70
Dopisi.
V Zagrebu 27. sveč. © Danes smo obhajali ža-lostnico; bil je v pravoslavni ali staroverni cerkvi paraš to s za ranjega velikega Srba Vuka Ste f a novica Karadžica. Vsaki Slovan, posebno pa vsaki južni Slovan zna, kako so oči nehale gledati njive, ki so po njih brale cvetje, — kako so se roke za večni čas sklenile , ki so napisale toliko del največe cene, — kako je glava legla na večno spanje, ki je brez šolske omike stavila se med Grime, Poppe, Humboldtove, Vostokove,
—   kako je srce nehalo biti, ki je s preveliko svojo ljubeznijo znalo v književni život izbuditi zaspale Srbe in Hrvate, in ki je po tem pomagalo tudi dramiti Slovence in Bolgare. Zato se je danes tudi veči del vseh naših književnih ljudi zbral na to žalost, in ob koncu je znani pesnik Subotic bral govor o prevelikih zaslugah Vukovih, živo jih opisovaje malo ne vsestrano. Cesar pa ni omenil menda nalašč, to je prevod sv. pisma, ki gaje z največim tadanjim slavistom, z našim Kopitarjem, prestavil tako gladko kakor je v redko kterem   jeziku.
—  Govornikove besede segale so tako živo in globoko do src, da so solze zalivale oči mnogih mož. Lahka žemljica velikemu možu!
V Celji 26. febr. ss Ker so bili v začetku leta 1861 srenjski odborniki po ces. patentu 17. marca 1849 izvoljeni, in ker po §. 66 tega patenta volitev odbornikov le samo za tri leta velja, so 19. februarja t. 1. vsi odborniki našega mesta — razun enega samega — iz odbora stopili in se odpovedali svoji častni službi, misleči, da so njih pooblastila po preteklih polnih treh letih postavno ugasnile in da razglas državnega mini-sterstva 26. novembra 1860, kteri v svojem 4. stavku veleva, da imajo srenjski odbori tako dolgo v službi ostati, da nova srenjska postava svojo djansko veljavo zadobi, nikakor ne more cesarskega patenta od 17. marca 1849 ob veljavno moč pripraviti, in to toliko manj , ker je imenovani ministerski ukaz še le po di-plomu 20. oktobra 1860 razglašen bil. Po izgledu celjskega mestnega odbora sta dozdaj na Stajarskem tudi mestna odbora v Mariboru in Hartbergu odstopila, pa sliši se, da odbori več trgov in kmetiških srenj bojo kmali ravno to storili. Radovedni smo, ali bo vlada nove volitve dovolila ali ne. Mislimo, da! — Nenavadno veliko trgovcev in obrtnikov tukaj in v okolici z velikimi dolgovi krido napoveduje. Ravnokar se je to zgodilo veliki tukajšnji pivarnici in znanim velikim fužinam v Storah pri Teharjih; — pri poslednjih se je do zdaj .že  za  1,200.000 gold.  dolga  oglasilo.    Pri   fužinah   v
v
Storah in pri rudarskih jamah, ki spadajo k njim, je veliko sto ljudi delalo; narejali so tu med drugimi rečmi tudi najboljše železne ploše za cesarke vojskine ladije. Mnogo družin bo zopet ob kruh, ako se poravnava, ktera je že vpeljana, srečno ne dovrši. — Celjske gospe bodo za 10—12 ranjenih štajarskih vojakov iz Sleswig-Holštajnske vojske tukaj na svoje stroške privatno bolnišnico napravile, in bolnike, ki v kratkem semkaj pridejo, z vsem potrebnim oskrbovale. Graški polk (Belgien), v kterem veliko štajarskih Slovencev pa tudi Kranjcev služi, in 9. lovski batalijon (Slovenci) sta dosedaj, kakor se bere, največ trpela, to je, največ mrtvih in ranjenih imela. — Pod vodstvom gospoda gimnazijalnega profesorja Lindner-ja (Ceha) se
i'e tukaj konec pusta štenografično društvo (društvo za litropis) po Gabelsberger-jevi sistemi ustanovilo, ktero že blizo 30 udov šteje in se pridno vadi. Ker ima ljubljansko štenografično društvo, kakor tukajšnje, med svojimi udi večidel Slovence, in se stenografija tudi na več gimnazijah uči, smo si svesti, da se bo ta neprecenljiva umetnost kmali tudi med Slovenci razširila, in da bomo z združeno močjo v kratkem času Gabelsberger-jevo stenografijo tudi za naš slovenski jezik^ pripravno naredili, kakor so to naši severni bratje Cehi in Poljci že srečno dovršili.
Od kranjsko-štajarske meje 26. febr. — Že spet kaj žalostnega. 13. dan t. m. so v neki hiši blizo železnične postaje ,,Hrastnika" kmali po južini razun starejšega sina vsi domači morali, kar so jedli, iz sebe dati. Silno hudo je bilo vsem, gospodarju pa najhujše; moral je šesti dan umreti. Pri sodniški preiskavi so spoznali, da je možu srčni mrtvoud življenje končal, v želodcu pa niso ničesa našli, kar bi pričalo o kakošni strupeni reči. Mislili so eni, da so povžite gobe krive bile; ker pa je več ljudi bljuvalo, ki so pšenični kruh ali „krafeljceu pri tisti hiši jedli, so nekteri uganjali, da je morebiti ljulika tega kriva. Ali te reči je bilo v žitu tako malo najti, da ni moglo Škodovati. Nihče tedaj dozdaj še ni mogel uganiti: kakošen strup da je 6 osebam skoraj življenje končal. — 20. t. m. se je neki pes v Trbovlje priklatil, se z mnogimi psi trgal in tudi več ljudi napadel, eno žensko je celo do krvavega ugriznil. K sreči je bil neki pogumen fant prite-penca in še dva druga psa ustrelil. Pokazalo se je pri preiskavi, da je pes bil res stekel. Naj bi se tudi po deželi, kakor po mestih, pasji davek vpeljal, da bi toliko nepotrebnih cuckov ne bilo, ker vsak kajžar in prihajaČ hoče psa imeti, pa še za se živeža dosti nima!
Iz ipavske doline 25. sveč. — Letošnja zima je sicer huda in mrzla, vendar so oživile se in vnele slovenske srca tukajšnih prebivavcev. Konec preteklega leta smo začeli po vsi dolini pretesevati: ali imamo pri nas vpeljati vstav narodnih čitavnic ali naj ostanemo pri starem. Bilo je pretresovanje zelo živo posebno v ajdovšinski in ipavski kazini. V Ajdovščini sklicali so občni letni kazinski zbor 26. decembra 1863, in dobra večina glasov odločila je , naj se kazinska družba od-zdaj naprej „čitavnica" imenuje ; ta večina je izročila novemu vodstvu nalogo, naj v tem zmislu prenaredi stare statute. To se je zgodilo; mesca januarja poslali so nove družbene vodila si. c. kr. namestništvu v Trst , da jih potrdi. — V Ipavi so pa pri občnem letnem zboru odbor ,,ad hoc" izvolili, ki je imel nove postave načrtati in jih občnemu zboru v pretres predložiti. Zgodilo se je to 18. februarja. Nazočih je bilo 40 družbenikov; 26 izmed njih je glasovalo za to, da družba svoje laško ime „kazino" spremeni v narodno, in da se imenuje čitavnica v Ipavi. — Zdaj pričakujemo potr-jenja novih pravil, ter se nadjamo, da kmali moremo primerno slaviti početek dveh narodnih  naprav.    Pevci
in deklamatorji se že pripravljajo. — Da bi tudi v Postojni , Bistrici in Sežani ne odlašali dalje in osnovali čitavnice!
Iz Kranja 25. sveč. Zopet vam naznanjamo žalostno novico. Danes dopoldan pokopali smo mnogo-cenjenega slovenskega pisatelja prečast. gosp. Drago-tina Simandl-na, kanonika iz Koroškega. Prišel je sem obiskat svoje žlahtnike; po celo kratki bolezni je sklenil v Gospodu svoje življenje 23. dne t. m. v 36. letu svoje starosti. Bil je rajnki še 17. t. m. v Predosljih pri pogrebu našega slavnega „Poženčana." — Naši gospodje čitavnični pevci peli so pri slovesni črni maši, kakor tudi na pokopališču pri pogrebu, kajti bil je iskren domačin, zvest sin svojega naroda. Bodi mu žemljica lahka!
Iz Ljubljane. Danes (v sredo), po veliki maši ob 10. uri, se začne deželni zbor. Svetli knezoškof bojo sv. mašo peli, kakor 26. svečana za vpeljanje ustave.
— x Tu Vam izročujem izid volitev odbornikov za kupčij s ko in obrtnijsko zbornico.    Izvoljeni so v kupčij s ki  odsek gospodje:   Dreo Aieks.  (z 526 glasovi),   Zupan Valent. (z 399),   Pleiweis Jožef (z 353), Lasnik Peter (z 290) — za namestnika gospoda: Kordin Jožef (z   504),   Winkler J.   (z 339).    V obrt ni j s ki odsek gospodje:   Samasa Anton (z 583 glasovi),  Malic And.  (z 561),   Horak Jan.   (z 340) —  za  namestnika g. Schreiner M. (z 342).    V odbor fužinarski: gosp. Potočnik J., za namestnika gosp. baron M. Zois. — Iz tega imenika vidite,  da so skor od konca do kraja izvoljeni  tisti možje,   ki  smo jih nasvetovali  po „No-vicah";   vidite pa tudi,  da se je volitev udeležilo 650 volivcev.    Kaj nam kaže to?   Prvič: Da je vičina volivcev ubogala, kar se ji je nasvetovalo in le po tej edinosti se je dosegla zmaga. Lahko je mogoče, da je kak volivec tu in tam na kakega druzega mislil, da bi ga volil, in tudi ne trdimo, da bi še druzih sposobnih mož ne bilo za volitev, kar smo ravno pri tem svojem nasvetu sami čutili,   ko   smo   namesti   prvega  fužinar-skega odbornika nasvetovali druzega; al če se hoče pri volitvah glavni cilj in konec doseči, se mora posame-sen volivec udati  večini,   da  se  ne   razcepijo   glasi tako,   da potem volitev ni ničemu podobna.    Lahko so tedaj poprej zmagovali TržiČani, ki so kot en mož volili vsi, po druzih krajih pa so se razcepovali na deset kampov.    Zdaj je bila ta vsa druga, in Tržičani  niso navladali volitev.   Veselo je tedaj to znamenje, da naši rojaki že bolje razumevajo,   kako  se je  vesti pri volitvah.   Drugo veselo znamenje, ki smo ga opazili pri teh volitvah, pa je to, da je letos, čeravno Dolenci in Notranjci   še   zlo dremljejo,   se veliko več  volivcev udeležilo volitev memo druzih let;  posebna čast gre o tem kamniškemu okraju,   iz  kterega je  prišlo namesti  prejšnih 5—10  listkov letos 84.    Ker   so  Trži-čanje, Kamničanje, Kranjci, Ljubljančanje in še drugi lep izgled žive udeležbe letos dali,   se   nadjati smemo, da bo vprihodnje še bolje.   In to je treba; zakaj, ker šteje  kranjska  dežela 5322  kupcev in  obrtnikov,   ki imajo davek plačevaje pravico voliti, je 650 volivcev še sila malo, če jih izmed 100 voli le 12.    To  so volivci v Pragi že veliko bolj marljivi;   tam je izmed 17.400 volivcev jih volilo 10.751, tedaj je izmed 100 volivci jih prišlo 61 volit.   Dunajčanje so se skazali pa še veči zaspanci kakor Kranjci;   izmed 22.000 jih je volilo le 2554, po takem med 100 volivci le 11.    Čeravno kup-čijska   in trgovska zbornica nima  vse   sreče  kupčijske in obrtnijske v svoji roci, more vendar ob pravem času pravo  reči  v  prid domači;   tedaj   ni   vse  eno:   ali mlačni in nevedni kimavci,   kterim   ni   mar za deželo, sadijo v tacih zbornicah ali  pa   iskreni in umni domo-
ljubi. To pa odločijo volitve. Zato tedaj niso kaj bodi reč. Premlačnih volitev je pa tudi zbornica sama nekako kriva. Kako da, ker vendar razglaša obravnave svojih sej tudi v domačem jeziku, ni nikamor poslala povabil za volitve tudi v slovenskem jeziku? Kaj morebiti misli, da brez nemškega jezika ni kupčije, ni obrtnije in rokodelstva na svetu? Kaj neki hoče naš domač človek početi, ko mu davkar pošlje „Legitimationskarto" na dom? Koliko nemških ljudi je neki celo v Ljubljani, ki razumejo, kaj pomeni „Legitimationskarte"? Kaj ve revež, kaj je „Section", kaj „Montan", kaj „Kategorie" itd. itd.' Gospodje, če se potegujete tako gorko za narodne pravice ptujih Slesvik-Holštajncev, vendar ne bote hotli Danci biti v lastni deželi! Nadjamo se, da bo to vprihodnje drugače in da namesti „Legitimations-Karten" se bojo poslale našim ljudem ,,poverilnice" ali „izkaznice", ali, da po domače ljudem poveste, kaj hočete, pošljite jim „oklice, s kterimi jih vabite k volitvi." To vsak razume in tacega pisma ne bo vrgel pod klop, če ni sicer človek, kteremu tudi za to ni mar, kar sega v njegovo kožo. Zalibog! da tudi tacih je dokaj pri nas; al tolažimo se s tem, da jih je tudi drugod.
-— V nedeljo je bil letni zbor našega društva, kterega  namen je   dnarna pripomoč obrtnikom in rokodelcem. Kakor vsako leto skozi 7 let seje tudi letos lepo število družbenikov  snidlo v zboru ,   kterega so počastili tudi Njih  eksc. c. kr.  deželni glavar gosp. baron   Schloissnigg  s   svojo  nazočnostjo.    Gosp.   predstojnik Horak je začel zbor z lepim ogovorom, v kterem je med drugim resnično besedo  rekel,   da tista  izveli-čavna prostost,   po kteri   vsak more obrtnijstvo ali rokodelstvo na svojo roko začeti,   po   obilih skušnjah ne donaša tistega sadu,   ki so ga liberalci pričakovali, in da deloma to, deloma še druge razmere sedanjega časa so krive, da je čedalje več uboštva pri rokodelcih, — da pa prav zato je takega društva potreba,   ki s posojili  podpera  poštene  rokodelce   v  stiskah   svojih.    To potrebo čutijo  tudi  drugod,  zato   se  ustanovljajo  tudi drugod take  društva,   kakor  lani v Mariboru.    Kar je gosp. govornik z besedo trdil, je pričal družbeni račun, iz kterega se vidi,   da je preteklo  leto društvo posodilo 73.580 gld. podpore potrebnim rokodelcem. Govor g. predsednika, ki nikakor ni opešal v svoji marljivosti, ampak je še danes tako delaven v prid društvu, kakor ob prvem začetku njegovem, je bil z občnim zadovoljstvom sprejet.   —  Potem je g. M. Pakič v imenu odseka,   ki je pregledal lanski družbeni račun, zboru na znanje dal, da je račun v vseh razdelkih popolnoma v redu. — Gosp. J. Sventner  poprime   potem  besedo in se zahvaljuje gosp. predstojniku, pravoznanskemu družbenemu   svetovavcu   gosp.   dr. Etb. Costa-tu  in  vsemu gospodarskemu odboru za neutrudljivo njih delavnost; to zahvalo celi zbor soglasno pritrdi. — Zdaj pa povzame gosp. Polegek   besedo   o zlo  važni   zadevi.    Razloživši zgodovino pripomočnega društva dokazuje, kako povsod deželne hranilnice podpirajo take  društva,   le — ljubljanska je   bila  dosihmal  mačoha našemu  društvu. Ker  rokodelski   stan  čedalje    več  podpore  potrebuje, in  ker društvo  more   hranilnici  zastaviti 35.800 gold., nasvetuje gosp. Polegek: naj sklene današnji zbor,   da prosi hranilnico za 6000 gld. posojila.    Dalje nasvetuje še : naj se hranilnica prosi, da odpusti tistih 1260 gld., ki ji je  društvo dolžno;   za  vse   te vloge   naj   se voli danes poseben odbor.    Gosp. dr. Etb. Costa   si izprosi potem besede   in   krepko   podpira  prvi predlog Pole-gekov, ostalih dveh pa ne, ker misli, da drugi predlog g. Polegeka bi utegnil prvemu v škodo biti, in da posebnega odbora  tudi treba ni,   ker gospodarski  odbor to reč opravi.   Tako jasno je razložil vse, da soglasno*
71
72
je bil po njegovem nasvetu sprejet Polegekov prvi predlog, ostala dva pa sta padla. — Po končani obravnavi se predstojnik zahvaluje Nj. eksc. c. k. deželnemu poglavarju, da se je prijazno udeležil današnjega zbora, ki potem besedo poprime in veselje razodeva nad krepkim postopanjem tega društva. Resnica je — pravi — da v velikih težavah je obrtnija današnji čas; da pa ravno to mora pogum dajati društvu, da ne opeša; treba je združene moči, kjer posamezen človek ne zmore; kar tudi najdobrovoljniša vlada ne more opraviti , opravi vzajemna primoč ; zato srčno naprej! „V Čast si štejem — sklene gosp. deželni poglavar — biti zavetniku tega društva, ki si je zapisal prislovico cesarjevo „viribus unitis" na svoje čelo." Radostno je bil sprejet prijazni ta govor. — V gospodarski odbor so bili voljeni gospodje: Tambornino, Heidrich, Počivavnik, Auer, — za preglednike računov pa gospodje: Sventner, Pakič in Bilina — vsi vrli možaki.
—  Prečastiti naš rojak gospod misijonar Pire nas zapusti menda še le prihodnji teden in se čez Dunaj vrne v Ameriko nazaj. Bil je povsod z veliko častjo sprejeman, ki je je slavni mož res tudi vreden ; tudi čitavnica naša je bila vesela ga sprejeti. Kmetijska družba mu je izročila častno pismo in zraven njegovega „ Vrtnarja" v 3. natisu mu poklonila še 12 druzih naših slovenskih knjig spadajočih v gospodarstvo. Pretekli četrtek zvečer smo bili prav veseli ž njim pri predsedniku kmetijske družbe gosp. Terpincu; da smo slišali indijanski jezik, nas je ljubeznjivi starček razveselil z indijansko pesmijo.
—  V porodnišnici ljubljanski, kjer gosp. prof. dr. Valenta babice v slovenskem jeziku uči porodo-slovja, so bile pretekli teden konecletne preskušnje. Bilo je izpraševanih 23 učenk, med kterimi 11 Kranjic, 12 pa Hrvatic. Ker je 9 izmed teh bilo tacih, ki niso imele štipendij, je to veselo znamenje , da čedalje več se tudi takih žensk uči umnega babištva, ki se izdržu-jejo v šoli iz lastnega premoženja.
—   Šola naša za umno podkovstvo je zdaj tudi učilnica oficirjem, v kteri jim c. kr. vojašk živinozdravnik razlaga ta nauk, kolikor ga potrebuje vsak konjik; naša šola jim daje potrebno gradivo, različne podkve itd.
—   Gosp. Lesarjevo ,,Liturgiko" je tudi c. k. državno ministerstvo z ukazom 6. dne u. m. za gimnazije in realke potrdilo. Trdno se toraj nadjamo, da jo bodo vpeljali gosp. kateheti  po vseh slovenskih krajih.
—  Rodoljubni g. dr. Razlag, advokat v Brežcah, je poslal te dni na račun vstopnine 20 gold. matici slovenski in se ponudil za povernika v okolici njegovi za nabiranje udov; ravno tako tudi nepozabljivi naš gosp. prof. Macun za hrvaško stran. Pri tej priliki povemo, da brž te dni, ko pride g. dr. Toman in druzih začasnih odbornikov več v Ljubljano, se začno pripravljajoče dela za početek matice.
-—¦ Gospod Matavšek je izvoljen nadsvetovavec c. k. deželne sodnije v Ljubljani, gospod žl. Vik t. Vest pa^ predsednik c. k. okrožne sodnije v Celji.
—   Citavnični odbor je premenil „besede" v čitav-nici do velike noči tako, da prihodnjo nedeljo, 6. marca, je ena, in drugo nedeljo potem, 13. marca, je zadnja beseda pred velikonočnimi prazniki. Začetek teh besed bo vselej ob sedmi uri zvečer, ne pa ob osmih, kakor dozdaj. V obeh besedah bojo gledišne igre. Program „besede" prihodnje nedelje je ta-le: Molitev , kor Jenkov; Filozof, šaloigra v enem djanji, poslovenil M. Vil h ar; Domači prepir, šaloigra v enem djanji poslovenil Jak. Zabukovec. Med igrama gode naš orhester.