in pregledovat jioslopja. Nato pu jo čakal najbrže tal. ki je nato vlomil v trafiko. Delu ni imel težkega in je prav lahko vlomil v trafiko, saj bi se dalo v to trafiko vlomili brez vsakega orodja, kar z loku m i. Tat jei hitro vdrl vratu v truliko in se splazil notri. Največji plen je napravil I nn kolkih, ki jih je odnesel y,a več linoi', med temi j tudi tlva po dinar ev. Daljo je odnesel več pošt-; nIfi znamk. Ido Din gotovine in znatno količino I tobačnih izdelkov, tako cigaret Zetuc, »Savu , »Var-I dar«-, iti »Sokov dalje tobaka in cigar, med temi i tudi mnogo finih sort. Skupna škoda znaša približno 9000 Din. Vlom je prva opazila prodajalka, ki Jc ob pol 0 prišla v trafiko. Trafika je last zadruge "Poštni dom-, ki je proti vlomu r.ivarovann. Ljubljanska policija je uvedla energično zasledovanje vlomilca, vendar zaenkrat brezuspeSno, pač pii so bili posneti prstni odtisi vlomilcu. Omenili jc treba pri lej priliki, dn so policijski rajoni v južno-z.n-iiodneni delu mesta, lo je v Trnovem in v tU. Jti-kobskeni okrilju mnogo preveliki z« enega samega stražniku. Ka' bo danes? Drama: '/.aprln. Opera: Hasanaginica. Red C. Salezijanski mladinski dom. Ob 8. zvečer XI. prosvetni večer; Lov — šport. S filmom predava g. J. Herfort. Nočno službo imajo lekarno: Dr. Stanko Kmet, Dunajska c, 41; mr. Leuslek, Resljeva c. I '.in mr. Bchineo ded., Rimska c. 24. i -- ] SHvestrova noč i »Ljubljanskega Zvona« v hotelu Bellevue Bogat in zabaven spoied. 0 Silvestrov večer »Llubljanc« obeta biti družabna prireditev, ki bo združila ob slovesu leta Ljubljančane, v zelo prijetni zabavi. Slovensko glasb, društvo Ljubljana hoče na tem večeru pokazati, dn zna gojiti poleg lepo pesmi tudi pravo, neprisiljeno in prisrčno družabnost. Poleg za lo priliko našludhanih pesmi bn podala Ljubljana - ludi drug izbran program, ki bo dvignil stare in mlade, da bodo nn la večer pozabil vse težave, ki so jih med lotom doživeli in. rta bodo par uric prebili v veselem, prijateljskem razpoloženju. — Ljubljančani na Silvestrov večer vsi v »Union*! CO Koncert češkoslovaške in jugoslovanske nacionalne glasbe. V nedeljo, dne 4. I. in. bo konvertiral v veliki dvorani ljubljanske Kazine lakozvani Maudrov dudaški trio, katerega tvorijo trije češkoslovaški učitelji in sicer virtuoz na dude Jenda Maudr, sopranistinja gdč. Slava Režnikova in violinist France Ruda. imenovani trije umetniki potujejo kot koncertna enota že par let po celi j Kvropi ter prirejajo koncerte v vseh kulturnih sre-| diščlh. Bili so če na skrajnem Severu v Norveški in Skandinavski, poznajo Rusijo, ravno tako dobro pa tudi zapudno Španijo. V nedeljo zvečer nastopijo prvič javno v Ljubljani, lansko lelo so enkrat igrali v Češkoslovaški Ohol. Ker je lo svojevrsten umetniški večer, opozarjamo na njega prav posebno našo koncertno publiko. Vstopnice v Matični knjigarni. O Pevski zbor Glasbene Matice: Skupna vaja mešanega zbora v petek 2. januarja 1931. Četrt ure pred to v a jo se sprejemajo novi dobri pevci in pevke, ki se obvežejo za sodelovanje najmanj dve leti v zboru. — Odbor. O Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala vsled letnega zaključka dne 31. XII. 1430 za stranke le do 12 ure. © Stavba Gralike je dograjena do vrha. S tem so železobetonska dela pri tej štirinadstropni stavbi v glavnem dovršena. Spomladi se bodo pričela izvrševati vsa nadaljna dela, tako da bo poslopje do prihodnje jeseni uporabno. Restavracija hotela »Union« — Ljubljana Silvestrov večer Igra priljubljeni salonski orkester, — Vstop prost. Se priporoča K. RIST. © »8petircimer« ali sobo šl. 28. na ljubljanskem sodišču pozna pač pol Ljubljane. Nahaja se tik ob glavnem vhodu na desni. Tam so razprave od 8 zjutraj do prvih popoldanskih ur. V veži pred njo čaka cela vrsta ljudi. 'Ta vežu je prostorna in ima skozi malo vežico neposreden izhod. Sedaj po zimi je prava nadloga za vse čakajoče, ker je silno mrzla. Vsak dan godrnjajo čakajoči in sc pritožujejo nad nrehlajeiijem in nahodom, ki ga tu nalezejo. Odločujoči činilelji bi morali nujno poskrbeti, da se ta nedostateK čimprej odpravi, da ne bodo ljudje izpostavljeni mrazu. Veža naj dobi še ena vrata, ki se sama zapirajo. Postavijo naj se v začetku izhodne vežicc, tako du bo vratar med glavnimi in temi posrednimi vratmi. S to napravo bo mogoče zadržati itak pičlo toploto v veži. © Sankanje po cestah. Nedorasla mladina ob periferiji ima tudi svoj zimski sport! Otroci sankajo iu drsajo kar po zasneženih iu pomrzlili cestah in se niti malo ne dajo motili po avtomobilih in vozovih. Treba bo tudi v tem oziru kaj ukreniti, ker sta tivolski travnik in ribnik kot san-kulišče in drsališče za vso ljubljansko mladino vsekako premajhna! © O pretepu na Vodovodni cesti, o katerem smo poročali v nedeljo, smo prejeli obvestilo, da Posavci s pretepom niso imeli nič opraviti. S. sani je izjavil, da ne pozna napadalcev. Posavci so lorej pri pretepu nedolžni. © Nesreča s plinom. Včeraj bi sc kmalu pripetila v Ljubljani smrtna nesreča radi zastrupljenja s plinom. Mehanik Edvard Steplc pri tvrdki Žužek je v opoldanskih urah pustil, da se je motor avto-mcbila Iztekel v garaži. Pri leni so sc razvili strupeni plini ln štepic je polagoma zadremal. Našli so gu še o pravem času in ga prenesli na sveži zrak, na kar Jc bil poklican rešilni avlo, ki ga Je pre-peljul v bolnišnico. Slepič jc žc izven vsake nevarnosti. © Gostilna pri Tifku na gričku želi vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto, ter vabimo na Silvestrovanje. Na novega lela dan zjutraj svež gulaž. TrbovVe Veselo novoletno voščilo. Rudarji moramo le z veseljem pozdravili socialno akcijo »Slovenca«, ■ posebno ker smo tudi rudarji deležni podpore nameravanega »Slovenčeve£a« zavarovan a. Neki d-u-gi list pa je ravno nas rudarje iz svojega zavarovanca izločil. Zakaj, ne vemo. Ustavljeno delo. Delo z grad ijo ceste Trbovlje —Savin ska dolina se je ta mesec ustavilo; banovin-ski kredit okrog mili,ona dinarjev je iz.rpan, dočini ie ceste narejene lc dober kilometer. Ker je gradnja ceste zu kraj Trbovlje, ki je radi nedovol nih dovoznih cest taiko lekcč odre.an od sveta, nu;no potrebna, bi bilo želeti, da se začrta cesta dogiadi. V drugem slučaju je ta mi'ijon proč vržen, ker je cestna proga le do srede gotova. Kranj Smrtna kronika. Dne 28, decembra je ob 7 zjutraj umrbi ga. Marjeta Česen v starosti 80 let. Pokopali jo bodo danes 30. decembra ob 3 popoldne na kranjsko pokopališče. — Žalujočim naše iskreno sožalje. Kamnik Umrla je nenadoma, v nedeljo 28. decembra vdova Katarina Roba s, stanu,oč,i na Klancu, v zgled na krščanska žena. Bi!a je vzorna članica Marijine družbe žena in Tretjega reda. _ Skrbelo jo je kako bo s stanovaniem, ker bo ba,je hiša, v kateri je stanovalo, kmalu na prodaij, sedaj pa jo je Gospod, kateremu je zvesto služila 70 let in še čez, sprejel v svoje bivališče. V Kamniškem domu se nam obeta v petek dne 2. januarja 1931 zvečer ob 8 skiopllčno predavanje »O preganjauvu krščanstva v Rusiji.. — PridAtel Maribor Banovinska cesta na vrh Pohorja zagotovljena M a r i b o r , 20. decembru. Kr. bulirika uprava je v drugič razpisala od-dujo del zu zgradbo veliko ceete-lransverzaike, ki bo vezala uieelo Maribor preko Iloč-lteke-Morib. ko-io s Sv. Arehom (Ruško kočo). Gre lu zu prvi del proue od Reke pri Hočuli do vrh kraja Knpla na meji meto hočkiin in sliviiiškiin Pohorjem. Licitacija oddajo del /,a prvi del cesto se je vršila na sreskem uačelništvu dne 20. decembra 1980. Komisija, ki je inela nalogo, da prouči ponudbe podjetnikov, je bila .sledečo sestavljeun' (iradbeni inšpektor Zaje kot pooblaščenec banske uprave, trud bon i svetnik J uran zu sreslto načelstvo in načelnik Žebot zi okrajni cestni odbor mariborski. Nastopili so trije reflektanti: Stavbna družba Pro-, budne iz Ljubljane, mestni stavbenik inž. KiftT-niuiui iz Maribora iu stavbenik Dukič i:'. Ljubljane. Proračunska vsota /u prvi del proge Reka—Knpla (nekako v sredini črte Roku—Mariborska kofa) je znašala za vsa delu 81?. 175 Din 40 par. Najnižji ponudnik je bil tvrdka tProbuda , k! jo. kakor emo se informirali, ponudila, da zgradi omenjeni del ceste za vsoto 812.000 Dlu. DrugI dve tvrdki st« bili nekoliko dražji, čim bo bausku uprava odobrila licitacijo, bo podjetje začelo r. delom. V kolikor smo Informirani, se pripravljajo ludi načrti in razpis zu ostalo progo do Sv Arehu. S tem bi bilu zgraditev le velikopotezne ceste iz Mariboru na vrh nušega vabljivega zelenega Pohor.a zagotovljena. Ce bo šlo v tej zadevi r, istim tempom kol dosedaj a predpripravami iu ce bodo vsi faktorji podpirali stremljenje okrajnega cestnega odbora glede pohorskih eest, lahko mirno beležimo, dn bo že v pur letih odprto naše Pohorje za \ oliki promet z vozili. Naš turizem bo s tem mnogo pridobil, lu mesto Maribor bo Imelo s pohor.-ko transverzalko vsaj nekaj odškodnine za lo. da so se prenesli skoro vsi važnejši uradi iz Maribora П Osemdesetletnico obhaija lo dni oče načelnika okrajnega cestnega odbora ler bivšega narodnega poslancu F. Žebotu Jurij Žebot. znan rodoljub v. naše severne meje. Starček je še dobro ohranjen in z veseljem pripoveduje o težkih narodnih bojih Slovencev ob Muri; lela 1878. se (e Udeležil oku-l>acije Bosne. Ob redkem jubileju častitljivemu slavljencu naše najprisrčnejše čestitke. □ Krščanska ženska »veza v Mariboru opozarja vso svoje članice iu člane, dn liraduje od Novega leta« naprej vsako sredo in soboto iih Aleksandrovi cesta 0 prvo nadstropje od 8—12 iu od 14-17. □ Silvestrovanje Muribor.K jutri od 20 dalje v dvorani Prcevetne zveze. Za razvedrilo in okrep-čilo preskrbljeno □ Prav prisrčno zahvalo izreku veein darovalcem ubogo dekletce zu božični dar, s katerim so ji kupili lepo lo|ilo zimsko oblekco □ Mariborski, kopališč« bo prihodnji teden v lorek. soboto, nedeljo odprlo za moške, sredo in jietek za ženske. Na Novega letu dan bo kopališke zaprlo. П P«pl" da veni Ii laveztulrev. Po zakonu o ue-posrednili davkih in zakonu o davku nu neožetijeue in davčni oprostitvi davčnih obvezantev z devetimi ali več otroci че mora vršiti vsako ielo popis davčnih obvcaencev. Rudi tegu |ior.iva niestuo načel- ij Jesenice Jajlepše dočakaš prihoda novega leta tla rireditvi, ki jo pripravlja Celjski družabni stvo mariborsko vse posestnike oziroma upravitelje liiš na ozemlju uiuriborske mestne občine, du točno popišejo na pudingi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega načelstvu, imenoma vse \ njih hišah nahajajoče se osebe * navedbo poklicu, stanu in rojstnega leta po stanju z dne 1. januarju 1031. Popisne pole se morajo izpolniti tri dni po prejemu ler Imeti pripravljene, ko pride po isle za to določeni občinski organ. U Poi»ku«na viilnjn % novim mestnim avtobusom odličnega lipa Austrofiat se je vršila včeraj popoldne na progi Maribor— Ptuj—Ljutomer— Gornja Radgona—Maribor; navzoči so bili nekateri občinski svetniki, ravnatelj inž. D. Tomšič, jiod-ravtuilelj S. NeriiliO, zastopnik tvrdke Miro Žitnik in drugi povabljeni gostje; ludi ob včerajšnji poizkusni vožnji eo se ponovno pokazale prednosti avtobusnih vozil omenjenega lipa. ki so zlasti v sigurnosti in lahkotnosti vožnja Prav posebna odlika teh vozov je tako z van i Fleltnerjev ventilator; zlasti na teteiiu ob območju mariborskega mestnega avtobusnega |wdjetjit »o so ta vozila rte prav posebno iakaZala in sicer slasti m mestno ler bližnje okoliške proge. Prizadevanja tnariborskegu mestnega avtpbusnega podjetja gredo za tem, du se nn mestnih ln okoliških progah uvedejo avtobusna vozilu tipa A. F. Izkustvo pravi, du je luko pravilno. Avtobus je domače delo. Prvovrstno pO kvalitet! In je približno za 40 do 50.000 cenejše, ker je karoserija tukaj izdelanu. □ Bile si je prerezala mi obeh rokah včeraj zjutraj v samomorilnem namenu 41 le'na železničar jeva ienti Marija S. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico; se nu litiju izven vsake nevarnosti □ Ni mu tloina obstanka. 11 letni učenec Fv. Kobinšek jo pobegnil od domu. Jeadaftka ulica 8: je že večkrat pobegnil. Dva dni ni nt njim nobenega sledu. □ V vseh mariborskih denuinili zavodih se dobijo srečke zu loterijo Jadranske straže, kalen-Čisti dohodek je namenjen la plačilo šolskega bro-da. Razen tega so prevzeli razprodajo istih sledeči mariborski trgovci: Franc Korinau. trgovina z galanterijo v Gosposki ulici, Vilko Weixl, trgovina s papirjem v Jurčičevi ulici; Jukob Perhnvec, trgovina /. likerji v Gosposki ulici; Ivan Tupln. trgovina z maiiufitkluro v Velrltijekl ulici; Jos it) Wippllnger. trgovina z rndlsklmi aparati v Jurčičevi ulici; L. Orni k, trgovina z miintifakturo na Koroški cesti t D. RoglMS, trgovina s Čevlji na Koroški centi, trpflka na Glavnem Irgu ter Nabavljalna zadruga drlnvnih nameščencev v Mariboru. П Konec enujstletne *ekve»tr»elje. lmovlnu vo.ivotltnje K. t), Arenberg, obstoječa Ir zemUlAč v Gor radgonskem In ljutomerskem okraju, jo bilu spomladi letu 1080. deskvettrirena, ker se !e po razsodbi sodišču v Bruslju dogualo. du Je bilu pok. vojvodlnja Arenberg belgijsko podnnica. Pred kratkim se Je vrši! »eetanek zastopnikov dedičev v inozemstvu. pri katerem se je sklenilo, da se bode skušalo z interesenti doseči potom odkupa zemljišča mirno pornvitnvo na licu mestu. Interesenti, ki že 10 le! uživajo lo Imovino na podlagi likvidacijskega oo številu _ nn przivljojo. dn se v tej stvari obračujo na di. Ivo Benkoviču v LJubljani. Aleksandrovn c. 2. kot pooblaščenca dedttev. □ Cajnl rum. iinflinejši. si napravite tloina iz originalnega »Ruinol-ac, kaleremt dobite suino uri Thtlr, drogerlja Maribor, Gosposka ulica 10. Šoštanj zu oskrbel in vodil pri uprizoritvi vso - in bila je učinkovitejša ko v Ljub Celje j£r Obisk trboveljske dcce je Celje /. okolico pozdravilo iskreno iu z navdušenjem. Že dopoldanski službi božji v nedeljo 28. t. m., pri kateri sc je razlegalo ubrano pelje nežnih grl, je prisostvovalo več ljudstva kot običajno. Popoldanska prireditev otroške operete Gozdna kraljica pa je napolnila veliko gledališko dvorano Ljudskega doma popolnoma. Občinstvo je z odkritim priznanjem občudovalo uspeh, ki sta ga dosegla idealna mladinska prijatelja g. katehet Gorogranc in učitelj g. Kalan. Trboveljski deci smo za njih nastop odkritosrčno hvaležni iu le želimo, da se tudi v bodoče os veča tako idealnemu delu, kakor ga je v nedeljo pokazala v Celju. & Naj zabavni priret klub za Silvestrovo v veliki dvorani Ljudskega doma. Poskrbljeno bo za živahnost v vsakem pogledu. O smernicah in nalogah naše socialne zakonodaje bo govoril na prihodnjem prosvetnem večeru dne 5. januarja 1931 v dvorani Ljudskega doma bivši minister za soc. politiko in sedanji vse-učiliški profesor v Ljubljani g. dr. Andrej Gosar. Priporočamo, ua si nabavite vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. & Božičnica za učenke narodne šole pri šolskih sestrah se ic vršila v torek dne 23. decembra dopoldne. Razdeljenih je bilo 47 parov čevljev, blaga za f»5 oblek, 50 kosov za spodnje perilo, 3 ducati nogavic in več drugih stvari. V imenu obdarovanih se ujirava šole iskreno zahvaljuje krajevni zaščiti dece iti mladine v Celju, Ljudski posojilnici v Celju, celjskim trgovcem, pekom in vseni drugim. Bog povrni! .g- Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju je dne 28. dec. 1930 na svojem rednem letnem občnem zboru soglasno sklenila, da naj se glasilo »Sadjar in vrtnar^ še nadalje izdaja kot samostojno glasilo, ker je list tako za prospeh sadjarstva in vrtnarstva kakor ludi za obstoj sadjarskih društev neobhodno potreben. J3 Gledališka družina KPD v Celju ima drevi ob 8 v oderski garderobi zelo važen sestanek. Prisotnost vseh članov in članic ter gostov je nujno potrebna. Pripeljite še nove s seboj. j0- Vrglo ga je. Štefan je delavec in stanuje na Lavi. Za svefi večer ga je bil dobil prijatelj in peljal v gostilno. Štefan menda ni navajen vina, pa se ga je kaj kmalu nalezel. »Prijazni« prijatelj ie Štefana prepustil usodi, ki jc Štefana v Gosposki ulici tudi res doletela. Podel je ko snop po cesti in lc s težavo so ga spraviti v policijski zapor, kjer se je preko svete noči iztreznil. Ptuj Dilctantski oder. V obilnem številu je občinstvo na Štefanovo napolnilo dvorano Slomškovega doma. kjer so diletanlje Prosvetnega društvu vuri-zorili dve veseloigri: >l)oktor VseznaP in »Ka-trica in miizlkant . Občinstvo je dalo izraza svojemu zadovoljstvu z močnim aplavzom, ln igralci so si la aplavz tudi zaslužili. »Slovencac lahko dobite v dnevni prodaji v trafiki ge Valalove. Segajte po njem' Silvestrov vefer vas vabi v Spored prireditve je lejil Slomškov doni. Smrt. Dne 24. t. ni. je illnrl v visoki starosti 78 let višji sodni oficljal v p, Mohor O u t i n. Hll je Goričan, domu z Bunjšič nad Gorico, skromen in tih, a skozi in skoz« mož poštenjak, ki s>a je vsakdo vzljubil, ktlor so je z njim seznanil Živel Je od prevratu v 1'tuju pri svoji hčerki gdčni. Ljudmili Gulin, ki je tu nameščena kot učiteljica nu okoliški šoli. Blagemu pokojniku drag spomiu. ostalim pa iskreno so žal je! Osebne testi. Policijski pristav pri tukajšnjem glavarstvu g. Anton Knez je premeščen k obmejnemu komisarijatu v Maribor. Ptuj izgubi к nJim izborne^a uredniku, ki bo vsakomur v dobrem spominu, kdot je imel z njim opravka, razen tega pa tudi vedrega družabnika širokega obzorju Tn vsestranske izobrazbe. — Zastopnik tvornice šlvnl- j nih strojev Singer g. Uršič zapusti r. novim letom ptujsko eksjiozituro in odide v Celje. S sodišča. Z novim letom se izvrše pri tukajšnjem okrajnem sodišču nekatere notranje lz-preinembe. Civilni oddelek lil. prevzame sodnik g. tir. F. Suhadolnik, dočim pride na njegovo mesto na izveuspornem oddelku g. dr. Franjo Muhič. Dosedanji .-mlnlk civilnega oddelku II. dr. Vi. Muhu prevzame posle ne knzen«ketn sodišču, nu njegovo mesto pa pride dosedanji kazenski sodnik g. F. Stefancioza. Kadio-amaterjl v Ptuju so siromaki. V mestu je namreE nekdo, ki brezobzirno ob vsak! dnevni in celo nočni uri moti sprejem z nekim električnim aparatom. Motnje so take, tla je vs-ik sprejem onemogočen Kako pride radio-amater tlo tega da plačuje naročnino poleg visokih obratnih stroškov za svoj aparat in mu vsnk užitek pokvari brezobzirnost soseda, ki ne plačuje za svoj visokofrekvenčni masažni ali ti run aparat državi niti ficka? Kazenski zakon ima v § 213. dovolj stroge kazni zn inolnie indin. Ako ne bo ta opetforitev v časopisu pomagala, bomo radlo-amaterji v Ptuju pri-morani, tla motilca izsledimo s pomočjo oblasti in mu preprečimo njegovo »delovanje«, najsi bo Peter ali Pavel. Slovenska Bistrica Grobovi. Dne 27. decembra je umda ga. generalova Bn'bara Csurnsky, soproga tuka šn ega gener. majorja v poko u. — Isti dan ;e umrla tudi ge. Obrr^ne, gostilniCarka na Dovini pri Slovenski Bistrici. N. v m p.! Ljutomer Izredni občni »bor vlrerske zadruge bo na starega leta dan po sv. maši v Okrajni posoji'nici. Sklepalo se bo o pristopu k izvozu« vinarski zadrugi v Mariboru. -— Vinska kriza t-a e dalje. O kupfiii ni govoru. Mogoče re ho po zadrugi dalo kei dosefe'. Tudi vojaika oblast je pozabila na odjem naročenega vina. Poizvedovanj* Nafll smo v iiipruvi »SKrvenca« začasno potrdilo z dne 10. decembra. Potrdilo je pisano mi garancijski list ljubljen, urarske tvrdke Ant. Ku j Tež. Našel je nekdo -'S. decembra moško žepno uro v bližini otroškega san tališču. ktlor jo je izgubil, jo dolu' ne Bleiweieovi c. 21-1 med 2 i® 3 popoldne* >G rotite Merice; ua jeseniškem odru. Marsikdo se Je pomilovalno nasmejal, ko je slišal, da hočejo člani jeseniškega Krekovega prosvetnega druStva vprlzoriti opereto sOrtiflco Marico', Češ, kuj se drznejo s leni sami sebe blamliiitl. ko vendar niti od daleč ue bodo koe v »eni težkočuui, ki jih zahlevu ta operelti. ln vsakdo, ki količkaj zahaja v gledališče, je le videl Grofico Marico v Narodnem gledališču v Ljubljani uli kje drugje in bo torej se toliko hitreje opaz.il vso poinnnjklji-vosti. Tako Je marsikdo io naprej jemnl pogum Igmveehi. Pa so je pri preinljeri lahko vsakdo prepričal 0 izrednih zmožnostih, predvsem pa u izredni minljivosti Jeseuičunov. Priznamo, da imajo ljubljanski glotlališki igralci na razpolago močnejši orkester, bolj izšolane pevce iu igravce, pu se kljub temu drznemo primerjati se z njimi, ali pa če se hočete pobahati, tla Jeseničani v marsičem LJubljino posekajo. Le naj skušajo ljubi lanski poklicni Igrav- 01 vprizOrltt »Grofico Marico«' htkn, da bo režisor sam naslikal vse kulise, — sceoerijn tla Jeeenloati ni prav nič kaostajalo zu ljubljansko — tla bo režiser sum vse razsvetljavo -ljuni, dn si bodo igravci sumi oskrbeli in izdelali Igravske kostime. — razkošnejši so bili celo kot v Ljubljani. SuJ pa so tudi skoro vse bogatejše Jeseniške dame morate posoditi vso zlatnino in s rebrni no. Zato |iti ji; tudi bil uspeli preinijere sijajen. Težko bo Se kateri diletaiileki odor mogel doseči Jesenice. Le pridite Ljubljančani enkrat pogledat, kaj premore ne samo sila razmer, ki tega ali onega poklicnega igravca primoru k dolu, amjiak ludi kaj premore čista In nesebična ljubezen tlo idealov, v katerih so se Vzgajali od otroških let igravci, ki so včeraj nastopili s sijajni m uspehom lin Jeseniškem ntlru Samo )ioiiiistite. koliko prečutlli nočnih ur je Žrtvovat skromen delavec, ki je ves zaprašen od tovarniškega dima iu zniučen prihajal iz. tovarne mesto domov k počitku, k vajam, k pogostnim vajam, da so mogli kaj takega vprizoriti. In čc preidem k posameznim igravcem, saj ne vem koga bi bolj pohvalil. Miirlcu — Suvinško-vn Jo visoki h zapelti s tako lahkoto in člstoto, tla se je zdelo, tlu komaj čalui. kdaj lahko pokaže svojo pevske zmožnosti. Pu tudi igralsko zmožnosti, njene kukor tudi drugih Igruvcev smo občudovali. Saj se ti zdi. du Imaš preti solnij cel »bor jio-klicnlh Igravccv. čo gleda« vse to precizno izvajanje. In lehničiiu itvelbanoet pevcev skoro u! čuii-la težjih motluluclj v 22, In 24, odstavku finalu pr-vegu delanju. Mogoče bi bilo boljše, če bi se solistom njih zmožnostim primerim tu in tam melodija enremenlla, pn so kljub temu bodisi v dinamiki, ritmu ali tehnični Izvekbanoetl dosegli več kakor so od pevca amaterja in igravcu dilolanlu moro zahtevati. Publika zuto lil štedllu t aplavzom in kdor ne verjame, da so Jeseničani z vprizorltvljo :,(>o-fice Marice posekali vse dosedanje diletantsko vprlzorltve, nuj se pride prepričat, ko so opereta ponovi. Begunje pri Cerknici Nesreča nikjer ne počiva Mali Peharjev Ade se je igral v sosedovi hiii t drugimi otroci, pa je padel in si na vsem lepem zhmil nogo. Starši so morali z n im v Ljubl eno v boln fnico. — V goloto popoldne pa se je na Kotljeku težko poškodoval Šestletni Turkov sinček. S ilopnic v veži je tako nesrečno padel, da se je močno potolkel po glavi in obležal nezavesten, Poklicali so zdruvn;ka dr. Puie№ake, ki je pa ugotovil pteltes tnožgen. Avtopiomel. S 1. ientnrjem 1931 prične No-Irenjeka avtoprometua družba v Cerknici i lednim avtobusnim prometom ne progi Begtime-Cerknica-Rakek. Zjutraj odpelje iz Brguni izpred pošle ob И6 *jutrai, zvečer pa p ide od večernega vlaka. Prosvetna knjižnica jc začela zoprt redno iz-posejati kn,'ige ob nedeljah dopolr'ne po destli maši. Letos si je nabavila pie^ej lepih novih kn g. Posebno opozarjamo na izdaje Jugoslovanske kn i-garne. Igra. Prosvetno d'uštvo priredi n& S'lvs'rov veter igro »Dekle z biseri«-, ki o ponovi na novega leto dan popoldne. Cerhfie Ostavko ic podal naš Župan Rač'č l'u -e naj nihče ne čudi, kajti v današnjih časih župani ne ližejo medu Poleg 1еда pa vemo, tla je pred (občina šteje nad 5000 prebivalcev) zadnjo proračunsko sejo šla od nekod agitacija, češ, ako bo žujian zahteval kako na«rado za svojo delo. mu ne dovoliti t Ker tudi doslej ni bil na take bapbone nava.ien, župan ni zahteval ničesar. — Opaža se, da se nekateri opirajo na nekdanje čase in znance iz lislih časov. So menda pozabili na (!. januar 1929. ZloŽbo zemltisf bodo Izvedli v župečl vasi. j To je prav pametno! Tudi druge vasi kot n jir. Cer- i kije, Račja vas, Boršt kažejo tiokaj zanimanja za 1 to. Baneku u|>rava naj tlelo, Iti poteka lepo, le res izvedel Povemo, tla so proti z.i"žbi samo oni, ki nimajo radi svojih mej in no ljubijo nepravdarskega življenja. Spori Smuška tekma v Bohin:u Glasom dogovorjenega razporeda tekem priredi Stltušk.i klub Bohinj siiiuško tekmo ■>0 km dne b. januarja 1930. Start ob 7.3(1 v Boh. Bistrici ter cilj istotani. Prijavnimi 10 Din sprejema klub. Prvo plasirani dobi praktično darilo, naslednja dve pe priznanice. Zrehunje startnih številk in p<«pi« proge sc vrši v občinskem domu v Boli. Bistrici oh 7 zjutraj. Tekmujejo samo verificirani člunti JZSS. Siuuški klub Bohinj razpisuje tečaj za začetnike, kateri se lxi vršil od 30. junuiirju do 11, jun. 1931 ikkI vodstvom g. Godec Tomaž« in g. ing. Sod ju v Boli. Bistrici. Prijivnr'na 5t) d.iiMirjev s|»rcjeimi klub. Stanovanje in hrana od 50 do 70 Din dnevno zaeignretio. Rasno. Kakšno veselje Imajo Anclekl. It obisku gledalcev pri prvcnulvenlh tekmah se da nu mursikuj pametnega sklepati. Včasih slub obisk pomeni, da tekmovanje nt zanimivo, včasih morda slabo vreme odvrne ljudi, drugič morda prevelika in drugu vstopniua. Pa šc drugih etvuri je dovolj, kl jiovz.ro-če lnhko spreminjanje, obiska, tmla ut danes naša naloga razpravljati o tem. Povemo naj le, dn vodijo Angleži natančno statistiko o posetu vseh prvorazrednih tekem. Ker nam te številke najbolj Jasno označijo, kakšno zanimanje vlada na Angleškem za nogometni šport, navajamo nekaj podrobnosti. V novembru n. pr. Je bilo odigranih v prvi ligi 54 tekem. kl jih je obiskalo 1,148.000 gledalcev. Število obiskovalcev Je podlo v tem mesecu, če primerjamo z obiskom v oktobru in septembru, ki masa 2.810.000 ljudi. Če seštejemo te številke, tedaj dobimo število r>*>4Rinn Ogromna je la množica sjiorlnih prijateljev, ki dovolj jasno dokazujejo, da DARMOL čokolada za odpiranje Je v Angliji šo danes največje zanimanje zn nogi* motni s|Kirl Itltl.tHHI švedskih smučarjev. Da l>o vsakdo vedel, kako zelo je razvil »muškl šport tm Norveškem, navajamo sledeče številke, avodsku smuška zveza Ima vpisanih po zadnjem seznamu preko 98 tisoč članov, ki so združeni v 772 klubih. V zadnjih letih število članstva luko raste, du se ne motimo, če trdimo, da bo žo prihodnje leto iineln mula švedska umi 100.000 smučarjev, »mrl se puiitajn. Letošnje evropsko prvenstvo v hoekevu na ledu se bo vršilo v Krlynlea. Iioslej so se prijavile Anglija, Avstrija. Francija, ituliju, Kanada, Ogrska in Švica. Lansko leto si Je tiuslov evropskega prvaka v hockeyu priborila Nemčija iu čudno je, da se teh tekem Nemčije le« tos najbrže ue udeleži. Pravijo, da iz gotovih vzro kov... Lahka atletika. H. Doltermnnti v llratllijl. Kden najbolj za« služiilh in uspešnih nemških labkoatletov R. Do-bermann jo preti krutklm odšel v San Paulo. kjer je sprejel mesto trenerja pri Sport-Clubll Germa-nla. Kratka jt> tltiba taniošnjegu njegovega delovanja. pu vendar prihajajo že pohvale v Evropo. Zelo so zadovoljni 7, njim. Dobcrmann j>e so Jc tudi t veseljem lotil svoje noveli! težavne naloge. Dva dni jki tvojem prihodu v Ameriko je pričel s treningom. Po četrtem metu je vrgel kroglo io preko 14 m dideč in kmalu milo 11.41 m Zu cel meter boljše ud južnoameriškega rekorda! Tuko ie že s tem telo Imponirul svojim novim učencem, v Nemčiji i hi 7.uo zasledujejo Dobermannovo delovanju in razumljiv je ponos iu veselje, kl diha iz vsakego tozadevnega poročilu. Radio Programi Kadio-Llabtfana$ Torek. 30. det-emlira: 12.15 Plošče (pesmi, plesna glusbii). — 12.45 Dnevne veett. — 13 Ca*, ploščo, borza. — 17.30 Itadlo-orkester. — 18.30 Prof. Franc Pengov: Solnce v luči znanosti. — 19 I. Kujmik: Poklicna posvetovalnica — smoter In njene naloge. — 19.30 Dr. Ivan Grufenuuer: Nemščina — 20.00 »Kovačev študent (Vodopivec) ope-rela (iirizore člani Proevet. društva v Trnovem. — 21.00 Itadio orkester. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. Sreda. 31. dec.: Opoldanski program odpade. 18.00 Delavska godba Zarja- — Dr. Nikola Pre-obraleneki: Ruščinn — 19.30 Literarna ura: Ob 100 letnici Kranjske Čebelice — 20.00 Zvonenje nn ploščah — 20.10 Itudlo orkesler — 21.00 Prenni-i/. Unionu (Silvestrovanje) — 22.00 Prenos s Tn-boru (Silvestrovanje) - 23.00 Pisatelj Milčinskl: Staro in novo lolo — 23.31) Prenos Silvestrovanju iz Unionu'. Drugi programi i Torek, 30 ilerembra. Belgrad: 12.45 Rudio orkester — 10.00 Juzz-orkester — 17.311 ploščo — 20.0O Kinlio orkesler — 20.30 Zagreb — 22.5o Balalajk«. — Zagrabi ItjOD Prenos glu bo il kavarne — 20.30 Večer pesmi bi arij — 21.30 Jazz. orkester — 22.30 Novitc — 22.4o"tnJ. — Miihlat-ker: le.00 Koncert vojaške godbe — 19,(X) .Sivrstro-vante — 19.45 Veseln reportaža — 21.00 »Vzemi.. .< slušna igru — 23.00 Prerokovanje — 28.45 Lotu v slovo — 015 Pleena glasba. — 1 ondon: 18.45 Kvintet — 20.00 Koncert: petje orgle — 22.30 Plešo, glimbn. — Mor. Ostrava: 19.20 Ljudska glasba — 20.00 »Tiz7 nrkeeter — 22.00 Pragu. — LeMiriic: 18.0'» Bilanca 1980 — 19.00 »Eno noč v Benetkah , np. -reln. Joh. Stran se — 22.30 Sil vrni rov konc-rt -24.00 Zvonenje — 0.10 l'le*na glasbu do 800. fr HraStvenega iivtienle jutri 31. decein- Slšensk« Prosveta pniredi brn v salonu goetllnt Kerslf z bogatim sporedom. Začetek vljudiieje vabimiol JU; Sijve^trov veoer ob 20. url. Naj- Pridobivajte novih naročnikovi Kulturni obzornik Ivan Dornihs Brez oči Novele - Celje 1930 - Bratu Rode in Martinčič. Letos so z lepiim uspehom vprizorili v Mariboru fragment Dornikove drame in to je bil njegov povratek v literarno areno po dolgi odsotnosti. Tik pred božičem je izdal zbirko novel, ki jo je Krstil po nuslovu prve: »Brez oči«. Enajst jih je vseh in nekaj med njimi, ki jiiih poznamo že iz »Doma in Sveta«. Ne glede na dejstvo, da imamo dan današnji bore malo aktivniih književnikov, saj je bilo letošnje leto zelo skopo z izvirnimi novostmi, tako, da nas mora že dogodek nove izvirne knjige razveseliti, ima Dornikova knjižica še druge lastnosti, ki ji zagotavljajo uspeli in utegnejo naše veselje še povečati. Prvo: Dornikova zbirka novel je enotna, ker so vsebinsko novele iz vojnegu časa. Pa tudi v tem h,ranijo še enotnost, ker se godč v zaledju im ne prikazujejo naravnost grozot vojne na fronti, marveč njene posledice, kar mimo dogodka samega preide v bit ljudi, v življenje, ki ni imelo neposrednega stiika z vojnimi dogajanjem v ožjem pomenu besede. Rud,i te enotnosti je Domikovu knjiga celota, kar po navadi zbirke novel ne morejo biti. Res je, da delo ni bilo kot cclotn koncipirano, marveč se mu je nekako samo naredilo in ga je moral preudarno urediti kesneje, da je postalo, kar je. Res pa je tudii, da je, s tem pojav kot tak mnogo pridobil, dasi bo otovo marsikomu vsiljeval primero s Can-arjevinii »Podobama iz sanj« — seveda, brez potrebe, ker bi tako primerjanje ne imelo nobenega pravega temelja poleg tega navideznega iui zunanjega. Don lik niza sivo na sivo. Dogodki, k.i jiiili bolj v obliki črtice nego novele podaja, izlia-jujo sicer iiz kontrasta, vendar se pisatelj ne sipušča mllkoli v drastično aH barvito izoblikovanje kontrastov, marveč mu služijo rahlo na-značeni le za izhodišče obupne žalosti, ki io silov v izobilju nudi in katere neizrekljivo tesnobo hoče pridržati, ne da bi sc |x)služiii| dramatičnega stopnjevanja. Skratka — Dorniik je preveč (liričen, da bi oblikoval dogodike »na odru življenja«, kamor spadajo; zadovolji se samo z impresijo, ki bi jo pri njeni smeli imenovati skoraj »impreeionantnost«. Odtod nizam je siivega na si vo. Pa še sentimentalnost. Brez te prav zu pruv pesniško čuteča duša ne more biti. Najdeš jo zabuiba.no še v najbolj realističnem pripovedniku in v vseh variacijah pri vseli narodih. Pri nas je skoraj usodna, ker »mo — že iz |)očotka naše: slovstvene tradicije — romantični. Je pa gotovo, dn je naša slovenska sentimentalnost pognala tako čvrste korenike, da je niti na videz ne moremo več izr u vati iz telesu našega slovstva. Svojevrstna je naša sentimentalnost: kolikor ni solzava in petošolska, jc vendar nekaiko nezrela v takem zmishl, kakor je nezrel, toda v skrivnosti lepši od raz-cvetene rože poneik. Je pravico- in resnicoljubna. In nazadnje je še pripravljena na od-iioved in na tolaži lno čašo vina, pri kateri se Krogotok morda znova začne. Dorniik jc kajpada sentimentalen — prav slovensko sentimentalen. Pn se vprašujem: mor ni prav da 'e? Iz nemoči in potrpi ien.ja je rojena ta čudežna moč in se kaže v Dorniku najbolj očitno v črticah »Na gozdnih j lotili« in »Georgine« (edini dve, ki vsebinsko nistu »vojni«, a sodita brez nadaljnega v celoto radi svojetra notranjega razpoloženja) — kjer navedeni svojstvi sentimentalnosti najbolj močno stopita do izraza. Dornik hoče prikleniti čitatelja z nereš-ljivostjo zagate, z neizprosnostjo položaja in raizmerja. Povedati je treba, da sc mu zmeraj posreči, dasi niso vse novele enuko privlačne ter je videti, da je kutera umetno zasukana že skoraj v grotesko (kar je nevarno, dasi Dor-liiiku priljubljeno ravnanje tako n. pr. »Nej-kova sm rt«. Kljub temu, da se je odrekel prirodncmu načelu, po katerem nai se razvije stvar iz sebe, kamor ji pač najbolj kaže, ter si je na mesto tega postavili za načelo enolično in enosmerno osvetljevanje, je učinkovitost Dorni-kovith novel zelo velika, ker imia Dorniik dar plastičnega izražanju, kar je pri liiirični naturi takega kova redkost. Te odlilkc zagotavljajo Dorniik ov i knjigi uspeh, uipajmo tudi, da mu bodo v vzpodbudo za luidaljno delo. s. š. Ljubljansko Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 30. dec.: Zaprto. Sreda, 31. dec.: Ob 21: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek, I. januarja: ob 15 NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstuvu po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: MERCADET. Izven, fetek, 2. januarja: zaprto. OPERA Začetek ob 20. Torek, 30. dec.: HASANAGINICA. Red C. Sreda, 31. dec.: Ob 16: GROFICA MARICA. Ljudska p red sta va po izredno znižanji opernih cenah. Izven. Četrtek, t. januarja: Ob 15: CAR IN TESAR. Ljudska predstava po znižan/lili cenah. Izv. Petek, 2. januarja: zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 30. decembra: zaprto. Sreda, 31. decembra: zaprto. Program Silvestrovanja „Ljubljane** Od 21 do 23: 1. Dr. Daliinur: Jaikil: Duihtefti nagelj — godiba »Zarja«. G. konserv. Drago Žagar zaipoje tri samospeve. 3. Zbor »Ljubljane« poje: u) Laharnar: Kadar mlado leto pade; b) P. H. Sattner- Na planine; c) P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj; d) Adanuič: ToSabu; c) Dr. Dolinar: 111. venček narodti Mi. 4. Zieliror: Dunajski humor — valček »Zarje«. 5. G. Danilo Bučar poje 3 kuiplete. 6. Dr. Dolinar-Bernard: Venčok narodnih — »Zarja«. 7. Seli noider: Godčeve pesmi,i — valček. 8] Huusmamn: Požig&lčeva hči — uvertura 9. Urban: lz vzhoda — pesmi. 10. ju rman: Pomlad je tu — fox-trot. Nar to lahka glasba. Antlantida in zgodovina zemlje Veliki giišiki filozof Platon pripoveduje v svojem delu »Cnitias«, du se je nahajal nekoč onstran Henkulovih stebrov — današnjega Gibraltarja — ogromen otok Atlantis, katerega je ločilo od kopnega še več manjših otokov. Nu njem je prebival narod bojevitih Atlaaiti-dov, ki so zgradili dve veliki mesti: Eusebes in MakhLmos. Neikoč so Atlantidi zapustili svoj otok in se odipraviili na zavojevalcu pohod proti deželam na vzhodu. V te,m |«i je neizmerna povodenj požrla njihov otok in po njej razburkano morsiko vodovje je preplusuilo sredozemske obale in na en mah uniičilo njihovo mogočno vojsko. To bajko ali povest si je Platon najbrže izposodil pri Egiiipčanih. utegnil si jo je pa jih raziskovanj ugotovil, da imajo Kanarski iu Azorski otoki ter Madeiru, dalje sosednje afriško ozemlje |Wi špansko-portugalski |к>1-otok in Srednja Amerika presenetljivo sorodno živalstvo in rastlinstvo. Tako se nahaja neiku vrstil praproti — Adiiaiutuni renilorme, ki je na stari celini povsodi drugod izginila, na Portugalskem. — Enako se nahaja neki polž na Kanarskih otokih mi Azorili, pa tudii na sosednjem afriškem ozemlju. Ker polž ne zna plavati m1 leteti, je jasno, da so se morale neikoč te pokrajine vezati po kopnem. V novejšem času se je ustanovila posebna nova znanost: biogeogralija. ki raziskuje izvor in razširjenost raznih živalskih in rastlinskih vrst, bodisi še živečih, bodisi najdenih v »kameninah. Eden teh znanstvenikov — Francoz Joleuud. je ugotovili nu tem poprilšču obsežne zveze med starim im novim svetom. Tako sc nahaja mnogo živalskih vrst na obeli straneh sedanjega Atlantika; n. pr. predlliodnikii konja, mustodonti, zajci iu kunci, lz tega sklepajo geologi, da so morali nekoč biti »celinski mostovi«, ki so vezali oba svetova in po katerih so mogle živali prehajati iz enega v drugega. Eden teh celinskih mostov se jc raztezal od Škotske do Severne Amerike, in to do konca kvaternerne dobe. ko so ga nvrzie severne vode prodrle in se pomešale s toplimi južnimi. P< sledica je bila lnladnejlša tempenaitura. olbilo deževje in slegreznit-vi velike celine ni ohranila samo v starem Egiptu, marveč tudi med nekdanjimi prebivalci Amerike. Zanimivo je da se obe legendi strinjata \ tem, da se jc pripetila katastrofa v dobi, ko sc je nahajala točka pomladnega enakonočja v ozvezdju Raka ali natančneje pni zvezdi E (Praesepc Cuncri). To je bilo 1. 7256. pred Kristusom Potemtakem bi bila zadela katastrofa Atlantido pred približno 9000 leti. To la pustimo legende in poglejmo, kaj iprav' č sta znanost o tej svetovni katastrofi. Tu iunamo predvsem dejstvo, da se nahaja na zemeljski -korji m-/poka. kii sega okolu in okolu zemeljske oble: čez Tihi ocean južno A/ijo. Perzijo. Malo Vzijo do Sredozemskega morja, kater'ga raztrgane obale nosijo znake mnogoštevilnih pretresov; |>otcm se vleče razpoka po atlantska kotlini do Mi luškega zaliva, kjer se veže z ono, ki teče, od severa proti jugu po hrbtenici obeh Amerik. Atlantida jc po legendi ležala v območju tc razpoke in .jc postula tako žrtev orjaških zemeljskih pretresov. — Zmino je dalje, da Gibraltarska ožina ni vedno obstojala: nastala je šele v tercuarni dobi o pniliiki, ko se jc vsled preobratov v notranjosti zemlje dvignila iz voda Panamska kopna ožina, ki veže obe Ameriki. Kot zadnje pniče odmosno ostanke velike celine, ki je nekoč vezala Stari svet z Ameriko, smatrajo nekateri geologi vulkanske polnoiua odgovarjata: kje.r se ena širi navzven, se druga ', zajeda na/.notraj, tako, da bi ju mogli stakniti | skupaj in l>i se vzbokline in zajede popolnoma j ujemale, kakor bi staknili oba delu čez pol raztrganega lista papirja. Po dnu Atlantika, in sicer skoraj natančno po sredi, sega od severa proti jugu, Wyvilie-Thomsonov greben, ki se istotako popoluomu ujema z obalnimi oblikami obeh celin. Težko jc verjeti, da bi bile te oblike nastale zgolj slučajno. VVegener stvar razlaga tako: Podstavki obeh celin plavajo v navpičnem ravnotežju na plastičnem temelju notranje magme (usedline). Stranski sunki vplivajo nu obliko črt. Pod njihovim vplivom drsita obe celini na lepki usedlini počasi sem in tja. Na tej podlagi razlaga Wegener, kako so si sledile ledene dobe in pa sorodnost živalskih in rastlinskih vrst oddaljenih celin. Po njegovem v prejšnjih dobah Atlantskega morja sploh ni i bilo, marveč sta se Afrika in Amerika stikali. I S tem bi bilo |K>ko|»ano tudi vprašanje Atlan- I tide. Dve novi ameriški mesti Čas kolonizacije in pijonirstva v Združenih državah Severne Amerike tudi danes še ni prešel. Rast ameriških velemest, n. pr. Los Angelesa, je tudi še danes v resnici pravljična. Sam Francisco je bil prvotno ubožna vas iskalcev zlata in Chicago pred pičlimi sto leti samo vojaška predstraža, ki je bila v stalnih bojih z Indijanci. Tudi ustanavljanje novih mest je še vedno na dnevnem redu. To gre navadno zelo hitro. Velikopotezno ustanovitev mesta je sklenila družba Steuben. Po dolgotrajnih pogajanjih si je zagotovila izvedbo načrta. Predsednik družbe je podpisal listino, s katero je prešlo v last družbe Steuben že 12 let popolnoma zapuščeno mesto Winceeter, na severni meji države Wisconsin, z obširnimi gozdovi vred. Okrog sto starih lesenih barak, iz katerih je doslej obstojalo mesto, v katerem so prebivali večinoma drvarji, so podrli, na njihovo mesto pa bodo postavili okrog 200 manjših in večjih eno- in večdružinskih hiš in vil, ki bodo opremljene z vsemi udobnostmi. Vse stavbe novega mesta, ki se bo imenovalo Steuben City, bodo ostale v posesti družbe, ki jih bo sama upravljala, da prepreči špekulacijo. Namen tega novega mesta je, da se nemškim Američanom in nanovo priseljenim Nemcem nudi prijetno bivališče o počitnicah. Ameriško časopisje veliko piše o ustanovitvi tega mesta. Nič manjše zanimanje javnosti pa vzbuja ustanovitev drugega mesta, ki bo nastalo ob Heinmenway v državi Washington in ki se bo imenovalo Boulder City. To mesto bo nudilo bivališče ljudem, ki bodo zidali velikanski nasip Bouldon v svrho namakanja zemlje. Zvezna vlada si bo pridržala polno nadzorstvo nad stavbami in zemljo in ne bo pripustila nobene špekulacije in tudi nobene nemoralnosti. Nad 4000 angleških čevljev nad morjem ležeči kraj bo zadostno preskrbljen z vodo, ki jo bodo deloma napeljali iz reke Colorado. Seveda bodo na razpolago tudi kinematografi in sploh vse, kar spada k udobnosti ameriškega življenja. Boulder City bo imelo v začetku prostora za 4000 do 5000 prebivalcev. Za pull-ovcrjc KOŽUHASTA VOLNA Italijanski prekooreanski Ictnlri v Maroku. Italijanski minister za letalstvo v razgovoru s francoskim guuef&loui rfugueeoiii preti vladno puiačo v Rabatu. V ozadju general Valle in poveljnik Maddalena. Toni .lager, Ljubljana, Dvorni trg 1. Slovenski lesni trg Lesni trg se nahaja neprestano v znamenju globoke krize. Ako hočemo označiti lesni trg Aa splošno, tedaj se nam iiokaže predvsem, da so problem najbolje rešili Angleži in po njihovem vzorcu deloma ludi Nemci. Angleži so namreč pokupili potom njih nakupne organizacije veliko lesa v Rusiji ter si zagotovili od sovjetov, da opuste vsako konkurenčno borbo. Ker pa se je bilo na drugi strani bati, da bi začele nordske države s kakimi dumpinškinii cenami operirati v Angliji, so Angleži povabili poslednji čas ludi te države k sodelovanju in, kakor se zdi, 1к*1о tn posvetovanja zaključena z ugodnim uspehom. Enako so nekatere nemške tvrdke pokupile precej lesa v Rusiji, čuje se, da po precej visoki ceni. Zalo pa so se obvezali sovjeti baje, da v delokrogu teh tvrdk ne bodo prodajali nikomur drugemu lesa. Francija je uvedla obvezo, da se pri vsaki pošiljki izkaže, ml kod ista izvira, da se torej priloži tovornskim dokumentom tudi izpričevalo o izvoru blaga. To je tudi za nas precej neprijetno, ne glede na stroške, ki so zvezani z nabavo takega certifikata, ampak tudi z zamudo časa in sitnostmi. Tako izpričevalo mora biti namreč potrjeno od francoskega konzulata. Namen francoske naredbe je, kontrolirati uvoz sovjetskega importa. V koliko se bo to posrečilo, pa je vprašanje, ako ima sovjetska unija resen namen, ogrožati francoski trg z dum-pingoni. Sovjeti namreč lahko dado blago nacionalizirati v kaki sosednji državi, kamor ga izvozijo in potem reekspedirajo v Francijo. Sprememba voznega reda in Prehmur e M. Sobota, 28. decembra. Z zadnje železniške konference, ki se je vršila v M. Soboti, se je poslala vsem inerodaiuim či-niteljeni spomenica, v kateri so zastopniki vseh prizadetih naglušali potrebo spremembe voznega reda na postaji Hodoš—M. Sobota—Ormož ter na progi O. Radgona — Ljutomer — Ormož; sedanji vozni red je namreč precej neugoden. Ker je prišlo od prometne oblasti vprašanje, ali ie sprememba res potrebna, so poslali predstavniki Trgovskega gremija. Skupne obrtne zadruge, Občine M. Sobota, Srezkega kmetijskega odbora ravnateljstvu sledečo izjavo: • Na osebno vprašanje pri spodaj podpisanih gosp. korporacijah izjavljamo vsi še enkrat, da iirio popolnoma v sporazumu zahtevali ua konie-renci, kt se je vršila v M. Soboti dne 3. nov. 1930, naj odhaja prvi vlak iz M. Sobote proli Ormožu tako, da bo imel zvezo z vlakom, ki gre od tam proti Pragerskemu ob 4.50. Ta zahtevo utemeljujemo s tem, da so naše višje oblasti (okrožno sodišče, okr. inšpektorat, okr. lin. inšpektorat) v Mariboru, a banska uprava se nahaja v Ljubljani in je na vsak način potrebno, da se pride tja pred-poldan in da se v slučaju kakega malega posla lahko vrne še v istem dnevu ... Vlak proti Hodošu pa naj odhaja zjutraj tako, da sc lahko vrne v M. Soboto pred 8. uro, ker pri sedanjem voznem redu nikakor ni mogoče uporabljati vlaka za smer iz M. Sobote proti Hodošu, medtem ko iniajo tudi prebivalci Murske Sobote in okolice dnevno posla v goričkem delu Prekmurja. Posebno težko pa je to /a vse uradne komisije ter uradne dneve, ki sc vrše v Gornji Lendavi in Križevcih, ter komisije po vseh delih jforiCkega dela Prekmurja. Tudi posestva ima nad 70 posestnikov iz M. Sobote in okolice v goričkem delu, kamor morajo vedno potovati, a se pri sedanjem voznem redu vlaka sploh nc morejo posluževati. Vlak torej naj odhaja proti Hodošu zjutraj med 4. in 5. uro, popoldan med 14. in 15. uro, vrača pa se naj v M. Soboto /ju I raj pred 8. uro, zvečer pa med 18. in 19. uro. K tej izjavi drugega ne pripominjamo, kakor da sc ji v imenu vsega prebivalstva nelc Slovenske krajine, marveč cele »Prlekije" pridružujemo ter prosimo merodajno oblast, da jo kot eno najvažnejših zadev upošteva in ji ugodi. Tukajšnje vlake v veliki meri izpodrivajo avtomobili in sicer predvsem radi neugodnih zvez. Nemški trg je skoro izumrl. Ne glede na ogromno število hrezposeliiili — okrog 4 milijone —• živi vso v pričakovanju, kaj se bo zgodilo po Srvem januarju 1931, ko poteče pogodba med emčijo in Poljsko, iz katere jo Nemčija doslej največ uvažala. Z ozirom na mrzlično organiziranje poljskih producentov zadnji čas se zdi, da se isti pripravljajo na slučaj prekinitve neinško-poljskega dogovora, katero domnevo posebno podkrepuje napeto politično ozračje med obema državama. Najtežje je označiti položaj v Italiji. Znano je le eno — iu to že dolgo časa — da so namreč zaloge prazne, da pa tudi kupcev ni. Ker so potemtakem vsa naročila nujna, je povsein naravno, da se italijanski trgovci obračajo na naš trg s špoti-jalnimi zahtevami. Cene bi končno — čeravno bolj težko — še šle, težava je le s plačilom nakupljene-ga blaga. V tem oziru v doglednem slučaju nimamo pričakovati nikakega izboljšanja. V ostalem je položaj v Italiji tak, da moramo vsakogar opozoriti na največjo pažnjo pri sklepanju kupčij. V državah producenlinjah je položaj seveda temu primemo slab. Omenil sem že, da so se poljski izvozniki organizirali. Kazen teh so se na naravnost idealen način orguuizirafi tudi finski izvozniki. Pri nas pa o kaki organizaciji ni niti sledu, istolako ne v Romuniji, kjer je produkcija n. pr. bukovine padla skoro na ničlo, Čuje se, da se bodo pri nas znižale železniško tarife. Želeti pa bi bilo, da se revidirajo tudi razne takse, ki znašajo danes približno 12% — baš s tem odbitkom bi lahko konkurirali sovjetskemu lesu. Br. Vpis v zadružni register. Zadružna knjigarna v Trbovljah, r. z. z o. z. 1». trgovinskega registra. Izpremetnbe Kairel Jezernik in drug, podjetje za izdelovanje cementnega blaga v Celju (izstopil družabnik \Veixler Leopold, vstopil Weixler Leopold ml.); izbris (radi opusta obrata); Izdelovalnica kandit »Jova«; Anton Fazarlne, Celje. Kaj jc Belgrad? V zadnji številki belgtaj*k»- £a gospodarskega tednika čitamo zanimivo razpravo urednika dr. V. Ba.'kiča »Ko sve živi u Beogradu«. lz razprave posnemamo sledeče ugotovitve: Belgrad ie pasivno mesto v zamen javi dobrin s celo državo. Danes gotovo vsa evropika mesta proizvajajo mnogo več dobrin za Izvoz ven kaikor pa jih uvažoijo za svoje potrebe. Vse to no industrijsiko-izvozna mesta ali trgovs.ko-i5os edn.i-ika, Belgrad pa ie uradniško mesto. Ta pasivnost v zamenjavi dobrin Belgrada 2 njegovim zaledjem nc pomeni še ni egovega si omaštva. Nasprotno ie. lo fatalno za uradniško mesto. Uradniška mesta vzdržuje vsa država iti zalo ona plačujejo uvežene dobrine ne z dobrinami, ampak r-denarjem. Uradniško meslo ne more bankrotirati, toda formiranje kapitala je v takih mestih omejeno na minimum. V ostalem zaiklufiuje pisec svojo raepravo t ugotovitvijo, da 80% belgrai-skega prebivalstva ima dohodke nižje od standardnega minima. Splošna nisloiofoiniška drnibn objavlja svoj računski zaključek m 1029. Račun dobička in Izgube kaže, da se je pasivnost tramvajskega prometu zmanjšala za polovico, nasprotno pa je, avtobusni promet pasiven za skoro '200.000 Din, kar je zelo čudno pri vladajočih razmerah. Skupno znaša izguba v letu 1929. 212.000 Din (1028 29.000 Din). Račun izgube in dobičku kaže, da so znašali dohodki in stroški (v tisoč Din); dohodki 1.920 1IV7 10 Is iOV*) tramvaj 3.758 3.629 11.018 3.074 avtob. 325 1.530 izdatki tramvaj iivlob. 3.280 — 3.982 307« 3.703 280 1.723 Tako donos voznih listov tramvaja kakor nt№-iki obi|itovanja tramvaja so razmeroma stalni. Iz tiilauce je razvidno, da' so investicije električno cestne Železnice ostale neizpremenjene: 257.tKH) iSin (nevalorižiratio), nove pa so narastle (i) ml 89.000 na 3,388(KM) Dl« (do konca 1929). V avtobuse je investiranih 1,312.000 L)in (1928. leta 538.000 Din). Med aktivi je vloga pri Kred. zavodu narasla od 18,593.000 na 13.843.000 Din. Med pasivi je ostalo posojilo ljubljanske občine nespremenjeno: I H,205.(100' Din, novo i ki je posojilo pri Ljudski posojilnici v znesku 944ДНК) Din. Tudi bo so povečali drugi upniki od 774 (MK) na 877.000 Din. Lastna sredstva so narasla radi povečanja rezerv za 209.1100 Din im 1,115.000 Din, ml tega glavnica 8OO.0OO Din. Odobrena ie poravnav« dolžnika Franc B. itaRy, trgovca v Tržiču. Borza ker je le še malo razpoložljivega blaga v državi, »aj je doslej Privilegiruua izvozna družba |k> cenitvah izvozila 10—12000 vag. blaga. Na trg koruze pa vpliva mednarodno tudi sijajna letina koruze v Argentini. Izvoz je bil znaten, pa imamo Se vedno dosti za izvo/. razpoložljivega blaga. V ostalem so bile cene. sledeče: pšenica buč. iu ban. 152.50, Som-bor okolica 147.50, koruza: času primerno suha s kakovostno garancijo do iiiinioiiibue postaje 75.50, umetno sušena sr. 90, bar. 92, stara 10?.50; moka stane jio, kavovsti 255-205, slabše kvalitete sc dobe še ceneje. V Ljubljani so notacije neizpremen ene. Novi .Sad Oves l»ač., sr. 140- 145. moka bnč, 0 g. (M) g 240-200, št. 2 210—230, št 5 185-195. št. (i 158-105. St. 7 107.50—115, št. S 82.50—87.50. otrobi bač. 82.50 -87.50, sr., slav. 77.50- 82.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 22K vag. pšenice, 14 vag. koruze, 3 vag. moke, 3 vag. otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca mirna. Promet inai hon. Pšenica marec 14 08—14.72, zaklj. 14.08—1 Ш> maj 14,98 14.99, zaklj 14.98—14.99, rž mareo 9.70, zaklj. 9.70-9.77, koruza maj 12.55 12.00. zaklj 12.59—12.60, tranzit maj 10.35. zaklj. 10.84-10.85. Mercadet Komedija v treh dejanjih. Spisal Honore de Bnlsao. Odrska priredba in režija dr. B. Gavella. (Premijera 28. t. m.) Dne 29. decembra 1980. DENAR Devizni tečaji so oslali danes v glavnem ne-izpreiuenjeni. Do zaključkov jo prišlo v devizah Praga (nad 1 milij. Din) in Dunaj, kateri je obe dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 b|., Berlin 1344.75 bi., Bruselj 789.21 bi., Budimpešta 988.22 bi.. Curih 1095.90 bi., Dunaj 798,08—790.08 (794.53), London 274.14 bi.. Ne\v-york 50.32 bi., Pariz 221.81 bi., Praga 167.00— 107.80 (107.4«), Trst 295,40—295 57. Zagreb. Amsterdam 2271—2277, Iterlin 1343.25 — 1840.25, Bruselj 789.21 bi., Budimpešta 980.72— 989.72, Curih 1094 40—1097.10, Dunaj 703.08— 790.08, London 273.74-274.54, Newyork 50.22— 50.42, Pariz 220.81—222.81, Praga 107.00-107.8«, Trst 294.45—296.45. Skupni promet br<»v, kompenzacij je znašal 0.30 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2271—2277. Budimpešta 980.72—989.72, Berlin 1848.25 - 1346.25, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 793.08—796.03, London 278.75—274.55, Newyork 50.22—56,42, Pariz 220.80 —222.80, Praga 107.08—167.88, Trst 294.40—296.40. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.45, Atene G.65, Berlin 122.65, Bruselj 71.975, Budimpešta 90.175, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.425, London 250125, Madrid 54.40, Nevvvork 514.75, Pariz 20.24, Praga 15.275, Sofija 3.73, Trst 20.97, Varšava 57.75. Kopenhagen 187.75. Stockliolm 138.10, Oslo 137.775, Helsingfors 12.975. Dinar notlra na Dunaju: deviza 12.5825. valuta 12.52. VREDNOSTNI PAPIRfl Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna ter so se tečaji 7% investicijskega posojila kakor tudi vojne škode učvrstili, nasprotno j>a so bili dolarski papirji in begluške obveznice slabejšo. Promet je bil znaten radi bližnjega tihima. Tudi Irg bančnih papirjev beleži več zaključkov. Nadalje jo izredno čvrsta Hrvatska sveopča kreditna banka, ki notira danes lo 115—119 v primeri z zaključkom po 105 v soboto. Čvrstejša je bilu tudi Unionbanku, ki je bila zaključena po 190, nadalje .lugobanka po 78. Zcmaljska batikti je biln znklju-MVttlia po 128. Med industrijskimi papirji beležimo '/.nnten dvig delnic brodske tovarne vagonov, ki jc bila v soboto zakljiičevnna še. po 95, danes |ia žc jio 100. Nadalje je bil zaključen So IJnion-paromliii po 90. Med paroplovnimi družbami ie bila danes čvrstejša Dubrovačka, ki je. bila zakljUČevftlia po 360 v primeri s 350 v soboto. Jadranska plovidba je čvrsta in ,|o bila zaključena po 540. Ljubljana. 8% Bler, pos. 92 bi,, 7% Bler. po*. 80 bi., Tob. srečke 50 lil.. Celjska НИ> den.. Ljublj. kr&l. 125 den.. Prašlediona 940 den.. Kreti, zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna H) den., Split cement 400 bi., Ruše 235—255. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85.75—80.50 (86, N0.50), agrari 52.50 bi., vojna škoda ar. 425.25 -425.75, kasn 425.25-425.50 (424, 425.25), 3. 418 —419 (418), 8% BHr. pos. 91.50—92, 1% »ler. pos. 79.75—80 (80.25. 79.75), 7% pos. Drš. hip. banke 80 - 80.50 (80), 6% begi. obv. 06.50-07.25 (68). — Bančne delnice: Hrvatska 50 den., KatollCka 36— 38, Poljo 56—57. Kreditna 115—119, Union 190— 191 (190), .lugo 77.50-78.30 (78), Ljublj. kretl. 125 den., Me.cljunurodiia 07 den., Narodna 8050, Obrtna 80 rleti.. Praštediona 940—915, Etno 143 bi., Srbska 190.50-191, Zemitljskti 128-129 (128). Industrijske delnice; Nar. šum. 25 den., Oultmnnn 180—137, Slaveks 50 -53. .Slavonija 200 den.. Nn-šico 970 bi., Danica 95 100, Drava 285—'236, Šečerana Osjek 293—294, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijcv. 220 den., Brod. vag. 100-105 (100). Union 90- 95 (90), Vevče 128 den., Isis 40-42, Ragusea 355— 370 (800), Oceania 210—227, Jadr, plov. 535-540 ('540), Trboveljska 360 303, Split cement 300 den. Belgrad. Narodna banka 8100—8200, 7% itiv. pos. 80.1»)—87.50, agrari 65, vojna škoda 425— 426.50. Dunaj. Podon.-savska-jadnin. 87.60, Wlener Balikverein 16.75, Credltanstalt 46.90, Keeompteges. 157, Zivno 88.13. Union 23.45. Aussiger Chemiselie 132.50, ltuše 30.50. Aljiine 17.90, Trboveljska 45.50, Leyknm 8.50, Itlma Murnny 61.15. Lee Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno; I vag. rezane bukovine in 1 vag. drv. Tendenca mitična. Kksekiitlvna prodaja. 1 veliki vagon hrastovih desk 27 nt m tOO kg 40 Din. Žitni trg Položaj na našem žitnem trgu Je ostal skoro docela neizpieuienjim. Pšenica je nadalje čvrsta, Po duljšem odmoru smo dobili v drami zopel novost, o kateri lahko rečemo, da je dogodek. Dr, Branko Gavella je nastopil kot režiser-gosl z Balzacovini »Mercadetom< in zmagal, kakor bi so poigral z odrom. Ime gospoda dr. Gavella smo slišali kmalu po vojni večkrat v isti sapi z bob-najočimi oglasi ekspresionistične umetnosti, na ka-lero smo domala že jiozabill — tisti oraeu je ostal, a naenkrat stoji pred nami človek brez eksperimenta, s trdnim znanjem, veščo roko, tvoren in sočen ter nov, pn v vsem vidiš, kakor da se hoče nu glas braniti vsake sunvnje gledališkega pre-vralaiištva. To je zrelost. Dogodek z Mercadetom in g. Gavellom je naša žurnalistika prav v obilni meri pripravila, skoraj preko naših razmer; 110 človek jo rekel, da je reki ama imela uspeli iu da ui bila prav nič osramočena. Gledališče je bilo polno, zadoščenje popolno, skratka, velik uspeh! Z Balzacovini Mercadetoin samim je stvar predvsem ta: dve izraziti francoski lastnosti sla v njem, stroga teatralična enota prostora, ki skoraj duši, in brezmejna prožnost duha, ki se ujet v to jiroslorninsko enotnost, nikdar ne utrudi, ki neprestano varira, kombinira in zmaguje z dovli-pom in drznostjo. Seveda nazadnje le mora priti vštric iz Amerike , deus ex nmehina, katerega pa no vidimo, ampak ga sunio čutimo na odru. Mercadet je do obupanosli gospodarsko uničen veliki gospod, a ne podleže niti se ne ukloni, ampak le vojskuje s svojimi upniki, ki nazadnje dobesedno preplavijo njegovo hiš-j; igra z njimi divjo igro, fantastično drzne špekulacije omajajo nazadnje njegove duševne sile, a zmaga vendarle. Trpka veselost, upirajoče se zadoščenje polni srce gledavčovo. Nu zabava, prevladujoča moč duha je bila ta igra, nepietetna analiza človeških nagnenj. Toda ob Mereadetu sla še žena ih hči, hči. ki jo možijo v očetovo divjo igro. pa se nazadnje le tako zgodi, kakor zahteva pravica ljubezni in potrditev starih idealov. Dočim ob Mereadetu Človek loliko misli na (logoljevega Revizorja ali na Bell Jonscnovega \ olpone, nam uhajajo v lo ženitovanj-sko romantično čuvstvenos! podobe iz Scottovih in Dickeneovih ljudi. Delo je poplavljeno na široko umsko besedno argumentacijo, nad katero potem vzkipi duhovita igra. Najvidnejši režijski problem si je posiavil dr. Gavella v tem, da razbije scenično okorelost, ko je na istem zaprtem prostoru treba rešiti loliko situacllsklh zadreg. Režiser je zato koncentracijo prostora obrnil navzven, postavil več prostorov obenem in pustil vanje pogled od vseli slrani. Tako lo ni skoraj več fronlalna, ampak krožna perspektiva; ljudi vidimo od vseh strani. Ta sccna se kroži nato brez vsakih ekslravngauo po vsej hiši, da si jo ogledamo od vseh strani iu v vsem razkošju. S to notranjo plastiko prostornine dobi igra ne samo okretnost, ampak se nam predstavlja tudi v širšem svelu, saj vidimo ljudi, kako prihajajo in odhajajo v hišo, gledamo njih pravi in ponarejeni obraz — skratka: svei cd resnične in zlagane strani. Ljudem ni Ireba igrati komedije, ker se igra sama. Scena nikjer ne skriva, da je lo teatrski pastor, celo poudarja ga (vidiš vse opore kulis), vendar ne čutiš nikjer nič. izumetničenega. Dr. Gavella imenuje lo teatrski realizem in mu ni v ničemer oporekati. S lako sceno je lahko poudarili komedijo življenja, kakršna je Mercadet; in jo do podrobnosti izdelati. Sccna je zanjo danes prvi pogoj, a v svoji enostavni novcsli se zdi kakor Kolumbovo jajce. Ljudje (»stanejo v nji plasličnl in celi. V mislih imam predvsem igro jirihajajočih in odhajaj čili v Mercadelovi predsobi, igro služinčadi, upnikov v zadnjem dejunju, ki jo je režiser sani jiripisal in dal s tem prvemu dejanju skoraj pre-mečno poudarjeno simetrično prostominsko spo-rednost. Mercadela je igral g. Levar. To je levja vloga, tri ure neprestane :gre in nepretrganega ležkega memeriranja! Levar je vlogo izdelal, kakor da v nji ni težave in kskor da v nji ni besedila. Poleg režiserja je imel tudi en svojo zmago. Njegov Mer-caile! je skoraj brez tetiiralike, cel«) Цго in umsko premoč je kolikor mogoče zalrl, prepojil pa je svojo podobo z močjo duha, obrambo in opravičbo, da sloji pred nami človek, ki agira iu reagira, ker moru živeli in ima pravico do življenja iu ker drugače ne more živeti. Ta Levarjeva |>odoba bi res potrebovala posebne pod robne analize, da bi ji mogli bili pravični in pokazati bogastvo umetnosti. Z Levarjevo razgibano inteligenco bi se mogla merili ludi ga. Medvedova, a nasprotno — v svoji razumni pasi vnesti, kol Merradelova žena, toda ob Levarjevi res veliki igri ne moremo meriti niti nje niti drugih igravccv — ki so bili večinoma nn višku. Ga. Vida Juvanovn je razumno skromno podala hčerko Julijo, prav lako je g. Jan igral idealnera zeta si m pat eda IO par Na|man|it og'as t SI In. Oglasi nad devet vrstic se ra£uiiu|o vik. Za odgovor rnam .ol Na vpraianla tiru znamke ne o<1go«nr|nrar> I Mlinar in Žagar dobro izurjen, vešč vseh mizarskih in tesarskih del, popolnoma zmožen samostojnega vodstva, želi mesto takoj. Gre tudi popravljat ali predelavat v mlin ali na žago. Šel bi tudi za skladiščnika v mlin ali k lesni stroki. Nastop lahko takoj. Naslov v upravi pod 14.703. ШШШ Akviziteria inteligentnega, marljivega, vestnega sprejme proti dobri proviziji največje anončno in reklamno podjetje v državi. Fixum ni izključen. - Takojšnje ponudbe pod »Lep nastop« na upravo lista. Pouk Stanovanje v vili 5 sob, kuhinja, kopalnica, sobica za služkinjo, tele-| fon. blizu sv. Krištofa, se odda s 1 februarjem Želi se solidno stranko, ki potrebuje pisarn, prostore. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13861. ГТИШОИИН шшШ Išče se lokal za mesarijo, po možnosti Stari trg ali Florjanska ulica oziroma Sv. Jakoba trg. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek tega lista pod »Lokal 14.718«. Prodamo Perje! kokošje, purje, gosje, se dobi najceneje pri Aleks. Hedžet, trgovina s perutnino, Ljubljana VII, Ale-ševčeva ulica 7. Smoking skoraj nov, in že nošena zimska suknja, se proda. Rožna ulica 7. Gostilna se odda v najem osebi, ki ima osebno pravico, eventualno se odda na račun natakarici, katere mož ima stalno službo. Poizve se: Karlovška c. 8. агггјгпп Silvestrov večer Učitelja ali učiteljico iščem za poučevanje kla- ?lztfSu d/or Qše"ica' virja. Pismene ponudbe 1 Tattenbachova 5. Svetovna upravo »Slovenca« pod noznana *°dba Rendrah. »14.714«. Puhasto perje čisto čohaoo po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Dir ke m čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria Kupimo Vrednostne papirje srečke obligacije delnice kupute upiavništvo »Merkur« Liubhana Šelenbur-gova ulica 6 II 'el 30-52 Vsakovrstno zlat® oo na'višiih cenab ČERNE luvelit Liubhana VColfova ulica št. 3. Čaniernikova šoferska šola » Abonenti Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt ki si želijo spremeniti z zastonj. Pišite ponj! novim letom hrano -p se oglasijo v Tattpnba-chovi 5. A. Šenica, Plzen-ski dvor. Stanovanje solnčno, treh parketira-iih sob z balkonom, vrtom, kletjo, elektriko in vodovodom poceni oddam Naslov v upravi »Slov « pod št. 14.564. Soba prazna ali meblirana, se takoj odda v Mariboru, Betnavska cesta 44. Kot sostanovalko s hrano sprejmem gospodično. Naslov v upravi • Slovenca^ pod 14Л07. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, se odda. Naslov pod št. 14.702. Večja poslopja i s prostornim dvoriščem in , vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo napro-i daj; elektr tok na razpolago. Kje pove uprava lista pod št 14499. Mlin na prodaj v naiboli prometnem kra-' ju, kjer ie vedno veliko mletve.. Nahaja se v najbolj prijazni okolici Ponudbe sprejema oglasni odd »Slov.« pod št. 14526 Ćila.jte in širite &SŠO ješprenj. ajdovo moko vedno svežo oddaia no debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva resia 24 Tudi v naši podružnici I Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročale inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 [»poldne Telelonska štev. 3030. Pozor! Vino je postalo ceneje! V restavraciji hotela »Miklič« se toči prav dobro baranjsko vino, belo in črno, po Din 10.— liter. Autofaksi - Hočevar <*«vo ireslo. KandOa Telet on st. 18 tO GRANDS PRIX Dobi se v vseh boljših trgovinah te široke Za novo leto »SI ovenča« Zo praznike Vam postreže z dobro kapljico gostilna »PRI FAJMOŠTRU«, SV. PETRA NASIP ŠT. 5: | Močno belo namizno vino, 1 Din 12 Močno črno vino Din 12 I Bizelčan, liter . Din 14 Rizling, liter . . Din 16 Cviček, liter . Din 16 Burgundec, liter Din 20 Jnserati v Slovencu- trna jo največji uspeh Dvoko'esa. motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli Velika izbira, najnižje cene rroaaia na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA" F B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovška cesta štev. 4 Holenjsfea, sta erska in dalmatinska ш čez ulico: Ljutomerski Rizling, izbor 1929 . . . Din 24.— Burgundec . . » ,......Din 18.— Muškatelec..........Din 18.— Rizling 1928 ..........Din 14,- Cviček, salonski...........Din 14,— Haložko, belo.........Din 12.— Šibeniško, belo . ........Din 10.— Šibeniško, črno ........Din 9.— Ružica............Din 9.— Steklenična in peneča vina »Clotar Bouvier, Gornja Radgona« Vinska klet T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra c. 41 Kompletne C1KKULARNK ŽAGE, P? tudi 1'OSAME NE LISTE ln VKETE,\A do u.liu 1IO konkurenfiuib cenali FERO0 SflTiOLA, So J url i o. f. Z. PLETE П Ш E na debelol na drobno' PLETILSKA ZADRUGA NA BREZNIC1 p. Jesenice - Gorenjsko Izmed sodobnih književnih izdaj so MM Ш spis! priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jusosiovanstta knjigarna v LJubllanl. Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „TRETORN" zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosiio samo „TRETORN" galoše in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Mag. št. 47182/ref. I. Razglas Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929, št. 247/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list z dne 23 avgusta 1930, št. 114/20, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31 decembra 1930. alt pa 2. ali 3. januaria 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem naćels'vu v posvetovalnici magistralnega poslopja. In sicer: a) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjerega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 Din uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačuiejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini; b) vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbeniškega davka. Tudi te osebe moraio obenem povedali, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini. Pod a) in b) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere uslužbeniški davek plačujejo. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, naj predlože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno zglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovaln.) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 23. decembra 1930. Št. ad 47.182/30 — ref. I. Dodatno opozorilo Odpade: Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačujejo v Ljubljani več nego 100 Din uslužbeniškega davka; in zglasitev državnih, banovinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in voiaških uslužbencev (vštevši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh veroizpovedovanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo za javno delo odteguje že pri izplačevanju služb, prejemkov in pokojnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o usluž-beniškem si mestno načelstvo preskrbi na drug način.) Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 27. decembra 1930. Inseiirajte v „Slovencu"! Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nadvse ljubljena mati, gospa Ivana Obersne roj. Spes gostilničarka v Davini za vedno zapustila, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, dne 27. decembra ob 22. uri. Pogreb preljubljene pokojnice bo v torek, dne 30, decembra ob 9 dopoldne od hiše žalosti v Davini. Našo ljubo mamico priporočamo v molitev. Davina-Slov. Bistrica, dne 28. decembra 1930. Martin Obersne, mož, Jakob, Ludvik in Alojz, sinovi. Ivana, Marija por. Šiit, hčeri iJ s> ?>J = < s, T; !/> ~ >.. s^-s * X ► ■»J • — N * S*" "< ~J< o Rz 1 хз Z - - c a± eaao j > J E X CG 5 -5 jr - ko • ■"O t -c JN S* s 3- s