39 številka. Trst, v sredo dne 18. februvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na r uplivati na dogodke izven mej kranjske dežele. Na ta oporekanja se hočemo ozreti pozneje in pojasniti s praktičnimi izgled', nekako nizoma, da vend.T ni tako kriv naš nizor. V dvojni smeri se morejo gibati oporekanja, ako se rekriminira radi razmer v deželnem zboru krcnjskem, ako se toži, da ima nemška skupina nerazmerno večo moč, nego bi jo smela inceti po številnem razmerju prebivalstva, in nego je to dopustno 92 stališča interesov skupnega naroda slovenskega. Najprvo se oporekf, da število nemških poslancev je enkrat tu — pa bodi nam to ljubo ali ne — in če je tu, je tudi faktor, katerega treba poste vat' iti ga ni možno prezirati. Na drugo stran pa se oporeka, da razmerje med obema slovenskima strankama je tako napeto, duhovi razkačeni, in vse razpoloženje tako, da je za dogledne čase izključena vsaka misel na skupno nastopanje, torej tudi na združeno paraliziranje nemškega upliva, oprtega na zaslombo od strani vladnega zistema. Na prvi prigovor bodi nam dovoljeno vprašane : ali res mora tako biti? Desetorico nemških poslancev v kranjski deželni zbor voli veleposestvo. Mi niraimo pri rokah prdatkov, ali menimo, di bo teh mož, ki pošiljajo v zbornico nekaj manje nego tretjino vse zbornice, nekaj nad 100. (Je se nntimo, naj se nam to blagohotno oprosti ! Nekdaj je res v tej skupini tako odločno nadvladoval nemški, oziroma nemškomisleČi žlvelj, da se slovenska narodna stranka res ni mogla nadejat' vspeha in jej ni kazalo spuščati fe v p skuse za pridobitev te skupine. Nekdaj je bilo tako. Je-li je res tudi sedaj še tako ! Ali se tekom časov v tej skupini res ni nič spremenilo slovenski stvari v prilog ?! Tako stanje, ako je v deželi z y5°/0 slovenskega prebivalstva skupina veleposestnikov popolnoma odtujena kompaktnemu prebivalstvu v deželi, tako stanje je nenaravno in mora biti le produkt nesormalnih razmer. I a res je veljava in moč tikozvanega nemškega veleposestva ostalina srednjeveškega nasilja nad našim narodom slovenskim. A oni, ki so krojili volilno geometrijo za deželni zbor kranjski, s) miBlilt ravno ni to kako bi — ob videzu ustavne svobode in ustavnega življenja — ohranili tradic;je tega srednjeveškega nasilja na Kranjskem ravno s tem. da so skupini velepo«»e8tnikov podelili ob Ino zastopstvo in so jo tako opremenili z veliko politično močjo. Vendar pa ne moremo verjeti, da je ravno to kranjsko veleposestvo odtegneno zakonom, po kater h se vrše evolucije v gospodarskem življenju, da se ravno tega vele-posestva nirn:ee se je nadaljevala razprava o vojni predlogi. Sodć po včsrajšnjih dispozicijah med strankami, se vladi bržkone posreči dobiti večino za t« predlogo. Nemški konservativec, poa!. S c h r o t t, je izjavil, da je njegova stranka z ozirom na to, da ne more doseči vatli zahtev glede olajhčanja vojaške Blužbe, skrčila svoje zahteve na najnujnejše. Oja zahteva odpravo dolžnosti udeleževanja vojaških vaj, tudi vil. in 12. službenem letu, da b_> se veča število vojakov že po dveletnem službovanju delo. Šs zadnje kupe klasja so porazdelili na manjše kupe, sekali si tursičevino in jo vezali v snope, katere so zlagali v križ», a iz njih Be je dvigal fii modrikast prah kakor tanka, tanka meglica. Došli so vozniki z vozovi ; pustili so vole v senci ob robu šume, a sami so se pomešali med delavce, da jim pomagajo in se pošalijo z deklet'. Z drugih njiv je prihajal krik, s katerim so gonili živino, uprež?no v vozove, z livad in od dalje se je mešala pastirska pesem. Vera in sta se malce zagledala v krajino. — Na delo! — je spregovorila ona prva opazivša, da so kupi pDrazdeljeni, pak je vstala, davši Kranceku nalog, kako naj posodo in steklo spraviti v ktšaro. — Sidaj bomo delili turščico — se je obrnila do JLeva. — In vi mi boste pomigali — kaj ne ? ! — Ako se še razumem v to — je od govoril on veselo. — Oh — kaka težava je v tem! Od-delite od vsakega kupa po dva dela za go- pošiljalo na stalni dopust, da se dovole posebna olajhčanja onim, ki so vzdrževatelji družin in slednjič, da se odpravi dolžnost dvoboja. Sjcijalist, posl. Schuhroeier, je ožigosal namero vlade, ki je hotela tudi brez privoljenja parlamenta uzakoniti vojno predlogo InštitU'jija parlamenta da je VBled tega popolnoma brezpomembna in služi vladi le v to, da se svetu kaže konŠtitucijonelno, dasi-ravno je nje postopanje popolnoma absolutistično. Zahteval je dveletno vojaško službo in odpravo vojaške takse za tri najaižje razrede. Pob1. Khevenhullerje izjavil, da soglaša b povišanjem kontingenta novincev, ker da je toliko v vojski, kolikor v mornarici še mnogokaj spopolniti. M adočeh posl. dr. H e r o 1 d je kritiziral mnogo obstoječih odredeb in institucij v vojski in je trd 1, da so ministrovi prigovori proti uvedenju dveletne vojaške službe ze!<5 slabo utemeljeni. Govoril je potem o jezikovnem vprašanju v vojski in zahteval, da se mora strogo spoštovati jezik posamičnih vojakov. Slednjič je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti predlogi. Nemški liberalec posl. Schuckerje izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predlogo. Povišanje da je potrebno z ozirom na zavezništvo z Nemčijo. Tudi krščanski socijalist posl. W o h 1-m e y e r je izjavil, da bo glasoval za pred- Nemški nacijonalec posl. C h i a r i je utemeljeval glasovanje svoje Btranke v prilog vladni predlogi. Dejal je, da, ako se trozvezo smatra za garancijo miru, mora Be tudi želeti, naj bo ista močna in da bo poleg mogočne Nemčje stala tudi mogočna Avstrija. Vsenemec Schreiter je izvajal, da ni nikake potrebe pomnožiti vojsko, ker ne preti nikaka vojna. Ko je govoril še posl. L u d w i g s t o r f f v prilog predlogi, Be je seja zaključila. O položaju. Če je »Neue Fr. Presse« dobro poučena, so v vladnih krogih gotovi, da spravijo vojno predlogo pod streho. Rečeni list ne izključuje cel6, da bo večina precej v€Ča, nego je bilo soditi po glasovanju v odseku. Krščanski socijalisti, ki so v odseku glasovali proti, da v plenumu ne bodo množili naBprotn:h glasov. Tudi del Jugoslovanov da odnehajo od opozicije vsaj v toliko, da se ne udeleže glasovanja. Nemška napredna stranka in nemška ljudska stranka bosti glasovali za vojno predlogo. Na to hočemo opozarjati aocijaliatiška glasila, če bodo zopet kedaj hotela kooperacijo z nemškimi strankami opravičevati s servilizmom slovanski 1 strank nasproti vladi. A mej tem, ko zbornica razpravlja o spo3ki del, a tretji del boste dajali kmetu. Vi izvršite tu svoj posel, a jaz pojdem na gornjo straa njive. Da — ostati morate vedno pri kupih, dokler ne bo spravljeno vse na voz. — Zadovoljni b^ate z mano. Solnce je že zahajalo, ko so podelili vso turščico in jo odpeljali domov. Vera je ostala na p'dju d:» zadnjega časa. In že je večerni mrak padal na okolico, ko je v spremstvu Levovem šla proti domu. B:lo je tiho, samotno in mirno okolo njiju. Nikogar nista srečala. Z bregov le Be je tu pa tam začni kak človeški vsklik — daleč nekje je žven-ketal zvonček črede —ali pretrgano, nejasno. Bil je mir in nad vsem je ležala tišina prvih trenotkov večera. Zrak je zatrepetal s syežo strujo in listje na drevju se je od tega streslo lahko igraje in Be zagibalo. Iz trave j 9 udaril moker dub. Prah na ceati se je nekoliko privzdignil kakor tanek droben dim. Nebo je nehalo sjati in prelivalo se je v bledem mo-drilu. Vžgale so se prve zvezde in videlo ae vojni predlogi, ae že vrše pogajanja v odlo-čenje dnevnega reda po pustu. Ze imenovani dunajski list hoče vedeti, da Cehi ne dovol4 v prvo čitanje proračuna, marveč da hočejo proračun obstruirati, pač pa da so parlamen-tariski krogi tega mnenja, da Čehi privole v prvo čitanje nagodbenih predlog. Simptomatično je, kako ostentativno pov-darjajo nemški listi sklep nemško-napredne in nemške ljudske stranke vojni predlogi v prilog in že anticipirajo hvaležnost Koer-berjevo za to, da sti ga rečeni stranki odvezali od neprijetne naloge pogajanja b strankami desnice v dosego veČine za to predlogo. V prvo je to bahatenje v nasprotju z resnico, ker se je g. Koerber taktično pogajal, oziroma žugal tudi Jugoslovanom. — S cer pa ae vidi tudi o tej priliki, s kako, naravnost brezobrazno doslednostjo ae Nemci drže pravila : Quod licet jovi, non licet bovi. Če bi se vlada pogajala z Jugoslovani, bi bilo to nekaj nepristojnega in nemoralnega, da pa neprestano baranta z Nemci in jim plačuje vsaki glas s koncesijami na škodo zdravega političnega življenja v državi : a, t} je kaj druzega, to je v redu in — vele-moralno ! ! Ozirom na grožnje Koerber je ve na adreso Jugoslovanov pripominja >Obzor«, navedši izvajanja v »Edinosti« : Mi bi imeli o tej priliki reči samo to, da ae bo g. Koerber vse dotlej vapešno igral b parlamentom, dokler stranke, a poaebno Slovani, ne store konca tej igri z odločnimi čini. Koerberjev zistem in njegova metoda lovljenja v motnem sta mogoča le dotlej, dokler se ne razbistri položaj in ne izvrši konsolidacija slovanskih strank. Iz mladočeških krogov se je čulo svojedobno, da treba kako priti do moči, ker le tako se bo moglo prisiliti Koerberja, da ne bo mešal in motil. Tudi naši poslanci bi morali razmišljati, kako da — pa tudi skupno z drugimi grupami — pridejo vsaj do kake moči in postanejo faktor, s katerim si Koerber ne bo upal igrati. Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogerake poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o vojni predlogi, o čemer sd se ponavljali viharni prizori prejšnjih sej. Ko je govoril opozicijonalec Lengval, prekinil ga je honvedski minister, baron Fejervary, z vsklikom : Vi lažete' Ta vsklik je med opozicijo povzročil silen vihar, a miniBter je medtem še parkrat ponovil to žaljenje. Opozicija je zahtevala, naj se minister pozove na red, kar je predsednik tudi storil. Opozicija pa ni bila s tem zadovoljna in je zahtevala, naj miniater prosi oproščenja. Minister je na to izrazil obžalovanje, da mu je ušel tako ojster izraz. Govorili so potem še posl. T h a 1 y (neodvisna stranka) in honvedski minister, je, kako jim lete žarki doli k udremani zemlji. Le dva trije mali oblački so brodili po nedogledni višavi. Tema je pokrivala bolj in bolj toliko bregove kolikor ravan. Na zapadu je izginilo rudečilo predvečerja, le najspodnja črta obzorja se je še lesketala v vijolčasto-bledi barvi, sredi katere je žarko svetila velika rudeČa zvezda. Na vztoku pa se je nagaena planina na skrajnem robu pozlatila z žarko lučjo kakor od raztopljene kovine in od tega se je polzil odaev tja nekam v ni-žave in cd njega je zaleaketalo trepetajoče Brebernikasto listje viBoke topole, ki je rastla ob cesti. Tudi Lev in Vera sta občutila le poto in čar večera. Hodila sta vsporedno lahkim korakom in nista nič govorila. V njem so bili čudni občutki, nenavadni, skoro miatični. Ta bajni večer ga je očaral in navdušil. Kar z entuzijazmom je pogledoval okolo aebe in bilo mu je v glavi in v srcu kakor da Be mu akozi ta divni večer javlja neki viši svet, ki se poslužuje njegovih oči in njegovega srca, da prihaja do spoznanja svoje lepote. (Pride še.) baron F e J e r v a r v. Med govorom slednjega da ee mu ne bo treba za vsako stvar obra so se ponavljali izgredi opozicije. Ista je po- čati na Porto. novno zahtevala, ni-j s« ministra pozove na Otvoritev angleškega parlamenta, red, a predsednik je odgovoril, da ne vspre- Včer»j se je v Londonu izvršila slovesna jema nikakih imtrukcij. otvoritev angležkega parlamenta ob vsem Po s^ii pozval je posl. Lengvel, kate- pompoznem ceremonielu, ki je v navadi le v remu je mini-ter Fejervarv očital, da laže, Londonu in ki se vrši prav tako, kakor še istega na dvoboj. pred štirimi stoletji. Tudi noše dostojanstve- I* Hrvatske. Članek, ki govori o evo- nikov in caremonijerjev so jednake onim, ki luciji, ki se je v polit Snem življenju Hrvat- so se o takih prilikah rabile pred štiri- ske začela z dnem 29. m. m., s skupščino opozicijonalnih strank, zaključuje dunajski »Parlamenta'*« tako-le : so se o sto leti. Kralj je v svojem prestolnem govoru povdarjal, da vlada prijateljsko razmerje med se tiče »Gospod S zeli je rekel te dni, da je ban Anglijo in drugimi velesilami. Kar hrvatski kakor državnopraven dostojanstve- j blokade Venezuele, omenja prestolni govor, nik in pr? pomik Ogrske, ki je tudi člen da je bila ista potrebna, ker bi Anglija sicer ogrske zakon, d^je, in ki je vrhu tega ime- bila dobila zadoščenja za žaljenja in kri-novan načelnikom avtonomne hrvatske uprave ki so se dogodile angležkim državljanom, eopodpis m odrske vlade, na vsaki način po- prebivajoCim v Venezueli. Glede macedon-klican v t<>, da zastopa Ogrsko. Gre f Khuen : skega vprašanja da je Anglija predočila Tur Hederrarv vrši to službo, saj je bil mož, čiji potrebo »vedenja reform, določenih v predno je zadob 1 bansko čast, ogrski veliki berolinski pogodbi. župan, kakor baron Banifi pred svojim mini-1 Prestolni govor je nadalje omenjal, da sterakim prcdaedniitvom. Grof Hedervarv se pripravljati Avstrija in Rusija načrt reform,, razume na umetnost, da vse opozieijonalne ki se v soglasju z velesilami, katere so pod-Hrvate goni v skupen protimadjaraki tabor, i P'sale berolinsko pogedbo, predloži Turčiji, in če mu ta sreča ostane še nekoliko časa Kralj je izrekel nado, da bo ta načrt odgo-naklonjena, bi se mogla vzlic Frankovi sku-; varjal potrebam tako, da ga bo mogla tudi pini hkratu dvigniti iz tal koalicija Hrvatov Anglija podpirati, in Srbov. Xe vladi prijazna koalicija, a m -pakopozicija Hrvatov in Srbov: državnopravna, narodna in slovanska, i bistra za kolonije tjakaj prineslo že dobre Tudi kraljevstvo Hrvatsko ima svoje pomla-I vspehe. V zaključku prestolnega govora se danje nagone«. ! naznanja več resnih odredb in reform. Iz sodne razprave v Mitrovici Stvari v južni Afriki da se razvijajo povoljno in da je potovanje angležkega mi- proti pisatelju in publicistu Štefanu Radiću treba zabeležiti marsikateri moment, ki je jako poučen za razmere na Hrvatskem in izlasti za tendenco sedanjega vladnega zistema. Zelo zelo poučen in za narod hrvatski naravnost poniževalen je bil že nastop državnega pravdnika, ki je obtoženca zato, ker je kategorično zahteval, naj železniški uslužbenci na hrvatskih tleh žnjim, s hrvatskim pisateljem govore hrvatski, označal za provoka-terja, mu očital, da je dajal pohujšanje, da je bila njegova zahteva zgolj kaprica, trmoglavost itd. Sploh vse nastopanje državnega pravd-mštva ni bilo nič druzega, nego pljuske v obraz dostojanstvu in ponosu naroda, gola negacija zakona, nagodbe, ki garantira Hrvatski popolno samostojnost izlasti v lem zmislu, da je na hrvatskem teritoriju edino hrvatski jezik službeni jezik. Državni pravdni k je očital Radiću po-ltiko, v resnici pa je jasno, da je vsa ta razprava Je zgolj polit čna provokacija in žaljenje. Govor branitelja dra. Derenči-ia je bil diven. Na očitano provokaterstvo je odgovo-r 1 dr. Derenčin : »Oni, ki brani svoje pravo Tržaške vesti, Čitateljem na znanje. Opozarjam čitatelje, da sem že pred dlje časa odlož.l takozvano glavno uredništvo tega lista, da sem le navaden podrejen sotrudnik in da ne nosim nobene odgovornosti za vsebino lista. Makso C o t i č. Ozirom na dogodke v Ricmanjih smo prejeli od sv. Marije Magdalene pri Trstu nastopni dopis : Opažamo, da so poročila v »Edinosti« o dogodkih v Ricmanjih vidno jako rezervirana. Ne le, da se nič ne pretiruje, ampak mnego-kateri zanimivi moment se cel6 popolnoma zamolčuje. Želeli bi torej, da dovolite nekoliko prostora nam, ki smo bili minole nedelje v Ricmanjih. Ocšli smo tjakaj popeludne, ravno kose je vračalo onih 300 Ricmanjcev iz Trsta od elužbe božje v pravoslavni cerkvi. Po vsej vasi smo videli nastavljene orožnike, ki so postajali nekam nervozni, in so Ricmanjce silili in nagovarjali, naj gredo v cerkev na blagoslov latinskega kapelana g. Krančiča. Poslušal pa jih ni nikdo. Kar nas je bilo od sv. Marije Magda- proti komu, k. ga žali, ni provociral s tem, ^ Bmo y oerkev< Xotri ni bilo ni petja, ampak provokacija je prišla cd onega, ki izpostavijeuega 8V. Rešnjega telesa in — žali pravico... Čudim se državnemu pravd-niku, da je kakor kaprico označit zahtevo, n?j uradnik državne železnice, ki je skupna ogersko hrvatska institucija, s hrvatskim občinstvom občujejo hrvatski«. Obtoženec Radić pa je v svojem govoru nobenega vernika. Pred oltarjem je bil sam g. Krančič, ki je nekaj na tiho molil, in pa njegov mali strežnik iz Brkinov. Na to so šli VBi Magdalenčani iz cerkve in le jaz sem ostal, da vidim konec. Po dovršenih volitvah se je g. Krančič obrnil in z roko blagoslovil povdarjal, da g'asom nagodbemh določil ima meae in svojega strežnika. Žalostno je bilo v h rvati-ki jezik izključno pravo na hrvatskem taj slovenski cerkvi, v kateri seje pred malo teritoriju. In zato je ono, kar te je dogodilo ga8a ge razlegalo lepo cerkveno petje in po-žnjim, brezzakonitost, ki ne sme in ne ostaae božna slovenska molitev. nekažnjena. »Jaz sem — je vskliknil — pQ va€h R omanjih pa je bilo videti hvala Bogu, še mlad, a tako zločinstvo ne vesele obraze. Vsi %o pripovedovali, kako zastaruje tako hitro. Jaz sem prisiljen reči, lepo je bilo v Trstu. Tožili so nam ljudje da se za trenotek dva ne bo sodilo mene, tudi na svoje sosede iz Boršta, ki so bili Štefana Rad <:a, ampak naš narodni pre- zjutraj pri maši v Ricmanjih, in ki da so v zna-porod. Mi smo postali narod, njim pa Fino nem zavetišču ital. duhovnikov v Borštu dobili kakor da nehujemo biti. Ker pa jaz tega za plačo p0 en kvartin vina na glavo. Jaz nočem, n živim in delam temu primerno, g€m dobil utis, da morajo Ricmanjci — bom sedaj sojen in eventuvelno obsojen«. [zmagati. Še dve značilni okolnosti treba povda- (Opazka uredništva. Kakor je videti, so '"iti. Rad ći §o izvlekli iz vlaka s tako bra- gospodje natezali struno, dokler je počila. In hijalno s:lo, da so ga tudi telesno peškodo-1 v?a ZDamerjja kažejo— kakor priča tudi vče-vali ; to kaže na brezpnmerno prepotenco in rajgnje naše poročilo in][tadopiB— to da giba-surovost madjarskih uradnikov. Za sedne nje neče ostati v mejah riemanjske obČ ne, razmere na Hrvatskem pa je značilno, da je ampak sili tudi drugam po Bregu in v oko-šia vsa vera tem uradnikom, ko so na ao- j ijco tržaško. Na* boli, da se je v Ricmanjih disču reproducirali hrvatske besede Radićeve, i razgnala lepa katoliška cerkvena občina eamo čeprav ne znajo ni besedice hrvatski ! radi tega, ker je imela starosIovenBko glagol- Boj in boj proti takemu z stemu ! bogosluženje. Videant consules!) Macedonsko vprašanje. > Neue Fr. { Brezobrazno postopanje. Prejeli smo: Presse« poroča, da se je avstrijsko-ruski Da- Minolega tedna, pred nedeljsko manifestacijo črt glede rtfjrm v Macedoniji včeraj predlo-žd onim velesilam, ki bo podpirale berolinsko pogodbo. V glavnem je ta načrt sličen onemu, ki se je sklenil svoječasno na berolinekem kongresu. Novo je določilo, da se bo desetina morala porabiti za upravo dežele ter da se ne bo pošiljala v Carigrad ; nadalje je nov tudi predlog, naj se na čelo Macedonije postavi guverner z dovolj razširjeno oblastjo, v proslavo spomina žrtev lanskih februvar-skih dogodkov, je pisal občinsko- in vladno-oficijozni »II Piccolo« : »V soboto je magistratni poverjenik izročil sorodnikom februvarskih žrtev spomenik, postavljen po meatnem magistratu na gomilo ponesrečencev. Navzoči so bili tsI sorodniki, izvzemši mater (tu je sledilo dotično ime).« Kako brezobrazno! Meu žrtvami je bil tudi bivši odbornik »Kola«, Bone ; a mi smo obveščeni od najkompetentnejše strani, da od Bonetovih Borodnikov ne le ni bil nikdo navzoč na omenjeni izročitvi spomenika, a m-pak da tudi ni bil nihče iz rodbine obveščen o tem! »Piccolo« je torej nesramno lagal. Ponavljamo pa, da je magistratovo postopanje nasproti sorodnikom ubozega Boneta bilo brezobrazno. Mi vemo tudi, da je bila rodbina Bo-netova že naročila nagrobni spemenik ee slovenskim nadpisom, katerega je bil sestavil pisec teh vrstic ; a vemo nadalje tudi, da ae je toliko od magistratove, kolikor od socialistične strani svetovalo družini, naj ne postavlja nikakega spomenika, ker se itak postavi skupen spomenik. Mi znamo tudi, da je dal magistrat truplo pokojnega Boneta prekopati, ne da bi bil rodbino pokojnika vprašal dovoljenje za to. Niti z eno samo besedico se ni magistrat obrnil do gosp. Ivana Boneta, očeta pok. Frana. Vee, toliko prekopanje mrliča, kolikor postavljenje skupnega spomenika je izvršil ob popolnem preziranju Bone-tove rodbine! V potrdilo, da je naša trditev povsem resnična, naj služi sledeča, doposlana np.m »Izjava. Podpieani i7javljam, da nisem bil n i vprašan in ne obveščeno premeščanju zemskih ostankov pokojnega mi sina in da o tem ni bil obveščen nikdo od moje družine. Iz tega sledi, da jaz nisem v ničesar privolil in da torej tržaški magistrat vse izvršil brez moje vednosti in samovlastno. Ivan Bone, posestnik na Cesti pri Ajdovščini.« Magistrat je pri tem činu kršil določila zakona, o čemer bomo še govorili. Gospod Bone, oče, ni bil vprašan za dovoljenje, da-si je magistrat dobro vedel za njega naslov, kar se prav lahko dokaže. Mi smo imeli priliko govoriti te dni z goBp. Bonetom in smo se uverili, da je bil zel6 ogorčen radi magistratovega brezobraz-nega postopanja. Se li sme — pa bilo to tudi od samega trž' škega magistrata — odkopavati mrliče brez dovoljenja bližnjih sorodnikov?! O tem bo — kakor rečeno — še govora ! Urala lepa! Pišejo nam: Odbor ustanovljen za omejevanje, ali odpravo alkoholizma (pijanstva), razpošilja te dni neko laško . okrožnico, v kateri poživlja slovens k a društva tržaška, naj se po možnosti pridru- j žijo omenjenemu »Comitatu« in mu pomagajo pobijati alkoholizem. Namero samo teh gospodov odobrujemo seveda, ali povedati jim moramo, da naša društva že zdavnaj delajo na to, da se pijančevanje med našim ljudstvom cmeja, če se že popolnoma zatreti ne more. < *b enem bodi povedano t* j gospodi na uho, da mi smo Slovenci, in da se oni, ki kaj želi od nas, mora obračati do naših društev v našem jeziku, v jeziku, ki nam je drag, kakor je Italijanom drag italijanski jezik ! Da ne porečete, da smo šovinist'", vas vprašamo samo : Kaj bi naredili vi, oziroma vaša laška društva, ako bi jim mi dopoalali kako slovensko okrožnico ?! Kako bi nam odgovorili, ali bi sploh kaj odgovorili na tako okrožnico, pa naj bi ista zadevala tudi najč'ovekoljubneje namene?! Promena uradnih ur. Uradnija političnega društya »Edinost« nam poreča, da s prihodnjim ponedeljkom dne 23. t. m. premeni uradne ure tako, da bo ta urad od rečenega dne naprej odprt ob delavnikih : od 6. do 8. ure zvečer, ob nedeljah in prazni k. u pa od 9. do 10. ure pred p. Ples pekovskih pomočnikov. Prejeli smo : Z ozirom na notico, priobčeno v Vašem listu pod naslovom »Lahonska predrznost«, moramo pripomniti, da je gospod dopisnik nekoliko pretiraval, ko je rekel, d^ je 'sicer res, »da je njihov ples izgledal kakor da so ga priredili sami Italijani.« Temu moramo odločno oporekati, kajti ples je imel (ako abstrahiramo od razsvic-Ijave) vendar-le slovenski značaj. Za plesni komadi, ki jih je svirala godba, so bili večinoma s slovanskimi motivi, a tudi prireditelji niso o vaprejemanju ljudij skrivali, da so Slovenci. Kar pa se dostaje razsvetljave, niso bili krivi prireditelji in so bili s tem presene- čeni. Mislim torej, da pekovski pomočniki nieo zaslužili take sodbe. Veselica »Adrije«. Kakor smo že javil!, priredi prihodnjo nedeljo pevsko društvo »Adiija« v dvorani »Narodnega doma« v Barkovl ah veliko pustno veselico z zeY> izbranim programom, katerega smo objavili v ponedeljski številki. Omenjamo le, da se bosta na tej veselici pela krasni mešani zbor »S a m« in veliki možki zbor »Slovo« z bariton-solo in spremljevanjem vojaškega orkestra. Poslednja pesem je ena najlepših skladb dičnega skladatelja g. F. S. Vilharja. — Nadejamo Be, da Blavno občinstvo iz mesta in okolice mnogoštevilno poseti to veselico vrlega pevskega društva »Adrija« v Barkovljah. Potres. S tukajšnjega astronomično-me-tereologičnega observatorija poročajo, da je bilo predsinoči ob 8. uri 48 min. in 46 sekund občutiti precej močen potres. Kakih deset minut pozneje so tak potre3 opazili tudi na ljubljanski opazovalnici. Padel v morje. Včeraj popoludne je padel v morje 70-letni Vekoalav Ro?si. Neki tamkaj navzoči mornar je Bkočil v ladijo ter potegnil nesrečntža na kopno. Odveli so ga na to v bolnišnico. Dijak pobegnil. Tukajšnje redarstveno ravnateljstvo je dobilo brzojavno poročilo iz Gradca, da je zapustil očetovo hišo 17-letni dijak Fran Afcmberger. Da bo lažje živel, odnesel je od doma 1000 K. Sumi se, da je na potu v Trst, odkjer nameruje nadaljevati vožnjo z Iiloydovim parni ko m. Policijske vesti. Redarstvenemu ravnateljstvu ee je predstavil neki tuji gospod, kateri ni hotel imenovati svojega imena ter izjavil, da mu je bila v neki hiši v starem mestu ukradena zlata ura z verižico. Redarstvo je preiskalo stvar, ali ni moglo dobiti tatice. Požar. Včeraj okolu 2. ure popoludne nastal je ogenj v gozdu lastnine g. Angelija nad Barkovljami. — Iz mesta došli ognje-gasci so pogasili ogenj. Pogorelo je kakih 200 drevesc od visokosti l — 3 m. — Gozd je bil izročen v varstvo komisiji za pogozdovanje. Sklepa se, da je kriv neki Klemenčič, kateri je na delu gradnje nove železnice preko Tur. Tatvina. Predvčerajšnjim zvečer je A. Vouk odšel iz stanovanja, v ulici Tiziano št. i, ter pustil doma svojo mater. Vrnivši se domov je dobil na Btopnicah neki nož, katerega je spoznal za svojega. Pr;šedši do svojega stanovanja je dobil odprta vrata. Stopil je v stanovanje ter Be pedal v eobo, kjer je Bpala mati v najtrdnejšem spanju. — Preiskal je po sobi ter spoznal, da so bili tatovi v njegovem stanovanju in konstatira!, da mu je ukradeno: en par uhanov z dijamanti, vrednih 150 K, je:lna igla z rubini, vredna 14 K, ter 11 K v denarju. Okradeni je naznanil tatvino redarstvenemu ravnateljstvu. Aretiranje. Kakor bo čitateljem znano, je decembra me«=eca ). 1. oilo ukradeno blagajniku družbe mesarjev, Franu Venezianu, 11.000 K, v času, ko je bil s svojo soprogo v gledišču. — Te dni pa je zapovednik mestnih Btražarjev v Pulju zasačil nekega 26 1. Emila Tomasincich a iz. TrstB, kateri je na sumu, da je Venezianu ukradel označeno svoto. Zaprli so tudi njegovo ljubico. Kakor se doznaje, je policija našla pri njem še en del ukradene svote. Ž)ir*ibe pr?s*!£nJn. V četrtek, dne 19. feb. ob 10. uri predpoludne ee bodo vsi* aarcdh« tuk. kr. okrajnega sodišča vilnt* stvari mršili* sled©*« dražb*- premičnin : v ulici Stadion št. 10, železna blagajna, oprema v zalogi in eaife ; v ulici Pcfrte štev. 4, stroj in razno; v ultci S. Francesco štev. ll.B), hišna oprava ; Passo S. Giovanni, album in razoo. Vremenski vestuik. Včeraj toplomer ob 7. zini", 0.8 ob 2. uri popoludne o. C. — ruio ne b 7. uri zjutraj 174.8. — Dane* t'< uđ o 2 24 predp. in ob 1*19 pop.; oseka * 10 7 predpoludne in ob 6*31 popoludne. Kakor je splošno zuano, dajajo Mauth-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet-ljice. Vesti iz ostale Primorske. X Umrl je v Gorici tamošnji znani zdravnik in primarij v bolnišnici usmiljenih bratov, gosp. dr. Martin Kerševan. Pokojnik jc dosegel starost 62 let. x Prvo predavanje o živinoreji v po d gradske m sodnem okraju, v letošnjem zimskem tečaju Ko v Pod^rajah (občina Jel- šane) dne 23. februvarja 1903. ob 2. uri po-ludne. — O nadaljnib predavanjih bomo se poročali. Za zdaj želimo obilo vspeha. x Deželni hipoteeni in kreditni zavod v (poriei. Ozirom na raipia elužeb v tem novoustanovljenem zavodu smo prejeli z Goriškega in objavljamo, prepuščaje g. dopisniku vso moralno odgovornost : Ko po razpisana mesta na kakem deželnem zavodu ali javnem podjetju, je dolž noat iz vrše valnim činitaljem dot čne dežele potezati se za to, da dotične službe dobe domačini, ozir. oni, ki imajo v kronovini domovinsko pravico in ki so - - to se u meje ob gebi — dokazali Bvoje usposobljenost za do tično službo. Le v slučaju, da ni takih prosilcev, naj se o oddajanju takih služeb jem'je v poštev tudi drug*, prosilce izven kronovine, ali take, ki imajo samo spričevala o dovršenih ali na pol dovršenih trgovskih ali Brednjih čolah. V Gorici se je ustanovil deželni hipo-tečni in kreditni zavod in sicer sporazumno s poslanci obeh narodnosti v deželi. Službe so razpisane, ali tako, da napravlja utis, kakor da p »klicani činitelji nočejo dati razpisu potrebne publicitete. Kolikor je meni znano, nisem čital tega razpisa (razun v »EdinoBti«) v nobenem slovenskem dnevniku. Vsi oni, ki morda mislijo prositi za omenjena mesta, mo rajo slutiti v tem tendenco. Ali pa je kriva pešati, ako bi jim k dozdanjim velikim bre-temu animoznost deželnega odbora goriškega menem hoteli nakladati še nova. In vendar Vabilo k družbi sv. Mohorja. Zopet se približuje čas, ko treba od-poslati nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbinemu odboru v Celovec ! Zato vabimo iskreno eenjene svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše slovenske domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domačih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej siv sveto versko kakor narodno dolžnost, biti ud tej naši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mohorja in Fortunata vse sloje in atanove našega naroda, ki po svojih knjigah pkrbi za vsestranski duševni napredek slovenskega naroda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in kratkočaBnega razvedrila. Deluj torej vsakdo na to, da pristopi Mohorjevi družbi! Častite poverjenike iskreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vaak ud si štej v dolžnost delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridobiti čim največ novih členov! Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bodeče, da bo po njej romalo tudi letošnjo je Ben čim največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci. Književni dar, ki ga Utos sprejmejo čč. Mohorjani in ki je naznanjen v zadnjem »Koledarju«, je sledeči : 1. »Zgodbe sv. pisma«. X. snopič. S tem snopičem ae prične novi zakon. Goap. dr. Krek, ki je za f dr. Lampetom tako lepo zaključil stari zakon, nadaljuje tudi novi zakon in temeljito v prekrasnem jeziku razlaga novi zakon. Temu snopiču, ki ga kraai mnogo lepih slik, bo dedana tudi lepa naslovna podoba v barvah in velik zemljevid svete dežele. 2. »Pamet in vera«. 2. BnopiČ. G. župnik Segfrschmied nadaljuje svoje delo, katerega I. zvezek je našel mnogo priznanja. Poljudno razpravlja razna važna poglavja nase sv. vere in jih dokazuje ter pojasnjuje zlasti z mnog'mi izgledi. 3. »V Kelmorajn«. Spomini s pota. — To bo prav zanimiva knjiga. Pisatelj, g. kanonik dr. A. Karlin, nas namreč vodi na nekdaj t-lavno in tudi pri Slovencih dobro znano božjo pot v »Kelmorajn«, t. j. Koln am Rain. Knjigo bo dičilo mnogo lepih podob. 4. »D o m a č i v r t n a r«. G. profesor J. Koprivnik je spisal lepo poučno knjigo o vrtnarstvu, ki bo gotovo dobro služila našim gospodarjem in gospodinjam. 5. »Slovenske vcČernic e«. 55. zvezek, in tem velikem nartdnem boju, ki se tiče I g »Koledar za leto 1904«. Ti vojaški orkester. — Pr.četek ob 8. ari in pol | vseh Slovencev in ne satno celjskih, ki »tak j knjigi izideti v znani že priljubljeni obliki. žrtvujejo, kolikor morejo. Do vseh rojakov j obsegali bosti razne povesti zoanih naših sete vrste se ( bračamo z nujno prošnjo, da1 - ...... nam ravno zdaj iz nekega važnega vzroka pridejo na pomoč s svojimi, če tudi še tako — Slovensko nemški gimnazij t Celju. V prvem semestru je študiralo na tem gimnaziju 188 dijakov in jih je 8O°/0 dovršilo prvi tečaj z dobrim vapehom. Pri znati treba torej, da bo učni vspehi na tem zavodu prav dobri in je to v najlepše spričevalo za zavod. — Roparskega morilca >Vefdingerja, ki je, kakor smo poročali, na Ivančji gori umoril kc carjevo hčer Rozo HaliČ, še- sedaj niso prijeli. Orožniki v radgonskem okraju so po 40 ur v službi. Parkrat je morilec odpihal orožnikom pred nosom. V gozdu so dobili morilčev nož in revolver. Morilec je prišel te dni v nekatere gr stilne, a nihče se ga ni upal prijeti. Ljudje se ga tako boje, da že ob šesti uri zvečer zapirajo hišna vrata, zjutraj si ljudje ne upajo v cerkev. Stari in bolehni oče Roze HvaliČ je valed prestanega strahu in žaloBti umrl. — Važen poziv. Celjska »Domovina« priobčuje nastopni poziv : Celje je za Slovence tako važna postojanka, da re napredek slovenstva v Celju in okolici mora smatrati nekakim barometrom za narodni napredek štajerskega slovenstva v obče. Kdor hoče biti pravičen, ta mora tudi priznati, da celjski Slovenci neumorno delujejo na podlagi tfga prepričanja. Toda nasprotniki cenijo važnost Celja za razvoj na rodnih razmer še više. Iz dveh cesarstev dobivajo moralno in še bolj gmotno oporo. Na slovenski strani so vsa delavna pleča tako preobložena, da bi utegnili posamičniki začeti do f-lovenskega novinstva ? ! Jaz se ne morem i znebiti slutnje, da bo deželni odbor kolikor le možno preziral slo vecske prosilce. Zato apelujem že danes do gospode slovenskih poslancev in dež. odbornikov na G riškem, naj se zavzemo za stvar nas čaka tu v Celju še ogre mnega dela in Be ravno sedaj mora to delo še podvojiti in po-trojiti, če hočemo, da se boj približa ugodni odločitvi. Zato danes govorimo odkrito besedo vb« m rojakom, ki pripisujejo našemu položaju ono važnost, kakor mi sami. Govo- in naj zastavijo svoj upliv na kompetentnem rimo vsem, ki so zmožni nas razumeti, da me-tu, da se bodo službe od lajale nepristran-! nam po svojih močeh pomagajo. Ne potrebu- eko in le takim kompetentom, ki so dokazali jemo denarja, da bi podkupovali volilce, ka- praktično vsposobljenost in ki imajo tudi kor delajo naši nasprotniki s pomočjo pruskih druge potrebne zmožnosti za pisarniško službo- grošev. Potrebovali bi pa za utrjenje našega a » stališča in za probujo nezavedne množice, za Gospodje deželni poslanci in prvaki n*ši podporo koristnih društev in za druge č'eto vane naj izvolijo to prošnjo vzeti na znanje. narodne namene, znatne pomoči. Premišlju- Mesto poštnega odpravnika na e. k. jemo o ustanovitvi posredovalnega urada za poštnem uradu (III 4) v DutOTljah, poojaeenje in reševanje slovenske posesti, o ustalit čni okraj Sežana je razpisano, proti pogodbi novitvi slovenske obitne šole v Celju in marsičem, kar bi bilo neobhodno potrebno za ves in kavciji 400 K. Letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K, slovenski del dežele. Toda vse to je zvezano letni pa\ šal 140 K za lokalno dostavljanje tudi z gmotnimi žrtvami in mi, ki imamo poštnih pošiljatev. malo, emo z narodnim davkom preobloženi, Pr šnje v teku treh tednov na poštno in <»ni, ki pa imajo mnrgo, nas nočejo razumeti brz- javno ravnateljstvo v Trstu. x »l»orfški Sokol« priredi Bvojo »ve in krčevito zapirajo svoj polni m< šnjiček. — Mcrda je pa sirom naše domovine vendar še liko maskarado« dne 24. februvarja 1903 v kaj naših mc ž, ki bi radi pospešili odločitev prostorih »Slovenske čitalnice«. — Sviral bo meti rešitev tega problema, ker imati največ vpliva. V tistih krajih da ni potrebna kaka skrbno izdelana konstitucija, ampak močna in previdna vlada, ki naj uvede elemente dobre uprave v Macedoniji. Nasproti Banermanovi kritiki o venezue-Isnskem vprašanju je lord Balfjur opravičeval postopanje Acglije. Smrt nadTojvodmje Elizabete. DUNAJ 18. (B.) Nadvojvodi Friderik in Evgen, princa Ludovik in Fran BavarBki, dedni princ Bourbonski, princ Elija Parmski, členi izrednega španskega odposlanstva in dvor blagopokojne so se predpoludne odpeljali v Baden, kjer se truplo Dadvojvodinje položi k pokoju. Nesreča v gledališču. BEROLIN 18. (B.) » Vossipche Zeitung« javlja : V tukajšnjem gledališču Varietfc bo trije kolesarji vozili v takozvanem »smrtnem obroču«. O te n pa so bili vrženi iz obroča. Jeden kolesarjev ;e ostal takej mrtev, druga dva sta ranjena. 50 letnica atentata na eesarja Frana Josipa. DUNAJ 18. (B.) Danes je bila v vo-tivni cerkvi zahvalna služba božja povodom 50-letnice srečne rešitve cesarja pred roko morilčevo. Francozki minister za vnanje stvari o Macedonskem vprašanju. PARIZ 18. (B.) »Agence Havas« javlja, da je francozki minister za vnanje Btvari, Delcaase, v pogovoru z nekim sotrudnikom bata »Matin« izjavil, da pripisuje največo važnost javnemu mnenju o macedonskem vprašanju. Dokazano je, da on ni bil zadnji, ki je posredoval v prilog nesrečnemu prebivalstvu. Danes podpira Francija z vsemi močmi program Avstro ogerske in Rusije, kt terega je odobril tudi eden zastopnikov Macedonije. Tudi v bodoče hoče Delcasse storiti vse možno, da se usoda Macedonije obrae na bolje, toda nikdar se ne loči od druzih signatarnih vlasti berolinskega dogovora in s trm naloži Franciji vso odgovornost, ako bi se preprečila kaka dobra namera ali povapešili kobtlikti. Nezavisnost Macedonije da bi pomenjala anarhijo, delitev pa vojno. Minister ne more umeti želje, ni-j bi bilo v» denje Francije drugačno. Francija, ki je oddaljena od mesta velicega požara, ne sme metati baklje, ampak mora biti na etrani onih, ki gase. Francija ne eme pozab ti svojih dolžnosti do človeštva, ali zavedati se mora tudi dolžnosti do sebe ter hraniti si hladnokrvno t in pj zljivo mirnost. zvečer. Vesti iz Kranjske. * Mestni svet ljubljanski proti kne- zo>kof'u. Vč;r*j je imel mestni svet ljubljanski sejo, v kateri je storil soglasen sklep v ; rotest proti nekim poročilom v »Slovencu«, oziroma proti knezo * škofu ljubljanskemu. Gipsom tega sklepa se mestni svet ne udeleži nobene ( ficijelne službe božje, ki jo bo opravljal kcezo-škof, izvzemši one povodom rojstnega in imen dne cesarjevega. * Starosta kranjskega učiteljstva t. V št. Vidu na Dolenjskem umrl je predvčeraj v|K>kojeai in izgledni nadučitelj g. Andrej Turk, bivši mnogoletni župan občine Št. Vid in predsednik ondotuega cestnega odb >ra, v do1 i 9;"> let. Rnjen je bil v Cerkn ci 1.1*08, učitelje val leta 1*30. v Ljubljani na Trnovski šoli, petem od leta 1831. do 1844. v Me liki ter končno od 1844. do 1875. leta v rst. Vidu pri Zat čini. Vedno kremenitfga slovenskega značaja, obče spoštovan d Ijub'jen cd svojih učencev in soobčanov, doživel je časom narodnega preporoda a nogo hudih ur. — Bodi mu blag fpjmin in zemljica lahka! * »Sokolu« T Šiški je {daroval gospod veletriee Iv. Knfz lepo svoto 100 K. Vesti iz Štajerske. — Nova železnica na Spodnjem Štajercem Ž-lezn ški min ster \Vittek je obljubil drž. poflatetma Ploju in Berksu, da se kmalu sačne * pripravami za stavbo že-iezn ee iz Polzele v Kamnik in stranske pr- ge v Gornj-grad. Te nove železniške proge bodo v zvezi z df s'danjimi za promet vel.ke v* ž aorti. i trudnikov, poučno berilo itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopc šiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOONIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta. © r V I " i UUj» Odjaju uuv v. — - • - — ——--O ---J neznatnimi prispevki. Vsaki vinar uporabimo 18itn0Stjj ,n nepotrebnih troškov provzročajo a__I__J L vv ■> M «» X i na */\/i m nf ito *>I V aO ■ • ^ »I* • lllikiiilir Levi nizi i ■ - ■ — Ptt» tovarna pefc!3*?a vrat. tako, da bo v prid naši narodni stvari. Vse take dohodke bi sprejemalo in nj h namenu izr« čalo celjsko politično drtštvo »Naprej«, ki je v zanesljivih narodnih rokah. — Dfe nesreči na en dan. Zadnjo soboto zvečer je v Celju v gosposki ulici ple-tar Kronovsek po neprevidnosti padel čez stopnj:ce v klet in se je na mestu ubil. — Ravno isti dan je bil v Levcu pri Celju o sekanju drv po nesrtči ubit veleposestnik Planinšek, ki je bil zvest slovenski volilee. Razne vesti. Tragična ljubezen. V Pragi je živel svi-ralec na glasoviru Rudolf Schnfiberger, 22-leten mladenič, ki je bil slep že nekoliko let. Zaljubil *e je bil v hčer nekega hiš. poeest-nika, ali deklica ga je odklonila in je našla — stara pesem — druzega. Sc-hneiberger je Bennatija in tovarišev do ministerskega pred radi tega tako obupal da si je prestrelil srce sednika kakor voditelja minieterstva za pra nam tisti, ki nam ne doposljejo o pravem Času udnine. Posam Čne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 st. za upravne stroške, namreč za za-vcj, Fpremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bedi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!« V Celovcu, dne 10. svečana 1903. Odbor. l R S T Srzojsmia poročite. Državni zbor. DUNAJ 18. (B ) Zbornica p .slancev.— Mej došlimi spisi je interpelacija poslanca in ostal mr!ev na licu mesta. M ti in dete zgorela V vssi Struge se je dogodil grozen slučaj, kateremu sti padli dve življenji kakor žrtvi. Slaboumna kmetica vosodje radi upoštevanja italijanskih prosilcev o imenovanju kaznilničnih paznikov v Kopru. Iz angležke zbornice. LONDON 17. (B) — Spodnja zbor Taslidža je ostala se svojim 3 letnim detetom ! niča. — O posvetovanju adrese je Campfcell-slučajno sama doma. Približala se je nepre- ' Bannermann najprej opozoril na to, da se v vidno k ognju in v hipu sta bila ona in dete ' f restolnem govoru nič ne omenja Nemčija z v plamenu. Oba sta začela grozno kričati. Predm* pa so prišli hišni, ki so zadušili ogenj, sta mati in dete zadcb.la groznih opeklin, ki so prevzročile njiju smrt. ozirom na venezuelansko vprašanje. Prosil je pojasnil glede eladkorne konvencije in glede položaja v Macedoniji, v deželi Somali in v južni Afriki. Glede macedonskega vprašanju je odgovoril lord Balfour, da sti Avstro Ogrska in Rusija posebno vsposobljeni v to, da prevza- rcVASU« fc: VI* Tes*., TOgal Via LlaKrbSC 9 ZALOGEt Plazza Roa«f<$ ii 2 (šolsko poalop;:c) In Via Rlbvr?* V. 2f Bg T«lafon ftt. 870. (S --- SVcUi libe srci? »Uil, !*• TiHi«« RMočes po posebni';, očrtih. SCnae kostkare£<3C?. IL38T20TAS; 5S5IK SAaTOI) FU2S0 & Predmet.' se na >}a o ^ al» iairzmno franka. «3 m s* SJ m m m 3 xx*c kxk**x * r n kkkk x X x x x x x x x x x x x x x Svoji k svojim ? ZALOG > pohištva dobro poznane toTarne mizarste zadruge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej fitAon Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Narečja tovarna poUStra primorsts dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalaSČ pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- dernl sestav. Konkurenčne cene. 15 ar Album oohlltev brezrtlafien. "Pi ** x x x x x s x x i x s m Album pohištev brezplačen. || x xxxxxxxxxxxxx k x sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovTftnejših kombinacijah pod tako ugod imi pogoji. ko nobena druga zavarovalni«*. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujorimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do d'vidende. SLAVIJ A" ff = vzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, f-egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjue takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izda'ne podpore v narodne in občnokoristne namene. Čast mi je laznaniti p. n. si. občinstvu ineota Tr-t'» in okolice, da s< m te dnt otvori! zalogo dalm f t nakih naravnih vin. Prn dajam p-"» /m rudi e^nsh n« d^belr* in 1 steklenicah. Z-l« ga ne n^hflja v li š> Emila grofa Alberti-ja. ulica (ihega šl 8 na d* oris u. Namizna vina, črna, bela „Opllo" (scMlcte). Proda'ain tudi naraven in prist°n tro p i n j e v e c in olje. Ker so naša dalmatinska vina ne samo na elasu kskor izvr-tn«, amp- k še znamenita, tud i kakor okrepljajočaza bolnike in m a 1 o k r i v n i k e, nadejam ne za trdno, da me 1m> s', občinstvo najmnogoštevilneje po^asča'o ee svojimi rsročbami ter stem vrš Dis° narodno g-rs'o: Svoji k ■VOjim ! Odličnim spošt ova njem Mat ko Paie. o C o M. Aite trgovina z manifakturnim blagom hI. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st 5 O O O Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p'anet, dalmstik, pluvial, huroeral, roketov, kvadratov, kolarjev L-« , i rsmko», nn-al«»v, brevirjev, ritua'ov, diur>tov in neštevilno nabož lih taz iČM»r> fi'to \e/.an'b knjig, sv« čoik »v( križev. svetilnic. kelihov, ciborjev se srebrno kuoo. Jedina zaloga za celo Primorje k. vencem, križcev in svettnj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetrih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadaj« čih R bogočastju, izvršbo vezanj* ( icami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. fopravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. Rudolf Aleks. Varbinek -m zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg St. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). /s prvfh pa "snovi m moške in a ' Razposoje vanje. menjava. ]>ro