Politični ogled. Avstrijske dežele. Minister zunanjih zadev, grof Kalnoky, bil je uni teden ael hknezu Biamarku v Kiaaingen in ugiblje ae, čemu da je kje to atoril ali pa ae je že ugenilo ? Mi menimo, da ne, toliko pa je gotovo, da se miniatra niata aešla aamo za to, da bi ai iz rok dala — Kakor po drugib mestih aede tudi na Dunaju v meatnem zboru možje, ki ao čea mero liberalni, aicer pa brez zdravih načel, in stoje ai torej prav pogoato z večino meatuih prebivalcev navakriž. Tako ravno aedaj. ko jim hodi za to, ali ae naj izrečejo za necega Insterja, ali pa za njegovega naaprotnika. juda Meycrja. Zbor jo je kar z judom potegnil prebivalci pa atoje v veliki večini za Pfiaterjem. Kakor pa mi sodimo, ni zbora cela atvar nič skrbela ter je le-ta brez potrebe avoje roke va-njo vteknil. — Grof Scbonborn, brat nadškofa v Pragi in c. kr. namestnik v Brnu, dobil je komandiraki križ Franc-Jožefovega reda in bodo ai ga kakor amo že rekli, Čehi še v tretje v Og. Gradiaču izvolili 7& poslanca. Grof je trdo katoliškega mišljenja. — Da miniater Taaffe nekaj plete in da ni samo na koailo priael b knezom Lich- tenateinskim v Hollenecku, ugane se lehko, toda kaj je, to ae reče težko. Ko bi ne bil z njim minister Dunajewski, rekli bi, da boče kneza Lichteaeteiaska inznjima nemške konservativce ločiti od oatale deanice v drž. zbora ter si narediti neko srednjo stranko. Dunajevvski pa je Poljak in človek ai težko miali, da bi botel takemu otroku biti za botra. — Korošci imajo letoa čez navado veliko požarov, to jib pa nagiba, da ai snajo požarne brambe. To je vae prav a slov. obeine naj bi pazile, da si osnajo slovenske in aicer s slov. poveljevanjem Ako ne atore tega, bodo imele v požaraih brambah le eno draštvo veo, da jim ljadi ponemčuje in navaja na oštarije. — Dr Andrej Cebašek, korar stolne cerkve v Ljabljaai, postal je pravi hišai prelat sv. Očeta v Rimu. To je imenitno počeščenje g. korarja pa tadi cele škofije. — čehov ne bode letos v Ljubljano, to pa zato, ker se je bati kolere. Ako Bog da, pridejo pa drugo leto. — V Gorici imajo na kmetijski aoli aovo amerikansko suailnico za aadje na poskušnjo. Da se stori kaj na aadjerejski šoli v Mariboru glede tacpga suaenja, ne vemo ničeear, vsekako bilo bi to ameatno. — V Št. Andraža na Goriškem vidi se že črno grozdje. — Prosta luka se v Trstu odpravi, ako dovoli v to drž. zbor. — Kolera pa brž raate, širi ae sedaj po okolici in je v Riomaajih jih amrlo že več, posebao železniških delavcev. — V Pulji ae boj(:, da tamoanja irredenta (Bog jo preneai) nekaj namerava zoper c kr. mornarstvo. Pravi se, da ao našli na neki ladji več bomb in tudi dinamita. — V Boani in Hercogovini nastavlja se čedalje več ljudskih učiteljev, plače ao jim blizu, kakor pri nas, treba je zaanja dež. jezika, to je arbačiae. — Madjari težko prebavljajo zaušaice, ki ao jib. dobili zavoljo svoje mržnje proti skupai armadi a Tisza, ki je je veliko, če ne najbolj kriv, ne misli še dati alova ter ae drži miniaterakega stola. kakor klošč kože. Vnanje države. Prave vojake aedaj ni nikjer, toda napeto je v večib državah. Tako 80 se v Sofiji in Plovdivu, glavnih raeatih Vahodnje Rumelije, apočeli novi nemiri. Kaj pa ti hočejo, ni zaano. — Bolgarako ,,sobranje" (drž. zbor) je dovrailo svoje delovaaje in je knez Aleksander z njim imel arečo, kajti vae mu je dovolilo. — Tudi srbska skupičina v Nišu je s avojim delom gotova, vaaj za leto 1885 ter je rešila vladi povoljao vae predloge glede zadnje, nesrečne vojake. Ali zato je bilo treba zavreči več volitev — tistih poslanoev, ki bi bili zoper nje. To ni bilo lepo, toda vladi je pomagalo. — Rusi bi rajši dnea. kakor jutri zasedli Bolgarako ter pognali kneza Alekaandra nazaj na Npmško, toda jabelko jim je sedaj se prekislo. kajti zoper to bi ae ugovarjalo od nemške in avstrijake vlade. Dogovor Rusov in Angličanov glede afganakih mej ae j že vleče več, kakor leta dni in ne more priti j do konca Krivi tega so po mialih Anglicanov I Rusi, po mislih Rasov pa Angličani. Kdor pa ! aodi atvari trezno, zadene pravo. če reče, da so oboji tega krivi, kajti ni ne prvim ne zadnjim prav za to, da pride prepir do konca. — Po Nemčiji diba kat. cerkev sedaj ležje ia kat. ljndatvo je veselo, da ima sedaj redno službo božjo in avoje dahovnike. Zato pa peče tembolj proteatantovake napetneže ter ai anujo sedaj po večih mestih društva, da ščnjo zoper ! kat. curkev. Seveda, ako pri njih neha aovraštvo do kat. cerkve, neha jim že tadi proteatantovatvo samo. — V Amaterdamu ao bile v nedeljo in ponedeljek velike rabuke, ker ae ni bila neka Ijudaka veselica dovolila. Vojaki so morali med Ijudatvo in doalej je že 14 ljadi mrtvih, 76 ranjenih. Tak je sad večnega hujskaaja. — Gladatoae, angleški miaister je odatopil, a lord Saliabary še ni naatopil, kajti ni še našel mož, ki bi prevzeli kako ministerstvo, poaebno Hartington 8e braai odloeno, brez njega pa se ne obdrži Saliabary dolgo aa krmila. — Francoaki repabliki se godi, kakor tata, ki ai je zmerom v atrahu, da mu kdo ne anese blaga, ki si ga je nakradfel. Izgnali ao odličaiae prince, a ni jim še dosti na tem, sedaj ai aaajo posebno društvo, ki bode po vaeh meatili imelo podražaice, v ta namen, da dela na vtrjenje republike. No, tudi to društvo jim je ne bo atrdilo, dokler se ne povrnejo nazaj k živi kat. veri.— Portagalaki kralj Dom Luiz je šel na potovanje, najprej aa Angleako, po tem pa na Nemško, ae tudi na Danaj pride, fraaooskih in španjskih mej pa ae ne dotakne.— Kralj Umberto je izročil za družiae, v katerib. ao imeli kolero, v Beaetkah 40.000, v oatalih krajih pa 100.000 lir. To je aicer lepo. toda treba bi bilo, da bi se izdatniae akrbelo za to, da ae kolera ne razširi. Nesnaga ia aboštvo ate je najbolj krivi, a stori ae za-nji le malo. i !