Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.250 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 2.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 3.500 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m Leto XXI. - Štev. 15 (1045) Gorica - četrtek, 10. aprila 1969 - Trst Posamezna številka L 50 Cerkev doživlja ure trpljenja Zelo trpke, stroge in krepke so bile besede, ki jih je sv. oče Pavel VI. naslo- vil na veliko sredo in veliki četrtek na vernike in duhovnike, kateri v tem pokoncilskem času povzročajo Cerkvi ure trpljenja. Ne da bi koga določeno imenoval, je bilo jasno, da je imel papež v mislih nekatere zadnjih dogodkov, katerih nosilci so bili določeni škofje in duhovniki (civilna poroka južnoameriškega škofa in povratek v laični stan s temu sledečo cerkveno poroko znanega rimskega monsignorja). Sv. oče je hotel obsoditi duh upora, ki se je pojavil na nekaterih področjih cerkvenega življenja in ožigosati razdiralno kritiko, ki spravlja v nevarnost edinost Cerkve in skuša uničiti načelo avtoritete. TEŽKE PREIZKUŠNJE V baziliki sv. Petra je papež Pavel VI. dejal na veliko sredo večtisočglavi množici, ki se je zbrala na običajno avdienco sredi tedna, te zaskrbljujoče besede: »Cerkev je znova postavljena ne preizkušnjo; ponekod trpi na pomanjkanju zakonite svobode; drugod trpi zaradi nezvestobe tolikih njenih sinov; trpi pa zlasti zaradi nemirnega, uničevalnega in oporekajočega nastopa tistih, ki so ji najbolj ljubi: duhovnikov, vzgojiteljev, laikov vseh poklicev. Le-ti razbijajo njeno neobhodno potrebno občestvo, njeno hierarhično zgradbo, njene kanonske predpise, njena izročila, njeno notranjo povezanost; dvigajo svoj glas zoper cerkveno avtoriteto, ki je nenadomestljivo počelo edinosti v Cerkvi, medsebojne ljubezni, svetosti in duha žrtve; neizmerno pa trpi Cerkev tudi zaradi odpada nekih duhovnikov in redovnikov, ki povzročajo s tem veliko pohujšanje in Cerkev znova križajo.« V vseh petih letih svoje apostolske službe ni bil sv. oče tako jasen v obsodbi določenih pojavov v Cerkvi kot to pot. Vendar je svoje misli zaključil v tonu, ki je bil daleč od kake nekrščanske malodušnosti. »Zadnji koncil je sklenil napraviti krščanstvo bolj privlačno, strpno in odprto, zato se je odločil izločiti iz Cerkve srednjeveškega duha pretirane strogosti ter pesimističnega gledanja na človeka in njegove zahteve. Toda pri tem ne smemo nekaj pozabiti: koncil je poudaril znova, da ostaja križ središče krščanstva. Ne smemo se predati duhu posnemanja sveta, ki ga širijo današnja sredstva družbenega obveščanja, ki povzroča toliko opustošenja ne le med slabotnimi, ampak pogosto celo med mladimi in močnimi; tudi ne smemo zgubiti poguma ali postati skeptični; naša moč je v trpljenju in v ljubezni do Cerkve; z njo upajte in z njo sodelujte!« POJAVI RAZKOLA Na veliki četrtek je sv. oče obiskal baziliko sv. Odrešenika v Lateranu, kjer je opravil obrede zadnje večerje. Uporabil je priliko govora o ustanovitvi sv. Evharistije, da je razvil misli o potrebi edinosti v Cerkvi. Človeštvo čuti potrebo, biti združeno v solidarnosti in ljubezni; prišlo naj bi do edinosti tudi med kristjani, spoštujoč mno-goštevilnost (pluralizem) krščanskih Cerkva; toda kje naj bo vir in vzgled te edinosti? Do nje bo prišlo le, če bo vse družilo izpovedovanje iste vere, ki je ne-obhoden pogoj za udeležbo na evharističnem obedu. Toliko se danes govori o obnovi nauka in vesti v božji Cerkvi; toda kako naj bo ta Cerkev, ki je istočasno mistično, duhovno in socialno telo, res živa in uspešna, če je tako pogosto izpostavljena oporekanju zlasti glede njene hierarhične zgradbe in z njo povezane dušnopastirske avtoritete? Le kako naj ta Cerkev še trdi o sebi, da je enotna, če pa jo vedno bolj cepi v skupine In skupinice vrenje raz' kola, ki se kaže v iskanju samoljubne neodvisnosti, sklicujoč sc pri tem na neki zakrinkani krščanski pluralizem in svobodo vesti? Kako naj se Cerkev še imenuje apostolska, če pa v njej delujejo sredobežne sile, ki se izživljajo v polemiki z vodstvom Cerkve in kažejo nevarne in zmotne simpatije do napak, katere se pojavljajo v družbi? Upravičeno se sprašujemo: »Je ta naša Cerkev v svojih udih, v svojih ustanovah, v svojem delovanju še prežeta od tistega iskrenega duha edinosti in ljubezni, ki edini more storiti, da se bo vsakdanja sv. maša opravljala vredno, brez hinavščine ali vsakdanje brezčutne rutine? S sv. Pavlom bi se lahko vprašali tudi mi: "Odkod prepiri med vami?” Preostane nam le ena pot: graditi vedno znova isto ljubezen ter enotnost v čustvih in odnosih, ki jih poveličuje sv. Evharistija v Kristusovih besedah njegove oporoke ob slovesu pri zadnji večerji.« —ej Napeto ozračje na Češkoslovaškem Položaj na Češkoslovaškem je še vedno zapleten, kajti ni še jasno, ali bodo moskovski vlasto-držci zadovoljni z dosedanjimi ukrepi, ki jih je napovedala in deloma že sprejela češkoslovaška partija po protestni noti sovjetske vlade. Ta nota je bila zelo ostra in energična. V njej je rečeno, da Moskva ni zadovoljna z razvojem dogodkov na Češkoslovaškem ter očita tako državnemu kot partijskemu vodstvu Češkoslo- PO SEDEMSTO LETIH ODHAJAJO Oswiecim ali nemško Auschwitz je poljsko mesto v krakovskem vojvodstvu. Tam je bilo pod nacistično zasedbo najbolj kruto koncentracijsko taborišče za poljske Jude. Od 3.200.000 jih je hitlerjansko strahovlado preživelo le 150.000. Največ jih je končalo v zloglasnih krematorijih Au-schwitza. Poljski Judje so se naselili v deželi pred sedemsto leti. Po letu 1945 se je večina odločila emigrirati po-žrtvovalni mladini in dolinskemu župniku g. Albinu Grmeku. Ljubljanski župan na uradnem obisku v tržaškem mestu Pretekli teden sta predsednik ljubljanskega mestnega sveta (župan) inž. Miha Košak in podpredsednik inž. Ljubo Levstik obiskala tržaško mesto. Tako sta vrnila obisk, ki ga je opravil v slovenski prestolnici tržaški župan inž. Spaccini. Ljubljanska gosta sta sprejela na županstvu tržaški župan in podžupan. Razgovori so bili zelo prisrčni. Po razgovorih sta si inž. Košak in inž. Levstik ogledala terminal naftovoda in naprave v Italcan-tieri. otvoritev Doma. Nekam čudno zveni beseda »prva«, toda je tako, Dom je bil tedaj naš le delno. Po petih letih smo dobili nove prostore, da bomo lahko nadaljevali z deli. Doba petih let ni kaj posebno velikega, vendar za nas veliko pomeni. Po vojni so nastale v Skednju težke razmere. Potreben je bil prostor .poleg cerkve: primeren, prostoren, ki pa naj bi bil v popolni naši lasti. Kar se nam je zdelo pred leti nemogoče, je postala realnost; v resnici, kdor zaupa v božjo Previdnost, ne bo osramočen. Dobili smo Dom in ustanovo juridično priznano. Vse to je moralo priti do uveljavitve, kar ni bilo lahko. Nekateri so napeli vse sile, da bi to novo ustanovo če že ne zadušili, vsaj skrajno omejili. Pa je prav to pripomoglo do še večje uveljavitve. Po petih letih ima Dom svoje polno državljanstvo v naši skupnosti in dobro deluje, predvsem v korist mladine. Nikjer ni popolnosti, tudi v našem primeru ne, potrebne so tudi napake, da se z njimi okoristimo za zboljšanje. Brez dvoma ima Dom posebne značilnosti, ki ga odlikujejo: edina ustanova, ki ima v povojni dobi največ podpore od strani škedenjcev; nikjer se ni poskrbelo toliko za mladino kot v Domu; postal bo sedež, kjer bodo shranjeni bogati dokumenti škedenjske preteklosti; predvsem pa Dom nima umazanih rok zaradi kakršnih koli napadov, kar ljudje najbolj cenijo. To so najbolj svetle točke, najboljša podlaga za uresničitev besed, ki nam jih je napisala pokojna gospa: »Dom naj druži in združi vse škedenjske rojake.« Dom na žalost še ne uživa svojega popolnega razmaha, delovanje je še vedno omejeno zaradi najemnika, ki zaseda del hiše, vendar od letos dalje bomo boljše zadihali ter delovali v lažjih razmerah zaradi pridobljenega prostora. Ob peti obletnici otvoritve se zopet zahvaljujemo vsem dobrotnikom, posebno tistim, ki stalno prispevajo. Bog naj jih bogato poplača. Novo sezono bomo začeli z razstavo »Pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov iz Kopra«. Razstavljali bodo: Zvest Apollonio, Rafael Nemec, Jože Po-hlen, Ivan Varl ter Viktor Birsa. Odprtje v novem prostoru Doma v prvem nadstropju. Dela bodo razstavljena do nedelje, 27. aprila. Občni zbor Slovenskega planinskega društva Pretekli teden je bil v Trstu letni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Poročila so podali predsednica društva dr. Sonja Mašera, tajnica Silvana Valoppi, Stanko Verovšek (gospodarsko poročilo), ter načelnika alpinističnega in smučarskega odseka. Za predsednico je bila ponovno izvoljena dr. Sonja Mašera, odbor pa sestavlja še 13 članov. Ob začetku so udeleženci občnega zbora z enominutnim molkom počastili spomin dveh planincev, ki sta pred kratkim umrla: dr. Viktorja Volka in dr. Alojza Dolharja. Odobren letošnji tržaški občinski proračun Tržaški občinski svet je z glasovi strank leve sredine in Slovenske skupnosti odobril letošnji občinski proračun. Proti so glasovali svetovalci opozicije. Na posamezne posege v proračunsko razpravo, ki je trajala več dni, je odgovarjal odbornik za proračun Verza. Še o repentabrskem šolskem patronatu V našem časopisu smo pred časom pisali o repentabrskem šolskem patronatu oziroma o sestavi odbora patronata in jo kritizirali. Ker so slovenski člani odbora odstopili, je treba odbor obnoviti. Zvedeli smo, da je šolski skrbnik imenoval v ta odbor za predstavnika šolske oblasti slovenskega didaktičnega ravnatelja z Opčin g. Egidija Strnada. Z zadovoljstvom in zadoščenjem jemljemo na znanje to odločitev šolskega skrbnika ter mm ................ Milinim............................................................................................................................................................................................ Skozi Dole, mimo Šentjurja pod Ku- trenutek. Morda je prav tista molitev in daj zares sprejel, ko je bilo že pozno. dušenje, ki ga je za cesarstvo zbudil do- Prav za letošnjo veliko noč je dih spomladi zajel Goriško in Tržaško ter prinesel v naše kraje vstajenje narave, kakor ga je Kristus prinesel v naše duše, če smo znali prisluhniti govorici velikega tedna in zmagoslavju vstajenjskih obredov II Romi ležimo pobiti Brez sodbe in po predhodnem poniževanju, izstradanju in mučenju je bilo v juniju 1945 pobitih nad dvanajst tisoč ra-zoroženih vojakov in civilnih beguncev, ki so bili zajeti na dravskem mostu pri Borovljah na Spodnjem Koroškem ali pa vrnjeni iz Vetrinja pri Celovcu. Sem niso všteti številni domobranci, ki so bili zajeti pri zaščitnih bojih okrog Tržiča na Gorenjskem in ne tisti, ki so iz kakršnega koli vzroka ostali v Sloveniji, prav tako ne tisto civilno prebivalstvo, .ki je bilo pobito po zmagi komunistične revolucije v Sloveniji, tako imenovane osvoboditve in ki tudi gre v tisoče. Partijske in partizanske vojne žrtve majo vsaj znane in priznane grobove in spomenike, kosti pomorjenih nekomunistov pa so zasute v množičnih jamah ali izkopane iz svojih prvotnih grobov in raztresene Bog ve kje. O njih govori knjiga »V Rogu ležimo pobiti«. Spisal jo je Tomaž Kovač, natisnila pa Mohorjeva tiskarna v Celovcu. Iz vsebine naj omenimo sledeča poglavja: Izdaja in predaja, Na oni strani ljubeljskega predora, Kranj, Škofja Loka, Št. Vid nad Ljubljano, Morišča okoli Ljubljane, Kočevski Rog. Resnica nad vse! Protikomunistični borci so videli v zmagi komunizma kot zavedni Slovenci nevarnost za svoj narod in zato komunizem odklanjali nič manj kot vsak drug totalitarizem, npr. fašizem ali nacizem. Prvi pogoj slovenske sprave je, da se vrne žrtvam medvojnega in povojnega nasilja njih dobro ime in da se mrtvim vrnejo njih zatajeni in izravnani grobovi ter pravica, da počivajo v nemotenem in častnem spominu svojih sorodnikov in prijateljev. Pred časom je knjiga »Nepoznani grobovi« v nekaj tednih pošla. Prepričani smo, da se bo isto zgodilo tudi s knjigo »V Rogu ležimo pobiti«. Naše ljudstvo si želi resnice, čeprav je za nekatere neprijetna. Cena knjige 600 lir, po pošti 150 lir več. Naročila sprejema tudi uprava našega lista. J. D. t Msgr. Janez Hladnik 22 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA (SPOMINI) Stric je hotel z menoj podoživeti to, kar je sam v študentovskih letih doživljal. Tedaj so namreč študenti cele počitnice porabili za potovanje in poznavanje ožje ter širše domovine. Bil sem hitro pri volji. Že ob dveh zjutraj smo vstali. Midva z Nacetom sva popila však čašo mleka in pojedla kos kruha pa hajdi na pot! Krasna luna nam je svetila. Še pred dnem smo šli mimo mogočne šentrupert-ske cerkve. Kar želel bi stopiti vanjo, ne morda toliko iž pobožnosti in uka-željnosti kot da bi tako dobil ugodno priliko, da si nekoliko odpočijem. Stric pa je rekel, da ne! Naprej smo stopali, z umirjenim, a trdim korakom. Pot je dolga! Ne smemo zgubljati časa! mom, brez postanka, vse naprej. Sonce je začelo pritiskati. Stric v suknji, midva pa za njim. Ob žlebu, kjer je tekla studenčnica, sva se napila. »Le počasi, po- 4 ba! Ne preveč vode, da vama ne bo napak! Raje ugriznita sadje!« Hruške, sladke so bile in tako dobre za žejo! Vse više, vse više smo se vzpenjali. Stric počasi, midva sedaj za njim, sedaj pred r^im, toda malo pod vrhom bi sko-ro že omagala. Ura je bila eno popoldne. Še zadnji napor, pa smo bili na samem vrhu. Daleč tam na obzorju se je belila trebeljska cerkev... Kmalu je prišel od nekod cerkovnik in nam odprl svetišče. Stric se je napravil za sveto mašo. Celo pat ni užil ničesar, Kako suha usta je moral imeti! Tešč vse od sinoči, skozi vso vročino! »Janez, boš ministriral? Sveta maša je zate. Le pomisli, kaj najbolj hočeš Jezusa prositi ob tej priliki!« Tedaj sem razumel, da je glavni namen stričevega romanja bila tale sveta maša in da je zame bil to zelo važen žrtev in sveta maša bila odločilna zato, da sem kasneje postal duhovnik! Vsekakor je stric ta dan začel bitko molitve v ta namen! Dolgo se je pomudil pri sv. obhajilu. Bilo je gotovo zaradi suhih ust, ker ni mogel zaužiti brez sline. Pa je gotovo tudi med tem opravil posebno prošnjo zame. Po maši smo sedli in se razgledavali. Sv. Jošt je sredi Dolenjske najlepša razgledna točka. Tudi daleč v štajerske hribe razbereš vas za vasjo, grič za gričem. In tja gori na Gorenjsko se vidi vse do zasneženih gora! Toda 'naprej! Ali bolje: nazaj! Ne! Sedaj gremo še v Svibno. Tam doli je Ostrovrharjev grad in fara Svibno. Doli na koncu doline ležijo Radeče in onstran Save Loka, kjer je Trubar župnikova!. Kar hitro v dolino! Kot kozla sva drvela z Nacetom. Spet sva naredila narobe. Vse noge sva si odrla. »Z gore je treba počasi, to si za vedno zapomnita,« tako je pribil stric, čigar besede sem šele te- Nato pa spet nazaj v breg proti vasici Leskovec in naprej proti Šentjanžu. Upal sem, da se bomo ustavili, da bo stric prosil za voz. Kaj še! »To je romanje, poba, in romanja brez trpljenja ni, ki bi bilo zaslužno!« Enajst je že bila ura zvečer, ko sva smela sesti na trgu v Mokronogu na klo-pico, da se za hip oddahneva in bila je dve ura zjutraj, ko smo prišli domov, jaz in Nace do smrti utrujena. Tri dni nisem mogel hoditi od utrujenosti in žuljev... Toda minilo je vse neprijetno in ostal je prelep spomin na vsa doživetja tistega nepozabnega dne. ZLOM AVSTRIJE Prekmalu je bilo počitnic konec, zato pa sem ponesel s seboj v zavod čudno lepih vtisov in spominov; nihče se ni mogel z mano kosati. Toda nas vse je čakalo še vse kaj večjega. Pripravljal se je počasi zlom tisočletne habsburške monarhije. Kmalu je bilo pozabljeno umetno nav- godek v Tirolah, kjer je bil »naš cesar rešen«. Bil je to novi cesar Karel, ki se mu je kmalu po nastopu nekaj nevšečne-ga zgodilo na fronti, a je odnesel celo kožo. Avstrija je nezadržano umirala. Tako smo se vrnili v peto gimnazijo. Profesorji so le najbolj zaupnim kaj povedali, a med njimi so eni trepetali za staro Avstrijo, drugi pa so hrepeneli po njenem pokopu. Bilo pa le ni prav varno, tega javno pokazati, saj je bilo takrat vse polno najvažnejših slovenskih osebnosti pod ključem, kot se je to zgodilo tudi Ivanu Cankarju. Proboj na solunski fronti, poraz prt Verdunu, Rusija tudi ni več bila v boju, ker je v njej vrela komunistična revolucija, vsepovsod se je rušilo. Zdrobila se je tudi avstrijska fronta na Piavi. Ne toliko zaradi italijanske akcije pri Vittorio Veneto, kot hočejo prikazati italijanski zgodovinarji, temveč zato, ker so vsi avstrijski narodi položili orožje in se niso hoteli več bojevati za Nemce in Avstrijo. (Se bo nadaljevalo) Ob zaključku postne nabirke za bedne, gladujoče in gobave bolnike bo govoril na belo nedeljo, 13. aprila ob 16h v Katoliškem domu v Gorici apostol gobavcev RAOUL FOLLEREAU im .................................... Njegove besede bo sproti tolmačil iz francoščine prof. Drago Butkovič. Napolnimo Katoliški dom in prisluhnimo besedi moža, ki je postal glasnik najbolj pozabljenih in zavrženih v človeški družbi. V atriju Katoliškega doma si bodo udeleženci lahko ogledali razstavo otroških spisov in risb, ki so jih spisali in izdelali o lakoti na svetu otroci osnovnih šol na Goriškem. Velikonočni praznik v goriškem mestu Priznati je treba, da so za praznik vsi Slovenski verniki v Gorici so se pripravili na veliko noč s tridnevnico za dekleta in žene v stolnici, z vzgojnimi večeri za mladino in drugimi pobožnimi vajama. Na veliki četrtek je bila v cerkvi sv. Ivana večerna maša, ki nas je tako živo spominjala na zadnjo večerjo, saj so se skoro vsi verniki udeležili sv. obhajila. Sledila je ura molitve pri božjem grobu za dekleta in žene, nato še za može in fante. Nadškof msgr. Cocolin pa je imal dopoldne skupaj s 70 duhovniki goriške nadškofije koncelebrirano sv. mašo, zvečer pa je izvršil obred umivanja nog dvanajsterim ubogim iz ulice Baiamonti. Na veliki petek zjutraj je bil v stolnici za slovenske vernike križev pot in postni govor, zvečer pa zadnji postni govor v cerkvi sv. Ignacija. Letos je bil postni pridigar g. Mirko Rijavec; njegove govore so vsi navzoči z zanimanjem poslušali. Nič ni kazalo, da bo pomladno sonce pregnalo mraz in burjo, pa je vendar kljub vsemu pričakovanju vstalo lepo velikonočno jutro. Od vseh strani mesta so ljudje hiteli v stolnico k vstajenju. Čeravno se to doživetje ponavlja iz leta v leto, ga človek z vedno novimi občutki radostnega veselja in razpoloženja doživlja. Msgr. Franc Močnik je dvignil Jezusa iz božjega groba in zapeti trikratni »Aleluja«. Razvrstila se je procesija po cerkvi, združeni pevski zbori pa so na koru pod vodstvom g. Jericija in ob spremljavi dr. Bratuževe zalo doživeto prepevali naše velikonočne pesmi. Vse prehitro je minila lepa slovesnost. Sončna nedeilja in zlasti še topli velikonočni ponedeljek pa sta zvabila ogromno ljudi v naravo. Skozi obmejni prehod pri Rdeči hiši je potovalo v teh dveh dneh 90.000 oseb, skozi tržaške obmejne prehode pa nič manj kot 600.000. PROSVETNO DRUŠTVO ».F, B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA toplo vabi vse Števerjance na KULTURNI VEČER ki bo v soboto, 12. aprila 1969 ob 20.30 v mali d.vorani župnijskega doma. član Slovenskega gledališča Iz Trsta STANE RAZTRESEN se bo predstavil z recitalom SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE Obnovljen praznik sv. Ivanca v Štandrežu Še ko je bila štandreška cerkev podružnica goriške stolnice, je prišlo v navado, da je šla na velikonočni torek procesija iz Gorice v Štandrež. Ta stari običaj je zabeležen že leta 1706. Štandrežci so torej praznovali veliko noč kar tri dni in velikonočni torek je bil še posebno njihov. Praznovali so ga v cerkvi s slovesno sv. mašo in večernicami, doma z obilnim kosilom, vse gostilne pa so bile ves dan polne veselih Goričanov, ki so poromali v »Emavs«. štandrežci so temu svojemu prazniku nadeli ime sv. Ivanca ali Vanča dn ga zelo spoštovala. Ko so imeli še svoje krajevno društvo živinorejcev, so po sv. maši svojo živino pripeljali na trg pred cerkvijo, jo tam ocenili in plačali članarino. Zadnje čase je praznik sv. Ivanca prešel nekam v pozabo. Ker pa je prav, stare šege in navade ohranjati, se je Kmečko društvo neposrednih obdelovalcev odiločilo, da s častitljivim praznikom nadaljuje. lepo poskrbeli: zjutraj je prijazno pritrkavanje privabilo k sv. maši kar lepo število vernikov in podobno tudi pod noč k blagoslovu. V cerkvi versko petje cerkvenega zbora, v domači gostilni »pri Gabro-tu« pa narodno petje prosvetnega društva »Oton Župančič« je dalo dnevu zares vesel okvir. V tem letu, ko bodo Slovenci v Štandrežu konec prihodnjega meseca slovesno proslavili stoletnico domače čitalnice, je bila brez dvoma obnovitev praznika sv. Ivanca zelo umestna. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Med Slovenci v Švici Takoj ko je p. Fideilis Kraner OFM Cap. prevzel mesto dušnega pastirja med Slovenci v Švici, je uvidel, da je treba najti v mestu Zurichu cerkev ali kapelo, kjei bi se mogla vršiti slovenska služba božja. Do sedaj je bila v Zurichu za Slovence in Hrvate skupaj, kar pa je povzročalo določene nevšečnosti. Na nasvet škofijskega vikariata v Zurichu se je p. Fidelis obrnil na župnika v Guthirtu. Zelo prijazno ga je sprejel in mu dal na razpolago kapolo-kripto v spodnji cerkvi. Tako se je s prvo nedeljo v marcu pričela v Zurichu slovenska služba božja, ki bo vsako prvo in peto nedeljo v mesecu, pa še na vse v Švici zapovedane cerkvene praznike (novo leto, vnebohod, božič). Ostale nedelje pa je božja služba v različnih krajih po dogovoru. V omenjeni cerkvi v Guthirtu je bila letos na cvetno nedeljo 30. marca blagoslovitev velikonočnih butaric. Kot že lani, je bil tudi letos za ceno petih švicarskih frankov (70 lir) na razpolago vsakemu udeležencu tkzv. slovenska »pirh«, ki ga sestavljajo v domovini narejena izvirna slovenska butarica, pisanka (s slovenskimi narodnimi okraski ozaljšani velikonočni pirh) in knjiga »Upanje, ki je v nas«, kratek oris katoliškega nauka. Zanimivo je tudi, da v Švici ne poznajo blagoslova velikonočnih jedi. Zato je p. Fidelis poskrbel, da naši rojaka ne bodo oropani tega lepega našega običaja. Ko je bil p. Fidelis za novo leto v Ljubljana, je naročil na škofiji tudi 50 izvodov sv. pisma v slikah. Je to mogočna knjiga velikega formata s preko 600 strani in z mnogoštevilnimi barvnimi slikami. (Na razpolago je tudi na upravi našega lista za ceno 4500 lir). V dveh mesecih so bile vse knjige razprodane, tako da je moral naročiti še nove, saj sprašujejo kar naprej po njih. Na »Ognjišče« je naročenih 40 Slovencev, 'veliko jih pa prejema tudi štirinajstdnevnik »Družino« in izseljensko mesečno revijo »Naša luč«, ki izhaja v Celovcu. P. Fidelis pridno nadaljuje z izpolnjevanjem kartoteke. Trenutno ima že preko 1200 naslovov iz cele Švice. Zaveda se, da je seznam še nepopoln, saj se mnogi sramežljivo skrivajo. Morda se bojijo, da bi jim vzbudil vest zaradi zgrešenega življenja. Samo v enem kraju so od osmih slovenskih deklet zanosila kar štiri. Očetje so vsi Italijani. Zgleda, da gre ljubezen še vedno najprej skozi ušesa. „I^atoli£ki glas" v vsako slovensko družino I Ustanovni občni zbor športnega združenja »Brda« V nedeljo, 20. marca 1969 so v Štever-janu ustanovili športno združenje, ki so mu dali naslov »Brda«. Za društveno barvo so izbrali belo-zeleno. Razveseljivo je dejstvo, da se je zbora udeležilo res veliko število števerjanske mladine. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil prisotne Mirko Humar. Nato je Marijan Tarpin podal poročilo in razložil, zakaj naj bi ustanovili športno društvo. Do sedaj je deloval v okviru društva »F. B. Sedej« športni odsek goriške 01ym-pie. Obstajala je odbojkarska ekipa, ki je včasih nastopala s precejšnjim uspehom. Tudi so se člani udeleževali raznih tekmovanj v Gorici: tako streljanja, kolesarskih tekem in podobnega. Letos so pripravili tudi nogometne tekme. Zato je prav, da se je vse delovanje združilo v novem športnem društvu. Na volitvah je bil izbran odbor, ki se je na prvi seji konstituiral takole: častni predsednik Klanjšček Stanislav, štever-janski župan; podpredsednik in voditelj Boris Hladnik; tajniik Simon Komjanc; blagajnik Miljan Maraž; gospodar Dušan Škorjanc; referent za propagando Anka Cernic; referent za mladino Alenka Ter-čič; odborniki: Klavdij Fattore in Jože Bajt; trener za odbojko: Aldo Mačus in za namizni tenis Bruno Hlede. ŠP §i .RT Lepa zmaga 01ympije nad Turjakom V sredo, 2. aprila je šesterka goriške 01ympije porazila Libertas iz Turjaka (Tu-riacco), ki je eno izmed najmočnejših moštev tega prvenstva. Zato je zmaga 01ympije toliko bolj pomembna. Tekma je bila vseskozi zelo napeta in skoro izenačena. Navijači so bili zato nad igro zelo navdušeni, še bolj pa nad svojimi »pla-vimi«, ki so se izkazali posebno z zalo močnim napadom. Obramba je bila šibkejša, zlasti v blokiranju tolčenih žog. Ves ta primanjkljaj pa je nadomestila velika borbenost, ki je do sedaj pri Oiym-pijcih še nismo zasledili. Tekma se je pričela z zelo hitrim tempom in lepe akcije so se vrstile na obeh straneh. Točkovanje je bilo do konca izenačeno, po stanju 14 :14 pa je 01ympia z nekaterimi posrečenimi tolčenimi žogami dobila set. Enako je bilo tudi v drugem setu, ki je bil v nekaterih trenutkih še lepši od prvega. V drugi polovici tretjega seta so »plavi« popustili v veliki meri zaradi utrujenosti, in si je nasprotnik osvojil set s 15 : 7. Četrti set se je začel z veliko zagrizenostjo na obeh straneh. 01ympijd so igrali z izkušenostjo, obenem pa so nekateri tudi silovito napadali. Tudi Turja-čani so igrali zelo dobro, igra je bila na višku, stanje 14 : 14. Tedaj je sodnik prisodil 01ympiji dvomljivo žogo: nasprotnik je seveda ostro reagiral, zato je pa dobil eno kazensko točko, ker se sodniku ne sme ugovarjati, še manj pa mu groziti. še večja zmeda pa je nastala, ko je zapisovalec točk dal zgrešeno formacijo: gostom je uspelo izenačiti in po hudi borbi tudi zmagati. V petem, odločilnem setu, smo videli zares odlično odbojko. Igralci so se borili za vsako žogo. Do polovice seta je vodila 01ympia, nato jo je nasprotnik dohitel in prehitel. Tedaj so pa »plavi« zbrali vse moči in nudili zelo močan odpor, kajti tekma je bila zalo važna in zmaga že skoro v rokah. S to zavestjo so 01ympijci začeli napadati in so premagali nasprotnika s 15 : 13. Tako bi morala 01ympia igrati tudi proti šibkejšim moštvom, proti katerim je izgubila prav zaradi pomanjkanja borbenosti. Odločilna je bila tudi prisotnost trenerja prof. Krannerja, ki je s tehtnimi nasveti vodil igralce. 01ympia tako pozitivno zaključuje prvi del letošnjega prvenstva s petimi zmagami in štirimi porazi. V lastni telovadnici ni bila še premagana, izven nje pa tudi ni še zmagala. Za 01ympijo so igrali: Antonič, Soban, Valentinčič (kap.), Špacapan P., Cernic, Cotič, Kranner M., Gergolet. Pokrajinsko mlad. prvenstvo CSI V četrtek, 27. marca so mladinci 01ym-pije zelo uspešno nastopili na pokrajinskem odbojkarskem prvenstvu CSI. Mlade sile 01ympije so premagale ekipo San-rocchese z rezultatom 2 :0 (15 :6, 15 :3). Imeli so zalo lahko nalogo, saj nasprotnik ni nudil velikega odpora in zato tekma ni bila zanimiva. Upajmo, da bodo mladinci tudi na deželnem prvenstvu dokazali svojo moč. Sedaj so pokrajinski prvaki; želimo jim, da bi bili tudi deželni. i RADIO A trst a Spored od 13. do 19. aprila 1969 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Zora Tavčar: »Otok skrivnosti«. Prvi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Alfred de Musset: »Njene muhe«. Igra v dveh dejanjih. 18.30 »Rihard Jakopič, prvak slovenskih slikarjev, ob stoletnici rojstva«. 18.45 Operetne melodije. 19.15 Sedam dni v svetu. 20.30 Bednarik: »Pratika«. Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušav-kami«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Vaše čtivo. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Novi zbor »Montasio«. 19.20 Priljubljene melodije. 22.00 Slov. solisti. Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 19.45 Moški zbor »V. Vodopivec«. 20.35 Rimski-Korsakov: »Zlati .petelin«, operna pravljica v treh dejanjih. Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Bednarik: »Miroslav Brumat«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. il7.55 Ščepec poezije. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Slavni pevci v tržaških gledališčih. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.15 Prijetne melodije. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 P. Giacometti: »Človek brez pravic«, drama v petih dejanjih. Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.55 Slovenščina za Slovence. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Komorni koncert. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 šopek slovanskih pesmi. 12.10 Tul: »Iz starih časov«. 13.30 Glasba po željah. 16.30 C. Cassola: »Fausto in Ana«. Prva oddaja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Otroški pevska zbor ljubljanske radiotelevizije. 19.10 Theuerschuh: »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 21.35 Vabilo na ples. 22.35 Zabavna glasba. V petek, 11. aprila 1969 ob 20.30 bo predaval v mali dvorani Katoi. doma v Gorici prof. SANDI SITAR iz Nove Gorice o temi »OD TRIGLAVA DO JADRANA Z LJUDSKO UMETNOSTJO« Predavanje bo spremljal film »Slovenska ljudska umetnost«. K obilni udeležbi vabi SKAD iz Gorice ★ ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 13. do 19. aprila 1969 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Dejanja apostolov. — Drugi: 17.10 Glasba in plesi. 17.55 Ko se spusti zastor. 22.20 Streha sveta, telefilm. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Trije koraki po zemlji, film. — Drugi: 21.15 Sto po sto. 22.15 Evrovizija, simfonični koncert. Torek: Prvi: 21.00 Ross. — Drugi: 21,15 Jesen dolgolascev. 22.15 Posebej«za vas! Sreda: Prvi: 21.00 Izgubljeni mir. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Ljudje na dnu, film. Četrtek: Prvi: 21.00 Tista trgovina s trga Navona. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Kaj bomo -igrali. 22.30 Obzorja znanosti in tehnike. Petek: Prvi: 22.00 Popoprano kosilo, telefilm. — Drugi: 21.15 Nero Wolf: Najbolj velika riba (2. nad.). 22.35 Odrska in filmska kronika. Sobota: Prvi: 21.00 Dvojni par. 22.15 En obraz, ena zgodba. — Dragi: 21.15 Podoba nekoga režiserja: J. Renoir. 22.15 Zaročenca. ZA KMETOVALCE Novo sredstvo za razkuženje zemlje v vrtovih V zemlji živijo številne glivice, ki napadajo rastline in povzročajo občutno škodo. Pojavijo se v obliki plesni ali gnilobe in največkrat uničijo podzemne pogosto pa tudi nadzemne dele rastlin. Tako npr. opazimo, da komaj vznikli kalčki padejo po tleh in zgnijejo; bolezen imenujemo padavica kalčkov in jo .povzročajo razne glivice (Pythium, Olpidium, Fusa-rium, Rhizotocnia idr.). Druga in zelo pogosta bolezen v vrtu je bela gniloba (Sde-rotinia), zaradi katere gnijejo pritalni deli stebla in deli pod zemljo. Rastline venejo in se sušijo, korani in gomolji pa gnijejo zlasti v skladiščih. Gnijoči deli so prekriti z belo vatasto prevleko. Naj opozorim še na eno bolezen, ki ji pravimo uvelost; najdemo jo na krompirju pa tudi drugih rastlinah in jo povzročajo razne glivice (Verticillium, Fusarium in druge). Poleta začno spodnji listi rumeneti in veneti; kmalu pa se posušijo in z njimi tudi steblo. Na prerezanem steblu vidimo, da so žile porjavele, kar je najbolj očiten znak te bolezni. Naštete bolezni zatremo najbolj učinkovito z razkuženjem zemlje. Tega izvedemo ali z vročo vodno paro ali s kemičnimi sredstvi. Pariine naprave nima vsakdo, dočim so kemična sredstva dostopna vsakomur. Doslej smo imeli za razkuženje zemlje na razpolago sredstva, ki smo jih polivali ali posipali le na prazno zemljo, ki je imela nad 10°C in še smo morali čakati kak teden preden smo lahko sejali ali sadili. Nedavno pa se je na trgu pojavilo novo sredstvo v zrnih, ACRIT, ki je sestavljeno iz treh učinkovitih razkužil; rabimo ga lahko na prazno zemljo ali na obraslih površinah. Posujemo ga enakomerno na roko ali s strojem 2 do 3 kg na 100 kv. metrov in ga zaorjemo ali rahlo ukopljemo ob kakršni koli temperaturi v zemljo. Potem lahko zalijemo, kar bo še bolj učinkovito. Tako razkužimo setvenice pred setvijo ali saditvijo in pa površine, ki so pokrite z rastlinami ter celo okrasne trate, drevesnice itd. Ce rabimo ACRIT pravočasno, preprečimo naštete bolezni; če pa so se že pojavile, zaustavimo njihovo širjenje. Inž. Janko Košir OSVESTILA Občni zbor Odbor Š. Z. 01ympia obvešča, da bo v četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30 v spodnjih prostorih Katoliškega doma (viale XX set-tembre 85), četrti redni društveni občni zbor; drugo sklicanje bo ob 21. uri. Vabljeni so vsi člani in ljubitelji športa. Romarjem v Španijo. Vsi, ki so se priglasili, naj poravnajo celotni znesek do konca maja. Za potovanje je potreben veljaven potni list (brez kakega vizuma). Vsakdo naj ugotovi pred potovanjem, če mu potni list ni morda zapadel. Jugoslovanski državljani naj si potrebne vizume sami preskrbijo. Ce kdo želi prenočevati v sobi z eno samo posteljo, naj to takoj sporoči in doplača razliko v ceni. SKPD »F. B. Sedej« iz števerjana bo v nedeljo, 13. aprila gostovalo ob 19. uri z igro »Deseti brat« v Medana (Jug. Brda). Združenje »Odbor za pomoč razlaščencem« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 11. aprila 1969 v kino dvorani v Dolini. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica. 4. Volitve novih organov. 5. Slučajnosti. DAROVI : Za Alojzijevišče: F. Doles v počastitev spomina matere g. Juraka 1.000 lir. Za škedenjski Dom v mesecu marcu: Skupni prispevki 78.600; N. N. 12.000; dve gospe jz salezijanske župnije 10.000; Čehovin 10.000; škedenjski možakar 50.000; N. N. 15.000; dr. Bajc v spomin svoje pokojne mame 5.000; Brajkovič 2.000; Kosič 2.000; Šuman 2.000; N. N. 2.000; Gulič 2.000; razni neimenovana vsak po 2.000 in 1.000; N. N. 12.000; N. N. 10.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak nun višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo .