štev. 34 — Leto VII. PTUJ, 27. avgusta 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj ^DNISTVO IK OPRAVA PTUJ PSESERNOTA 1 - retEfON STEV iS« KOVMl RAČUN PRI NARODKl BANKI PODRUŽNICA PTUJ STE% «43-T-20^ RBJOJB DREOmSKJ OOBOR - ODGOVORN> UREDNIK vgABL JOZ^ ROKOPISOV NB VRAČAMO - TISKA liARIBORSKA nSRARNA LBTIIA NAROCKMA 500 OIH. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 123 DtN Cena din 10.- Ormož naiprkladneiši za slad''erno tovarno Misel na zgraditev sladkorne tovarne v Sloveniji ni nova. Po- rodila se je kmalu po osvobodi- tvi, v letih, ko smo začeli vna- šati v okrajne setvene plane tu- di setev sladkorne pese. Upo- števajoč pedoloSke razmere, se je več in več sladkorne pese se- jalo v ptujskem, ljutomerskem in murskosobožkem okraju. Da- nes, ko je graditev sladkorne tovarne zopet, in to resno na dnevnem redu, je jasno, da je spričo izkušenj teh kratkih let o tem največ govora v teh okrajih. Kje naj bi stala nova tovar- na, seveda še ni določeno. Gre za dokaj komplicirano odločitev, saj je treba upoštevati nešteto pogojev, ki morajo biti izpol- njeni, Ce hočemo, da bo obrato- vala tovarna vsestransko kar najbolj ekonomično. Razen -po- \TŠin, k; so posejane s peso in ki So nedvomno eden izmed glavnih pogojev, so tu še vpra- šanja prevozov premoga in apna dalje vprašanje vode, de- lovne sile itd- Upoštevajoč vse to, menijo nekateri, da bi prišel za loka- cijo sladkorne tovarne še naj- bolj v poštev Ormož. Prometno leži ta kraj nekako v sredi področja, ki ga omeju- jejo skrajne železniške točke Praigersko-Kotoriba v smeri za- hod-vzhod in Murska Sobota- Ljutomer ter Varaždin-Ladanje in Ludbreg (v smeri sever-jug). Sladkorna tovarna bi dnevno r-^H^^fl r,Vrf>o -tO +nn nremoga Te potrebe bi z lahkoto knl komaj 10 km oddaljeni rudnik lignita v Ladanju katerega dnevna zmogljivost znaša 80 vagonov. Tudi glede apna ne bi bilo te- žav: do Huma na vzhodu, kjer je apnenca za lep čas, je v zrač- ni črti komaj okrog 4 km. Končno je v Ormožu tudi do- volj vode. saj teče mimo Dra- va. Voda je namreč v proizvod- nji sladkorja izredno velikega pomena. Da je lega Ormoža za grad- njo sladkorne tovarne zelo pri- pravka, pa dokazujejo Se drugi premisleki. Kakor znano, ima- mo pri proizvodnj- sladkorja dva stranska produkta, ki se dasta zelo koristno uporabiti v kmetijstvu za njegov pospešen razvoj. To so mulj in pesni re- zanci. Mulj je prav dobro gnojilo za kisla zemljišča. Glede tega bi kar lahko rekli: sreča v nesreči je, da je zelo velik del vseh bližnjih in daljnih zemljišč na tem področju kislih. Tovarna torej ne bi imela nobenih težav niti skrbi, kam z muljem, ki se nabir-, v takšnih tovarnah v ogromnih količinah. Z minimal- nimi prevoznimi stroški, spričo katerih bi bil ta mulj seveda zelo ceneno gnojilo bi ga lah- ko prepeljali na njive in tako izboljšali rodovitnost tal. V poštev pa bi prišel mulj kot dodatno gnojilo tudi za vinogra- de. Spremembe zadnjih let v strukturi lastništva na osnovi zakona o agrarni reformi, zako- na o zemljiškem maksimumu in zakona o odpravi viničarskih in tem podobnih odnosov so po- vzročile, da za vinogradniške površine ni več dovolj naravne- ga gnoja; nova socialistična kmetijska gospodarstva imajo premajhne krmske površine, da bi lahko redila dovolj živine. S sladkorno to''amo v Ormožu bi se to stanje sčasoma temeljito popravilo. Ormož je središče pincgavske pasme n^, tem pod- ročju in z ux)orabo rezancev bi bili kmalu ustvarjeni pogoji za pomembno povečanje staleža živine. Izrazit' optimisti trdijo celo, da bi v novih pogojih vsak kme+ ^na tamka^šniem področju lahko redil eno do dve kravi več, kakor jih redi danes. Tako bi bilo zopet več naravnega gnoja, kakor ga je danes; s tem bi bili donosi boljši itd., itd. Res redko naletimo, da bi življenje samo tako očitno in vsestransko potrjevalo medsebojno poveza- nost vseh življenjskih pojavov, kakor to vid-'m o v primeru raz- mišljanja o kraju, ki b; bil za gradnjo sladkorne tovarne naj- bolj primeren. Nekateri, ki gledajo predvsem na problem zaposlitve ljudi, pa se zelo zavzemajo za Mursko Soboto Kakor je jasno, da se Murska Sobota kot kraj, ki bi morda res tudi prišel v poštev za zgraditev sladkorne tovarne, ne more kosati z Ormožem gle- de prometnih ugodnosti, tako smemo reč: tudi glede delovne sile, da sladkorna tovarna tega problema ne bi rešila. Takšne tovarne «o sezonska podjetja, ki delajo štiri do pet mesecev na leto in ravno ta okoliščina je zopet zelo ugodna za Ormož. Tu so opekarne, ki so tudi sezon- ske, le da se njihovo delo neha, ko sladkorne tovarne šele začno. Večji del potrebne delovne sile bi tedaj ormoška sladkorna to- varna lahko vzela kar iz ope- kam, s čimer bi omogočili lepe- mu številu ljudi stalno zaposli- tev. Da bi mogla nova sladkorna tovarna redno in rentabilno obratovati, bi bilo treba pose- jati s peso na tem področju 6000 ha. Od tega bi dotiili v Prekmurju 2000 ha, v ljutomer- skem okraju 1000 ha in v ptuj- skem okraju 2000 ha; ostalo (1000 ha) bi dala bližnja sosedna Hrvatska Ariketa med kmeti, ki jo je glede tega izvedel na hitro roko v svojem okraju OLO Ptuj, sicer menda ni dala zaželenih rezultatov, vendar poudarjajo, da Je razlog za to v dejstvu da ni kmetom nihče dovolj pred- očil, za kaj fre. Kmetje so nam- reč menili, da je zanje že ne- preklicaca obveza, če zapišejo, koliko zemlje bi bili voljni po- sejati s peso Zato so vpisovali mnogo man.i. kakor, bi sicer, če bi točno vedeli, kako in kaj. Da je to res dokazujejo živahne razprave o sladkorni tovarni in sejanje pese v tem okraju, od- kar ljudje vedo, da pri tem ne gre več samo za dvomljiv na- črt, temveč za nekaj, kar naj bi se začelo uresničevati že pri- hodnje leto. PSp. Kaj pripravljajo na Ostrožnem? — VeUkD tribuno, n& kateri bo nastopilo 2000 pevcev. — 12 m visoko slavnoetziro tri- buno, pred katero bo prosto- ra za kakih 25.000 bivših borcev in intemirancev. — Naselje s stojnicami, in bo zavzemalo 25 ha gozda; po tem naselju bodo speljane nove poti in ceste, vodovod in električna razsvetljava, — V 246 pavtUjonih za pijače in jestvine bodo stregli gostom iz vseh delov naše domovine z vsem, kar bd si zaželel raz- vajen nakupovalec v velikem mestu. — Letno'*<\|ledališl^,yha veliki tribuni na^sjlavtiostnem pro- storu, kjer bo v soboto zve- čer, 18. sepl. t. 1., gostovala mariborska Opera s pred- stavo »Prodana nevesta« pred 15.000 gledalci. Na tem prostoru bodo vso noč Idno- predsrtave. — 23-hektarski prostor za par- kiranje motornih vozil pri Hudinji in pri Levcu. Kaj delajo ml\ štabi za Ostrožno? — Zbirajo se prijave za ude- ležbo. Priglašajo se udele- ženci, ki bodo potovčili na Ostrožno z vlaki, kolesi, mo. torji in avtomobili. — Pripravljajo material za po- stavitev slavolokov in mla- jev, koder bodo vozilj vlaki in ostala prevozna sredstva. — Obiskujejo družine in agiti. rajo za udeležbo na Ostrož- nem, kjer se člani družine še niso prijavila. - Zbirajo prijave kmečkih vo- zil in vpreg za dovoz udele- žencev do najbližjih železni- škaih postaj. Prodajajo značke za Ostrož- no. Dogovarjajo se z važkimi godbami in pevskimi zbori, da bi skitpno odšli na Ostro -10 in da bi spotoma »reku« več domačih. Zbirajo prijave borcev NOV iz štajerskih brigad in daje- jo predloge za odlikovanja borcev Okrajnemu odboru ZB NOV Ptuj. Priprave no III. okra; no gospodarsko razstavo v Ptulii Na razstavišču se dela dan in noč. Etoevno prihajajo na raz- stavišče na oglede ' razni funk- cionarji, ki jih zanima, kako napredujejo priprave.* Mlad, po- staven arhitekt je obložen v tehnični pisarni z raznimi na- črti, razporedi, skicami in na- risi. Po vsem se vidi, da je prevzel dokajšnjo odgovornost. Dnevno se še priglašajo pod- jetja. Enemu je potreben manjši prostor v zgradbi, drugemu zunaj. Ogledujejo načrte in tuhtajo, kje bi bilo najprimer- neje in najbolje učinkovito. Mizarji že delajo odre za razne aranžmaje. Aranžerji se po- menkujejo z zastopniki podjetij, Cas pomeni najresnejšo silo, ki žene vse. Treba je hiteti, da ne bo zadnji čas vse na kupu. Na dvorišču — na zunanjem pro- storu — že stoji trdno zgrajena zidanica s slamnato streho, ki bo ostala na tem prostoru sta- len objekt tudi za pozneje. Ogrodje za streho nad paviljoni jo gotovo že več dni. Veliko dela imajo kmetijci, ki bi radi prikazali vse vrste obdelave zemlje, semensko službo, umet- no namakanje, pravilno gnoje- nje itd. Vinogradništvo si je izbralo lepo mesto in si napra- vilo tudi primeren vinograd z velikim klopotcera in raznimi nasadi trte. Tudi sosedje — graditelji tovarne kazeina in ŠD »Drava« — hitijo z dovrše- vanjem tovarniške zgradbe in s fasado ter ostrešjem stadiona, da bo za razstavo imelo vse prijetno lice. Skratka, dela se z vso resnostjo in v zavesti, da je na razpolago le slabih deset dni za uresničenje obsežne za- misli razstavnega odbora, kako bi imela III. okrajna gospodar- ska razstava nekaj novega, dru- gačnega od prve in druge. Dobra možnost za mladeniče nad 21 let starosti 2^adi pomanjkanja geodet, skega kadra in glede na veUke nujne potrebe revizije katastra ter na nezadostni dotok stro- kovnjakov 'Z šol, namerava Geodetska uprava LRS prirediti s 1. januarjem 1955 tečaj za ka- tastrske referente. Tečaj, ki bi trajal s terensko prakso vred leto dni, h\ bil v Ljubljčini na Gradbenem tehnBkumu. Stroške v zvezi s tečajem, t. j. honorar profesorjem, najemnina za pro- store in ostale učne potrebšči- ne, bi nosila Geodetska uprava, medtem ko bi za vzdrževalnino tečajnikov in njih šolske po- trebščine morali skrbeti okraj- ni Ijudsiki odbori. Geodetska uprava se zanima za moške, ki so stari 21 let. ki so odslužili vojaški rok, ki imajo vsaj nižjo šolsko izobraz- bo, ki niso bili kaznovani, ki so politično neoporečni in ki bo- do uspešno položili sprejemni izpit pri Geodetski upravi LRS. Po uspešno opravljenem iz- pitu na koncu tečaja bodo ab- solventi nastavljeni v XIX. plačilni razred in bodo lahko napredovali v XIII. plačilni raz- red glede na določila pravilni- ka o nazivih in pla'čah usluž- bencev geodetske stroke (Ur. 1. FLRJ št. 17'52) oz. v višje pla- čilne razrede v zvezi IV. po- glavja pravilnika o strokovni iz- obrazbi uslužbencev geodetske stroke (Ur. 1. FLRJ št 9'54). Geodetska uprava LRS se je obrnila na OLO v Sloveniji, da b; ji do 1. sept. 1954 sporočili število tečajnikov, ki bi jih po- slali na ta tečaj. Zbora volivcev v Cirkulaoah in Podlehn hu Nov način odmerjanja davka na podlagi katastrskih podat- kov je prinesel s seboj vrsto novih izkušenj, dognanj in predlogov, da ni čudno, da rav- no v zvezi s tem vprašanjem sklicujejo po občmah zbore vo- livcev in vabijo nanje republi- ške poslance in razne funkcio- narje, da bi od njih slišali po- jasnila, zakaj prihaja z novim obračunom do davčnih obvezno- sti, ki presegajo prejšnje od- more na razne prejšnje načine. Pred nedavnim sta bila v zvezi s tem vprašanjem tudi zbora volivcev v Cirkulanah in v Podlehniku, ki se ju je ude- ležil rčpubliški poslsmec tega področja tov. Miro Bračič. Na obeh zborih je bila v začetku debata v zvezi z davkom in katastrsko odmero zelo burna. Vsi predlogi so merili na nuj- nost, da je treba vskladiti po- datke katastra z dejanskim sta- njem. Na razna vprašanja je volivcem odgovarjal poslanec tov. Bračič, ki je poudaril, da so vsi ti predlogi upravičeni in razumljivi, vendar neizvedljivi vse dotlej, dokler bo to samo zahteva kmetovalcev, ne pa tudi njihovo spoznanje, da je mo- goče edino z njihovim sodelo- vanjem in pomočjo spravljati v sklad administrativne podatke z dejanskim stanjem. Vrsta iz- kušenj z zbiranjem, popravki in izpremembami podatkov o zem- ljiščih potrjuje, da je le še lepo število kmetovalcev, ki se jim ne zdi dobro in pravilno, da bi kdo v tem ali onem uradu ve- del, kako je v resnici z njiho- vim zemljiščem, kje so njive, travniki, jvašniki, gozdovi, vino- gradi in kje jih ni. Dokler je kazalo, da bodo stari podatki katastra temu ali onemu kori- stili, ni bilo predlogov, da bi jih bilo treba popravljati, sedaj pa, ko se je pokazalo nasprotno, so postali nekateri kmetovalci glasni in zatrjujejo, da se jim godi krivica. Kdor zaide v urad- nih dneh v hodnik pred kata- strsko upravo v Ptuju, lahko vidi, kako zanimanje je za spremembo katastrskih podat- kov ravno glede na davčno odmero. Nekateri stojijo v hod- nikih ure in ure, ne da bi prišli na vrsto. Drži. da je katastrski aparat še prešibek, da bi v kratkem času zmagal vse te naloge, vendar se je treba spomniti na dneve, ko so hodili uslužbenci katastra po občinah in ijozivali kmetovalce, naj pri- dejo na bližnjo občino zaradi uskladitve katastrskih podatkov z dejanskim stanjem, kamor pa marsikaterega ni bilo blizu. Danes se taka trdovratnost ma- ščuje na svoj način. Nekaterih zborov volivcev se udeležujejo tudi uslužbenci Katastrske upra- ve, ki pojasnjujejo kmetoval- cem, kaj je treba storiti, da se zadeve sčasoma uredijo. Zbora volivcev v Cirkulanah in Podlehniku sta uspela in so se kmetovalci zanimali tudi za druga gospodarska vprašanja, ko so uvideli, da bo treba resno seči po posestnih polah in iz- piskih in jih preštudirati, po- trebno zapisati in potem pred- lagati uslužbencerp na katastru, da bodo storili svoje. Na vidiku je prihodnje dni nov val zborov volivcev, na ka- terih ne bo samo obravnava o težavah v zvezi s katastrom, temveč tudi o udeležbi na Ostrožnem 19. septembra t. 1., ko se bo tam zbralo ljudstvo iz tega dela Slovenije, ki je po- nosno na velike zmage naše NOV in naše revolucije in bo to tudi na dostojen način mani- festiralo na zboru sto tisočev Slovencev. OBVESTILO Obveščam odbornike ljudske- ga odbora mestne občine Ptuj, da bo redna seja LOMO Ptuj, v petek, 27. avgusta 1954, ob 15. uri v sejni dvorani ljudskega od- bora mestne občine Ptuj. Janko Vogrinec, predsednik Iz Ptuja. Sola malih harmo- nikarjev »Svoboda« v Ptuju bo vpisovala učence v I. in II. raz- red dne 2.. 3. in 4. septembra v gcKibeni dvorani v Prešernovi ulici. — Vodstvo. Po haioških hribčkili že pojejo klopotci Stran 2 Ptuj, 27. avgusta 1954 Kdaj bodo prenehali prelepi ob cerkvenih slovesnostih? In zopet eden v grob, drugi v zapor ... Viktor Ferčec iz Zg. Maclja, okraj Krapina, oče dveh otrok, je obležal v nedeljo, 22. avgusta t. L, pri žetalski gostilni z ranjenim srcem in jetri v mlaki krvi mrtev. Vse se je razbežalo, ko je zadišalo po krvi in ko so organi var- nosti segli po krivcih in udele- žencih pretepa in krivcih Ferče- cove snuli. Mir je nastal le pri gostilni, pri podružnični cerkvi nad Zetalami pa se je medtem razvijal In do krvi stopnjeval drugi pretep. Vino in razdivja- nost sta opravila svoje. Udarci z leve, desne, po dolgem in po- čez. Razbesneli moški niso gle- dali, ali teče kri iz razmesarje- nega u.šesa, nosa, roke ali čela. Ni se vedelo, kdo bo skupil, kdo srečno odnesel pete ... Po statistiki pretepov, obra- čunavanj z noži tn podobnih primerov bi se lahko pohvalili, da številke kažejo padec po- divjanosti, maščevalnosti in manj žrtev pretepov. Organi- zacije in družtva so se nava- dila organizirati prireditve s kulturnimi programi in tudi skrbeti za red, da ne pride do neprijetnosti. Vsem se sicer to ne posreči, ker še pride tu in tam do nevšečnosti, kot n. pr. v Dražencih, na Hajdinl in dru- god, ali v glavnem pa le pro- dira zavest mladih ljudi, da ni v čast in ponos vasi in okolju pretep, krvavo obračunavanje in podobno. Tokrat ni šlo za veselico, pri- reditev, nastop in podobno, temveč za cerkveno slovesnost pri podružnični cerkvi nad Ze- talami. Ljudje 90 se zbrali z vseh strani kot vsako leto na to nedeljo. Tudi s hrvaške stra- ni so prišli mladi in odraslL Na tem zborovanju pobožnih ljudi pač ne bi bilo treba iskati koristi s prodajo pijače. Tako bi sklepal vsak trezen človek. Na kaj so mislili pri KZ Zetale, ni znano. Kot kaže, se jim je zdela sramota reči ljudem, da za pobožnosti ni potrebna go- stilniška postrežba, zato so na- bili pipe v 6odc in točili. Mladi ljudje so naročali, plačevali in pili. Zavrela je kri. Iskrica ne- volje je sprožila pretep, ki ga je plačal Ferčec s ki"vjo, več ljudi pa s preiskavo v zaporih... Tako je biio pri gostilni. Tudi pri cerkvi se je točilo vino. Tudi tam je vrela kri in končno tudi tako zavrela, da je nastal pre- tep, v katerem se ni vedelo, kdo je napadalec in kdo se brani. Na krvavih srajcah, ranjenih in natolčenih glavah in rokah se je videlo, da gre zares, vedar je na srečo končalo brez mrt- vega. Nikdo ni hotel potem biti kriv. Nikdo ni vedel, kdo je prvi udaril, kdo zadnji. Pretep na Ptujski gori pred leti, pretep nedavno ob Aninem praznovanju pri Borlu, pretep pri podružnični cerkvi pri Ze- talab! Kaj to pomeni? Ali res mora pijača, popivanje, zasluž- karstvo spremljati vsako cer- kveno slovesnost? Ali se res ne da vplivati na ljudi, ki ho- dijo na cerkvene elovesnosti, naj bi prišli trezni in naj bi ne delali nereda? Kdo naj nogi odgovornost za varnost ljudi ob takih slovesnostih, na ka- terih vžlmostni organi niso za- želeni? Ponavljanje takih pojavov bo izsililo prepoved ponavlja- nja slovesnosti, kjer ne dajejo cerkveni predstojniki nikakega zagotovila za red in mir, za prepoved točenja alkoholnih pijač in podobno. Natančno okolje v zvezi z gornjima primeroma pretepa in Ferčecove smrti bo dognala preiskava, ki je v teku. Nikdo se ne čuti krivega. Vsi kažejo sedaj na vino kot glavnega krivca, na tiste, ki so ga točili, in na one, ki so ga pili. Krivda bo slej ko prej dognana, krivci obtoženi in obsojeni, Ferčecova otroka pa bosta vseeno ostala brez očeta ... LICENCIRANJE ZREBCEV IN PREGLED RODOVNIŠKIH KOBIL V dnevih od 16. do 18. eept. t. 1. bo pri Lovrencu na Drav- skem polju (16. IX.), v Ptuju (17. IX.) in v Ormožu (18. IX.) dopoldne licenciranjc rrebcev istočasno s pregledom rodov- niških kobil, ki zavezuje lastni, ke žrebcev državnega, zadružne- ga in za«ebnega sektorja, da pri- vedejo pred komisijo vse nad 1 in pol leta stare živali. Pri tem licenciranju gre za resne pri- prave, da se ne bo več ponav- ljalo kot prej, ko je bil slab do. gon in ni bilo pregleda nad 2akotninrvi žrebci, kj jih je ved- no več, zaradi česar ogrožajo kvaliteto vzreje konj. Ob pregledu rodovniških ko- bil in naraščaja bodo vpisane v rodovnik predvsem kobile oz. zaskočene žrebice, ki potekajo od rodovnižkih živali pa tudi na novo prijavljene kobile do starosti sedmih let, ki imajo vsaj delno dokazafio poreklo. Istočasno bodo iz rodovnika iz- brisane kobile, ki ne odgovar- jajo več. Za rodovniške kobile so predvidene ugodnosti, kj jih bo za take koDile upoštevala JLA. V komisiji za licenciranje In pregled bodo: upravnik Žreb- čame Pragersko kot predsednik komisije, okrajni veterinar in referent za živinorejo ter refe. rent za živinorejo pri OZZ kot člani. iz Francije so prišli na obislf v Haloze Tudi tixkaj so se oglasili slo- venski izseljenci iz Francije, in sicer v Medribniku pri Slaipni- čarjevih: hčerka z zetom in otrokom, kamor so se pripeljali z lastnim osebnim avtomobi- lom. Zet jc Francoz in je v Franciji profesor strojne teh- nike. Ti Slapničarjevi svoj- ci še niso pozabili materi- nega slovenskega jezika. Tudi hčerkica, ki obiskuje francosko šolo, govori lepo in pravilno slovennsko. Po vsem se vidi, kako spoštujejo in cenijo svojo domovino Jugoslavijo in Slove- nijo. Ptujski Elektroobrat hiti z elektrifikacijo in vse kaže, da si bodo že gosti iz daljne za- vezniške Francije lahko tukaj v Halozah še pred odhodom svetili z elektriko in se bodo z nami vred veselili velike pri- dobitve najnovejšega časa. Letovišče grad Bori ima stalno na obisku razne leto- viščarje iz raznih evropskih in prekomorskih držav, ki se ne morejo načuditi tukajšnji lepi okolici in miru ter višini. Ne- kateri se tukaj zadržijo po več tednov ali vsaj nekaj dni. Pred kratkim so bili tukaj na obisku gosti iz Leobna in več skupin iz Slovenije in Hrvaške. Vsi gosti odhajajo iz letovišča z najboljšimi vtisi in prav vsem ugaja okolica in urejenost gradu. Izmed kritike, ki jo sUšimo od gostov, je vredno omeniti stanje naših cest, ki motijo iz- letnike, da ne morejo voziti z običajno hitrostjo, če hočejo varovati vozila pred težjimi okvarami, medtem so na- sprotno zelo laskave izjave ved- no o naših cigaretah, ki po svoji kvaliteti prekašajo druge, -an — da je prišlo tudi v ptujski okraj na obisk k svojcem več naših izseljencev iz Francije, ki se bodo tukaj zadržali nekaj tednov. Na vaseh so jih ljudje prisrčno sprejeli in se z njimi kaj radi pomenkujejo, saj mar- sikoga zanima, kako se je ta ali oni v svetu uveljavil ali se boril za skorjico vsakdanjega kruha. Na vprašanje, kako misli opisati po povratku v Francijo svoje vtise o Jugoslaviji, je iz- seljenka iz Francije odgovorila: »Odgovor bo lahek, ker je pri mami vedno lepo!«; — da se je začelo v Savinjski dolini obiranje hmelja in da se je pri tem delu zbralo iz vseh strani okrog osem tisoč obiral- cev, največ deklet, ki se jim obeta primeren zaslužek glede na letošnji bogat pridelek hme- lja (900—1000 kg na hektar); — da bo med 3. in 14. sep- tembrom t. 1. odprt zagrebški velesejem, za katerega je. kot navadno, tudi sedaj veliko za- nimanje. Tudi iz ptujskega okraja si bo ogledalo zagrebški velesejem lepo število delovnih ljudi; med 25 septembrom in 3. oktobrom t. 1. bo odprt v Novem Sadu mednarodni sejem; — da bodo v bodoče dobili osebni invalidi, ki niso v de- lovnem razmerju niti ne pre- jemajo pokojnine, doklado, ko- likor njihov davek na dohodek od kmetijskega posestva ne presega 500 din na leto za člana gospodinjstva ali pa njihov skupni stalni dohodek na l^ateri koli osnovi ne presega 4000 din na mesec za člana go.spodinj- stva. Doklado bodo dobili tudi uživalci družinske invalidnine, ki niso v delovnem razmerju in ne prejemajo pokojnine ter so stari nad 55 let (žene) oziroma 65 let (moški) ali pa so popol- noma ali trajno ne.sposobni za delo. Invalidska doklada bo znašala 3000 ali celo 4000 din v primeru, kadar uživalci ni- majo sorodnikov, ki so jih po zakonu dolžni vzdrževati, ali pa sorodniki nimajo možnosti, da bi jih gmotno podpirali. Ta uredba bo veljala od 1. septem- bra dalje, objavljena pa je v najnovejši številki Uradnega lista FLRJ; — da je bil v ponedeljek, dne 23. avgusta t. 1., ponoči razsvetljen ptujski grad. ki se zdi v luči močne svetlobe kot steklena razsvetljena stavba, ki jo je mogoče videti na vse strani, kar je prvič v zgodovini ptujskih prireditev; — da bodo barirani čeki. ki so jih izdale banke in hranilnice za nakup premoga, veljali do konca leta. ker je Zvezni izvršni svet izdal odlok o spremembi odloka o pogojih z-a dodelitev in uporabo potrošniških kredi- tov za nakup rjavega premoga in lignita: — da bodo od 4. do 15. sep- tembra razstavljali tudi v Lju- tomeni. Ido se izkorišča krnela in baflarja v Halozah in drugod? Pred nedavnim sem priso- stvoval dogodku, ki na podeže- lju ni redek, zato pa je prav, da se o njem spregovori v jav- nosti. Iz prepira, ki je bil v moji bližini med organom oblasti in nakupovalcem živine Fištravcem iz Muretincev, sem povzel, da gre za rasikrinkava- nje naikupovalca živine, k, mu ni za koristi KZ Muretinci, kjer je bil nekaj časa v službi, tem. več za njegove lastne koristi na škodo živinorejcev. Na Pohorju je Fišti-avec kupil kravo za 30 tisoč dinarjev, ki je bila vred- na 50.000 din. Razumljivo je, dd bi šla razlika Fištravcu v žep. Pri Martinu Kranjcu na Mejah je kupil kravo in telioo za 50.000 din, vredni pa sta bili 70.000 din. Nepoučeni živinorejci res ver- jamejo, da je cena živinj tako padla, da dobijo od naikupoval- ca »najvišjo« ceno. dočim vsi vemo, da je cena mesu še ved- no zelo visoka in da ni znakov, da bj se znižala. FLštravca niso izuč-iii opomini KZ Muretinci, ki ga je odpustila, niti izkušnje drugih verižnikov. ki odsedajo dalj.še kazni zaradi izkoriščanja kmetovalcev in prekupčevanja z živino. V Halozah so ga mo- rali zaradi očitnega potegova- nja ljudi prijeti i" se z njim temeljito pomeniti. Težko sj je še zamisliti, da bodo kmetoval- ci vsakega nakupovalca legiti. miralj in zahtevali od njega uradni dokument o zadnjih ce- nah živine, zato pa tudi pride do primerov, ko so živinorejci oškodovani, dočim se z njihovo živino in visoko ceno živine okoriščajo pod raznimi imeni podjetii nakupovalci Preostane samo ena rešitev, ki je boljša kot predlog, da bi razne verižnike legitimirali or- gani LM, trgovinske inšpekcije in drugi, da bi se živinorejci pred prodajo živine obračali na živinorejski odsek bližnje KZ, ki bo nedvomno poskrbel, da bo živina, ki Jo nameravajo pro- dati, pravilao ocenjena jn da bodo kmetovalci pravočasno ob- veščeni o cenah. Na ta način bo K Z omogočeno odkupiti ži- vino od svojih članov in va. ščanov ali pa tistim nakupo- valcem, ki ponujajo najugod- nejše cene glede na ocenitev vrednosti živine. KZ bodo sa- me zainteresirane na tem, ka- tere osebe na njihovem področju odkupujejo živino in bodo tudi hotele vedeti, če so ti nakupo- valci res nakupovalci podjetij in KZ ali pa so prekupče- valci. Iz tega primera sem izluščil to rešitev kot najboljšo za ži- vinorejce, obenem pa sem opa- zil slabost naših kmetovalcev, kj se še vedno premalo obra- čajo na svojo kmetijsJco orga- nizacijo — kmetijsko zadrugo, ki je dolžna in voljna braniti njihove interese. S samim legi- timiranjem prekupčevalcev in drugimi administrativnim^ ukre, pi bi teže varovali živino- rejce pred izkoriščanjem kakor pa na predlagani način, ki ni nič novega glede na kraje, kjer se že dolgo držijo te prakse. Le v Halozah bo treba toza- devno več razumevanja, več od- ločnosti in zavesti, če nočemo, da bj prihajalo do sličnih scen kot zadnjič. S. D. Pi vič v šolo Vsi vemo, da je za starše, zlasti pa za novega abc-strelca velik dogodek, ko se odpravlja prvič z doma v »hram učeno- sti«, med nove tovariše in pri- jatelje. Igranje bo postopoma zamenjalo resno delo. Doslej dokaj brezskrbnega otroka ča- kajo prve državljanske dolžno- sti. Morda bo prav, če ob tej pri- ložnosti spomnimo starše na na videz dnobne, toda za šolsko življenje novinca zelo važne priprave in postopke. Nanizali jih bomo kar na kratko: 1. Vzbujajte v otroku že prej veselje do šole. 2. Spremljajte prvi dan otro- ka v šolo in seznanite učitelja z morebitnimi telesnimi poseb- nostmi otroka, ki jih je treba upoštevati pri določitvi sedež- nega reda (vid, sluh in si.). Ostanite po možnosti nekaj ča- sa v razredu, dokler se otrok ne privadi novemu okolju. 3. Na poti v šolo in iz nje seznanite otroka z vsemi poseli, nostmi poti, ki jo bo moral od- slej dnevno prehoditi: najpri- mernej.šo smer (nevarnost pro- meta), kod naj hodi v primeru slabega vremena, bližnjice, mo- rebitne nevarnosti itd 4. Zanimajte se za šolski ur- nik in umik raznih krožkov 5. Določite doma primeren prostor za shrambo otrokovih šolskih potrebščin. 6. Odvzemite otroku igrače, ki jih namerava odnesti v šolp. Preglejte reči, ki .jih prinaša iz šole. Novinci navadno zabaran- tajo tudi šolske potrebščine. 7. Otroci, ki imajo popoldan, .ski pouk, naj se dopoldne sicer gibljejo na svežem . zraku, pa- ziti pa je treba, da se pri tem preveč ne utrudijo, ker telesna utrujenost otroka v-pliva nega- tivno na njegovo duševno zmogljivost. Obeduje naj naj- manj eno uro pred odhodom v šolo. Morebitna malica naj bo po količini skromnejša in lahko prebavljiva. 8. Kontrolirajte že prve do- mače vaje. Učenec naj ima do- ma Za predvaje večji »čečkal- ni« papir. 9. Od časa do časa se pozani. majte v šoli za vedenje in na- predov an j e otroka. 10. Zavedajte se, da ste kot oče ali mati, predv.oga, ne- kd,o zagovarja svobodno ljube- zen in pKKiobno. Črnec (mogoče iz Kenije) z velilum fanatiz. mom razlaga problem zatiranja črnega človeka v Afriki in pra- vi, da je edini izhod, da se bel- ci umaknejo iz Afrike. Ko od- hajam, da bi prisluhnila še drugim, še slišim njegove be- sede: »Morilci ste ...« Poslu- šalcev je mnogo, večkrat se razvije tudi ostra diskusija, ki se cesto konča z odstopom go- vornika ali poslušalcev. Po prostoru patruljirajo policisti in skrbijo, da bi kakšnemu go- vorniku preveč nasprotni f>os1u- šalci ne kratili pravice govora. Stopam preko lepega west- minstrskega mostu in si ogle- dujem še častitljivo gotsko stavbo parlamenta z veliko uro, imenovano »Big.Ben«. 'West- minstrska opatija, ki jo je zgra- dil Henrik III., je velik kul. tumo-zgodovinski spomenik. V njej kronajo in pokopavajo an- gleške kralje, pokopani pa so tudi razni drugj veliki Angle- ži. Velika turistična atrakcija je vsakodnevna'^ svečana izmena straže v paradni opremi (rde- če uniforme z značilnimi viso- kimi črnimi kučmami) pred glavnim štabom kraljevske gar- de Z največjim užitkom sem pretaknila vse številne london- ske muzeje od vrha do tal. Na srečo je vstop brezplačen. Upravičeno so ml kolegi za- vidali pot v London, kajti Bri- tanski muzej predstavlja v res- nici za strokovnjaka ali laika nepozabno doživetie. Ustanov- ljen je bil leta 17.53 Impozant- na fasada v grškem slogu gra. jene stavbe ?^ od daleč po- zdravlja obiskovalca. Britanski muzei ima 12 v^elikih oddelkov. f^ib'ioteka je s svoio rvboznal že vsak otrok. Bii je neumoren organizator in mobili- zator. Ljudje skoraj niso mogli verjeti, da je res padel ... Z njim vred pa jc žrtvoval svoje mlado življenje Anton Drofenik- Marjan. njegov stalni spremlje- valec in pomočmk. Vidovičeva mamica iz Jurovcev je bila nepomirlji\; sovražnik okupatorjev? Po hudi zimi se je vodno bolj kazala težko pričakovana po- mlad. V gozdovih, ki obdajajo naše griče od Zgornjih Haloz do Jurovcev pri Vidu, je bilo vedno več mladih ljudi — par- tizanov. Podnevi je bila v go- zdu tišina, kj jo, je motilo le žvrgolenje ptic. ' V večernih urah je postalo živahneje. Ni- kogar ru bilo mogoče videti; o pokanje suhih vej, previdno likanje, komaj slišno šušlja- dli petje partizanskih pe- jr-ro sJišali samo partiizani vojem pohodu, na poti k ..,u alj na povratku z nočne akcije. V teh gozdovih, poinih div- jačine, prijetnega vzdušja in ptičjega žvrgolenja so bili že od leta 1941 dalje doma parti- zani Tine, Sagadin, Osojnik, Kost j a, Reša, Karel Klemenčič, Rudi Znidarič, Jože Zetalski, Tone Belšak, Krepfl, Skala, par- tizanka Spela s svojo parabelko in drugi, ki so bili strah m trepet nemških postojank, hit- lerjancev, nemškutarjev, nape- tih Blockfiihrerjev in drugih s Ptujskega polja, Haloz do Bo- ča in DonaCke gore Ob robu gozdov v Jurovcih stoji še danpg s slamo krita hi- šica, dom Vidovičevih, vdove matere s štirimi otroki. V tej .skromni hišici je po vdoru okupatorja zaživelo novo živ. Ijenje, za katerega je imela Vidovičeva vdova s svojimi otrokj veliko razumevanja, i>o- žrtvovalnosti in neustrašeno- sti. Vidovičeva je aprila in ma- ja 1941 skrila v svojih skrom- nih prostorih orožje, ki ga je bilo mogoče nabrati, ko se je tod umikala pred okupatorjem izdana jugoslovanska vojska. Skojevci Zvonko Sagadin, Jože, Milan, Miha in drugi so pobi- rali to orožje in ga spravljali pri Vidovičevi v Jurovcih. Oku- pator ni mogel slutiti, da se tod zbirajo mladi fantje iz ptuj. skega okraja, ki so se priprav- ljali na Pohorje. Spominjam se te skromne 50-letne žene, ma- tere, kako je bila jezna na oku- patOTja in kako je ob nekj pri- liki dejala: »Ko bi bila le mlaj. ša, bi odšla z vami!« Mnogo borcev in bork, ki sio bili n > tem terenu, se še radi spom njajo Vidovičeve, ki je imel Za vsakega partizana lepo bese- do, kos kruha in streho. Brez oklevanja je sprejela v svojo družino U-lotnega Mirana, či- gar starši so odšli v ilegalo Večkrat je sprejela pod svojo streho 20—30 ljudi Okrožni komite KPS jo je takoj leta 1941 določil za svojo kurirko Brez strahu je šja večkrat po naročilu v Ptuj k Sagadinovim v Novo vas k Lackovim itd Prcnaš-ala je pošto, municijo pištole čez ptujskj most, kjer .1e bila pogosta kontrola. Co sa- ma ni mogla iti, je preoblekla varovanca Mirana v obleko svoje mlajše hčerke, mu dala kolo in ga napotila na javko Teh nekaj besed je Vidovi- čevi mamic,- in njenim hčeram le skromno priznanje ob praz- niku St^njerake v borbi« za njen častni delež v borbi za našo osvoboditev, obenem pa tudi priznanje neštetim podob, nim mamicam, k, so po zgledu Vidovičeve mno.^o storile za ustvaritev, utrditev in zmago nove Jugoslavije nad neštetimi težavami, v katerih se je vedno znova izkazalo, da lahko zm.t gujc le neustrašno, zavedno in svobodoljubno ljudstvo. Zenka Svorcem padlih v NOB Ker bosta Okr. zveza borcev in Mestni muzej v Ptuju 3. ok- tobra t. 1. razširila oddelek na- rodnoosvobodilne borbe —- ima- ta v načrtu posvetiti padlim borcem, talcem in žrtvam faši- stičnega terorja po ječah in ta- boriščih iz ptujskega okraja del razstave —. se obričata na svojce vseh žrtev za svobodo, da oddajo v pisarni Mest. mu- zeja v Ptuju njihove fotografije z glavnimi življenrijskim; podatki do 31 avgusta! Z enotnimi fotografijami in kratkimi življenjepisi padlih bosta muzej in ZB postavila v narodnoosvobodilni zbirk-; vsem padlim za.služen in trajen spo- menik, zato naj ne bo svojca za svobodo umrlega sorodnika, ki bi ne poiskal fotografije, ka- tera je lahko tudi skupinska in jo oddal muzejo. Po prefotogra- firanju bo uprava slike svojcem vrnila, na željo tudi povečane. BELŠAK L Spomini na izgnanstvo (Nadaljevanje in konec) Le malo dni nas je še ločilo od božiča. Pravoslavni so ob- hajali praznik Nikolaja, ko obi- čajno mnoge družine obhajajo in slave svojo krstno slavo. Prijatelji in znanci so šli če- stitat siavljencem in življenje v mestu je oživelo. Nenadno brnenje motorjev je Inpno prekinilo veselo razpolo- ženje. V napetem pričakovanju so nas prestrašili udarci puški- nih kopit na hišna vrata. »AlLes heraus!« se je glasilo povelje. Mrkogleda, pošastna patrola je tirala ljudi skozi močno za- stražene ulice na bližnji glavni trg. stanovanja so morala ostati nezaklenjena in razsvetljena. Na prostranem trgu je bila že zbrana dokajšnja množica ljud- stva in še so prihajali od vseh strani, od nebogljenega do- jenčka v naročju do onemogle- ga starčka. Slišati ni bilo no. bene besede, le stopinje idočih po tlaku in zmrzlih tleh so od- mevale v tiho noč. Iz zastrtih oken n; ^inil no- ben žarek svetlobe v temn^o noč. Le sredi trga na kande- iabru. kamor so obešali pobite žrtve, je svetila luč in mrko osvetljevala zbrano množico. V bUžnji cerkvi Je ležal na mrt- vaškem odru ubit četniški voj- voda. Kakšn^ priložnost za osveto! Notranjost cerkve je osA-etljevala svetloba mnogih plamtečih sveč ob krsti in siko- zi okna je sijal odsev na bliž- nje ivnate smreke, ki so štrlele osvetljene in ožarjene v nemo noč. Množica ljudstva se je večala in kmalu smo bilj domala zbrani vsi v napetem pričakovanju, kaj nam prinese bližnji tre- nutki. Iz nasprotnih razsvetlje- nih dvoran v občinskem uradu se je slišalo glasno F>omenkova- nje Nemcev in četnikov, ki so bili tam zbrani. Uvrstili eo nas v več dolgih vrst, v kratki raz- dalji pred nami Pa so postavili strojnice, uperjene v nas in pripravljene za smrtonosno pe- sem. »Vse nas bodo postrelih . -.« je šlo od ust do ust. Dogodki v Kraljevem. Kragujevcu. Kru. ševcu... 90 nam stopili živo pred oči. »Vse nas bodo po- st relili!« sta s tresiočim glasom vzdihovala moja dva otroka in se krčevito oprijemala mojih rok. Črne postave za strojnicami pa so napeljevale vanje dolge jermene z naboji, cevi so urav- navale v nas, da ne zgreše svo- jega cilja .. . Čakali smo samo, kdaj bodo začele bruhati jeklo in svinec. Sekunde so se vlek- le v večnost. V najbolj napetem pričako- vanju, ko je bilo vse priprav- IjentO za množično ubijanje, se je pojavil pred zbrano množico višji nemški oficir, ki je prišel iz občinske hiše in na naše ve- liko presenečenje objavil, da tokrat množičnega ubijanja ne bo. Globoko smo se vsi oddah- nili. Na povelje smo se vsi okrenili protj luči na kande- labru sredi trga. V svitu luči so vsakemu pre- gledala izkaznico, kdor pa ni imel pravilne, je stopil na stran v varstvo oboroženih nemških ^jakov. Te so strpali v pr ■^ravljenp raprte črne avtnm' bdle in jih odpeljali. Kaj se je zgodilo z njimi, nismo nikdar izvedeli, znano nam je bilo le to, da se nobeden izmed njih ni več vrnil. Nam pa, ki smo imeli izkaznice v icdu, so dovolili, da se vrnemo na svoja stanovanja. Od izčrpa- nosti in prestanega strahu ni- smo zatisnili očesa vso noč. Mruogi so jokali in ihteli, iska- joč v solzah in vzdihih ute- he... ★ Vsaka sila rodi odpor, in več- ja je sila, večJi je odpor. Zdi-a- va moč naroda se ne da za- treti in se ne bo zatrla nikdar. Po težkih doživljajih in izkuš- njah je število borcev narpd- noosvobodilne borbe naraščalo iz dneva v dan. S sovrai^tvom in gnevom prežete množice so trumoma zapuščale svoje do- move, se zatekale v skrite go- zdove in pridruževale borcem — borcem za svobodo, prezi- rajoč vse napore, trpljenje in žrtve. — Iz svetlih žrtev in junaštev, iz trpljenja in krvi pa nam je vzniknila težko zaželena .-voboda, ki jio hočemo in jo bomo čuvali vedno in vsekdar. Stran 4 Ptuj, 27. avgnsta 1954 RAZPORED kulturnih prireditev Okrajnega festivala Ljudske prosvete v okviru III. gospodarske razstave 4. SEPTEMBER: Okrajno gledališča: ob 20. uri v gledališču: VESELI VECER. 5. SEPTEMBER: Okrajno gledališče: ob 15. uri v gledališču: VESELI VECER. Ob 17 uri na razstavnem pro- storu: Koncert godbe na pihala Svoboda Ptuj (dir. Jakob Stucl). 6. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru Obrez: Spevoigra NEZAŽELENI ZET, tamburaški zbor (vodi I. Haupt). Središče: Pevski koncert (dir. El^ Stoki). 7. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: Pevski zbor Muretinci (dir. Ciril Ka- fol); tamburaška sekcija iz Za- gojičev (vodi Janez Zupec). Me- šani zbor iz Podgorcev (dir. Slav- ko Grajfoner). Ob 20. uri v gle- dališču: VESELI VECER. 8. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: Poje pevski zbor iz Ormoža (dir. Jel- ka Veselic) in tambiuraški zbor iz Ormoža. 9. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pevski koncert moškega in mešanega zbora Svoboda Ptuj (dii^. Jože Gregorc) Ob 20. uri v gledali- šču: VESELI VECER 10. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Starš (dir. Jože Colnarič) in harmoni- karji Svobode Ptuj (vodi Andrej Baša), 11. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklor skupina s Huma »Praz- nik žetve« (vodi Mimica PiSek) in mladinski tamburaški zbor Svobode Ptuj (vodi Franc Hri- bemik). 12. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pojejo združeni moški in mešani zbori s spremljevanjem godb na pi- hala (dir. Jože Gfegorc). 13. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklorna skupina Svobode Ptuj (vodi Fredi Vajsbaher) in godba na pihala iz Središča. 14. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor iz Hajdloe in nastopi folklorna skupina iz Cirkovec (vodi Vinko Korže). 15. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: kurento- J vanje in plesi: nastopi folklorna skupina iz Markovec (vodi Jože ; Štrafela) in kohfcert godbe na pihala Svobode Ptuj (dir. Jakob Stucl). 16. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Goriš- nice (dir. Stane Stanič) In fol- klorna skupina iz Makol (vodi Julij Lončarič). 17. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor Svobode Kidričevo (dir. Branko Rajšter) in koncert godbe na pihala Svobode Kidri- čevo (dir Jože Skok). 18. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Vidma in tambiu-aški zbor iz Vidma (vodi Maks Vaupotič). Vse prireditve na razstavnem prostoru bodo od 17. do 19. ure Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo nastopata na razstavnem prostoru Marulek in Matjašek s »prieškim gučom«. V združenih zborih nastopajo: Crorišnica. Hajdina, Kidričevo. Muretinci, Majšperk. Podgorci, Ptuj, Obrez. Ormož, Starše, Središče, Vel. Nedelja, Videm in Zetale. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 25. avgusta 1954 za liter, kilogram ali kos Čebula 20, česen 50, fižol lu- ščeni 20, fižol stročji 20, krom- pir 10, paprika 40, karfijola 40, kumare 10, kumare za vlaganje 25, peteršilj 40, pesa rdeča 30, solata endivija 30, solata v gla- vah 30, špinača 60, zelje rdeče 25, zelje v glavah 20, korenček 40, ohrovt 30, paradižnik 50. — Ječmen 20, koruza 18, p)šenica 25, oves 20—25, proso 30, moka koruzna 25, moka ajdova 30, zdrob koruzni 30. — Maslo su- rovo 400, zaseka 250. — Mleko 20, smetana 100—120, sir 40 do 70. — Kokoši 250—400. piščanci 200—400, purani 700. — Breskve 50—65, grozdje 100, hruške 30 do 40. jabolka 20—30, slive 15 do 30, ringlo 40. — Jajca 16, med 280. MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme: od 27. do 30. avgusta barvni film »Charleyeva tetka« — 6 tednikom »Boj proti moril- cem«; od 31. avgusta do 2. septembra mehiški film »LA RED« (Mreža) s tednikom »Kam«? Za naše gospodinje Gospodiii«ske skrbi m delo v septembru v KUHINJI IzkorisUte še ta mesec čim več zelenjave in sad- ja. Zato jejte še ta mesec pre- težno vegetarijansko hrano. Na- sititi organizem s sadnimi vita- mini, pomeni pripravljati ga na zimo. Zdrav in odporen organi- zem bo pozimi laže pretrpel po- manjkanje vitaminov. In ko se odre^ete mesu, se odrecite tudi masti in kuhajte zelenjavo na olju. Zelenjavo du- šite v malo vode, ki Jo upora- bite za juhe, prvenstveno pa uxx>rabljajte svežo, nekuhano zelenjavo, pripravljeno kot so- late. Imamo že zeleno jesensiko so- lato in sveže zelje. Izkoriščajte jih pri vseh obroikih v razlik nih oblikah, ne pozabite pa na paradižnike. In ne samo za ko- silo in večerjo, ami>ak tudi za malico dajte, posebno otrokom, košček paradižnika. Namcstdje; dalje prikaže vse postopne teh- nične pridobitve, ki jih . je ustvaril človek v stoletjih vse do originalne atomske pečL Silno me je začudila etno-' grafska zbirka nekega manjše- ga muzeja, kjer je bila poleg indijske, turške in ukrajinske narodne noše predstavljena mo- ška noša, ki bi jo jaz pripisala tunškemu kmetu iz začetka prejšnjega stoletja, z napisom »Uriforma kraljevskega čolnar- ja — Jugoslavija 20. stol.«. Uprava je na mojo pripombo z opravičilom takoj odstranila na- pis in obžalovala hudo napako. Hitro so minili dnevi, ko sem videla toliko novega in zaninli- vega; kmalu sem se morala po- sloviti in zapustiti London, naj- večje mesto v Evropi, središče Commonweltha, veliki kulturni center, torišče svetovne politi- ke, sedež finančnega in indu- strijskega kapitala, megleno mesto ob Temzi. Treskalo in grmelo je, ko sem nekega julijskega dne pozno zvečer izstopila z brzovlaka na ljubljanski postaji in do kože premočena prišla domov. Ven. dar me to n\ motilo — vse je "^i^f^ht^l občutek, da sem zopet doma. Objave in oglasi DEŽURNA TRGOVINA V SOBOTO. 28. avg. od 16.—18. ure: Trgovina »NA-MA«, PTUJ, Kvedrov trg 1. V naši trgiovini boste vedno vljudno in točno postreženl z najkvalitetnejšim blagom. — Ce še niste bilj pri nas, pridite in prepričani smo, da boste v bodoče naiša stalna stranka. vpisovanje na glasbeni Soli v ptuju Vpisovanje starih učencev bo 2. in 3. septembra. — Sprejenmi izpiti novincev bodo 8. septem- bra. — Vpisujemo učence v od- delke za: klarinet, trobila, kon- trabas, violino, violončeno in klavir. — V oddelek za dci- bančke se lahko vpišejo pred- šolski otroci od petega leta dalje. Opozarjamo mladince od 12. leta dalje na oddelek za trobila in klarinet ter mladince od 15. leta dalje na pouk kontrabasa. Vse podrobnosti so j a vi j ene na oglasni deski v šoli; ostale informacije dobite v pisarni glasbene šole. Ravnateljstvo obvestilo Obveščamo starše otrok, ki obiskujejo osnovno ^lo v Ptu. ju, da bo pričel pouk za otroke, ki bodo obiskovali 3. in 4. raz- red osnovne šole, v četrtek, 2. septembra 1954, ob 8. uri. Učenci teh razredov naj se zberejo na dvorišču vajenske šole (pri okraju). Učenci 1. in 2. razreda bodo pričeli 8 poukom po končani go- spodarski razstavi. Dan pričet- ka bo pravočasno objavljen. Upraviteljstvo osnovne šole v Ptuju obvestilo Kmetovalce obvešičamo, da so bili našemu nakupovalcu tova- rišu Janku Znidariču iz Goriš- nice ukradeni odkupni bloki in konsignacije za na.kup živine. Opozarjamo pred vfeako pro- dajo na dokumente, označene z našo firmo, drugi osebi, ker je v okraju Ptuj upravičen naku_ povalec za nas izključno tovariš Janko Znidfirič iz Gorišnice Tova'Ti^ mesnih i^d^lVov Maribor Košaki IZUD Vitomaroi bo uprizorilo 29. avgusta 1954 od 14,30 v Vi- tomarcih zgodovinsko igro Fra- nja Ziška (v devetih slikah) „MIKLOVA ZALA" Nastopali bodo Turki na ko. njih. Kostumi iz SNG Maribor. Vabljeni! Ljudski odbor mestne občine Ptuj RAZGLAS Najdena kolesa: 1 ogrodje ženskega kolesa, mo- dre barve, brez tovarniške številke in znamke; 1 moško kolo črne barve, brez prednjega kolesa, št, okvira je 1073930; 1 okvir moškega kolesa, čme barve, brez znamke in šte- vilke; 1 moško kolo, čme barve, brez znamke, štev. okvira 628328; 1 okvir moškega kolesa številka 627272. znamke »Matador«; 1 moško kolo, razstavljeno, šte- vilka okvira 162973, znamke »NSU«; 1 moško kolo. modre barve, brez znamke in številke z rja- vim blagom prevlečenim sede- žem. Najdenj predmettt 1 volnena ženska jopica modre barve, 1 rjava aktovka in 6 vreč iz jute, 1 črna aktovka z dvema zavit- koma žeblje v in sivim mo. Skim puloverjem (najdeno na klopi na Titovem trgu), 1 obnošena usnjata denarnica z manjšo vsoto gotovine (naj- dena na Bregu med j)ekanio I in gostilno Tomanič). t Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da jih prevzamejo pri tukajšnjem uradu v svojo last, sicer postanejo v predpi- sanem roku last splošnega ljud- skega premoženja. VABILO Prostovoljno gasilsko dmStv* v Gorišnici ponovi v nedeU^H 29. avgusta, ob 13. mi na dvo- rišču Ivana Horvata VRTNO VESELICO glede na vremenske nepriUke, ki so bile preteklo nedeljo. — Igrala bo Bodeževa godba. Vabljeni! ZAHVALJUJEM SE delovnemu koleiktivu manufaktume trgo- vine »Zvezda« Ptuj, Srbski trg 7, za poštenost, ki jo je izkazal z vrnitvijo moje iz- gubljene denarnice s pre- cejšnjo vsoto denarja in z osebno izkaznica — M. Z., Gorišnica. UPRAVA PADALSKE SOLE PTUJ sklicuje sestanek vseh pa- dalcev prvega in drugega teča- ja za soboto, 28. avgusta 1954, ob 19. uri na okrajnem komiteju ZKS Ptuj. Vabljeni! Gospodinjsko pomočnico sprej- me družina Krumpak. — Stu- denci pri Mariboru, Sokolska uHca 18. Najditelja izgubljene denarnice z vsemi dokumenti, na ime Franc Ciglar, Domava 3, p. MioišBcanjci, prosim, da mi jo vrne proti nagradi na gornji naslov. KUPIM KLAVIR, Stjepan Vr- banec, Cakovac, Trg republi- ke štev. 6. PRIKOLICO ZA KONJSKO VPREGO (ev. za predelavo) kupi Klub za konjski šport v Mariboru, Kamnica št. 27. MOŠKO ZEPNO uro sem na- šel v Ptuju. Vprašajte v ui>ra. vi lista. KUPIM POSESTVO (do pol ha) ali stavbno parcelo na pod- ročju Majšperka ali Ptujske gore. Skledar, Dežno, p. Ma- kole. Kmetijsko gospodarstvo Zavrč PTi Ptuja ima naprodiU: 1. DIESEL-FIAT, 4-tonski to- vorni avto. za 1,500.000 din, 2. CHEVROLET. S.tonsk-; tovor- ni avto, za 780.000 din. Prednost pri nakupu ima'0 vse gospodarske ustanove. Vfod- jetja in organizacije okraja Ptuj. Uprava VELIKO LESENO STISKAL- NICO (nreSo) ZA GROZDJE PRODAM. Naslov v upravi lista. 57. kolo Jugoslovanske loterije s AH Brzotomir Sahovidcega dm- štva Ptuj za avgust bo v to- rek, dne 31. avgusta v Sindi- kalnem domu železničarjev ob 19. uri. — Vabljeni! Obiščite Ml. okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju, ki bo od 5. do 19. aeptembi« 1954.