PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /"'» in ■> Abb. postale I gruppo “ uCDfl 4U lil* Leto XX. St. 260 (5943) TRST, sobota 14. novembra 1964 Parlament odšel zaradi volitev na desetdnevne počitnice Moro odgovoril na interpelacijo KPI ki zahteva ostavko ministra Colomba Vprašanje La Malfe v zvezi s sodno razpravo proti Ippolitu - Posvetovanja s sindikati glede statuta delavskih pravic - Dokument KPI o stanju gospodarstva in konjunkture - Jutri deželne volitve v Trentinski-Gornjem Poadižju RIM, 13. — Po dolgotrajni diskusiji in zavrnitvi Številnih popravkov je senat odobril še zadnji ukrep, ki zadeva komasacijo kmečkih zemljišč in razvoj kmečke zemljiške lastnine. Zakonski osnutek so odobrili z večino glasov; senatorji FSIUP 30 se vzdržali glasovanja. Nato je bila na dnevnem redu interpelacija senatorja Ter-faoinija o «zadevi Ippolito«. Terracini se je skliceval na nekatere članke poslanca La Malfe v glasilu PRI «La Voce repub-Micana«, da bi poudaril, da gre Pti zadevi CNEN tudi za odgo-yornosti ministra Colomba, ki ie bil takrat minister za indu-strijo in s tem tudi predsed-upravne komisije CNEN. Interpelant je zatrjeval, da gre Pri tem za izredno važno vpra-3ahje, da bi ga mogli podcenje-yati ali celo ignorirati. Spričo ®sledkov sodne razprave, bi po »inenju Terracinija Colombo “)°ral podati ostavko. Terraci-VJ je pripomnil, da pričakuje lasno besedo od predsednika »Jade Mora, hkrati pa obvezo «ade glede predloga o parlamentarni preiskovalni komisiji o dejavnosti CNEN. Predsednik vlade Moro je v odgovoru dejal med drugim, da je in-terpelant zastavil vprašanja v zvezi z razsodbo, glede katere še ni znana utemeljitev, ki je bistveni element, da bi mogli izvedeti za rekonstrukcijo dejstev in njihovo pravno oceno ter s tem za kriterije in argumente, na podlagi katerih so ugotovili kazensko odgovornost ali pa so jo izključili. Kar zadeva ministra Colomba, je Moro dejal, da je minister nastopil na razpravi proti Ippolitu kot priča; da je dal vsa zahtevana pojasnila in prevzel nase vso odgovornost za svoja dejanja. Parlament ima vso pravico — je nadaljeval Moro — da oceni splošno usmeritev politike, ki jo je > nlnvnm /ml-ieA/liift nnlitil.n ne more pa razpravljati o dejstvih, ki so predmet še nezaključenega kazenskega postopka, da bi prizadeli s samovoljnim' zaključki člana vlade, ki se ga razsodba ne tiče in ki niti ni dokončna. Moro je na koncu pripomnil, da je vlada pripravljena, upoštevati nekatera dejstva na področju upravne dejavnosti in nadzorstva nad javni- svojim glasom rob-sodijo politiko v korist velikega monopolističnega ka-pitala» in naj odklonijo svoj glas zavezniškim strankam KD v koaliciji levega centra ker «ljudske politike ni moč voditi niti proti komunistom niti brez njih». Danes opolnoči se je zaključila predvolilna kampanja v avtonomni ________________________ _____ deželi Trentinski — Gornjem Poa- mi ustanovami, zlasti nad tistimi, j dižju kjer bodo volitve prihodnjo ki razvijajo svojo dejavnost na nedeljo. Posebno zanimanje vlada področju znanstvenega raziskova- ‘ predvsem za izide volitev v bocen-nja, da bi sprejeli ustrezne zakon- I slj‘ pokrajini kjer se, za razliko od ’ prejšnjih upravnih volitev, ne obra- Bonn, 13. — Danes je v Bunde-sJSSu govoril zunanji minister ^cproeder, ki je odgovarjal na vrsto Prašanj socialdemokratskih poslan-da < kl so mu 1116(3 drugim očitali, j? Je Erhardova vlada kapitulirala '*®de vprašanja večstranske jedr-3ile — pred francoskimi zahte-«tni «v zameno za de Gaullovo ‘“Puščanje glede enotnih cen ži-aric),. Zunanji minister je poudaril, ta,francoska vlada ni izvajala pri-il , na vlado v Bonnu Zanikal idnrt da bi bil kakšen sporazum ton? Parizom In Bonnom glede a-aa ^Kega sodelovanja. Priznal pa je, sili “Politika nove britanske vlade pl da nova pogajanja z Londonom večstranske jedrske sile, ker 81 Ji tn°’ da je Wiisonovo stališče ofO? tega različno od Homovega«. i‘®de roka od 15. decembra, ki ga ri„ P°stavil de Gaulle za cene žlta-j ’ Je Schroeder Izjavil, da bo nje-va vlada do takrat ceno sporočila. S„9zračje v Bundestagu je bilo med npPfPederjevim govorom precej na-ie ,0, slasti tedaj, ko je dejal, da Sedntl soc*aldemokratskega podpred-. onika Wehnerja «nedopusten», ko , ta govoril proti de Gaullu, rekoč siliiFe za njegovo ((blaznost in iz-'rVphVanJe» v odnosih do Bonna, tp k er je takoj priznal, da so mu ““sede >- rtejsA*! t?A«S»S tega bi zvišali da bi dosegla iiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiniiiiiuiiiiiynj............“r-11................hihiiiiiii.iiiiiiii»iiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ihhiiiiiiiiiiiiiiiiiihii»iiiIiim CUENLAJ JE SINOČI ODPOTOVAL IZ MOSKVE Razgovori so bili «odkriti in tovariški» Gursel in Indnu obiščeta Moskvo Prvi komentarji: «Cuenlaju ni uspelo» ■ Novi glavni urednik «Pravde» je postal Rumjancev ■ Rehabilitacija Jana Benina - Johnsonov odgovor Brežnjevu in Kosiginu MOSKVA, 13. — Danes je bilo objavljeno uradno poročilo o Guenlajevdh razgovorih v Moskvi. Toda poročilo našteva le, da so se razgovorov s sovjetske strani udeležili, poleg Brežnje-va še Kosigin, Mikojan. Poigor.hi. Andropov, Ponomarev in Gromiko, s kitajske strani pa poleg Cuenlaja še maršal Ke Lung. kd je tudi podpredsednik vlade, Kang Šenk, Lduh Siao, Vu Siu Čuan, Pan Ctf Ld, Ciao " ~ Kuam Hua, vsi člani centralnega komiteja KP Kitajske, razen zadnjega, ka je namestnik zunanjega ministra. Sporočilo dodaja samo: ((Razgovori so potekli v odkritem in tovariškem ozračju. Okrog poldne je kitajsko veleposlaništvo obvestilo vsa veleposlaništva držav, ki imajo diplomatske stike s Pekingom, da bo čuenlaj odpotoval popoldne z letalom ? letališča Vnukovo, Hkrati je tiskovni urad zunanjega ministrstva ZSSR obvestil tuje novinarje, da ni ničesar ukrenilo, da bi bil dostop na letališče dovoljen, ker je čuenlajev odhod organiziralo kitajsko veleposlanic tvo ne pa sovjetski protokolarni urad. Sovjetski tisk pa je objavil samo vest o protokolarnem o-bisku kitajske delegacije pri Brez-njevu, Kosiginu in Mikojanu. Po-zneje je bil odhod Cuemlaja in ostalih deleigatov odložen za nekaj ur. Kitajsko veleposlaništvo je tedaj obvestilo diplomatska predstavništva, da je odhod d03®' čen za 22. uro namesto za 17.30, kot je bilo pred tem sporočeno. in neravnovesij italijanske družbe«. Pred vstopom v posebno letalo, .....................mu..................... VČERAJ POPOLDNE V GALILEJI Zelo hud incident na sirsko-izraelski meji Sirske izgube: 7 mrtvih in 25 ranjenih ■ Izraelci so bombardirali sirske položaje, kar se je zgodilo prvič v zadnjih letih * Protesti obeh držav pri OZN neodvisnost Kuneja 1 ‘dl v OZN zahteval, naj v‘sno« Britanija proglasi hozajf1 °.2emlja Brunei le obali Borne neod-na sever-obali Bornea. Obtožil bike'llahske, avstralske in ime. bdi* amžbe, da izkoriščajo pe-. Ko boaastvn Horne«. Poudil' **l i,"“ bogustvo Bornea. Pouda-'e* (j' da so se prebivalci uprli y juB“,sedanji položaj ogroža mir “Hat Xza?dni Aziji. Britanski ■ de-*0Vo je pridržal pravico od-“• Kamboški delegat pa je TEL AVIV, 13. — Predstavnik Izraelske vojske Je sporočil, da so sirski vojaki streljali na neko izraelsko Izvidnico blizu Kibus Dana v Galileji. Med bitko, ki se je nato vnela, so izraelski bombniki bombardirali položaje sirske vojske. Predstavnik Je nato povedal, da so bili uničeni trije sirski tanki. Vmes so posegli opazovalci OZN in ukazali’ ob 14.30 premirje, «toda — je dodal izraelski predstavnik — sirski vojaki so nadaljevali s streljanjem iz možnarjev in tankov«. Gre za Incident, ki ga smatrajo za enegu najhujših v zadnjih letih. Danes se je namreč zgodilo prvič, da je v bitko poseglo Izraelsko letalstvo Izraelci trdijo, da so sirski vojaki streljali tudi na stanovanja civilistov ter povzročili škodo ln ranili nekaj oseb. Zato so posegli v bitko tudi izraelski tanki. Izraelska letala so zaradi bombardiranja zašla 10 km na sirsko ozemlje. Dvignila so se tudi sirska lovska letala — okrog 12 — in se približala področju spopoda, toda'v bitko niso posegla. Izraelska ('akcija« je trajala 35 minut, toda sirski odgovor je bil šibek, in sicer le s protiletalskim topništvom. , , Pozneje je izraelska vlada zaradi sirskega napada protestirala pri komisiji OZN za premirje kakor tudi pri OZN v New Yorku. Domneva se, da so Sirci ((napadli« Izraelce, ker so tt gradili neko cesto vzdolz. meje. zaradi česar Je sirska vlada protestirala že v Juniju leta 1962 Iz Damaska pa so sporočili, da je bilo na sirski strani sedem mrtvih In 25 ranjenih. V New Yorku pa je sirski delegat pri OZN obtožil Izrael, da Je Izvršil ((brutalen, neopravičen ter brez dvoma že naprej premišljen ln preračunan napad na sirske položaje, da bi zastrupil ozračje na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN«. Iz Londona poročajo, da Je sirska vlada sporočila britanski letalski družbi «BOAC», da je pristajanje na sirskih letališčih ln preletanje ozemlja Sirije «do novega ukaza« prepovedano. Ukrepi za poplavljence v Sloveniji in Hrvatski BEOGRAD, 13. — Zvezni Izvršni svet je sprejel na današnji seji več predpisov za normalizacijo življenja v Sloveniji In Hrvaški zaradi zadnje poplave. Med drugim je predlagal skupščini, da odonrl dodelitev skupščini mesta Zagreba iz gospodarskih rezerv federacije 12 milijard brezobrestnega kredita, ki bo uporabljen za akredltiranje popravila in izgradnjo novih stanovanj in za druge namene, ki naj pospešijo izgradnjo stanovanj za prizadeto prebivalstvo. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bo zvezno tajništvo za finance priporočilo Jugoslovanski investicijski dita, ki bo na razpolago prizadetim gospodarskim organizacijam, dokler se dokončno ne reši vprašanje zagotovitve sredstev za sanacijo in obnovitev prizadetih podjetij. Sprejet je bil nadalje sklep, da se prizadete organizacije na Hrvaškem in v Sloveniji osvobodijo plačanju carine in drugih pristojbin za uvoz blaga, ki ga brezplačno prejemajo kot pomoč iz inozemstva In drugi sklepi, ki predvidevajo razne olajšave za prebivalstvo in občine poplavljenih področij Hrvaške in Slovenije. Kot poročajo iz Zagreba, so mestni organi že določili teren, na katerem bodo zgrajene stolpnice ln družinske hiše za prizadete prebivalce. »1 - ■# P Danes sta prispela v Zagreb dva transportna letala ameriškega vojnega letalstva, ki sta pripeljala večje količine raznega blaga, ki so ga ameriška vlada, ameriški Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije podarile prebivalstvu Zagreba. Pričakuje se še prihod petih ameriških transportnih letal s pošiljko 1500 postelj, 10.000 rjuh ln 15 000 odej. ZAGREB, 13. — Predsednik mest. ne skupščine Zagreba Pero Plrker je izročil zagrebškemu nadškofu Franju Seperju zahvalo naslovljeno papežu Pavlu VI. za 5.000 dolarjev, ki jih je poslal kot pomoč poplav Ijenemu prebivalstvu. LIZBONA, 13. — Sodišče je obsodilo na eno leto in pol zapora štiri osebe pod obtožbo da pripa _ ______"______ __________ _ ________ _ D! nl^OZN^kf"«! protesta nT upo-i banki, da odobri Rospodarski banki i dajo KP Portugalske in zaradi pod števala. ’ I Hrvaške pet milijard dinarjev kre ] talnega delovanja. je Cuenlaj pomahal novinarjem, ki jim pristop k letalu ni bil dovoljen. Tiskovna agencija Nova Kitajska pa v svoji vesti o razgovorih Cuenlaja v Moskvi ne omenja nikakršne podrobnosti o poteku razgovorov. Prve ugotovitve zahodnih opazovalcev v Moskvi po objavi poročila so naslednje: 1. poročilo Fekinga ne omenja, da so bili razgovori »odkriti in tovariški«. 2. Moskovsko poročilo se razlikuje od ostalih v tem, da ne označuje razgovore kot »prijateljske in prisrčne«, kar so vsebovala poročila o razgovorih z ostalimi delegacijami razen z onimi iz Severnega Vietnama in Severne Ko. reje. 3. Albanski tisk je objavil zelo oster napad na novo sovjetsko vodstvo. Zaradi tega je prva ocena ki-tajsko-sovjetskih razgovorov v Moskvi: »Cuenlajevo potovanje je doživelo neuspeh«. Vendar pa opazovalci še vedno trdijo, da bo decembrska konferenca odložena. Poudarjajo pa, da se Cuenlaj ni mogel sporazumeti glede drugega sestanka s sovjetsko delegacijo, vendar pa domnevajo, da se bodo glede tega morda dogovorili v prihodnjih dneh v Pekingu. Hkrati se poudarja, da 50 v moskovskih razgovorih obravnavali pretežno meddržavne odnose. Ta domneva sloni na dejstvu, da je sodeloval po eni strani Gromiko, po drugi strani pa predsednik kitajske vlade in da je bil odsoten Suslov. Druga vest pa se tiče glavnega urednika »Pravde« Pavla Satjuko-va, ki ga je zamenjal Aleksej Rumjancev, bivši glavni urednik revije »Komunist«, glasila KP Sovjetske zveze. Vest je sporočil predstavnik uredništva »Pravde«. Kot smo že poročali, je takoj po odstavitvi Hruščova krožila vest, da je poleg Adjubeja, glavnega urednika »Izvestij«, odstavljen tudi Satjukov. Ibda pozneje je on sam to vest zanikal. Novi glavni urednik je član vrhovnega sovjeta in centralnega komiteja KP SZ. Glasilo sovjetske vlade »Rdeča zvezda« pa piše danes, da je bil rehabilitiran Jan Berzin, član sovjetske obveščevalne službe, ki je bil leta 1937 žrtev Stalinovih čistk. Berzin je po poreklu Litvanec in je leta 1920 postal načelnik tajne obveščevalne službe Rdeče armade. Pozneje je bil v službi Daljnem vzhodu, leta 1935 pa je odšel v špansko vojno, kjer je bil svetovalec pri republikanski vladi. Leta 1937 so ga poklicali v Moskvo, kjer je bil po krivici obtožen in aretiran, tako da je umrl v »tragičnih okoliščinah«, kot piše »Rdeča zvezda«. Berzin je prejel od tedanjega britanskega veleposlanika v Moskvi Bru-ceja Lockharta več milijonov, da bi sodeloval v protirevolucionarni zaroti, toda o tem je takoj obvestil sovjetsko varnostno službo. Tretja današnja vest pa je sporočilo, da je sovjetska vlada povabila turškega predsednika generala Gursela in predsednika vlade Inonuja na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Vest je sporočil v Ankari zunanji minister Erkin Po. razgovorih z Mikojanom in Kosiginom. Datum obiska še ni določen. Tass pa poroča, da je ameriški predsednik Johnson v posebni poslanici sovjetski vladi izrazil u-P«>nje, da bo novo kolektivno vodstvo SZ storilo nadaljnje korake v smeri resničnega miru. Johnson poudarja, da bo s »svoje strani storil vse, kar je potrebno za dosego tega smotra«. Poslanica je odgoVOr na čestitke, ki sta jih Johnsonu poslala Brež-njev in Kosigin po njegovi zmagi na volitvah. Ameriški poslanik v Moskvi Foy Kohler se je danes sestal z zunanjim ministrom Gro-mikom in z njim obravnaval vrsto mednarodnih vprašanj. Kobler je izjavil, da gre za normalen razgovor pred njegovim odhodom v Washington, kjer bo o-stal nekaj dni. V današnji »Pravdi« je objavljen članek podpredsednika poljske vlade Jaroševiča, v katerem je rečeno, da v SEV lahko pristopijo, če želijo, tudi vse tiste socialistične dežele, ki še niso članice; lahko se pridružijo sodelovanju tudi samo na tistih področ. jih, ki jih zanimajo. Tudi sedanje članice SEV lahko ne sodelujejo pri nekaterih skupnih u-krepih, ki se jih neposredno ne tičejo. Kot je znano, so vse socialistične države članice SEV, razen Kitajske, Severnega Vietnama in Severne Koreje. Jugo-slavija sodeluje v SEV samo na nekaterih področjih. Prezidij vrhovnega sovjeta ruske socialistične sovjetske federa- vse ladje, ki bodo odplule iz italijanskih a ki aeiajo pri ucr.ao j osebji istih družb pa bo prekini- carinske uprave. Kasneje sta | lo delo za stjri ure v torek 17. novembra. V zvezi s stavko je izdalo Združenje plovnih družb poročilo, v katerem pravi, da je že pristalo na 14-odstotni povišek osnovne plače s sklenitvijo nove pogodbe, ki bi začela veljati s 1. januarjem 1965. Nadaljnja dva odstotka pa bi dali od 1. januarja 1966 dalje. Poleg tega bi velikonočno nagrado, božično nagrado (trinajsto plačo). V ta namen naj bi samo plovne družbe z državno udeležbo (PIN) potrošile pet milijard lir na leto. Same te družbe pa ne morejo ničesar ukreniti glede pokojnin, češ da je treba to urediti z zakonom. Vodilni funkcionarji pošte in telefona so sporočili, da bodo napovedali osem dni stavke. Prve štiri dni bodo stavkali od 30. novembra do 3. decembra, ostale štiri dni pa v drugi polovici decembra. Tajništvo sindikata državnih u-službencev CGIL sporoča, da je zaprosilo podpredsednika vlade Nennija za nujen razgovor, da se prouči vprašanje sindikalnih pravic. Sindikalne organizacije delavcev lesne stroke so sklenile preklicati stavke, ki bi se morale pričeti danes. Ministrstvo za delo je namreč sklicalo za sredo 18. novembra sestanek predstavnikov - sindikalnih organizacij in delodajalcev. Zveza lekarnarjev FOFI sporoča, da so se pridružile sporazumu med njo in INAM še nekatere druge organizacije lekarnarjev ter da mu nasprotujejo samo še zveze lastnikov lekarn. tivne republike je odpravil vse ovire, ki so veljale doslej za rejo živine tistim sovjetskim državljanom, ki niso vključeni v kolhoze in ki stanujejo v mestih. Leta 1955 je namreč bila sjerče-na površina zasebne zemlje za zasebno rejo živine, toda površi. na je bila različna za razna področja. Ukrep vrhovnega sovjeta Ruske SSFR je napovedal v svojem govoru prejšnji teden že Leonid Brežnjev. Iz Djakarte pa poročajo, da je predsednik Kp Indonezije Aidit izjavil, da pomeni odstavitev Hru-ščova »največjo zmago marksizma leninizma v njegovi borbi proti modernemu revizionizmu, borbi, ki se še ni končala«. Dalje je dejal, da bo to »okrepilo borbo proti modernemu revizionizmu, ki je hotel zmanjšati borbeni duh afro-azijskih in latinskoameriških borb proti kolonializmu, imperializmu in novemu kolonializmu«. Dalje: »Padec Hruščova ni povzročila njegova senilnost, temveč neuspeh njegove zunanje in notranje politike.« Aidit je še dejal, da je Hruščov »flirtal« z imperialisti, da je »kritiziral Stalina zaradi kulta osebnosti, toda je sam gojil ta kult« in — končno — da je »jasno, da je Hruščov napravil v devetih letih več napak kot Stalin v tridesetih«. iiiutiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiniimimHimuiiumuiimimimiimimiiimHimmiiniiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiii PO RAZGOVORIH V PENTAGONU Prvi sporazum Mac Namara-von Hassel Gre za zahodnonemški načrt o zvišanju danes pa s, je vse d0_ lavcev delalo skoraj neprestano noč | godilo . bliskovito. Od šestih de-in dan. Zgraditi je treba kos ce- : lovcev sta samo dva utegnila od-ste, ki bo šel čez reko Isarco ter skočiti v luknjo načetega predora, skozi skalnat, nekoliko več kot po; nekaj sekundah pa sta se po-200 m dolg rob, ter tako nado- I -nala Ven tudi od tam, preden se mestil več kot kilometer dolg kos ; je jpKgrt še 0bok. 0stale štiri d„ sedanje ceste, ki ima sedem ovin-1 lavae pa je plaz po!topai pod se. kov, blizu manjšega kraja Novale. Delo za izkop predora je prevzelo milansko podjetje «Italšcavi» miiiiiiimniiiiiiiiiimitftiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiMitHiimmtiiniftiiifitrtthfmHiiiiHnifinlHiiiii Zupan isBombaya se veseli prihoda papeža Pavla VI ■>uj, . VATIKAN, 13. — v Vatikanu maša slovanskem obredu, ki jo je kon-cerebriral neki vzhodni patriarh z 12 škofi istega obreda. Med mašo, ki je trajala dve uri, so peli v Danes je bila I grškem, slovanskem in latinskem Trije mrtvi pri čudnem trčenju FROSINONE, 13. — Na avtocesti sonca sta se kakih 6 km od Fro-sinona zaletela dva avtomobila. Tri osebe so izgubile življenje, četrta pa je v bolnišnici in je njeno stanje zelo resno. Iz nerazumljivega razloga je neki DKW, ki je vozil proti Neaplju, zavozil čez srednjo razmejitev ceste ter trčil v neki volkswagen. Po trčenju je DKW vrglo s ceste po nasipu. V tem avtomobilu sta bi- po bizantisko- jeziku. Prisostvoval je tudi papež, la dva moška 33 in 21 let, po rodu ki je potem odšel k oltarju sv. Vaclava, češkega kralja, ter blagoslovil dva ovalna mozaika s slikama sv. Cirila in Metoda. S tem je papež ustregel želji čeških škofov ob 1100-letnici prihoda obeh svetnikov na Moravsko. Pred tem pa je papež svojo tiaro položil na oltar kot dar za uboge. Generalni tajnik koncila je prebral o tem poročilo, v katerem je rečeno, da se Je papež za to odločil, ko je slišal «med koncilom mnogo žalostnih besed o uboštvu in lakoti teh časov«. Iz Bombaya Je prišla vest, da je župan tega mesta zelo zadovoljen spričo napovedanega obiska papeža. «Ceprav sem vere indu, bom spoštljivo prosil papeža Pavla VI za blagoslov,« je dejal župan B. P. Divjee. Župan (to Je samo častno, neplačano mesto) iz Bombaya je bil izvoljen 2. aprila. Tudi sam je v odboru za sprejem papeža. Za papežev obisk v Indiji bodo izdali posebno znamko za 15 stotink rupije. Na njem bo slika apostola Tomaža, ki se je, kot navaja tradicija, izkrcal v Indiji 1. 52 in Je umri mučenlške smrti pri Madrasu. Sliko so naredili po srebrnem doprsnem kipu, ki ga hranijo v Ortoni v Italiji. Velika vojvodinja luksemburška Charlotte podpisuje svoj odstop. Poleg nje na desni je njen 39-letni sin, ki ima pet otrok. Navdušen je za šport in dober poznavalec evropske zgodovine Večina Italijank je proti temu da bi morali možje pomivati posodo s Sicilije, ki sta se oba ubila. V volkswagnu sta bila dva zakonca. Takoj je bila ubita 42-letna žena, medtem ko so štiri leta starejšega moža prepeljali v bolnišnico. Pri cestni nesreči v Turčiji 11 mrtvih ISTANBUL, 13. — Blizu Ankare se je danes neki avtobus zaletel v tovornjak. Vozač avtobusa in deset drugih oseb je izgubilo življenje, nadaljnjih dvajset pa je ranjenih. /{fi/ff/e vv fjlotlnlihiv ^ * *-• * t* ijhtbku ^ blthtViblvo vws V Beogradu razstava Skopje in Vajont za BEOGRAD, 13. — Tajnik komisije za kulturne stike z inozemstvom Osman Dikič, italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducci in predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Sobolič so odprli nocoj v umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu ob navzočno sti zveznega tajnika za prosveto in kulturo Janeza Vipotnika in drugih uglednih osebnosti razstavo zbirke italijanskih likovnih umetnikov «Darilo Skopju« in zbirke jugoslovanskih slikarjev in kiparjev ((Darilo prizadetemu prebivalstvu doline Vaiont«. Vsi trije govorniki so v svojih govorih poudarili, da je ta razstava skupna akcija jugoslovanskih in italijanskih umetnikov samo še en izraz človeške solidarnosti, razumevanja in prijateljskega sodelovanja med narodi obeh držav. Med avtorji del, poslanih Skopju, so znana imena itaiijanske sodobne umetnosti Bredeš Gallo, Carra, Car-pora, Guttuso, Levi, Mascherini, Paulucci, Vedova, Zigaina in drugi. Razstavo podpira komisija za kulturne stike z inozemstvom to Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije. Na Reki nova italijanska kulturna revija Založniško podjetje Italijanske unije za Istro in Reko «Edit» na Reici je začelo izdajati revijo za kulturna vprašanja «La Batta-na». Prva številka nove revije je že v prodaji. Tisrcali so jo v 4000 izvodih. «La Battana» ima zlasti velik pomen za razvoj nadaljnjega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi umetniki... tf- Sestani pri Coroni zaradi pospeševanja turizma v sezoni 1C64-85 RIM. 13. — štirinajst' generalnih ravnateljev ter visokih funkcionarjev šestna'stih ministrstev se je danes dopoldne zoralo .na ministrstvu za turizem in prireditve pod edslvotn mto.stra Gorane, tresali so rezultate pretekle ; turistične sezone ter sestavljali organski načrt za-ukrepe, ki naj olajšajo dotok tujih turistov v Italijo ter njih bivanje v Italiji v 1964-65. Med drugim so govorili, da je treba nujno napraviti več cest, ki jih je treta povezati z velikimi prometnimi žilami, ki vodijo na meje. Zavzemali so se tudi za še hitrejšo carinsko kontrolo ne mejah. Govorili so pa tudi o tem, da bi bilo treba taka področja, ki so očitno turistična, pa so sedaj zasedena zaradi vojaških potreb, tega oprostiti. Ni še znan dohilnik 338 milijonov MILAN, 13. — Nič gotovega še ni o tem, kdo je igralec, ki je osebno ali pa kot predstavnik skupine prijateljev dosegel ogiomen loterijski dobitek 338 milijonov z ambo 75 ln 77, ki je bila il. rktobra izžrebana v Bariju. Mogoče bi znala kaj povedati Marija Brunatl, pri kateri je srečni dobitnik igral. Vendar ona ne pove nič jasnega, bod’t'1 da res ne ve več bodisi, da ji Je dovolj časnikarskega nadlegovanja. Na splošno pa prevladuje mnenje, da bodo človeka, ki v isti prodajatni teden za tednom investira v igro vsote, ki presegajo milijon, pač v prodajalni poznali. kosile Američanke, pri katerih jih jo šest od desetih mnenja, da je dolžnost moža umivati krožnike. Podobne razlike stališča prihajajo na dan Iz odgovorov na druga vprašanja. Sedem od desetih Američank hoče, da se mož ukvarja s toaleto otrok; takega mnenja je pet Angležinj, štiri Francozinje ln tri Italijanke od desetih. Sedem od desetih Američank je tudi Izrazilo mnenje, da mora mož kuhati in čistiti tla; ln sicer je tega mnenja šest od desetih Angležinj, pa Je nasprotnega mnenja kar devet od desetih ko Je osem od desetih Italijank ter J Italijank ter sedem Francozinj, šest od desetih Angležinj nasprotne Končno Je večina Italijanskih druga mnenja. Francozinje pa so pre žinsklh mater 'šest od desetih), ki PARIZ, 13. — ženski koncept o ((Idealnem soprogu« se znatno spreminja po zemljepisni širini. Takšen je glavni zaključek, ki Jo je v Franciji, Angliji, Italiji in v ZDA izvedla velika organizacija ((Socialno sondiranje«, katere uslužbenci so morali z vprašanji v tipičnih družinah omenjenih štirih držav določiti, kakšno bi moralo biti domače obnašanje ((Idealnega soproga«. Odgovori, ki to Jih dale žene na pet vprašanj, se zelo razlikujejo. Tako na primer pet od desetih Francozinj zatrjuje, da mora ((idealni soprog« umivati posodo, medtem menijo, da morajo njihovi možje, če je treba, razpravljati s trgovci in dobavitelji; Istega mnenja Je pet Francozinj, pet Američank ln štiri Angležinje od desetih. Komentirajoč rezultate tega zanimivega poizvedovanja ugotavlja francoski tisk, da je Italijanska žena tista ki JI je najbolj do tega, da moški ostane klasični «pater fa-mlllas«, katerega glavna naloga je Izvajanje njegovega poklica ali obrti ln ((preskrba družine«. Razlika v stališčih v komaj štirih državah pa vsekakor dopuščajo trditev, dostavljajo komentarji, da bi bilo zelo težko, če bi se bilo treba držati Idej žena vsega sveta, ustanoviti ((internacionalo Idealnih soprogov«. Mirka Sartori, Italijanska predstavnica na tekmi za «miss sveta 1964» v Londonu (na sliki), tudi ni imelu posebnega uspeha. PrGla je sicer med sedem finalistk, toda pri naslednji Izbiri za prvih pet je Izpadla. Zmagala je Angleiinju, druga je Argentinka, tretja Kitajka s Forinoze, potem Brazilka in peta Je z Nove Zelandije redniški svet, ki ga vodi prof. dr. Eros Segui, se je odločil, da bodo posamezna dela italijanskih avtorjev prevajali v srbohrvaščino in jih objavljali v jugoslovanskih revijah. Obletnica rojstva Ivana Mažuraniča Ob 150-letnici rojstva hrvaškega pesnika Ivana Mažuraniča bodo v Zagrebu 15. in 16. novembra slovesne proslave. Najprej bo slovesna seja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, na kateri bodo govorili predsednik akademije dr. Grga Novak in književniki Petar Segedin ter Ivo Frangeš. Odprli bodo razstavo o življenju in delu Ivana Mažuraniča, v Hrvatskem narodnem gledališču pa bo akademija. V okviru proslav se bodo srečali tudi pesniki, ki bodo govorili o delu Ivana Mažuraniča. Sodelovali bodo hrvaški, srbski in slovenski pesniki. Življenje brez konca František švantner: Prav zanimivo je, kako težko se bralci odločijo za knjige, ki so po svoji zunanji podobi preveč obširne, pa čeprav pisane platnice vabijo ali celo izzivajo bralce. Tudi za roman •Življenje brez končat, ki ga je napisal sodobni slovaški pisatelj František Švantner in katerega slovenski prevod smo pravkar dobili na naš knjižni trg (izdaja založbe Obzorja v zbirki Nova obzorja), bo to najbrž veljalo. Zaradi izredne obsežnosti dela, saj ima kniiga skoraj 600 strani, se bo verjetno marsikateri bralec težko lotil branja te knjige. Tudi ko se bo lotil, P° prvih desetih straneh najbrž ne bo preveč navdušen, če 00 knjigo takrat odložil, pa bo raV' nal napačno. Kajti zanimivo-bolj ko bo knjigo bral, bolj Pa bo pritegnila Pa čerrav verje no ne bo mnael odkriti v ten1 delu kakih posebnih vredne , niti idejnih niti estetskih. Ven dar pa bo takrat, ko bo knji!) odložil, notranje zadovoljen i obogaten 2a spoznanje koščka življenja, kj ga ta roman Prl kaz uje. In to v lepo nnpi*a". pripovedi, mirni' neprizadet, polni vsestranskega razume' -enem pa nam ta izdaja P bližnje tudi sodobno slona književnost, s katero >m'1 Slovenci, kljub mnogim sv' nnstim le malo tradiciona in še manj sodobnih vezi. Bralcem v pogum ob branja tega resnično obsir ^ Knjigo lahko označimo kot man o dekletu Patilinki, izšla iz preproste družine, ki je kot dekle ‘ ^ nekaj ljubezni, ki P a se le začetku, prve svetovne t,f.{n? „Trl, ročila z madžarskim učite j ? pa vendar imela nato otro jrn drugim, s svojim mlad.°S!uen. prijateljem, poštnini uslu # cem. Kasneje je postala n(J Jannsa Alparja, ki je *c k. svatbi zvedel za njeno P kate-lost in jo skoraj ubil'. * o(r0. rim pa je le imela štiri čl0. kr. Toda prav ta nem'rm je„o vek pobegne Paulinki 2 ■ „ nezakonsko hčerko iu P°‘ „nU. spopadu ob neki stavki. ^g, linka ostane Z otroki sam , ^ povsem Pr°rada’ ljudi, . pomočjo dobh„Jana, predvsem nekdanjega s°v‘ • g. in s pomočjo svojih Pf' .-.gje-trok obdrži na površju nja. Tako predstavlja fcn. Široko epopejo življenja, terega ospredju *toji r. ka„ju v svojem nenehnem sreče. Koman •Življenje brez ca» je brez prave Tllt. zgradbe, brez zapletov a$taV' pletov, temveč je žiroko z . Ijena, kot reka tekoča jrj- ved, ki se šele na koncu Prav notranjo napetost ^of, htevnejši bralec pogreša .• # da bo pogrešal tudi .Jfl. poglobljenost likov, ki J J raj ie prav ko** notranji bo pogrešal poglobljenost lik-". - . pre telj predstavlja, morda jjCj<*-čakoval kaj več kot. node' nalile ljubezenske *Pod e ce-ie takega dekleta s Pfl .! ujele vrste oseb, ki posegajo no življenje. Morda bn * ■ ju-pričakoval prikaz duševn nokov, želel si bo ue, f0da gov vzetih iz življenja^ rr)Ma- za kljub tem hibam bo • n t. no m, čeprav preobširnim g . ■■ eno zadovolje* To P° no samo knjigo in eno junakinjo, vendarle iti notranje obogaten. tudi veliko. Naj omenimo še Vr ,ka. Viktorja Smoleja, nase« raj edinega posredovalca • - Ske kulture, ki je svojo ob tem romanu lepo °P j,fl RAZVOJ KAMBODŽE IN NJENE TEŽKOČE DOSLEDNO PO POTI NEVEZANOSTI IN LASTNE BLAGINJE Pogumna obramba pred napadi, ki ogrožajo njeno neodvisnost - «Oaza miru» sredi razburkanega morja državljanskih spopadov - Ze doseženi uspehi na gospodarskem, kulturnem in zdravstvenem področju Težko je katera od preteklih detetih proslav ponovne pridobitve neodvisnosti Kambodže — ra-zpn one leta 1954, ko so v Indo-k'm še bili ostanki francoskega ekspedicijskega korpusa — bila obkrožena s tolikšnimi zunanji-®“- težkočami kot bo to letošnji, zapovrstjo enajsti nacionalni praz-n‘k, ki se proslavlja te dni. Ce sta Kambodža in njen voditelj, Pnnc Norodom Sihanuk, morala Pekoč vložiti mnogo diplomatske sPretnosti, da bi z najmanjšimi Stvarni od Francije dobili neodvisnost, pa morata danes, ob upo-fabi vseh razpoložljivih sredstev, Pogosto segati tudi po orožju, da ki Pred napadalnim sosedom obvarovala svojo neodvisnost. Število napadov na njeno ozemlje ‘n Pa primerov okrnitve njenega nacionalnega prostora, se je Povzpelo že na 300, pa tudi žrtve se že od davno beležijo s troštevilčnimi števili. Navzlic te-tou Pa Kambodža, vtem ko sla-V- enajsto obletnico svoje neodvisnosti, proslavlja obenem še en izreden jubilej: med vsemi deže-iami bivše francoske Indokine je 'Pala kmerska kraljevina šestih bilijonov prebivalcev edina u-sPela ogniti se strahotam državljanske vojne, ki danes divja v Laosu in Južnem Vietnamu. Vzdevek *oaza miru«, ki ga Kme-b radi uporabljajo za svojo de-iel°. potrjuje tudi notranjo sta-“OPost Kambodže, s čimer se ne Paorejo pohvaliti njeni najbližji scsedje. Ro je Kambodža ponovno po-gtaia neodvisna, je princ Siha-nPk za svojo deželo izbral najprimernejšo pot — pot nevtralci! in nevezanosti. Vsi opazovalci izražajo prepričanje, da bi Usoda Kambodže izgledala dru-®a-e- Pa tudi njen ugled v sve-tu' če bi se bila namesto za nevezanost — kot tega niso stori-1 njeni sosedje — opredelila na ‘,ran enega ali drugega obeh ve-■kih blokov v svetu. Ni pa ne-apgažirana Kambodža bila po voli zahodni zvezi v tem predelu *veta in je spričo tega morala 5vo.ia politična jadra upravljati Pepavadno spretno ter z izrednimi napori, če je hotela vzdržati Pr°ti silovitim vetrovom, ki so ji Uvozili. Nanjo so izredno močno Pritiskali, obenem pa je bila de-‘ezna tudi neposrednih napadov, vsa opozorila, da se s tem pre-ns*'a, so doslej ostala brezuspeš-Uu Zadnje leto je posebno bilo ‘‘-Polnjeno s številnimi dramatič-n‘Pri dogodki, ki so kamboške Politične voditelje potiskali v tež-‘n neprijetne situacije. Arne-*“ je odrekla tako vojaško kot gospodarska pomoč, tako da je ambodža bila primorana moral-R° 'n materialno podprlo za rambo svoje neodvisnosti pomest; v socialističnih deželah, rancija pa je trenutno ostala ooini most«, ki jo povezuje z ‘“kodom, tembolj ker se je tudi Liaulle izjavil za nevtraliza- '1° Indokine. ženje do no in zahoda se je, kot zna- cer. da je prišlo do uresničitve materialno podporo za | nacionalizacije zunanje trgovine pomega negativnega stališča ZDA, | in vseh domačih ter tujih privat-da se skliče nova ženevska kon- j nih bank. V drugem petletnem ‘ ferenca, ki bi Kambodži zagoto- | načrtu, ki se pripravlja, pa bo vila njeno nevtralnost in nedo- ; največja skrb posvečena indu- takijivost. V notranjem življenju pa je kamboška država v zadnjih letih dosegla znatne uspehe v šolstvu, prosveti, v pogledu narodnega zdravja in nasploh v razširitvi vseh infrastruktur. Skoraj vsakodnevno se izgradi kaka nova ' prometna zveza ali jez, postavljajo se nove proge ter grade in razširjajo pristanišča. Si-hanukovo gibanje »Sangkum«, ki se zalaga za. nekakšen »budistični socializem«, se je dejansko potrudilo, da sta bila storjena tudi dva konkretna koraka, in si- striji ter gospodarskemu razvoju nt sploh. Težkoče, ki jih bo v tem pogledu treba premagati, so znatne: Na razpolago namreč ni zadosti sredstev, vendar /kamboška vlada računa poleg tega, da bo v poln: meri mobilizirala vse domače rezerve, tudi na pomoč prijateljskih dežel. Kamboško ljudstvo vlaga ogromne napore za to, da bi si zagotovilo boljše življenje, a še pred vsem ostalim vsakodnevno cdločno izraža svojo željo, da bi živelo v miru, kar predstavlja osnovni pogoj za na- i daljnji napredek dežele. Ob priliki prostate desete obletnice začelka alžirske ljudske revolucije, so se povorke, kot razvidno na gornji sliki, udeležili tudi težki invalidi iz osvobodilnega boja. Spodnja prikazuje Ben Belo in njegove sodelavce pri verskem spominskem obbredu za padlimi borci Odnosi 10 zaostreni, a splošno razpolo- s ZDA so danes izred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiuiiiiimiiii MAGNETIZEM - ENA OD ŠE NEPOJASNJENIH ZAGONETK NARAVE Kaj so nam o njem doslej odkrili izstreljeni sateliti Podobnosti med elektriko in magnetizmom - Vprašanje obstoja medplanetarnega magnetskega polja - Zanimivi podatki ameriške vesoljske sonde «Mariner 11» - Satelit «IMP-1», njegova vloga in naprave - Kaj je pokazal magne-tometer satelita, ko se je Mesec nahajal med njim in Soncem To je Virginia Vaiais, Parižanka po rodu. Odkril jo je Pal Newman in zdi se, da ji v filmu ne bo težko uspeti iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiMiiiniiimimnii Magnetizem prejkone predstavlja eno r.ajvečjih skrivnosti narave. Kako tajinstven in obenem vznemirljiv je sam prizor na magnetno iglo kompasa, ki se brez prestanka vrača v položaj, ki ji ga narekuje neka nenavadna, nevidna in še ne pojasnjena sila. Čeprav je zelo redko govoril in pisal o sebi, je Albert Einstein ob neki priliki vendarle povedal, kako močno ga je privlačeval prizor magnetne igle na kompasu. ki mu ga je, ko je dovršil osmo leto, podaril neki sorodnik. Dolga leta je občutil njeni- privlačno moč in je prejkone to tudi bil eden od razlogov, ki ga je pripravil do tega, de je svoje življenje posvetil reševanju fizičnih skrivnosti narave. Zanimivo je, da med elektriko in magnetizmom obstaja tudi neka skupna lingvistična točka. Beseda elektrika izhaja iz grške besede »elektron«, kar pomeni ambro, zakaj z drgnjenjem ambre ob neki drug predmet se ta naelektri in začne pritegovati lahke predmete z nasprotnim e-lektričnim nabojem. Kar se tiče besede magnetizem, pa ta izhaja iz svojstva, ki ga pripisujejo magnetu, katerega kose je bilo moč najti blizu grškega mesta Magnesiuma. Obe besedi sta, potemtakem, grškega izvora ter imata neko zvezo s privlačno močjo, obstajajo pa, razumljivo, med elektriko in magnetizmom še druge mnogo bistvenejše podobnosti. Ze leta 1905 so znanstveniki na osnovi Einsteinovih del skušali pojasniti to čudno zvezo in v tem ko so po eni strani uspeli odkriti številne skrivnosti elektrike, pa tajne magnetizma niso uspeli csvetliti. Se mnogo bolj zanimivo od zemeljskega magnetizma, pa je na vsak način vprašanje, ki se je pojavilo s čedalje večjim na- SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1964 „ Radio Trst A J.30 Jutranja glasba; 11.30 5o-slovenskih; 11.45 Italijanski *Kvarei; 12.15 Okno v svet; 12.30 n* vsakogar nekaj; 13.30 Glasba J? joljah; 14.45 Tamburaški ni iz albuma; 10.00 Operna antologija; 11.45 Glasba za godala; 13.25 Večni motivi: 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled li- ko.vnih umetnosti; 18.30 Športni ._________... , dogodki jutri; 16.30 Lirična glas- goslovanskih skladateljev; 14.35 saw,r-*j»,», iti-’ iaumui»o», —■ ba na ploščah; 17.30 Avstralska Naši poslušalci čestitajo ln po- avtJr ’ 15 00 oddaia Accoltija za folklorna glasba; 17.45 Simfonlč- zdravljajo; 15.30 KUD »Stane 2a-lt,.„ m°biliste; 15.30 «Hlša v par- ni koncert; 19.30 Glasbeni vrti- gar» iz Krope In Zenski kvartet »- • detektivska zeodba: 16.55 ijgk; 20.25 Parada orkestrov; 21.00 1 ■ g—«g-•• dijska kmečka univerza; 12.15 d-poldanski domači pčle ničle; 12.30 Slovenski romantični samospevi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz oper ju- Vt.il , detektivska zgodba; 16.55 eiai1 koncert; 17.45 Orkester Carl s£v«ns; 18 00 Tone Penko: Kra-- a flora; 18.15 Umetnost, knjl-in prireditve; 18.30 Glas-V,?a.oddaja za mladino; 19.00 I® klasična glasba: Tibet; Svetovni Volilna tribuna: 21.15 radijski teden — William Sha kespeare: Romeo in Julija. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Tonina TorHelli; 9.00 rtal. penta- Solisti lahke glasbe; 20.00 .sortna tribuna; 20.45 Zbor simfonični P orkeMrh Glasba za dobro voljo; 12.00 Or- Park, izbor motivov. l2n„ /«f 13 „ Plošče; 12.25 Tretja stran; Ska 1 Glasba po željah; 14.40 Trža-leta Jamesa Joycea. g,- Kopor 01; ai.ou riemsKB 1 Pr(,„ Glasba za dobro jutro; 7.00 22 00 Jazz no svetu 7.40 r 715 JutranJa Klasba; ni Po Lfhka glasba; 12.00 Glasba HI. progtVm prijetno 1830 Bachov koncert; A-9'™ -KU va*POlotenle -izm Pn^evke v so siCna 8lasba V TlbelU; 1930 V™' boto a,1««.kovečerni koncert: glasba ruskih kluba koroških študentov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 »Izložbeno okno«; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mladinska oddaja; 21.00 Zaplešite z nami; 23.05 Za prijeten konec tedna; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddale. Ital. televiiija Od 8.55 do 14.40 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.50 Sedem dni ----------—.-J------ - v parlamentu; 20.15 Šport; 20.30 oi; 21.00 Nemška filmska glasba; Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.15 «Sveglia, ragazzlu — varietejski program; 23.20 Dnevnik. 11. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 »Non č piti mattina«, televtz. igra; 22.35 «1 pronipotln, pustolovščine vesolj- kestri nastopajo; * 13.00 Srečanje ob 13.; 14.05 Pevski program; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Pesmi in plesi z vsega sveta; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 18.35 Vaši najljubšt pev- Slmf. koncert p.v. Armanda La Rosa Parodija Jug. televizija 17.05 Zlata ribica Predstavljamo vam; - lutke; 18.05 18.25 Obzor ba- iii«iiii Umestitev deželne komisije za živinorejo Deželni odbornik za poljedelstvo odv. Comelli je umestil včeraj popoldne na deželni upravi komisijo, ki se bo ukvarjala s proučevanjem živinorejskih vprašanj v Furlaniji-Julijski krajini. Udeležence je pozdravil tudi predsednik dežele Ber-zanti. Za predsednika komisije so imenovali dr. Bonsembianteja, rednega profesorja na agrarni fakulteti padovske univerze. V komisiji so številni strokovnjaki, od katerih pa ni nihče iz Trsta. Vendar so v razpravi poudarili, da se bo komisija okoriščala s sodelovanjem in nasveti strokovnjakov in voditeljev raznih ustanov, ki se ukvarjajo z živinorejo, V prvem polletju 1965 bo komisija po končanem delu sestavila načrt za razne posege, ki ga bo predložila raznim pokrajinskim in deželnim uradom, nato pa deželnemu odboru v dokončno odobritev. ZAKLJUČEK PRVE FAZE DELA «KOMISIJE ZA TRST» Sredstva iz «sklada za Trst» morajo imeti le dopolnilni značaj Tako je poudaril v svoji izjavi predsednik komisije dr. Delise Ta sredstva se morajo tudi uporabljati v skladu z načrtovanjem Včeraj se je sestala ((komisija« za Trst, da bi izrekla svoje mnenje o piedlogih vladnega komisarja dr. Mazze glede porazdelitve sredstev, namenjenih za potrebe tržaškega ozemlja v razdobju 1. julij — 31. december 1964. Po zaključeni proučitvi je poslala komisija dokument vladnemu komisarju. V tej komisiji so predsednik tržaške pokrajine dr Delise, ki je hkrati tudi njen predsednik, župan dr. FranzU in pet deželnih svetovalcev: socialist Pittoni, komunist Šema, republikanec Cumbat ter demokristjana Coloni in Ramani. V zvezi z delom tt komisije je dal njen predsednik dr. Giordano Delise naslednjo izjavo: «Komisija za Trst«, ustanovljena na podlagi tretjega odstavka člena 70 ustavnega zakona od 31. januarja 1963 št. 1, je končala prvo fazo svojega dela. Komisija je izrazila vladnemu generalnemu komisarju v deželi Furlaniji — Julijski krajini na osnovi omenjenega zakona svoje mnenje o porazdelitvi vsote 4 milijarde 850.000.000 Ur, dodeljene za drugo polletje 1964 na račun državne bilance za potrebe tržaškega ozgpilja, po raznih sektorjih, vzetih v celoti in ki se zato tičejo določenih postavk izdatkov. Komisija, ki je seveda organ, ločen od vladnega komisarja, je že ob svoji umestitvi izvolila iz svoje srede predsednika in tajnika. Na prvi seji je komisija vzela na znanje ostanke, ki so bili na razpolago in ki so znašali 4.850.000.000 lir., Tako je omogočila, da so jih takoj uporabili za kritje nujnih potreb. Komisijo so pozvali sredi oktobra naj izreče svoje mnenje. Pohitela je s svojim delom in je kljub temu na devetih sejah dovolj izčrpno proučila razna vprašanja in določila načelne kriterije za uporabo skladov v določenem času. Kot je znano, gre za okrog 10 milijard lir na leto, zagotovljenih za 10 let za kritje potreb Trsta in njegove pokrajine: skupno torej skoraj 100 milijard lir, ki predstavljajo, kot se vidi tudi iz parlamentarnih aktov, Izreden poseg, ki je izraz nacionalne vzajemnosti v prid našemu prebivalstvu, ki je bilo hudo prizadeto po vojnih in povojnih dogodkih, kateri so zakasnili ali otež-kočili njegov gospodarski in socialni napredek. Komisija je zato izrekla mnenje, da ti fondi ne smejo nadomestiti marveč, da morajo dopolniti fonde, ki jih bosta izdala država in dežela Furlanija — Julijska krajina za ustrezne posege. Namen sklada za Trst je namreč, da dopolni krajevne gospodarske vire in da bodo imeli pri tem tudi vlogo spodbujanja (stimulansa). Komisija je tudi mnenja, da je treba uporabo teh sredstev uskladiti z izdatki države in dežele v okviru vsedržavnega in deželnega načrtovanja. Iz tega izhaja zahteva, znesku 9 milijard in 700 milijonov lir. da ustanove, ki so jim ta sredstva namenjena, pripravijo prikladne večletne načrte za razne posege ter da se končno trajneje določijo dodatki k proračunom krajevnih ustanov, tako da lahko te ustanove zasnujejo primarne načrte ozdravitve svojih gospodarskih bilanc. Kot je bilo poudarjeno, morajo sredstva ((Sklada za Trst« biti prvenstveno namenjena izboljšanju in o-krepitvi gospodarskega in socialnega ustroja na tem področju in torej ne za navadne marveč za izredne dopolnitvene finančne posege. Kar se še posebej krajevnih ustanov tiče, to je pokrajine, tržaške občine in okoliških občin so pri razdelitvi fondov upoštevali njihove večje finančne potrebe za leto 1964, do katerih je med drugim prišlo zaradi neugodnega gospodarskega in denarnega razvoja. Zaradi tega so te krajevne ustanove bile prisiljene nositi breme zvišanih izdatkov, zlasti za osebje, ne da bi mogle nadoknaditi teh višjih izdatkov na račun rednih financ, ki so znane po svoji ((lepljivosti« in po zamudi, s katero se prilagajajo spremembam vrednosti denarja. V kratkem bo ((komisija za Trst« pričela drugo fazo del, ki se tičejo porazdelitve fondov za leto 1965 v iiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiimitiiimiiiiiiiiiimmiiiiiii:?iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiitiimtiiiiiiiiiiitiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiii V TRŽIŠKI LADJEDELNICI Prihodnjo soboto splavitev «Eugenio C.» V soboto 21. novembra bodo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču 29.000 tonsko turbinsko potniško ladjo «Eugenio C.», ki jo grade za pomorsko družbo »Giacomo Costa fu Andrea« iz Genove. Nova velika ladja bo največja potniška ladja italijanskega svobodnega brodar-stva. Botrica ladje bo soproga Pi-nuccia Costa. Včeraj so na ladji montirali dva vijaka, ki tehtata po 34 ton in ki imata premer 5.60 m. Po splaviti bodo pričeli graditi prvo izmed štirih motornih cistern po 80 tisoč ton nosilnosti. Nova ladja ima registrsko številko 1894 in bo lahko prevažala 100.000 kubičnih metrov surove nafte. Gradili jo bodo na največjem splavi-šču, kjer so že zgradili orjaško supercisterno »Carlo Cameli«. Ladjo bo poganjal disel motor vrste FIAT 9010 S, ki bo razvijal 21.000 konjskih sil na osi. VOLILNA KAMPANJA V ZNAMENJU MRTVILA Popust za potujoče volivce na železnicah, ladjah in letalih Na železnicah bo popust znašal 50 odst. - Jutri na tržaških trgih in ulicah samo domači govorniki Iz Birna poročajo, da so na po- mrtva, čeprav se že bliža zaključ-budo ministra za notranje zadeve ku. Bližnja nedelja je namreč zad-uvedli vrsto olajšav za prezove vo-1 nja volilna nedelja, prihodnji pe-livcev na jesenske upravne volit- j tek pa bo kampanja tudi uradno ve, ki bodo 22. novembra. Mini.str-J zaključena. Kljub temu pa bo vo-stvo za promet je odobrilo po-] lilna nedelja tokrat dokaj mrtva, pust 50% na železniških vozovni- saj ni niti ena stranka pripravi- cah za volivce, ki prebivajo v Italiji in tudi za one, ki bodo prišli v Italijo iz tujine, vendar pa v tem primeru samo za prevoze po italijanskih državnih železnicah. Za potnike, ki se bodo peljali z ladjami družb: «Tirrenia», «Navisar-ma», «Partenopea» in «Toscana» ter za italijanske letalske notranje zveze na letalih družb: «Ali-talia», «Sam», «Itavia» in «Ati» so odobrili 25° o popust, medtem ko velja 30% popust za potnike na mednarodnih letalskih progah družbe «AlitaIia». Minister za trgovinsko mornarico je končno odredil 50-odstotni popust na vozovnice (izvzeta je prehrana in prenočišče) na pro-grah družbe «Tirrenia» med domačimi in tujimi pristanišči Sredozemlja, za lokalne proge družb «Toscana», «Partenopea», »Navisar-ma» in «Sirena» ter za subvencionirane proge v Jadranskem morju in končno za progo št. 46 Manfre-donia-Tremiti družbe ((Adriatica«. Interesenti bodo lahko prejeli pojasnila na železniških in pomorskih postajah. Volilna kampanja za jesenske u-pravne volitve je še vedno zelo Volilna zborovanja PSI: v nedeljo 15. t. m. bosta ob 12. uri govorila na Trgu Goldoni sen. Ercole Bonacina in prof. Balzano. V primeru slabega vremena bo zborovanje na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32. KPI: ob 11. na Trgu Goldoni, Calabria; ob 11.30 na Trgu Ponte-rosso, Šema; ob 12. na Borznem trgu, Saranz; ob 17. Vignano-Milje, Ferluga in Chinchio; ob 17. v Saležu na trgu, Gombač; ob 20. v Griži na sedežu KPI, Millo. LSS: ob 16. v Gabrovcu; ob 17. v Malem Repnu; ob 18. v Zgoniku; ob 19. v Saležu in ob 20. v šempolaju. Govorili bodo Drago Legiša, dr. Rafko Dolhar, Drago Štoka in Saša Rudolf. PSIUP: danes 14. novembra: 10.30 Trg Sv. Antona, Martone; 11.30 Kontovel, Jercog; 11.30 Ul. Gian Rinaldo, Car.li-Franco; 12. Prosek, Jercog; 15. Dolina, Jercog; 15.30 Ricmanje, Pentich; 16. Borgo San Sergio] Monfalcon; 16. Boršt, Jercog; 17. Trg. Garibaldi, Martone. PSDI: danes 14. novembra: 11. Trg Cavana, Pierandrei; 12. Trg Giarizzole, Lovero; 16. Trg Goldoni, Giuricin in Cesare; 16. Ricmanje, 17. Padriče in 17.30 Bazovica, Lonza in Licia Čandek. iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiMiimiiHiifiitiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiimimiiMiiiiiiiiiiiimii SKUPŠČINA SINPIKftTA TRGOVINSKIH USLUŽBENCEV CGIL Sindikat zahteva sklenitev nove dopolnilne pogodbe Plače trgovinskih uslužbencev so v Trstu med najnižjimi V četrtek 19 t.m, ob 19.30 bo v Ul. Pondares št. i skupščina trgovinskih uslužbencev, ki jo sklicuje sindikat teh uslužbencev, vključen v CGIL. Sindikat sklicuje skupščino, ker je že pred poldrugim mesecem predložil zahteve po obnovitvi dopolnilne in mezdne pogodbe in n' kljub številnim Intervencijam piejel še nobenega odgovora glede začetka pogajanj. Zveza trgovcev skuša na vse načine odložiti pogajanja, da bi prišli do zapadlosti pogodbe 31. decembra, ne da bi se uslužbencem priznali zahtevani mezdni poviški, še enkrat preti nevarnost, da ne bi prenagljen zaključek pogajanj, ki bi se začela prekas-no, zadovoljil pričakovanj uslužbencev glede obnovitve dopolnilne pogodbe. Uslužbenci imajo namreč slabe izkušnje iz prejšnjih obnovitev pogodbe, saj so sedaj glede prejemkov daleč zadaj tudi za nekaterimi južnimi pokrajinami, medtem ko so imeli svoj čas enake prejemke kakor njihovi delovni tovariši v velikih mestih. Da je to tako, kaže naslednja primerjava osnovnih plač pomočnikov kategorije C/l: v Trstu prejemajo 54.290 lir, v Milanu 67.509, v Florenci 62.000, v Palermu 59.212, v Turinu 59.000 lir. Podobne razlike veljajo tudi za druge kategorije in kvalifikacije uslužbencev. Zaradi tega poziva sindikat uslužbence, naj se ga oklenejo in začnejo borbo za takojšnja stvarna pogajanja, ki naj omogočijo izdatno izboljšanje prejemkov. Sindikat postavlja naslednje zahteve: izpopolnitev norm v pokrajinskem merilu, kot jih določa vsedržavna delovna pogodba; prilagoditev klasifikacije osebja; zvišanje prejemkov s poenotenjem 20 točk draginjske doklade, to je z njeno vključitvijo v osnovno plačo in z zvišanjem poenotenih plač. Nadalje je treba prilagoditi plače osebja izpod 20 let starosti, ter izenačiti osnovne plače med mladoletnimi in polnoletnimi uslužbenci, za katere ni potrebna doba va-jenstva. Končno zahteva sindikat tudi izboljšanje prejemkov za vajence ter popolnejši strokovni pouk, kot ga predvidevajo vsedržavna delovna pogodba In zakonski predpisi. Uslužbenci pa se morajo boriti tudi proti nameram zveze trgovcev, da bi zvišali starostno mejo za upo bojitev na 65 let. Večerni tečaj srbohrvaščine pri SGZ Tajništvo Slovenskega gospodar skega združenja namerava priredi ti večerni tečaj srbohrvaščine. Tečaj se bo začel le ob zadostnem številu vpisanih. Zato obveščamo tiste, ki se želijo vpisati v tečaj, naj se čimprej zglasijo na tajništvu našega združenja v Ulici F. Filzi 8. Nepoškodovani potniki v razbitem avtomobilu Satniki v avtomobilu »Citroen DS 19» Ts 56282, last 34-letnega Lorenza Loweja iz Ul. Cordaro-li 21, so imeli veliko srečo. Po vrsti trčenj, so izstopili iz popolnoma razbitega avta nepoškodovani ali z malenkostnimi udarci. Nesreča se je pripetila včeraj ponoči Okrog 1.30, ko je Lowe vozil avto, v katerem so se peljali še šitiirje potniki, po Narodni ulici proti središču Opčin. Ko je Lowe privozil do končnega tramvajskega postajališča, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom. Zaradi tega je avto najprej zavozil na desno, kjer je trčil v fiat 500 TS 21804, ki ga je tam parkiral 33-letni Karel Vi-dau iz Bazovice št. 1040. Potem je v blazni vožnji, v crk-caku zapeljal še sto metrov dalje, zavozil na levo in izrul dve drevesci kraj ceste. S popolnoma razbitim prednjim delom se je avtomobil končno ustavil na pločniku, potem ko je trčil v dva droga cestnih znakov ter ju podrl. Potniki v razbitem avtu niso zaprosili za zdravniško pomoč v bolnišnici. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili a-genti cestne policije. Pred trinajstimi dnevi jo je podrl avtomobil Na prvi kirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 57-letno gospodinjo Angelo Zocchi por. Svetina iz Milj, Ul. Cosulich 31. Zocchijeva se bo morala zdraviti dva tedna zaradi udarca po levem stegnu in levi strani čela. Povedala je, da je že 31. oktobra postala žrtev cestne nesreče. V bližini glavnega filo- busnega postajališča v Miljah jo je podrl avtomobilist, katerega so i-dentiflcirali agenti cestne policije. Tedaj je Zocchijeva odšla domov in šele včeraj se je odločila zaprositi za zdravniško pomoč. SKLEP MEDSINDIKALNEGA ODBORA Carinski uslužbenci so prekinili stavko Stavka, katere CGIL ni podpirala, je povzročila tudi na našem področju veliko gospodarsko škodo Medsindikalni odbor, v katerem sodelujejo sindikalne organizacije CISL, Dirstat in neodvisni, je sporočil, da so prekinili stavko carinskih uslužbencev, tako da se je tudi na našem področju stavka končala. Gre za posledico ukrepa ministra, ki je s posebnim zakonskim dekretom pooblastil tudi finančne stražnike, da lahko v primeru stavke izvajajo carinske operacije. Ta ukrep sicer še ni stopil v veljavo, bi pa odstranil najhujše posledice stavke, saj bi omogočil izvajanje vsaj najnujnejših prevozov. Stavke ni podpirala CGIL, ker je bila v korist izključno manjšega števila uradnikov osrednjih rimskih uradov, ki so prejemali del takoimenovanega »trgovskega prispevka«, ki ga plačujejo prizadeta podjetja za opravljene operacije neposredno uslužbencem. Ta del so dosedaj razdeljevali tudi osrednjim uradnikom, sedaj pa ga je minister ukinil, saj gre za nepravično razdeljevanje, ki je v nasprotju z zakonom. Stavka carinikov fe imela na našem področju resne posledice, saj se je praktično ustavil ves blagovni promet na tržaških obmejnih prehodih, tako da leži v železniških ter drugih skladiščih na kupe blaga, čaka živa živina itd. Podobno je tudi v pristanišču, kjer se je v skladiščih nabralo zelo mnogo blaga, ki ga uvozniki niso mogli ocariniti in prepeljati v mesto. Z vespo v avto Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli 22-letr,ega Daria Mariottija iz Ul. Guardia 42, ki se bo moral zdraviti skoraj tri tedne. Z vespo se je peljal po Trgu Vico proti Ul. Bosco, pa je trčil v avto, ki ga je iz Predora Sandrinelli privozil 33-letni Giorgio Spagnoli iz Ul. Sinico 34 šoferju avtomobila se ni zgodilo nič hudega, Mariotti pa je zletel na cesto in se je pobil po nogah ter si verjetno zlomil levo piščal. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom gasilcev. Z vespo trčil v ustavljeni avto Nepazljivost je bila včeraj u-sodna za 24-letnega električnega varilca Fabia Tiepola iz Milj, Cal-le del Pozzo 2. Ko se je na vespi TS 30948 vozil po Ul. Roma v Miljah, je na vogalu Ul. Mazzini blizu lekarne trčil v zadnji del parkiranega fiata 600 TS 44370. Zaradi sunka se je Tiepolo prevrnil z vespe in se hudo pobil po desni nogi. Z avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek. Tiepolo se bo moral zdraviti 20 dni. S kolesom je zavodi med tramvajske tračnice Ker je s kolesom zavozil na tramvajske tračnice, je včeraj popoldne 10-letni učenec Boris Villl s Trga tra i Rivi 6 izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je hudo pobil po desnem sencu in čelu, se udaril v glavo in izgubil zavest. Nesreča se je pripetila v Ul. Montorsino v bližini lekarne Sponza. Nekateri mimoidoči so fantu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto. Vinila so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Avtomobili iz Jugoslavije žrtve avtomobilskih miši Neznane avtomobilske miši so se tokrat spravile na avtomobile, ki so prišli iz Jugoslavije. S pomočjo ponarejenih ključev so ta. tovi odprli vrata Volkswagna 64-A-08 37-letnega uradnika na argentinskem veleposlaništvu v Beogradu Carlosa Maria Castrosa Gacheja ter odnesli magnetofonske trake in torbo z desetimi ms. jicami v skupni vrednosti 40.000 lir. Gache je avto pustil v Ul. Ghega v bližini hotela «Roma». Iz avtomobila zastava 750 LJ 303-22, ki ga je 42-letni uradnik Franc Sedevčič iz Ljubljane pustil na Trgu Riborgo, so tatovi odnesli fotoaparat »Zorki 6» ,n torbo 1, jestvinami v Skupni vrednosti 40.000 dinarjev. Manj sreče je imel 40-letni Va-siije Vasikič iz Beograda. Njemu so tatovi odpeljali avto zastava 750 BG 216-31, ki ga je bil pustil v Ul. sv. Anastazija. Vasikič je utrpel milijon dinarjev škode. Vsi trije okradenci so tatvine prijavili na letečem oddelku policije. Tiskovna konferenca o gospodarskem načrtovanju Danes ob 11. uri bo imel odbornik za deželno načrtovanje Gino Co. cianni tiskovno konferenco, na ka-teri bo seznanil novinarje in načelnike tiskovnih uradov z vsebino dokončanega dokumenta deželnega odbora glede vsedržavnega petletnega načrta, ki je bil izročen ministru Pieracciniju. Ob tej priliki bo odbornik Co-cianni na kratko orisal tudi bodoče pobude dežele v zvezi z načrtovanjem kakor tudi nekatere plati novega zakona za Južno Italijo in za zaostala področja Srednje in Severne Italije; zakona, ki ga sedaj pripravljajo. Seja deželnega odbora Včeraj se je sestal v Trstu deželni odbor. Predsednik dr. Ber-zanti je poročal odbornikom o stikih in razgovorih, ki jih je imel v Rimu zlasti z ministrom za proračun Pieraccinijem, kateremu je predložil dokument o finančno-go-spodarskih vprašanjih Furlanlje-Julijske krajine v zvezi z vsedržavnim načrtovanjem. Zatem je odbor sprejel vrsto sklepov, ki se tičejo organizacije dov ' " ‘ ■ • la pomembnejšega zborovanja z vidnejšimi vsedržavnimi vodilnimi ljudmi. Večina strank celo še niti točno ne ve na katerih trgih bodo govorili njih govorniki. To pač odraža nezanimanje volivce za lokalne govornike, saj se vedno bolj uveljavljajo drugačni načini volilne kampanje, med katerimi i-gra rubrika volilna tribuna na TV veliko vlogo. Za PSI bo v Trstu v nedeljo in ponedeljek prisoten senator Bonačema, ki dobro pozna lokalne, zlasti gospodarske, probleme in ki bo imel več zborovanj. KPI pa bo v nedeljo priredila zborovanje v kinu Arcobaleno, kjer bo govoril sen. Vidali. Socialdemokrati bodo v nedeljo dopoldne priredili zborovanje v kinu Capitol, kjer bo pokrajinsni odbornik Fogher govoril o rezultatih pokrajinske uprave, v kateri so sodelovali tudi socialdemokrati. Republikanci še ne vedo, kje in kdo bo govoril v nedeljo, za liberalce bo govoril v nedeljo dopoldne odv. Morpurgo in končno bo imela KD vrsto zborovanj z domačimi govorniki. V četrtek zvečer ie bilo v Treb čah volivno zborovanje Komuni stične partije, na katerem sta go vorila kandidatka za pokrajinski svet v devinsko-nabrežinskem o krožju, Jelka Gerbec in občinski svetovalec Nino Cuffaro. Dočim je inž. Cuffaro obravnaval predvsem težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Trst in vsa država, je Gerbec Jelka prikazala položaj, v katerem se nahajajo Slovenci v Italiji, obsodila stališča KD in njenih tradicionalnih zaveznikov in izrekla kritične opazke tudi v pogledu PSI Govornica je poudarila, da se niso vprašanja slovenskega ljudstva teh krajev rešila niti za časa vlade levega centra, saj se niso tozadevne odgovorne oblasti jasno in obvezno izrekle v tej zvezi niti v občinskem, niti v pokrajinskih in tudi ne v deželnem svetu. Kar se SSL tiče, je poudarila, da je dr. Škrk glasoval s KD — edini poleg socialnih demokratov — za deželni proračun, ki ne daje jamstev za rešitev niti najnujnejših potreb in zahtev Slovencev. Potem ko je prikazala borbo komunistov v občinah, na pokrajini, v deželnem svetu, v poslanski zbornici in senatu za razne zahteve in potrebe, za obrambo in razvoj slovenske skupnosti v Italiji, ter njihovo prizadevanje za enoten nastop slovenskega prebivalstva ob podpori italijanskega demokratičnega ljudstva, je še poudarila potrebo, da se pri volitvah 22. t. m. utrdijo postojanke Komunistične partije za še učinkovitejše nastopanje stranke v korist gospodarskih, socialnih, kulturnih zahtev našega ljudstva. Končno je v zvezi z raznimi namigi, češ se bodo odnosi do Jugoslavije spremenili zaradi odstavitve tov. Hruščova izjavila, da se bodo ti odnosi ne le ohranili, temveč še nadalje okrepili, za kar bo dala tržaška federacija KPI ves svoj doprinos. Lista Slovenske skupnosti je včeraj priredila zborovanja v Praprotu, Nabrežini. Sv, Križu, na Kon-tovelu in v Bol juncu. Na shodu v Nabrežini Je pokrajinski kandidat Danilo Lovrečič poudaril, da se bo SS z vsemi zakonitimi sredstvi upirala nadaljnjemu umetnemu spreminjanju etnične sestave občine. Podčrtal je tudi, da mora na-brežinska občina ostati v slovenskih rokah. Na proseku je Lovrečič dejal, da bi morala tržaška pokrajinska uprava posvečati večjo skrb vrtnarstvu in cvetličarstvu. V ta namen bi morala prirejati strokovne tečaje v slovenščini. Razna obvestila Mladinska iniciativa sporoča, da bo v ponedeljek 16. t.m. ob 20.30 v Ul Geppa 9 seja njenega glavnega odbora. Vabljeni vsi člani. Slovensko gledališče v Trstu DANES 14. t. m. ob 20.30 in jutri, 15. t. m. ob 16. uri in ob 20. uri V PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH V torek, 17 t. m. ob 20.30 V KINO DVORANI V SKEDNJU Angelo Beolco . Ruzante «LA M0SCHETA» ali komedija o finem govorjenju Gostuje član ljubljanske Drame STANE SEVER PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE priredi v kino dvorani v BOLJ UNCU danes 14. t. m. ob 2 1. uri in jutri, 15. t. m. 17. uri ponovitev II. festivala slovenske popevke Po prireditvi v nedeljo sledi PLES, na katerem bodo igrali člani ORKESTRA M I R A M A R ILUSTRIRANO PREDAVANJE 4EP0TE GORENJSKE V SLIKAH IN GLASBI, s 400 diapozitivi in z glasbeno spremljavo kvinteta Avsenik priredijo v svojih prostorih — Slovenski dijaški dom danes 14. novembra ob 19. uri. — Predavanja se lahko udeleži tudi občinstvo. — p. d. »Slovenec« — Boršt — danes 14 novembra ob 21. uri — p. d. «Igo Gruden« — Nabrežina — v nedeljo, 15. novembra ob 16. uri — p. d. »Prosek ■ Kontovel« v nedeljo, 15. novembra ob 18.30 Razpis štipendij za študij siov. jezika v Ljubljani V okviru jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi, ki je bil sklenjen v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru 21 julija, razpisuje republiški sekretariat za šolstvo SR Slovenije natečaj za podelitev treh štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega .jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1964-65. Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 720.000 din za celotno akademsko leto, štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za podelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki »majo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 16. novembra 1964. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. uradov in služb deželne uprave. •NifMiiiiiiiiiMiiiiiiiiinHimiiiiiiiiiiiiimimmmiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiniMiiiiiiitiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiitMiminiMtiiitiinHiiMHiimMiMiiiiiiiitiiiiiiitifiiiiii ZAGONETNO IZGINOTJE 32. LETNEGA MOŠKEGA Najdba oblatil na pomolu Audate dopusta domnevo o tragični smrti Dante Stokavac je odšel z doma predvčerajšnjim in doslej <»a še niso našli . Mati je v oblačilih spoznala sinovo lastnino Kam je izginil 32-letni Dante Stokavac iz Ul. Centi 18? To vprašanje si postavljajo agenti s komisariata v pristanišču po najdbi Stokavčeve obleke na koncu pomola »Audace*. Stokavac je odšel z doma predvčerajšnjim zjutraj in se ni več vrnil. Včeraj zjutraj pa je policijski podčastnik, ki je služboval na obrežjih, našel na majhnih stopnicah na pomolu, kjer pristajajo majhne jadrnice, njegova oblačila in vetrni jopič, rjav dežni plašč in par črnih čevljev z gumijastimi podplati št. 44. V žepih jopiča je bila denarnica s 1170 lirami, vžigalnik in 5 cigaret vrste »nazio-nali». O zagonetni najdbi so bili obveščeni agenti s komisariata v pristanišču, ki so uvedli preiskavo, Medtem so tudi zvedeli, da je neka oseba predvčerajšnjim zjutraj srečala na pomoju neznanca, ki je vprašal za urnike plime in oseke, češ da hoče poiskati črviče za ribolov. Ni pa izključeno, da neznanec ni bil Stokavac, ker je znano, da črvi- čev ni mogoče najti ob pomolih, temveč v blatu na plažah. Včeraj zjutraj se je na komisariatu Stare mitnice zglasila ženska, ki je vsa v skrbeh povedala, da njenega sina ni od nikoder. Agenti so mater poslali na komisariat v pristanišču, kjer je ženska spoznala obleko. Povedala je, da je bil Stokavac oble. čen v rjav dežni plašč, ko je zapustil dom. Kam je izginil? Ni izključena možnost, da se je odločil za u-sodni korak in se vrgel v morje, toda zakaj naj bi se prej slekel? Zelo verjetno je, da je Stokavac postal žrtev nesreče. Pri. šel je na pomol, da bi se naužil sonca, morda je hotel tudi ugotoviti, če je voda mrzla. Sezul si je čevlje in stopil po stopnicah, tam pa je morda spodrsnil na spolzki stopnici, udaril pri padcu z glavo v rob stopnic in padel nezavesten v morje. To so seveda samo domneve, dejstvo pa je, da je Stokavac izginil in da ga doslej še niso našli, čeprav ga iščejo tudi v zalivu. Videmčan z avtom podrl dve dijakinji Na Miramarskem drevoredu v bližini mitnice, se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča. Ko sta 18-letna dijakinja Claudla Sadoch iz Ul. dei Porta 6 in 18-letna dijakinja Magda Maraspin iz Ul. Pascoli 50 hotela prečkati cesto izven zebrastega prehoda, ju Je z avtom fiat 1500 UD 98 v preizkušnji, podrl 48-letni Pietro Cres-satti iz Berzlola pri Vidmu, Ul. Olivo '2, ki je vozil proti Grijanu. Zaradi trčenja sta obe dijakinji padli ter se ranili in pobili. Na pomoč Jima je priskočil Cressatti sam, jima pomagal v avtomobil ter Ju prepeljal v bolnišnico. Sa-dochevo so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva tedna zaradi udarca po levem sencu, udarca v glavo ter ran po levi peti, desnem kolenu in levi mečnicl. Maraspino-vi so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč, ker se je pobila po zatilju, levem kolenu in stegnu. Okrevala bo v 5 dneh. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi danes 14 novembra ob 20.30 v društvenih prostorih na Proseku Gregorčičevo proslavo Na sporedu bodo govor, recitacije in nastop ženskega dueta Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI Nadaljuje se pri blagajni gleda' lišča Verdi prodaja razpoložljivm vstopnic za prvo predstavo Ro/’sn! jeve opere »Viljem Tell«, ki bo četrtek 19 nov. za red A v parte ■ ju in ložah ter za red C na ga1*" rijah. Opero bo dirigiral Oliviero de Fa' briti is, v glavnih vlogah pa booo nastopili: Rita Orlandi Malaspina- Luigi Ottolini, Dino Dondi (Pr®«; gonist), Silvio Maionica, Massinm' no Malaspina. Prva plesalca Marg Nativo in Alfredo Koellner, Pešači solisti Ondina Ledo, Emma Pri li, Ermanno Aurino in Liris Orkester zbor in balet gledali® Verdi Zborovodja Giorgio Kirscn-r.er, koreograf Carlo Faraboni, r žija Carlo Piccinato. TEATRO STABILE V Avditoriju drevi ob 21. vi aa red I «Pomorska bitka« Reinhar Goerlnga. Izvaja Teatro štabi le Bologne. Rezervacija in prodaj vstopnic v Galeriji Protti. cene. parter 1500 lir balkon 300 Ur. Zadnje ponovitve. Nazionale 15.30 «La conquista del . West» Henry Fonda. Carroll Ba Gregory Pečk. Technicolor Arcobaleno 16.C0 «La sfida viene Bangkok« Excelsior 15.30 «L’idea f>ssa» Koscina, Eleonora Rossi Dr * ' Philippe Leroy. Prepovedano Fenice 16.00 «Squadriglia 633» Barve De Luxe. CUff Robertson. Georg Chakiris. Gralvacielo 16.30 «11 vangelo seču do San Matteo« Nagrajen v Ben kah. . .. , Aiabarda 16.30 «Da 007 criminaii Hong Kongu Technicolor. °r Harris. c,. Filodrammatico 16.00 »La noia» therine Spaak. Prepovedano dini. j-i. Aurora 16.30 »Per un pugno dl lari». Na. Cristallo 16.30 »Strano incontrož ‘ talie VVood. Prepovedano m aQ % Capitol 16.00 »La vendetta delia gnora» Ingrid Bergman, _A.nUiwz Quinn. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «L’arciere di Technicolor. Burt Lancaster, ginia Mayo. ve. Im pero 16.30 »Le astuzie di una dovat c.,a. Vittorio' Veneto 16.15 «11 dottor namore«. hn\. Moderno 15.30 »Tom Jones« "e*; h color. Albert Finney, Susanna York. Prepovedano mladini. Astra 16.30 »A 007 dalla Russia amore«. , Astoria 16.30 »Trapezlo« Gina brigida. Technicolor. Abbazia 16.C0 «Mondo infames nicolor. Prepovedano mladin vien-Ideale 16.00 «L’ultimo treno da v* na« Technicolor. Robert 7ay Lilli Palmer. SPDT sporoča, da zaradi nezadostnega števila prijavljenih, odpaa let, ki Je bil napovedan za 1«. vembra t.l Prosvetno društvo »Ivan Can* priredi 8 decembra Izlet v z> ^ in na Vogel (1923 m). vP|snl"a,,fve-lir. Vpisovanje vsak dan v dru ^ nih prostorih, Ul. Montecchi o 19, do 20. ure. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE^ Dne 13, novembra 1964 še j« slu rodilo 10 otrok, umrlo pa J oseb. »»iifj" UMRLI SO: 87-letna Maria ka por. Bratina, 83-letna IV’arlJ,ujgia carz por. Bertocchi, 68-letna j(, Cardinal, 58-letna Isabella GruMen. 71-letna Glovanna Zottlcb -,a0j, gaziol, 77-letol Valentino Pe t. 64-letna Angela Petronlo vd. zier, 76-letni Corrado Regno, ^ na Anea Lucia Bercich P<>r- 7j_ tleh, 55-; etn i Francesco Carll%bia-letna C: ncetta Danelon Por- . v(j, sl, 81-letna Giovanna Zaroto Lj Ferluga, 52-letna Štefanija iva vd. Dlglotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (9. II. — !*■ D.I o-nuš- Alla Salute Ul. Gluha !• . q. sl. Ul. Cavana 11; plc ero- D'Ambrosi, Ul Zoruttl Ra. ce Verde, Ul. SettePflt«**' **i,oro, vasinl, Trg Llberta 6; Testa Ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki V počastitev spomina in cvetja na grob pok Modesta na družina Siškovlč t000, name®*® San®1] so darovali za Dijaško ^flabrl' uruzina Siškovlč 1000, Nad 50oo, Jelčičeva 2000, Vojko Ferluga a, Vida In Marčela 1000. AM 1000 Jlr, družina Urdih I«10 • ste- Namesto cvetja na ‘ pH*4 fantje Dežjot daruje druzm« est0 1000 Ur za Dijaško Matico, i” galicl. cvetja na grob pok. Modes # na daruje družina Vladim y Isti 2000 lir za Glasbeno Matico, ,fl namen darujeta Jelka SvaD SHvan Mesesnel 1000 ur- --uateU* V počastitev spomina P' J inK» Modesla darujeta Leon m ^ m Tavčar 2000 Mr za DiJaSK* gKt-3000 Ur za Prosvetno drusiv denj. Modc®ta V počastitev spomina po« 100o lir Sancina daruje Anica Kala ^ & za Dijaško Malico In ‘uuu Športno združenje Bor. jte- Namcsto rvetja na KTot> fantje Dežjot daruje Grozdana lir za Dijaško Matico. TAT Z ROKAVICAMI SE JE KONČNO UJEL V PAST S 1000 raznovrstnimi ključi v zalogi je 2 leti kradel v praznih stanovanjih V svoji ^blesteči karieri» je obiskal več kot 40 stanovanj m si nabral za okrog 5 milijonov lir denarja in zlatnikov Dve leti je 37-letni Emanuele Klatowsky iz Ul. Carmelitani 7 nemoteno in sistematično obiskoval tuja stanovanja in kradel denar, redkokdaj tudi dragulje, toda 2. rovembra letos, ga je sreča zapustila. Zasačil ga je v svojem stanovanju mesar Lenelio Battistin, si deli stanovanje na Drevoredu d’Annunzio 44 z bratom zdravnikom dr. Leontinom. Klatowsky je imel svojo poseb-®9 tehniko. Hodil je na gradbišča, kjer so delavci dokončavali stavce ter zbiral vsakovrstne ključe vhodnih vrat. Ko so se potem stanovalci vselili v stanovanja, je Prežal nanje in čakal ugodno priliko, da lahko pride v notranjost jn nemoteno pobere denar, ne da ni premaknil en sam kos pohištva. S to tehniko si je Klatowsky na-crai približno 1000 raznovrstnih ■ključev, ki jih je skrbno kata-logiral. Po opravljeni tatvini se je oddaljil in zaprl vrata za seboj, da se stanovalci večkrat sploh niso zavedli, da je njihovo -stanovanje obiskal tat. Na tak način je Klatowsky opravil približno 40 tatvin, saj toliko so jih Ugotovili agenti letečega oddelka. Na svoje tatinske podvige pa se 3e vozil s fiatom 1500, ki si ga je bil kupil z «zaslužkom». 2. novembra ie Klatowsky čakal na Drevoredu D’Annunzio ored Bat-tistinovim stanovanjem. Ko je vi-?el lastnika, da se je oddaljil, se Je podal v stanovanje, da bi izvršil foj «posel». Toda pol ure kasneje se je Battistin, ki ie doma porabil neki račun, vrnil domov in našel neznanca v sobi. Začuden, je vprašal Klatowskyja, kaj tam bela. Ta pa mu je nedolžno od- govoril, da čaka na zdravnika. Ko se je zavedel, da izgovor ne drži, se je predstavil za' policaja, toda Battistin ni verjel ne eni ne drugi izjavi in je poklical prave a-gente. Na letečem oddelku policije se je Klatowsky začel izgovarjati, povedal je celo, da je šop ključev, ki ga jo imel pri sebi, našel v nekem grmu v Bošketu, kjer je nekaj dni prej pral avtomobil. Toda, ko so mu ppmolHi pod nos kilograme in kilograme ključev, ki so jih našli na njegovem stanovanju, Klatowsky ni mogel več tajiti. In tako je prišlo na dan, da je svoj «posel» izvrševal že dve leti. Bil bi kmalu kriv razdora med dvema zakoncema, katerima je ukradel 100.000 lir. žena je tožila moža, da je denar zapravil v nočnih barih, mož pa ženo, da je porabila denar za estetske operacije. V drugem primeru se je zgodilo, da je oče natepel sina, ker je mislil, da mu je ukradel denar. Vsakokrat, ko je sin hotel dopovedati očetu, da je v stanovanje prišel neznani moški, so padale batine. Klatowsky pa je bil na svoj način tudi pošten. Nekoč je neki ženski ukradel denarnico z 10.000 lirami. Ko je naslednji dan bral v časopisu, da je ženska zelo ubož-na, ji je po pošti poslal 11.000 lir. 1.000 lir ie dodal za denarnico, ki jo je bil odvrgel. Dva zakonca sta šele pred dnevi zvedela, da je v njuno stanovanje prišel Klatowsky, ker so jima to povedali policaji. Zakonca sta imela navado, da sta hčerki za vsak rojstni dan podarila po en zlatnik. Zlatnike pa je. ukradel «nadebudni» tat. Zakonca se tega nista zavedla, ker sta škatlico, v kateri je hčerka hranila zlatnike, odpirala samo enkrat v letu. Toda iznajdljivi Klatowsky si je domislil še marsičesa. Nekoč je obiskal nekega stanovalca v Ul. D’Angeli. Izgovoril se je, da v stavbi išče nekoga, pri tem pa je bil tako vljudno vsiljiv, da je zvedel, da se stanovalec odpravlja na dopust. Odšel je na cesto in v svojem avtu počakal na odhod stanovalca, ki se je malo potem odpeljal z družino. Komaj se je ta odpeljal, je Klatowsky odšel v stanovanje, ko pa je hotel odpreti vhodna vrata, ga je zasačila soseda. Čeprav se je znašel v nevarnosti. da ga prijavi policiji, se je Katlowsky izmazal iz kočljivega položaja. Vprašal je žensko, če je stanovalec doma, ta pa mu je odvrnila, da se je pravkar odpeljal na dopust. Dodala je še, da se ne more dolgo zadrževati, ker se tudi sama pripravlja na odhod na počitnice. S tem je nevede dala Klatowsky-iu možnost, da je nekaj ur kasneje «očistil» tudi njeno stapova-nje. Sedaj je Klatowsky za zapahi. Končana je njegova ((blesteča« kariera tatu v rokavicah. Na njegovem domu so agenti našli samo 55.000 lir in nekaj draguljev, pri sebi pa je imel 70.000 lir, znesek, katerega mu je uspelo ukrasti v Battistinovem stanovanju. Pri vseh svojih podvigih pa si je Kla-towsky nabral za 5 milijonov lir plena. MORILEC LASTNE SESTRIČNE PONOVNO ZDRAVNIŠKO PREGLEDAN Zdravniški izvedenci v Neaplju so ugotovili Primijevo prisebnost Ta ugotovitev je v nasprotju z ugotovitvijo izvedenca v kriminalni umobolnici v Reggio Emilij Zdravniški izvedenci, ki so na zahtevo tržaškega porotnega sodi-jč* ponovno pregledali 34-letnega Maria Primija, ki je pred dvema ietoma zadušil svojo 15-letno sestrično Adi Spadaro, so soglasno •ajavili, da je bil obtoženec popolnoma priseben, ko je izvršil umor. .b priliki številnih pregledov, ki ?°, Jih izvršili, niso ugotovili ni-^Skršnih motenj, bodisi duševne-8* ali fizičnega značaja, ki bi ka-da je Primi nezmožen pralnega presojanja in hotenja. Prav Jsko so trdili, da je bil obtoženec *hdl ob priliki pregledov popolnoma priseben. Preglede so opra-v , v neapeljski kriminalni urno-rjtnici, a poročilo so podpisali zdravniki profesorji dr. Giovanni ?mati, dr. Giacomo Rosapete in Qr- Giovanni Nonis. To poročilo izvedencev v Neaplju *?. v kričečem nasprotju z ugotovitvami, do katerih je prišel dr. "»anto, ki je pregledal Primija la-v kriminalni umobolnici v Ree-Emilii. Prof. Manto je izvršil rsto pregledov bodisi glede obto-2®dčeve duševnosti, kakor tudi gle-jf? njegove fizične konstitucije. "J®d drugim je omenil, da gre za mladeniča, čigar oče je kroničen »iKoholik ter da kaže lasne znake odločene vrste duševne božjasti. P« tfrugi strani pa je trdil, da je fjbni shtzoid (kar predstavlja topnio shizofrenika, se pravi p°veka, ki je duševno razdovjen). ° tožilčevem mnenju, ki je v nv,* u letos postavil zahtevo, naj JJdtoženca pregleda kolegij treh (.dnevniških izvedencev, pa se ta -va pojava medsebojno lzključu- ^Ptifne zamračenosti duha, ali pa V|,.sbiz°ld. Oboje skupaj jeta: ali Primi boleha zaradi epi- pa iljH',““oia. uboje skupaj ne more Ji, na noben način, utjtoženčeva obramba se le z ntv r?*’0 UDrla tej zahtevi. Odvet-Ve« vhvometta je poudaril vsa blst-bnn vPvaSanla, ki govorijo proti ivJjdvnemu zdravniškemu pregledu. boste sklenili, naj zdravniška ^misija ponovno pregleda Primi-jjAJ® dejal zagovornik, se boste Pfed dvema možnima odgo-m«=n}a: a11 bo komisija potrdila, z«?*!},, dr. Manta, ali pa ga bo ^vrnjla. Ce ga bo potrdila, po-pj71 Je njeno mnenje odvečno, če P, 8a bo zavrnila, se boste znašli dr .vprašanjem komu verjeti: ali • Mantu ali pa komisiji treh kipfvnikov. Zato zahtevam, je za j* zagovornik, da porota odbi-. tožilčeve zahteve « v zanreve.» svojem poročilu zdravniški iz-likl cl trdiJo, da se Je ob prija. Pregledov Primi vedno obna-fad Pjjvmalno. Ko je prihajal v u-Je voj -1® vljudno pozdravljal ter Um. no kazal popolno prisebnost Qe kraja, kjer se Je nahajal i tuno na in ljudi s katerimi je imel opravka. Na vse zunanje dražljaje, bodisi fizičnega ali duševnega značaja, je odgovarjal zelo hitro. Ža-loigro nad Ricmanji je opisal s patosom ter je dokazal, da je zmožen popolnoma, da abstrahira in posplošuje vsa dogajanja v svoji duševnosti. Izvedenci so ga pregledali na podlagi «testa», ki so ga uveljavili psihološki izvedenci Bi-net-Simon-Terman. Na podlagi tega «testa» so ugotovili, da njegova razumnost beleži 90 toiik, kar pomeni, da je dobra. Gre pa za vase zaprto osebnost z normalnim razumom. V času, ko so ga zdravniki pregledovali, je Primi živel popolnoma --normalno ter se tudi normalno ^hVanlT, Na tftfchtfgl pregledov, pravijo izvedenci, ni mogoče trditi, da je obtoženec duševno bolan. Glede elektroencefalograma, ki so ga opravili že v umobolnici v Reggio Emilii, pa izvedenci pravijo, da ni pokazal nobenih bistvenih napak v njegovih možganih. Ni opaziti niti kake lobanjske travme. Gre za človeka, pravijo, ki ne kaže nobenega znaka histerične epilepsije. Njegova razumnost pa je povprečna, bolj sintetična kot analitična. Zato izvedenci zaključujejo, da je Primi v trenutku, ko je umoril Ado Spadaro, bil popolnoma priseben ter popolnoma zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Komu bodo verjeli porotniki? Ni izključeno, ker gre za ljudi, ki niso zdravniški izvedenci, da bodo morda sprejeli srednjo hipotezo, se pravi, da je Primi utegnil umoriti svojo sestrično, ker Je bil le na pol zmožen pravilnega presojanja in hotenja. To so seveda le ugibanja, ki pa imajo določeno podlago. Gotovo pa je, da bodo morali porotniki upoštevati tri različne možnosti: 1. ali Je Primi umoril sestrično nenamerno, 2. ali jo Je umoril namerno in 3. ali ji je sicer hotel prizadejati določene poškodbe, toda je ne umoriti. Na . razpravi v letošnjem marcu |e Javni tožilec izjavil: «Ce bi kazenski zakon še Dredvideval smrtno kazen, ne bi imel nobenega pomisleka, da bi jo zahteval. Gre namreč, je nadaljeval, za zverinski zločin, ki zasluži najstrožjo kazen.« Spričo tega je jasno, da se bo, posebno no teh zadnjih izsledkih, Javni tožilec zavzemal za najstrožjo kazen, ki predvideva, v primeru namernega umora, tudi dosmrtno ječo. Z druge strani pa se bo obramba borila zato, da se okviri zločin v rubriko nenamernega umora ali pa , umora, . ki je bil posledica določenega namernega dejanja, pri katerem pa obto- rf77777JJ7JPk- ženec ni hotel žrtvine smrti. Zdi se, da bodo zagovorniki zagovarjali predvsem to zadnjo tezo morda ublažene z delno nezmožnostjo pravilnega presojanja in hotenja. Kratek stik na strehi samostana Predvčerajšnjim zvečer okrog 21.45 je nekao telefoniral gasilcem, da je nastal požar na strehi samostana nun Ausiliatrici del Purgatbrio ".V Ul. Besenghi 6. Gasilci so takoj prjljije)i V Ul. Be-šenght, toda ha 'Srečo ni. bil,nastal požar, pač pa le kratek stik. Na prdčelju samostana je električna žicg p‘n?|a v'dotik s strešnim žlebom in zaradi te°a je. nastal plamen. Gasilci so Žico izolirali in tako preprečili vsako nevarnost požara. iimiimiiiiiiiitfttifitiiMnmiriiiiiiiiiiHiHiiiriiiitiiiii Menični protesti Predvaja danes, 14. t. m. ob 18. url Technlcolor Wcstem film: 1 conqulstatori deli’ Orregon (OSVOJEVALCI ORREGONA) I|?ra PRED MAC MURRAY Hnio .. I B1M» P KOS K K Predvaja danes, 14. t. m. ob 19,3!) url Cinemasrope barvni avan- ‘dristlčnl film: (Pokolj 7. konjeniškega oddelka) l«raJo: DALE ROBERTSON, MARY MURPHY ln J. CARROLL NAISCH Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-rištlci pokrajini v prvi polovici meseca oktobra 793 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 385 v Gorici, 185 v Tržiču, 59 v Ron-kah, 41 v Gradežu, 22 v Krminu, 17 v Škocjanu, 15 v Romansu, 11 v Gradiški, 10 v Starancanu, 8 v Zagraju, 5 v Doberdobu, 4 v Foglianu-Redipuglii, 4 v Turjaku, 4 v Marianu, 3 v St. Petru ob Soči, 2 v Sovodnjah, 2 v Slovrencu ter po eden v Villessah, Steverja-nu, Moši, Medeji, Dolenjah in Ka- privi. ------------ Včeraj dopoldne okrog 9.30 se je napotila 23-letna Giovanna Colavi-ni, iz Gorice, Trg sv. Antona 7, do vulkanizacijske delavnice v Ul. Aosta, kjer so ji popravili avtomobilsko gumo, ki jo je hotela odnesti domov. Med tem, ko se je razgovarjala z gospodarjem, pa jo je nenadoma popadel pes čuvaj in jo ugriznil. Zatekla se je v gori-ško. civilno bolnišnico, kjer sp ji nudili pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Krfeka demokracija ni dala aa glasovanje komunistične resolucije o vojaških slažaosi V njej se vojaške služnosti povezujejo z urbanističnim razvojem Gorice in reševanjem vprašanj slovenske manjšine - Izgradnja avtomobilske ceste Palmanova-Gorica na mrtvem tiru četrtkova seja občinskega sveta v Gorici je bila sicer posvečena upravnim vprašanjem, med samim potekom pa so prišle v ospredje najvažnejše stvari, ki danes žujijb naše kraje: slabe gospodarske prilike in pa rezidencialna cona ter vse kar je z njo v zvezi— obstoj slovenske manjšine kakor tudi vojaške služnosti. V uvodu je dr. Battetlo (KPI)-prosil župana za pojasnilo, kako je z izgradnjo avtomobilske ceste Palmanova — Gorica ker v, zadnjem vladnem obvestilu, ki govori o petletnem perspektivnem načrtu ta ce, sta ni omenjena. Govornik je nadalje izrekel kritično pripombo' !o pogovorih med predstavniki štirih strank vladne formacije, da se . poišče skupna pot k reševanju splošnih gospodarskih vprašanj. Pristavil je, da ima najbrž Krščanska demokracija svoje tehtne razloge, 'dav,se ni udeležila prvega sestanka na'sedežu PSDI. Dr. Battello sodi, da je mogoče vsa gošpodarska vprašanja, k danes ogrožajo normalep razvoj, riaših krajev, mogoče obravnavati na čimbolj široki podlagi, zakaj samo na takšen način je mogoče dose« či uspeh. še prav posebno je govornik pohvalil pobudo deželnega odbora, ki je sestavil niz predlogov, v katerih so tudi tisti, ki zadevajo .naše, “pe pravi goriške probleme. Vprašal je občinski odbor, če bo podpri prizadevanja deželnega ■ ccjbora, da' izrečf svojo avtoritativno' besedo.' ' župan dr. Gallarotti je v imenu izvršnega odbora Izrazil zaskrblie-nost nad razvojem dogodkov v šir; šem okviru' kakor tudi kar zadeva specifično vprašanje izgradnje avtomobilske ceste Palmanova — Gd-rica, kateremu goriška občinska u prava posveča že več let vse svoje napore. Pristavil je, da je deželni korak nedvomno, zelo pomemben; dogodek in da se Krščanska demokracija v Gorici ni udeležila sestanka štirih strank, ker je Že izdelala svoje predloge, jih poslala strankam, socialdemokratska štran- in strank ter prouči stanje vojaških služnosti, da zagotovi boljšo prihodnost Gorici, središču pokrajine in naravnemu središču komunikacij in s Srednjo Evropo V uvodu te resolucije stoji zapisano. da vojaške omejitve, če bi se morale ohraniti, odločilno škodujejo' učinkovitosti in življenjskosti urbanističnega načrta, tako da ne bi- imeli naravnega urbanističnega razvoja in da bi se s tem preprečila istočasno tudi daljnosežna rešitev številnih vprašanj, ki se pojavljajo s prisotnostjo slovenske manjšine. O resoluciji je nastala živahna diskusija, v katero so posegli vsi občinski svetovalci katere koli politične skupine. Najbolj odločno so se za resolucijo potegnili poleg predlagateljev (komunistov) še socialisti in predstavniki Slovenske demokratske zveze. Podprli so jo tudi socialdemokrati, ampak samo tisti del, ki govori o urbanističnem razvoju in o omejitvah, ki nam jih nalagajo vojaške služnosti, medtem ko so zavračali vprašanja, ki se pojavljajo z obstojem slovenske manjšine. Predstavnik te stranke poslanec Zucalli je pristavil, da se stranka ne strinja z zaščito manjšine kot skupnosti, ampak samo z zaščito individua. Potem ko so se predstavniki KPI, PSI. SDZ in PSDI izrekli v prid resolucije, predstavniki MSI in PLI pa proti njej, je odv. Culot, načelnik skupine svetovalcev KD predlagal sprejem kratke resolucije, da «se po poslušanju županovih pojasnil preide na dnevni red«, se pravi na obravnavo njegovih nadaljnjih točk. S tem je bila na nekoliko vsiljiv način odstranjena z glasovanja resolucija KPI ter postavljen na glasovanje predlog načelnika skupine KD. Za Culotov predlog so glasovali svetovalci KD, MSI in PLI, vzdržali so se svetovalci PS Dl, medtem ko so svetovalci KPI, PSI in SDZ glasovali proti. V OSPREDJU SO GOSPODARSKA VPRAŠANJA Pogovor goriškega prefekta s sindikalnimi voditelji Izvleček dokumenta, ki ga je CISL izročila vladnemu predstavnika Goriški prefekt dr. Princivalle je včeraj popoldne povabil v svoj urad na pogovore predstavnike treh sindikalnih organizacij ter z njimi razpravljal o sedanjem gospodarskem položaju v naši pokrajini kakor tudi sredstvih, ki naj služijo premagati obstoječe težave. Pokrajinski tajnik CISL Marinel-lo mu je v imenu svoje organizacije izročil dokument, ki so ga sprejeli na seji izvršilnega odbora 12 novemora letos. CISL obravnava naslednje teme: industrijska cona v Tržiču, industrijska cona v Gorici, industrijska cona v Krminu, tržiško pristanišče, letališče v Ronkah, krminsko-gradiški konzorcij, naftovod Punta Sdobba -Bavarska, prosta cona /v Gorici. Poleg zgornjih sindikat navaja kot nujna naslednja vprašanja, ki naj se takoj rešijo: Cotonificio triesti-no, CRDA, OET in SAFOG, naftovod v goriški pokrajini, avtomobilska cesta do Gorice, industrijske iniciative v Tržiču, tovarna vijakov v Tržiču, javna dela, splavišče v Tržiču. Prefekt bo za sodbo o sedanjih gospodarskih- razmerah vprašal tudi predstavnike raznih kategorij in združenj. Ugodna posojila za nakup živine Kmetijsko ministrstvo je dalo iz krožnega sklada na razpolago gorički pokrajini znesek 20 milijonov lir za potrebe živinoreje v tej pokrajini. Iz tega sklada bodo dajali živinorejcem posojila z eno odstotnimi obresti za nakup mlade plemenske govcjje živine za prirejo mesa. Vsa. podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu, ki sprejema prošnje za taka posojila. ........................Hlinili.um.. V DVORANI UGG DNE 28. IN 29. NOVEMBRA in na njihovi osnovi sesta’ ______ stajišče. Pozdravil je tudi novega občinskega svetovalca Fogarja pestje in ga Potefml„^V mo-«Ne morem se več muc ■ rali boste iti z mano, ne pripadate posve^r-i^ ' _ u rTT ifAuTvriim a tt TELEFON 93-KOH in 94*63« PnCtni nredftl 559 — PODRUŽNIGA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco I • H. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL --v FRANCI9KA St, 20 Telefon 37-338 NAROČNINA: mesečna 800 lir sras mrnoprr«r- sečna 800 lir - Vr?Bp^|;bfiwi»* Za SFRJ: ADIT, DZt>, bju „ t™ v/' tele fon 22 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lir Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri^Narontu^ar^^ j ^ja^ »ihu ItBUJa prf ,8oc‘et4 Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ca iTst 11-&374 - za sfkj: (uju, „rodne beseda. - Oglasi tržaške ln gortSke pokr j