KLUB ZMAGOVALCEV
KDOR JE ŠEL V SREDO, 8. marca, mimo oken hiše na Černetovi 31, se je gotovo hudo-mušno nasmehnil. »Aha, tu se jih je pa nekaj napilo v čast dneva žena,« so se spogledovali mimoidoči. Kako tudi ne, saj je izza oken vrela glasba, pomešana s smehom in petjem. Tu mora biti pa zares veselo, no stopimo še mi noter, morda nas bodo povabili na kozar-ček!
Res so nas takoj postregli — z okusnim jagodovim sokom. Da, tu notri sedijo ljudje, ki se znajo zabavati tudi brez alkohola, čeprav so vsi pravi Slovenci. Veselo znajo zapeti, čeprav ni litra na mizi in tudi kakšno zabav-no znajo povedati vmes.
»Ne, nihče od naših članov ne sme nikoli več poskusiti niti kaplje alkohola,« je odloč-no rekel Štefan Virag, predsednik kluba ozdravljenih alkoholikov. »Sprva jc res težko
zdržati, toda, sčasoma vsak uvidi, da se da vse težave mnogo boljc premagovati tudi brez pijače.«
Tudi Štefan se je pred meseci zdravil v bolnišnici v Škofljici. Zakaj je vendar stopil na pot alkoholizma?
»Zapil sem se, ker sem mislil, da bodo tako moji problemi izginili. Toda to je le skrivanje glave v pesek. Z vsakim kozarcem se težave še kopičijo, alkoholik se počasi bliža prepadu. Sedaj je s tem konec! Vsi, ki smo prišli z zdravljenja, vemo, kaj pomeni — biti alkoholik in zato moramo vztrajati! Reva je, kdor ne zna svojih problemov reše-vati v treznem stanju in si mora »pomagati« s pijačo.«
Klub ozdravljenih alkoholikov občine Ši-ška deluje šele od septembra lanskega leta. Vanj so vključeni vsi, ki pridejo z zdravlje-nja in tu, v prostorih KS Hinko Smrekar, se vsako sredo sestajajo, skupaj z zdravni-kom-psihiatrom in patronažno sestro. Zdrav-nik jim pomaga in svetuje pri njihovem vključevanju v novo življenje. Da, pomoči so pogosto zelo potrebni...
»Ko se bivši alkoholik vrne v staro okolje, mu  ni  lahko,«   je  pripovcdoval  predsednik
kluba. »Nckateri te zmcrjajo, drugi ponujajo pijačo in pri tem zagotavljajo, da boš kmalu spet pijanec ... To so največkrat ljudje, ki so na najboljši poti, da to zares postanejo. Tudi v družbi je težko, še posebno ob takih praznikih, kot je recimo Novo leto... Toda treba je zdržati, saj je pogosto dovolj že požirek, da se črna jama alkoholizma spet odpre.«
Klub je ob Dnevu žena priredil majhno proslavo s prijetnim programom, ki so ga prispevali pionirčki iz šole Zvonka Runka. Povabili so tudi žene bivših alkoholikov, da se jim ob tej priložnosti zahvalijo za ves trud, saj so bile prav one glavni steber, ki je pomagal k ozdravljenju tega zla. Prišel je seveda tudi mojster harmonike — Avgust Stanko, da s svojim mehom razveseli obraze, ki so videli že toliko gorja ...
»Vsi mi, otroci, vas^prbsimo, da nikoli več ne stopite na fo pot prekletstva, zaradi ka-terega je trpelo že veliko naših vrstnikov in mamic!« To so bile besede, s katerimi so se pionirji poslovili od članov kluba. Kdor jih je takrat pogledal, je gotovo razumel, kaj so govorile njihove oči: »Zmagali bomo!«
Zlatko ŠETINC