fMhn T KutovtuL
Leto XI., št. 33«
Naročnin« urni« oc»cčac 25.— Da,
n inozemstvo 40.— Din ^_
Uredništvo: LJufclKuM. fcnaflicva ulica i. Tetefaa
U 3122. 3123 3124. 3129 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta«
lefoo št 440 W|»: Kotcnovs ul 3 Telrfon It Ml,
Ko4ufMW m ae vračajo — Oglasi po
tarif j
mnBBBBBBHBBBB
LJubljana, nedelja 9. februarja 1930
Cena 2 Din
Upravaiitvo: Ljubljana Prešernova
ulica 54 - Teleioo St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. lareratnl oddelek: Ljubljana, Prešen nova ulica 4 - Telefon St 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta k 13 - Telefon St 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana šl 11 842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241
Schober o rimskih
pogodbah
Med Avstrijo in Italijo ni bila sklenjena no-hmia tajna pogodba ~ Gospodarska pogajanja se še nadaljujejo
thn, 1 februarja, r. Po izjavah uradnih krogov bodo pogodbe, ki sta jih podpisala avstrijski kanoelar dr. Schober in ministrski predsednik Mussolini, objavljene šele v sredo 12. t m. Oficijozni »Giornale d' Italia< porjča, da ima prijateljska pogodba poleg uvoda 15 členov. V uvodu ee naglaša, da imata Avstrija in Italija mnogo ekupnih interesov in da je zaradi tega potrebno v vzajemnem delu razvijati medsebojne odnošaje. S to ugotovitvijo dobiva prijateljska pogodba veliko politično važnost in se povsem razlikuje od drugih sličnih pogodb. Način postopanja v spornih vprašanjih v smislu sklenjene arbitražne pogsdbe pa je stičen določbam drugih enakih pogodb. »Giornale d' Italia< eakliučuje evoja izvajanja z ugotovitvijo, da dokazujejo te pogodbe poštene namene italijanske zunanje politike in da bod'3 nedvomno rodile dobre sadove. če se bodo tudi i drugp strani izvajale nesebično in tolmačile pravilno.
Dunaj, 8. februarja r. Glede na neugodni ▼tis. ki ga je napravilo rimsko potovanje dr. Schobra v Berlinu, je podal zvezni kancelar dr. Schober po poročilih »Neue Freie Pre»-ce< pred svojim odhodom iz Rima novinarjem daljšo izjavo, v kateri opisuje zgodovinski razvoj odnošajev med Avstrijo in Italijo in dokaj drugače tolmači pravkar Sklenjene pogodbe, kakor pa jih tolmači fašistični tisk. Dr. Schober je naglaeil, da je arbitražna pogodba sklenjena med Avstrijo in Itaiijo povs-em »lična pogodbam, ki so bile sklenjene t, drugimi državami in bo vsakdo razočaran, ako je pričakoval kako iznenade-nje. Dr. Schober je zlasti demantiral v svoji izjavi ve6ti fašističnih listov, da je bila obenem s arbitražno in prijateljsko pogodbo Sklenjena tudi nekaka tajna pogodba o gotovih obmejnih pokrajinah. Povsem izključeno je. pravi dr. Schober, da bi ta pogodba
vBebovala ali prikrivala nekaj, kar bi bilo v nasprotju z njenim duhom, njeno vsebino in njenim besedilom. Za Avstrijo je izključeno, da bi vodila kako posebno politiko ali pa da bi se priključila tej ali oni skupini. Avstrija mora nadaljevati svojo dosedanjo politiko konsolidacije in razume se samo po sebi, da želi ohraniti tudi do drugih svojih sosedov prijateljske odnošaje. Kar se tiče pogajanj gospodarskega značaja, Je izjavil, da o tem za enkrat ne more še ničesar povedati. ker so vsa ta vprašanja še vedno predmet konferenc in proučevanja strokovnjakov. G Mussolini je obljubil, da bo ta pogajanja pospešil. Končno izjavlja dr. Schober, da je izključeno, da bi italijansko - avstrijska pogodba, kakršna je, mogla postati predmet kakih posebnih debat v avstrijskem parlamentu.
Dunaj, 8. februarja, a. »Keaea Wloner AbendblatU objavlja razgovor svojega rimskega poročevalca z zveznim kancelarjem dr. Schobrom, ki je na vprašanje, kakšno stališče je zavzela Nemčija napram njegovemu obisku v Rimu, izjavil med drugim, da je nemška vlada že davno vedela zanj in popolnoma razumela nujno potrebo, da se kot zvezni kancelar že pred nameravanim potovanjem v Berlin zahvali v Rimu za podporo, ki jo je nudila Italija Avstriji v Haagu in Ženevi. Prijateljska pogodba z Italijo je brez vseh skrivnosti in je popolnoma slična pogodbam, ki jih je Avstrija sklenila a Češkoslovaško in drugimi državami.
Berlin, 8. februarja. AA. Avstrijsko poslaništvo izjavlja, da |e vest o tajni pogodbi, ki naj bi bila podpisana med Avstrijo in Italijo, fantastična. Obisk dr. Sehobra v Rimu je bil čin vljudnosti, ker se je hotela Avstrija zahvaliti ia podporo r Haagu. Šlo je samo za podpis prijateljske in arbitražne pogodbo.
Zunanja politika ČSB
Pomembne izjave dr. Beneša v čsl. senata — Za politiko sporazumevanja do osnovanja
vseevropske zveze
Praga. 8. februarja <L 08> konca obfirne
debate v senatu o ekspozeju zunanjega ministra o reparacijskem vprašanju ie odgovoril zunanfi minister dr. Beneš z govorom, v katercen je predvsem poudarjal, da se Je razprava vodita ne samo od čeških in nern-Srih vladnih strar.k, temveč tudi od nekaterih opozicijskih strank povsem stvarno in dostojno. Ce se bo tu<fl v bodoče govorilo tako v parlamentu, se ni bati nobene krize parlament« tn demokracije.
Nadalje Je glede na kri Pik o nekaterih nemških govornikov o rve<zau CSR z druga-sna državami izjavi:
V poslanski zb-orrrtd In ▼ s cj i fltu tt Je ponovno nanrigavak), da Je zavezmška po-fit-lca. ki >o vodimo od početka republike, nekaj preživelega in nepravega, kar nasprotuje bistvu interesov države ali posameznih alojev. Od trenutka, ko mi je bilo poverjeno vodstvo zunanje politike, nisem podpisal nobene pogodbe, ki bi v resnici že brez pisane formul© ne obstojala v srcu in prepričanju ogromne veome te države. To »tališče sem vedno zastopal. Pogajal seoi se o zvezi s Francijo, v resnici pa bi nobena vlada, čeprav bi ne biia podpisana nobena pogodba, in noben znmamji minister te države ne mogel postopati drugače, kakor r smislu te zveze. Država more voditi svojo zunanjo politiko le v iimenu vseh glavnih političnih činiteljev. Tu prihaja predvsem povsod do veljave majoritetno načelo. Zunanji minister mora upoštevat? interese vseh, kakor se izražajo v javnem mnenju. Po geografskem položaju, zgodovinskih 6u-svetnih odnošaiih, po neposrednih interesih, ki so se izoblikovali v prejšnjih letih in med vojno, so se določile poiitično tudi smernice Male antante. Glede na srednjo Evropo se ni mogla voditi nobena druga pofifika.
Po tako oeiounri krM, kakor Je bfla svetovna vojna, ko so se razmere ▼ Evropi tepreminjale z vsakim dnem, se Je morala tudi zunanja politika CSR tenrn razvojn primerno organično m postopnjema razvija« ter ie morala glede na svojo zavezniško smer delati odločno dosledno za sporazum z bivšimi nasprotniki In ni smela ničesar prejudicirati glede na bodoči razvoj Postopati Je morala mirno brez skokov in nelogičnosti. Tako smo se približali Avstriji in skušali to doseči tudi z Madžarsko. Z zadovoljstvom morem reči. da nismo nikdar imeli resnega spora z nemško državo.
Takoj po sklepu mirovnih pogodb smo razumeli določi« nadaljni razvoj in se po tem ravnati. Zato smo tudi lahko doSH do sporazuma s Poljsko ter delali na mednarodnih tleh locarnske politike, v Ženevi ln do zadniie haaške konference več ali mami za likvidacijo vojne.. Ako se presoja zgodovina enajstih let naše zunanje politike, se ne bo našla nobena beseda- s katero bi se
prejmffcinl sedanji trenutek. Ničesar ni,
kar bi bik) na pofci sedanji politiki sporazumevanja evropskega miru ter demokratičnega prepričanja vseh delov in narodnosti CSR. To smatram kot važno io s tega stališča odgovarja tudi vprašanje zvez z našimi prijatelji tozadevnemu razvoju. Te zveze so se ustvarile v gotovih okoliščinah in danes se razvijajo organično dalje po svojem duhu ta po smislu splošne evropske politike.
Zato je bfl tudi res načrt naše zunanje
politike glede na razmerje v Mali antanti vedno tako usmerjen, da ie ta zveza izgubila ostrost, ki se JS je prvotno pripisovala glede na takratne razmere kot obrambnemu činitelju proti ekspanziji gotovih čmiteljev na Madžarskem. Zato hočemo odkrito ln sistematično delati za novo skupnost malih držav v srednji Evropi, kar bo tvorilo samo prvi korak k dejanski vseevropski skupnosti. V tem smislu bomo delali in naše zveze nam ne bodo tvorile nobenih ovir. Ne zavedam se. da bi v prejšnjem času le z enim samim korakom prejudicirali temu razvoju.
Položaj v Albaniji
Beograd, 8. februarja. Albansko poslaništvo je izdalo snoči naslednji komunike:
Fantastične vesti nekega atenskega lista in informacije iz Debra so skušale dokazati, da je situacija v Albaniji povsem nenormalna in da ]e pričakovati usodnih dogodkov. Vse te vesti so netočne in ten-denčne. V vsej Albaniji vlada red in mir, kar lahko potrdijo številni inozemci, ki prihajajo iz Albanije. Albanski narod, ki je prožet z željo po miru in napredku, nudi albanski vladi vso svojo pomoč, da bi mogla izvesti svoj program reform in preurediti vso državo. Tendenčnost teh vesti dokazujejo zlasti neresnične Informacije o akciji bega Vrlacija. Beg VrlaciJ je narodni poslanec, ki aktivno sodeluje z ostalimi svojimi poslanskimi tovariši pri delu vlade ln parlamenta v Tirani. Albanska vlada se zaradi teh tendenčnih vesti prav nič ne vznemirja, marveč se še z večjo odločnostjo posveča izvedbi svojega programa, da ustvari v vsakem oziru močno In zdravo albansko držam
Zahvala Prima de Rivere Mussoliniju
MIlan, 8l februarja. »Popolo <T Italla« Poroča, da Je bivši španski diktator Primo di Rivera povodom svojega odstopa poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem se mu zahvaljuje za izkazano podporo ter izreka upanje, da bo Španija prebrodila vse težkoče.
DANES BO SVEČANO OTVORJEN NOVI RADGONSKI MOST ČEZ MURO
Otvoritev bo dobila poseben pomen po navzočnosti najvišjih avstrijskih Sunkdjonarjev — Našo vlado bo zastopal ban Sernec ^
Gor. Radgona. 8. februarja r. Jutri dopoldne se bo vršila slovesna otvoritev novega mostu preko Mure, ki veže Avstrijo in Jugoslavijo. Slovesni otvoritvi bodo prisostvovali z jugoslovenske strani ban dravske banovine inž. Dušan Sernec kot zastopnik vlade, podban dr. Otmar Pirkma-jer kot zastopnik Dravske banovine ter zastopniki lokalnih oblasti. Z avstrijske strani se bodo udeležili otvoritve najvišji državni funkcionarji, zvezni kancelar dr. Schober, trgovinski minister in bivši predsednik avstrijske republike dr. Hainisch, štajerski deželni glavar dr. Rintelen ter podkancelar inž Schummy.
Otvoritev novega mostu se bo vrSfla na posebno slovesen način, tako da se bodo zastopniki obeh držav sestali sredi mostu, nakar bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schober otvoril avstrijski del, zastopnik jugoslovenske vlade ban inž. Sernec pa jugoslovenski del mostu. Vsi gostje se bodo nato podali na jugoslovensko ozemlje v Gor. Radgono, kjer bo prirejena zakuska. Po zakuski se bodo gostje podali v avstrijsko Radgono, kjer se bo opoldne vršil svečan banket
Na banket« bodo Izmenjali pozdravni
govori, ki se jim pripisuje v gotovih krogih tudi politična važnost. Z avstrijske strani se je v zadnjem času ponovno napovedovalo. da bo imel zvezni kancelar dr. Schober pri tei priliki z ozirom na svoje potovanje v Rim važen govor, ki naj dokaže. da rimsko potovanje dr. Schobra in sklenitev prijateljske pogodbe z Italijo ni ničesar izpremenilo na odnošajih med Avstrijo in Jugoslavija
Govore ob otvoritvi mostu tn na banketa
bo prenašala dunajska radio-postaja. Svečanost se bo pričela ob 10.45.
Maribor, 8» februarja r.	popoldne
so prispeli sem ban Dravske banovine inž. Dušan Sernec. podban dr. OtmaT Pirkma-jer te načelnik gradbenega oddelka dravske banovine imž. Krajec, ki se bodo Jutri skupno z mariborskim pomožnim škofom dr. Tomažičem udeležili slovesne otvoritve novega mostu čez Muro ▼ Radgoni.
Gradec. 8. februarja d. Zvezni kancelar dr. Schober bo dospel s svoiim spremstvom na povratku iz Rima jutri zlutraj ▼ Gradec in bo ob 11. dopoldne r Radgoni
Deflnitlvna ureditev meje z Grčijo
Uspešno zaključno delo solunske komisije za deflnitivno uredlter
državne meje.
Jo podpfsafa pokojni VTVofa Pa5!6 ta ministrski predsednik Venizelos. Komisija Jc na svoji včerajšnji zaključni seji podoisala protokole o doseženem sporazuma Predsednik naše delegacije Je priredil na čast grški delegaciji svečan banket Naša delegacija je snoči odpotovala v Beograd, da poroča vladi o svojem delu ta da predloži podpisane protokole ▼ ratifikacija
Beograd, & febi utrla M- OrSko-Jugoslovenska komisija, ki Je že več mesecev pod predsedstvom generala Du"ana Stefanovi-ša zasedala v Solunu ter razpravljala o definitivni določitvi grško-jugosiovenske meje, je uspešno dokončala svoje delo. V vseh vprašanjih Je bil dosežen sporazum. Definitivna meja med Grčijo in Jugoslavijo je določena po liniji, ki je bila provizo-rično določena L 1922. r pogodbi, ki sta
Katastrofa našega tovornega parnika
Ob portugalski obali se je potopil pamlk Dubrovačke plovidbe »Daksa« Izgubljena je najbrž tudi posadka 37 mož
Beograd, & februarja AA. Nai parnik »Ivo Račid« se Je srečno re.il viharjev in plove nepoškodovan proti Benetkam. O parniku »Daksa« je treba, na žalost, domnevati. da se Je potopil z vsem tovorom in posadko 37 mož.
Split, 8. februaria a. Na porobrodu »Oa-ksa«, ki se je ponesrečil po vseh znakih sodeč ob portugalski obali. Je bilo uslužbenih tudi mnogo mornarjev iz splitske okolice. Razumljivo le, da Je zavladala med njihovimi rojaki velika skrb ter potrtost. Drug za drugim prihajajo v agen-turo »Dubrovačke plovidbe« ter prosijo za informacije o usodi ponesrečenega broda ter njegovih mornarjev. Čeprav so domala vse nade izgubljene, obstoja vendar še poslednje upanie, da Je prišel v pomoč pa-robrodu »Daksu« kakšen brod ter odpeljal rešene mornarje v doslej še neznano luko. V pomorskih krogih pa vlada splošno prepričanje, da ie imenovani brod izgubljen s
Razvoj naše trgovinske mornarice
Zanimivi podatki rimske revije — V dveh letih podvojena tonaža — Ogromen pomen ladjedelnice v Kralje vid — Udeležba angleškega
kapitala
posadko vred. Ker posadka nI bfla zavarovana, prejmejo rodbinski člani ponesrečencev od okrožnega urada za zavarovanje delavcev mesečno rento od 200 do 300 Din.
Dubrovnik. 8. februarja t Koncem Jamarja, ko je divjal na zapadni obali Francije. Portugalske ln Španije strahovit vihar. ld je povzročil tudi mnogo nesreč na morju, so pogrešili tudi jugoslovenski tovorni parnik »Daksa«, ki je bil na potu iz Splitske iuke v Anglija Parnik je bil na-tovorjen z lesom ter je imel poleg kapeta-na ln oficirjev ie 32 mož posadke. Dne 27. januarja so ladje, ki so se zatekle v portugalske iuke, ujele klice na pomoč, ki so bili oddani s krova parnika »Daksa«, od takrat pa manjka o parniku vsaka sled. Zato je utemeljena bojazen, da se je parnik potopil in da je, žal, prišla ob življenje tudi vsa posadka.
Beograd, 8. febr. M- V Rimu fehajajoča
politično gospodarska revija »La Critica« objavlja daljši članek o razvoju jugoslovenske mornarice. List izvaja med drugim: Temelji jugoslovenski mornarice so bito ustvarjeni že z versajsko mirovno pogodba Zadnja let« p« beleži jugoslovensko trgovska mornarica izredno velik napredek. Dočim je imela koncem L 1926. komaj 150.000 ton, jih je imela 1. januarja 1929 že nad 360.000. Jugoslovenska paro-brodna društva na Sušaku. v Dubrovniku in Splitu kažejo vsestransko aktivnost in od leta do leta jačajo s podporo vlade jugoslovensko trgovsko mornarica Izredne važnosti za njen nadaljni razvoj je ladjedelnica ▼ Kraljeviči, ki bo • todelovanjem
reRke aagleAc tvrdka Tarroir * Comp.
v Glasgovvu, znatno povečana in opremljena z najmodernejšimi napravami. Angleška firma bo udeležena pri tem s kapitalom 40.000 funtov šterlkigov, podjetje pa »e bo imenovalo Jadranska ladjedelnica d.d. S preureditvijo in povečanjem naprav bo bo pričelo že te dni, tako da bo ladjedelnica že leto« v polnem obratu. Tehnično vodstvo^ bo začasno v rokah angleških strokovnjakov. Ta angleška penetracija jugoslovenskega pomorskega gospodarstva, bo nedvomno zelo veliko pripomogla k razvoju jugoslovenske mornarice in bo dvignila tudi jugoslovensko pomorsko industrija
Atentat na podpredsednika Brazilije
Krvav spopad med demokrati in konzervativcl — 5 oseb ubitih, 16 ranjenih — Podpredsednik republike težko ranjen
Rk) de Janeiro, 8. februarja, d. Na
podpredsdnika zvezne republike Brazilije dr. Mello Vianno je bil v Montes Clarosu v državi Minas Geraes izvršen atentat. Podpredsednik dr. Vianna je imel v Montes Clarosu volilni govor na velikem zborovanju konzervativne stranke. Politični nasprotniki so napadli zborov alce ter pričeli streljati z revolverji. Na njihove strele so takoj začeli odgovarjati tudi udeležmki zborovanja. Ubitih je bilo pet oseb. 16 ranjenih. med njimi več smrtno nevarno. Dr. Mello Vianna je bil zadet od krogle v vrat. Končno se ie posrečilo zbo-rovalcem prepoditi nanadalce.
Predsednik dr. Wasb,'mrton Lufs Pe-reira de Souza je proglasil zaradi tega
dogodka obsedno stanje nad zvezno
državo Minas Geraes. Za bližnje voflitve predsednika v Braziliji so se razvnele politične strasti do skrajne meje. Proti kandidatu konzervativnih republikancev Prestesu vodijo demokrati ogorčeno borbo, kar je tudi vzrok, da je došlo med njimi in konzervativci do krvavega spopada.
Newyork, 8. februarja, d. Kakor poroča »Associated Press« iz Rio de Ja-neira, namigujejo vladni listi, da ie bil napad na podpredsednika dr. Mello Vianmo organiziran na pobtVo sedanje vlade države Minas Geraes. Podpredsednik je b9 ranjen tudi na hrbtu in na glavi.
prisostvoval slovesni otvoritvi novega mostu preko Mure. ki veže Avstrijo in Jugoslavijo. Po slovesnem siprejemu na glavnem kolodvoru se bodo odpeljali zvezni kancelar dr. Schober, zvezna ministra dr. Hainisch in inž. Schummy, deželni glavar dr. Rintelen ter ostali udeleženci z Dunaja in Gradca ob 8. zjutraj z avtomobili v Radgona Med vožnjo bodo kratki pozdravi zveznega kancelarja ▼ Strassu in Cmure-ku. Okoli 10. dopoldne bo na glavnem trgu v Radgoni pozdravilo mestno zastopstvo zveznega kancelarja. oba ministra in deželnega glav.rja nakar se bo pričela otvoritvena slovesnost Po banketu v poslopju radgonske hranilnice se bo zvezni kancelar dr. Schober s spremstvom ob 2. popoldne odpeljal nazaj v Gradec, kjer bo ob 4. popoldne na tukaišnji univerzi promovl-ran za častnega doktorja državnih znanosti. Tej slovesnosti bo nrisostvova! tudi prosvetni minister dr. Srbik. Ob 6. zvečer bo zvezni kancelar z ostalimi gosti * Dn. naja odpotoval na-zaj na Dunal.
(Glej tudi na i. strani Q
Kongres za kazensko pravo
BeogrttL, 8. februaria AA. 10. kongres za kaizenskoa pravo In kazenske zavode bo koncem meseca avgusta v Pragi Sodelovanje na tem kongresu bo dovoljeno službenim odposlancem vlad. članom parlamenta. državnega sveta aH njemu podobnih teles, članom francoskega Instituta In nacionalnih akademij, profesorjem, docentom, predavateljem fakultet in vseučilišč, višjim uradnikom ministrstva pravde, ministrstva notranjih zadev, ministrstva za zunanje posle. višjim uradnikom kazenske uprave, višjim hi nižjim sodnikom, pri odvetniških zbornicah pravilno vpisanim odvetnikom, članom deelgatcrv Društev za kazensko pravo n kaznilnice, članom komiteja za pripravo kongresa, osebam, ld so znane po svoiem delu o znanstvenem kazeTr-ke.-n pravu in kazenskih zavodih ter osebam ld Jih pozove mednarodna komisija za Kazensko pravo hi kaznilnice. Biro kongresa je sestavljen iz članov mednarodne komisije za kazensko pravo ta kazenske zadeve. Komisiji ie stavljena dolžnost da organizira te vrste mednarodnih sestankov. Ko-misiia Je razdeljena ▼ 4 sekcije po vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu tega kongresa Prva sekcija se bo bavila z za-konodajstvom, druga sekcija z uprava tretja sekciia s preventivnimi ukrepi in četrta z zaščito dece. Poročila o vseh teh vprašanjih so bila poverjena posebno izbranim strokovnjakom. Komisija bo dovolila pristop na kongres vsem £ori navedenim osebam, ako vplačajo nrisoevek ▼ znesku 25 zlatih frankov (274 Din). Zadnja seja kongresa bo 29. avgusta 1930. Oni. ki se žele udeležiti kongresa, naj blagovolijo sporočiti svoio željo tajniku - blagajniku gornje komisije g. Jeanu Schmidtu, ministru pravde. Praga VL, Češkoslovaška. Prispevek naj dostavilo s čekom ali s poštno nakaznico. Podrobna nojasnila o kongresu daje čian mednarodne komisile za kazensko pravo ln kaznilnice dr. Dušan Subotič. predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu.
Gospodarske zveze med Jugoslavijo in Madžarsko
Budimpešta. 8. febr. AA. »Pestj Napdo« prlobčuje intervju z Jugcslovenskhn ministrom za trgovtno ta industvrijo Jurjem Demetrovičem. Jugoslovenski mrntster za trgovino naglaša med drugim, da se razvoj gospodarskih stikov med Madžarsko ta Jugoslavijo vztrajno popravlja tn poglablja. Opiraje se na statistične podatke ugotavlja, da je fz njih razvidno, kako postaja izmenjava biaga med obema državama čim dalje živahnejša ta da se kaže čim dalje Jasnejša težnja, da se potom vzajemnega sodelovanja podpro gospodarske vrednote. To reahio zbliževanje )e treba pozdraviti tudi zato, ker Je izraz Interesov obeh držav ta ker je imperativna potreba ta pogoj za gospodarsko sodelovanje v evropski skupnosti. Tema cilju mora bati podrejena vsa gospodarska politika, lrf postaja na ta način pogoj ne samo za poglobitev medsebojnega gospodarskega sožitja, temv.-č tudi za učvrstitev ostalih stikov. Osebni stiki ter mioijative gospodarskih krogov v obeh državah bodo mogli roditi v tem pogledu le srečne rezultate.
Smrt 107-letnega starca
Sarajevo, 8. januarja, n. Iz Ljubuske-ga javljajo da je umri tamkaj 107 letni Avdo Novič. 2e pred 7 leti so mu umrli vsi sorodniki. Novič .ie ostal do svoje smrti izredno bister in relativno dobrega zdravja.
Izvršilna naredba k gozdnemu zakonu
Beograd, 8. JacnarJa. č. V mtittotrshni Sun in
rudnikov izdeh^ejto izvršilno na«<lbo asa novi zakon o š-tmiali, ki dobi o-bvemo moč 6 mcsecev po obiavi. t. J. Junija t 1. Ta naretfba s pravilniki Je zelo obširna ter obsega vse panoge šumaratva.
Sporazum z Bolgarijo
Sporazum z Bolgarijo je dosežen.
Težko si je misliti med nami človeka. Id bi ga te vesti ne razveselile. Saj so pogajanja, ki so se vršila v Sofiji že precej tednov, pomenila akcijo ogromnega pomena, in od njenega uspeha zavisi marsikaj v bodoči balkanski politiku
S sporazumom v Sofiji bi se zaključila ona akcija, ki se ie pričela nekako o*ed enim letom, kmalu oo 6. januarju. ko je naša nova vlada ukinila mejno zaporo napram Bolgariji in povabila sosedo na razgovore o bodočem mejnem prometu.
Naša težnja je stremela za tem. da se ustanove na meji taki odnošaji. da se ne bodo vsak trenutek ponavljali incidenti. ki so vedno znova kalili normalno razmerje med obema državama. V ta namen je bila sklicana v Pirot konferenca med zastopniki Jugoslavije in Bolgarije, ki so se zedinitf končno za načela, po katerih naj še v bodoče uredi mejni promet. Pirotska konferenca pa ni rešila vseh vprašanj, ki so se postavljala glede normalnega stanja na ju-goslovensko-bolgarski meji. zato so nastali pomisleki glede uveljavljenia dogovora. doseženega v Pirotu Končno se je našel modus vivendi na ta način, da je pirotski dogovor pač stopil v veljavo. toda da se mu je ^določil razmeroma kratek termin, hkrati oa je bila sklicana v Sofijo nova jugoslovensko-bolgarska konferenca za razpravo o onih problemih, ki se v Pirotu niso mogli rešiti Od uspeha te konference ie bilo zavisno. ali ostane pirotski dogovor trajno v veljavi, odnosno se primerno modificira, da more postati zares solidna osnova za bodoče odnošaje na naši južnovzhodni meji. Ako bi ostala sofijska konferenca brez uspeha, bi se s tem uničila tudi veljavnost pirotskera dogovora in obnovilo bi se na meii nenormalno stanje prejšnje dobe. stanje z neprestano se ponavljajočimi konflikti in vsakovrstnimi krvavimi incidenti, ki so v prejšnjih letih zastrupljali ozračje.
Konferenca v Sofiji je končala z uspehom. kar je najzgovornejši dokaz, da sta se bolgarska in naša komisija zavedali velike odgovornosti, ki sta k> imeli pred narodoma, pred sedanjostjo in še te«., bolj pred bodočnostjo. Dosežen ie sporazum v obeh ooglavitnih vprašanjih, za kateri je šlo. Sklenil se ie dogovor. da se likvidirajo dvolastniška posestva in da se uvedek> stalni ukrepi za mir in red na meii. To sta bih glavni zahtevi naše vlade, ki tih principijelno tudi sofijska vlada ni odklanjala.
Dvolastmška posestva so b;1a vir mnogih inc;dentov in nesporazumov, zakaj le prečesto ni bilo mosroče ločiti, ali je oni. ki oreMia Dreko meie. zares kmet-dvo!astn;k. ki gre za svoiimi delovnimi posfil. ali oa tiči v njem komi-
ta, ki prihaja čez mejo s povsem drugačnimi cilji. Ker gre povečini sa zelo težko pregledno gorsko ozemlje, ni čuda. da je bilo komplicirano posestno staiije na meji zvezano s tako nesimpa-tičnimi noja vi.
Ko se odpravijo dvolastniška oose-stva. bo že samo za to ob men mnoiro manj incidentov. Da se ti še boli preprečijo. so bili storjeni v Sofiji nadabni važni sklepi, ki očividno še niso objavljeni v vseh podrobnostih, ker morata dosežene sporazume pač najprej odobriti obe vladi. A že to. kar je obiavlie-no. je dalekosežne važnosti. Obe vladi ■ sta se obvezah, da bosta lojalno storili I vse za preprečenje eventualnih obmejnih incidentov in da bosta izdali svojim mejnim organom striktna tozadevna navodila. Ako bi se vendarle dozo-dil kak incident, imajo lokalni obmei-ni organi pravico in dolžnost, da ga skušajo poravnati. Za primer, da bi to ne uspelo, je po sofijskem soorazumu določena posebna stalna komisija, ki io bodo tvorili po triie višii uradniki obeh držav. Pravice te komisije so zelo obsežne. Najvažnejša je določba da bo smela komisija voditi direktno^ preiskavo v obmejnem pasu obeh držav in da bo smela to preiskavo raztegniti tudi na uradno obmeme onrane obeh držav. S tem ie onemosročeno da bi se krivci z umikom čez mejo Izosrnili tudi zasledovanju. preiskavi ?n kazni.
Upati smemo, da bodo po nvetjav-Ijenju sofijskih sklenov nastopili tudi na bolgarski meii docela normalni in urejeni odnošaji. kar bo ogromneea pomena za prijatelisko sožitje obeh sosednih slovanskih držav 'n s tem za razvoj in okrepitev vsega Balkana.
Bolgarski komentarji
Sofija, 8. februarja r. Povodom zaključka zasedanja meSane jugoslovansko - bol tra rake komisije komentirajo vsi bolgarski listi sklenjeni sporazum in izražajo zadovoljstvo nad rešitvijo teh važnih vprašanj »La Bul-garie« obavlja uvodnik, v katerem najprej opisuje razvoj pogajanj, ki so se vršila v Pirotu in v Sofiji, nato pa naglaia. da so ae vsa posaianja vodila v duhu sporazuma in zbližanja Obe delegaciji sta 0 svojim delom Dokazali veliko razumevanje aa skupne interese Zlasti izraža priznanje jugoslovenski delegaciji to z zadovoljstvom ugotavlja da bo ostalo to delo spomenik dobre volie in novega duha, ki je zavladal ▼ medsebojnih odnoSajih.
»Znatne« podčrtava besede jneoslovenske-
ga zunanjega ministra Marinkovida v Haagu in važnost podpisanih sporazumov »Slovo« naglasa, da je mešana komisija v Sofiji do-egla velik uspeh in napravila odločen za$e-tek reševanja celega kompleksa vprašani » cilju ojaSanja dobrih odnoŠaiev med obema državama List izraŽ8 priznanje obema delegacijama in se v toplih besedah spominja umrlega orpdsednika jusrosl.»venske delegacije Saponjiča. ki si je stekel velike zasluge za uspešen zaključek pogajanj.
Glavni fašistični 'ajnik pri papežu
Oficijelni poset Turattija v Vatikan?. — Sporazum med cerkvijo ln
fašizmom o vzgoji mladine
Rim, 8. februarja, d. Včeraj popoldne
Je prvič zastopnik italijanskih fašistov oficijelno posetil Vatikan. Papež je namreč sprejel glavnega tajnika fašistične stranke Turattia v enourni avdi-jenci. Turatti je bil sprejet na enak slovesen način kakor malo prej dopoldne avstrijski zvezni kancelar dr. Schober. Glavni tajnik fašistične stranke je do-šel k avdi.ienci v umformi fašistične milice. Pozornost vzbuia. da ie Turatti napravil ta poset še pred Mussoli-
nijem. Zato se domneva, da je Turatti posetil papeža kot odposlanec Musso-llnija in da je njegov poset samo uvod k avdijenci. ki bo prej ali slet dovoljena od papeža Mussoliniju. Pri tei priliki se v merodajnih krogih tudi po-vdarja dejstvo, da se ie v zadnjem času ponovno govorilo o tem da se je našla med katoliško cerkvijo in italijansko državo podlaga za sporazum v vprašanju mladinske vzeoje. za katero se borita Vatikan in fašizem.
Zapietijaji na londonski konferenci
Sporazum med Ameriko in Anglijo temelj pogajanj. — Nepopustljivost Japonske. — Konferenca premalo pripravljena.
Pariz, 8. febr. AA. »Le Tempe« priobču-je komentar o angleškem predlogu glede podmornic. Narodi, veli list, ki hočejo or-ganizirati svojo varnost, ne bi mogli dopustiti omejitve svojih obrambnih sredstev, ako velesile, ki razpolagajo s strahovitimi sredstvi akcije na morju, preje ne odstranijo svoiih linijskih ladij, ki tvorijo resnično ofenzivno floto.	-
London. 8. februarja AA. Londonski list »Times« komentira v daljšem članku angleško spomenico o pomorski razorožitvi. List naglaša. da je bila angle"ka spomenica objavljena v času. ko ie bil objavljen Stimsonov komunike. Oba dokumenta jasno dokazujeta, da se stališči Zedinienih držav in Anglije popolnoma krijeta, tako da je sporazum med tema državama gotov hi da ie odvisen le od dogovorov med tema dvema državama in drugimi tremi silami.
Najidealnejša pogodba za razorožitev bi bil dogovor med vsemi petimi silami konference ki bi omejil pomorske programe vseh držav ki se udeležujejo pomorske razorožitvene konference. Soglasnost ameriškega in angleškega stališča le toliko bolj važna, ker ie bila angleška spomenica ob-JavUena na podlagi sporazuma med angleško vlado in dominijoni. tako da se lahko smatra spomenica za sliko Pomorske politike celotnega britskega imperija.
Upa poln znak za dober uspeh konference je dejstvo, da so zastopniki Zedinjenih držav in Anglije prišli do tako sečnih s; sklepov.
London. 8. februarja s. Pododbor strokovnjakov cpmorske razorožitvene konference ie imel danes sejo. ki je trajala preko poldneva nakar so bile seje odgodene do ponedelika Kolikor se Je moglo zvedeti. se je ponovno razpravljalo o klasifikaciji lahkih križark in torpednih rušilcev. Sklenjeno ie bilo. da se to vprašanje v gotovih točkah predloži prvemu odbora v odločitev.
Pariz. 8. februarja AA. »Havasov« posebni dopisnik lavlja iz Londona, da se ie danes dopoldne pododbor strokovnjakov sporazume' o tabeli za kvalifikacijo tonaže vojnih ladii 00 kategorijah. Tudi ie sprejet princip, da bodo obveznosti, ki lih bodo pomorske velesile spreiele na seji glede »a tonažo in ostala vprašanja pomorske konference, imele trajno veljava
London. 8. februarja, g. Japonska delegacija je sporočila, da ni nikakor pripravljena umakniti svoje zahtevo po razmerju 10 : 7 v kategorijah križark. Delegacija se v primeru. ako se ta zahteva ne bi upoštevala, ne bo ustrašila zapustiti kodferenco.
Rim S februarja, g. Ravnatelj lista »Gior-nale d' Italia je poslal svojemu listu iz Londona uvodnik, v katerem pripominja, da žal rvjmc.rsks razorožitvena konfereuca ni bila zadostno pripravljena.
Svetovne letalske zveze
London, 8. febr. AA Minister za letalstvo lord Thomson je govoril na sestanku britske imperijske zveze o možnosti ustanovitve letalske zveze z Indijo in Avstralijo in o podaljšanju letalske zveze iz Egipta v Južno Afriko. Minister je dejal, da so štele letalske zveze britskega imperija leta 1928. 11000 milj in I. 1929 19 000 milj Obstoji utemeljeno upanje, da se bo zvisa'o to število I 1930 na 35 000 milj, kar bo posledica podaljšanja zračnih zvez v Avstralijo in Južno Afriko Minister je nadalje naglasil, da so bili izdatki za razvoj letalstva dobro naloženi in da sta nova dva rrakop'ova potrd:la optimizem uporabnosti zrakoplovov v prekomorskem prometu.
London. 8 febr. AA V kratkem bodo zgrajena letala, ki bodo imela 2000 konjskih sil in bodo lahko pi-evažala po 40 potnikov. Ta letala bodo največja, kar iih je doslej v rabi v trgovskem prometu Naročena so bila w letalske zveze s Evropo in vzhodnimi deželami.
Hude poškodbe na kosovski železnici
Voda je na več krajih železniško progo izpodkopala ali pa zasula. — Promet je za par dni onemogočen
Beograd, 8. februarja, p. Neprestani
nalivi so povzročili v južnih pokrajinah države veiike poplave in tudi drugače obširno škodo. Najusodnejše so poškodbe, ki jih je utrpela železnica iz Skop-Ija na Kosovo polje.
V petek proti večeru je voda na več krajih poškodovala in izpodkopala železniški nasip, mestoma ga tudi popolnoma porušila. Najhujše so poškodbe med 33. in 35. kilometrom. Pri 32. kilometru je voda odnesla nasip v dolžini 40 metrov, tako da vise tračnice in na nje oritrejrri pragovi v zraku En kilometer višje je voda izpodkopala obalni steber mostu preko Lepenice. v bližini tega mostu pa 20 metrov proge zasula s peskom. Tudi na mnogih drugih krajih je proga deloma zasuta s peskom in prahom, deloma pa izpodjedena. Vlak št. 5562 stoji sedaj na odprti oro-gi med 32. in 33. kilometrom in ne more ne naprej ne nazaj, ker je proga pred njim in za njim porušena. Potniki so morali več kilometrov daleč peš. da so prestopili na drug vlak. V spodnjem delu proge Skoplje-Mitrovica je promet nemogoč, pač pa se še lahko vrši na delni progi Uroševica-Mitrovica.
Človeških žrtev ni bilo. frmotna Skoda pa je zelo velika. Železniška uprava dela z vso energijo, da popravi poškodovano progo in omogoči promet. Vendar pa je treba računati, da vlaki par dni ne bodo vozili, posebno Se. ker voda še vedno narašča. Popravljalna ela vodijo posebne komisije, ki jim na-
Selujejo šef prometne službe Dušan Jo-vič, šef šeste vzdrževalne sekcue Ra-čič in šef skopske kurilnice Dragičevič.
Dež, toča, sneg Osljek, 8. februarja, p. Po lepih, skoro pomladnih dneh je začelo v Osueku in okolici danes izredno gosto snežiti. Lz sosednje Baranje poročajo o silnih nalivih, med katerimi je skoro četrt ure padala tudi gosta toča, debela kakor lešniki
Poplave v Bosni Sarajevo, 8. februarja. P. Iz mnogih krajev Bosne in Hercegovine poročajo o velikih popfiavah, povzročenih po zadnjem deževju. Voda je napravila veliko škodo zlasti šumskrm podjetjem, katerim je ponekod odnesla velike množine lesa. Reševanje odplavljenega lesa je zaradi deroče vode nemogoče. Kakor poročajo, so trije delavci pri reševalnih poskusih utonili.
Dve manjši Železniški nesreči
Skopi]e. 8 februarja AA. Na ozkotirni progi med Skopljetn In Ohridom je voda porušila steber mostu pri km 86.750. Na tem mestu se vrši promet potnikov s prestopanjem.
Sarajevo, 8. februarja AA. Na železniški progi med Višegradom tn bosan. Jagodino se Je danes ob 3.36 odtrgala večja množina zemlje in kamna ravno v trenutku, ko je po progi vozil vtak St. 313. Zaradi tega je en vagon tegr vlaka iztiri. Vlak je ime! 4 in poi ure zamude.
Proslava 80Ietnice Masaryka
Praga, 8. febr. gh. Ministrski svet te je bavil danes s pripravami za svečanosti ob priliki 80'.et»ice predsednika Masaryka. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo vlada ob tej priliki in sicer pred 7. marcem predložila parlamentu dva zakona. Prvi bo zakonito ugotovil zasluge predsednika Ma-sarvka sa Češkoslovaško. Ta zakon bo vklesan v kamen in postavljen v zborovaJ-no dvorano parlamenta. Drugi zakon določa predsedniku republike narodni poklon v znesku 20 mi'ijonov Kč, s katerimi bo lahko predsednik Masarvk svobodno razpolagal. O poteku jubilejnih svečanosti se bo Se razpravljalo.
Nova mehiška vlada
Mexico, 8. febr. s. Predsednik Ortiz Ru-bio je sestavil svojo prvo vlado. V novi vladi so razdeljeni portfelji naslednje: zunanje zadeve Genaro Estrada. finance Lous Montes de Oca, vojska general Jua-quil Amaro, poljedelstvo Manuel Percz Previno, promet Juan Andrea Almason, trgovina Loubis Leon, prosveta bivši zunanji minister Aaran Saenz, zdravstvo Rafael Silva. Novi zdravstveni minister je profesor za očesne bolezni m je končal svoje študije na Dunaju, kjer je ▼ zdravniških krogih dobro znan.
Rumunski princ Nikoia se poroči s špansko princeso?
Bekareita, 8. februarja, p. Listi poročate, da se w&e velike priprave za skorajšnjo poroko princa reden t a Nikok, dragega srn« kralja Ferdinanda, ki se bo por««! z drago hčerko Španskega kralja.
Conan Doyle na smrt bolan
Londoa, 8. februarja. AA. Znameniti angtešM pisatelj Sir Arthttr Conan Dojrte teii ie 10 tednov zaradi oslabelosti srca Bolezen si Je mfcopal u spiritističnih konferencah, ki ie imel minulo leto.
Požar v francoskem vojaškem skladišču
Partz. 8. febniarja. ». Veliki požar artilerijskega perica v Vincemiesu, ki Je miifiil 5 poslopij in ga j« brto mogoče Jete po več tira h pogasiti, je povzročil kratek stik. Skoda se ceni na 80 <m-Kjorov frankov.
Ponarejeni kronski boni
Beograd, 8. febr. AA. O priliki nekih primerov ponarejanja 20-odstotnih kronskih bonov opozarja ministrstvo financ vse interesente, da v svojem lastnem Interesu pazijo pri prevzemanju bonov, ker se bo proti krivcem najostreje postopalo. Vsi dosedanji krivci so že v rokah pravice. Ugotovljeno pa je bilo, da vsota ponarejenih bonov ne presega 140.000 Din.
Izvoz krompirja v Avstrijo
Beograd, 8. febr. AA. Avstrijska vlada Je prepovedala uvoz bolnega krompirja iz držav, kjer je krompir bolan na raku. Ker v naSi državi te bolezni ni, je nada vlada ukrenila vse potrebno, da ne bi Jugoslavija prišla ▼ spisek onih držav, kjer vlada ta epidemija in iz katerih je izvoz krompirja v Avstrijo prepovedan. Zdaj je naSe poslaništvo na Dunaju obvestilo vlado, da je Avstrija to poročilo vzela na znanje in da cl nikaklh ovir za nad izvoz.
Skrivnost Kutjepova
Berlin, 8. febr. s. Z usodo rz Pariza izginulega bivšega ruskega generala Kutjepova se bavi sedaj tudi berlinska politična policija Dopoldne je prispel v Berlin višji uradnik pariške politične policije, da bo skupno z berlinsko policijo nadaljeval poizvedbe za Kutjepovom Policija v Parizu je namreč ugotovila, da je bival Kutjepov januarja v Berlinu, kjer je imel sestanke s svojimi strankarskimi prijatelji. Za bivanja v Berlinu so ga baje morali ponovno svariti pred ruskimi agenti
Berlin, 8. februarja, g. Pariflki policijski uradniki, ki so prispeli v zadevi Kutjepova v Berlin, računajo z gotovostjo, da je bilo generalovo truplo preneseno v Berlin.
Hmeljski trg
Zatec, 8. februarja, h. (Tedensko poročilo). V preteklem tedna |e Ul dnevni promet maihen. Ker ie bik) povpraševanje slabše, so brte tudi ponudbe neznatne Matošteviln: posli so bili izvršeni večinoma na inozemski račun. Ob mirnem razpoloženja se Je prodajate po 750 do 850 Kč. Dc petka |e bilo v Zatca javno žigosanih 165.856 stotov iateikega hmelja lanske letine Interesenti m ponovno iskali tudi hmelj is I. 1928 ter so bile prodane razne partije po 140 do 180 Kč.
I«
ADLER FAVORIT
Sespoda* cemtet
Potovanje z Adleriem je divnol Vi in Vaš voz sta si pri-jatel a, hvaležni ste mu za njegovo zanesljivost in za njegovo moč.
V njem se počutite popolnonn varnega — mane Adlerjeve zavo e odvrnejo vsako n va nostl
K dar brzite po cesti Vam ni ueba drugega, kakor da pritisnete nalahno na pedal centralnega mazalnega sistemat pa je namazanih 24 mazališč šasije.
To je komfort! To je Adlerjev FAVORT vozilo vseh tistih, ki veliko zahtevajo!
Kdor se vozi z Adlerjem, ga ve ceniti: Poizkusite!
9/amtP »astepstve m «C/ad««c« t*0M» defoc Gjubljana, •Sfcacfjeea eesta <t«r. IC.
0 zločinu v Vodmatu se se vedno govori
Llnbljana, 8. februarja.
Vodmat ln vzhodni del mesu je poln fantastičnih govoric o končni pojasnitvi grozovitega dvornega umora na Zaioški cesti št 46 ki te bil izvršen dne 19. junija preteklega leta v zgodnjih jutranjih urah. Razburjenja onih dni se pač Se vsakdo spominja. Vest, da so na"li umorjeno 60-letno vdovo Marijo Lochbauerjevo. ki Jo ie zavratni morilec pobil s tolkačem, se je raznesla po mestu kot blisk. Pmicija je pričela takoj zasledovati morilca ln ie padel prvotno sum na 631etneea mesarja Andreja Bitenca. s katerim ie živela Zoch-bauerjeva v skupnem gospodinjstvu. Še bolj pa se je stopnjevalo razburjenje, ko je neki hlapec našel na večer zakopanega v slami v kotu hleva umorjenega tudi Andreja Bitenca. Živinski morilec je Dobil (Ae žrtvi na uprav strokovnjaški način, s tolkačem. ki ga ie pripravil v ta namen že tekom noči v mali shrambi za razno orodje. Spričo novega odkritja je krenila preiskava popolnoma v druge smeri. Policija je stala naenkrat pred popolno zagonetko. Kot bi trenil, je obstal ves aparat Za be-strjalmm morilcem ni bilo ne duha. ne sluha. dasiravno so policijski organi že tekom dneva in celo nonoči zaslišavall razne priče, ki so govorile še kako nro pred umorom z Marijo Znchbauerjevo. Ko so detektivi nekje izsledili krvavo srajco, se Je naenkrat raznesla vest. da bo oravl krivec skoro prijet. Minili pa so zo^et dnevi, a Je ostala preiskava brez vsakega oozl-tivnega rezultata. Razburjenje se je tekom časa poleglo in le za javnost cela zadeva nekako zaspala. Policila pa je imela grozni primer seveda v stalni evidenci in ga hna tudi še danes.
Te dni so prfjen v Vodmafn nekega
Matka Razbergerja. Je to nepoboljšljiv tat. ki je bil že takrat osumljen raznih nepoštenih dejanj. Takrat se Je mnogo govo-rilo o tem. da bi utegnil napraviti zločin celo on. kar pa Je bilo seveda brez vsake podlage. Mož je tudi takol dokazal alibi in sicer z lahkoto: nahajal se Je namreč na dan umora v zaooni v ljubljanski iet-nišnici. Ko so Razbergerja zaradi raznih vlomov v mestu ln na deželi prijeli pred nekaj dnevi ponovno. !e zopet nastala govorica. da le njegova aretacija v zvezi s umorom Z5chbauerjeve m Bitenca.
Samo po sebi umevno pa le I ta rnorica gladko Izmišljena. Istočasno s to ro-vorico so se pričele kolportlrati vesti tudi o nekem drugem ki H prišel v po?tev kot storilec. Ljubljanska policila je zanrla pred par dnevi tudi biv<ega mesarskega pomočnika Pranceta S. tz Hru*ice. Kakor Razbrrger. Je tudi ta zelo nevaren vlomilec. Bil fe aretiran že m-ed meseci in sicer zaradi vloma pri Kušarju v Kozarlah. Pozneje fe bil zaradi pomarikania doka-sov izpuščen ko pa so pred tednom pri-ieli še dva njegova »sotrudnika«. ki ?a izdala in izpovedala da se ie res udeiežll vloma pri Kušariu in ?e dritcrie. so ga zopet zaprli. Policiji pa le prišlo obenem na uho ln sicer h vodmat^ke okolice, da bi utesmfl biti S tudi dvomi morilec z Za-lofke ceste S., ki ie kot smo že omeni!?, izučen mesar, ie služil kot tak svolečasno Pri sosedu Zfichbauerleve tn le bil v hiši popolnoma domač. Vedel le tudi za navade Zochbauerieve. kakor tudi Bitenca. Policijski organi so dognali, da ie nameraval 5. oditi kmalu po umoru v Ameriko, a fe denar zapravil. Policija sedaj prehku-le. kako le govorica, da bi utegnil Irvršitl grozno delanje 5.. sploh naetala. 7d5 se namreč, da liudfe v Vodmatu. eden ali drugi o grozni tragediji le nekaj vedo...
svetovno znane tvrdke ,,L IM D E" dobavlja
tehnični in *omercijelni biro
RAITHAREK, L ubijsna
Dunajska cesta 29
Objava
O kdavanju pod zakup prava velikoprodaje davanskih prepadževina, ei-gar-papira I žižica za trogodišnji period od 1. aprila 1930. do 3L marta 1933. godine.
Na dan 14. februara 1930. god. održa-
4e se u kancelariji Samoatalne Monopol-ske Uprave u Beogradu i kancelarij&ma Monopolskih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju prva ofertal-na licitacija za izda vanje pod zakup prava velikoprodaje duvanskih prepadževina, cigar-papira 1 žižica po prodajnim reonizna za vreme od 1. aprila 1930. do 31. marta 1933. god., a prema uslovi-ma prepisanim od Samostalne Monopol-ske Uprave pod M.. Br. 37910 od 15. novembra 1929. god., koje je odobrto i Go-spodin Ministar Flnancija rešen jem Br. 7883, od 25. Januara 1930. godine.
Ponude za ovu licitaciju primače ae odredjenog dana na napred označenim mestima do 11. ftasova pre podne, a otvaranje istih IzvrSiče se istog dana i na istom mestu od komisije, koju za otvaranje bude odredila Samostalna Monopolska Uprava.
Kaucija za ovu Hcitadju prtmade ae kod Depozitne Blagajne uprave Državnih Monopola u Beogradu i kod blagajni monopolskih stvarišta u Zagrebu, Sarajevu, SpUtu i Skoplju, a mogu se polagati počev od 1. februara 1930. god., pa do dana licitacije.
6 tam pa ni uslovi za ovu licitaciju sa žtamparnim blanketima ponude mogu se dobiti kod Uprave Državnih Monopola u Beogradu — O de len Je Prodaje i kod Monopolskih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju uz nakna-du od 10.— dinara.
Objavljuje se prednje zatotereaovanl-ma radi znanja.
Iz faancelarfje Uprave Drfavnfh monopola, Pr. Br. 3340 od 28. januara 1930. godine.
Betty Balfour
r fflim nuskoAJa, plen, lepBi len, ljubezni In ativanj» !
BS
Čar šampanjca!
Frf o««h predstavah se brezplačno razdeljuje pristni šampanjec iz slovite Meti KleUnr Bouvier! Senzacija ln novost!
Predstav« danes «b: Predstave dane« ob: L, po! 5., «-, po! R. ta 9. arL
KINO ..DVOR"
TEL. 2730
Domače vesti
^Naša doba"
ton aukasm k* sačela izhajali lebrnuta stovonska publicistična bo seznanjata lir Je kroge na iih
______ s perečimi nacionalno-politi-
mcdaarodnbri. socialnimi, gospodar-slrimt la kffi turnimi problemi in vprašanji, drvita bo aktvaina ta vsebinsko pestra ter v glavnem tefcuroatirna, b« strokovno -Z sto bo dobil slovenski izob-
______časopte, kakrSnega si Je že dolgo
fet«L Konsorcfl »Jutra«, ki je prevzel izdajanje fcs dobe«, je s to revijo izpolnil važno vrzel v s loven sle cm naprednem tisku.
^(ala doba« bo Izhajala dvakrat na mene v Bine opremljenih zvezkih po 32—<8 rtrggl po rszmeiTMDa Izredno nizki ceni V uredništvo sove revije je vstopilo več na-S8i ar lednih publicistov ta Javnih delavcev ■ direktorjem > Jutra« e. dr. Kramerjem na
PtvfBtinf nun, da bo<k> twB mnogi it mnogi Stateffi »Jutra« sprejeli z zadošče-ofets te pomenljivo novico. Podrobnejši program tn ceno novega lista bomo sporo-Cffl v najkrajšem času.
*	DopNdn, M se ae poicReJo, ponovno opazsrjamo na staro aredniSko pravilo, da romajo vs? neipodplsani, čeprav dobro mi-
oni prispevki, brez te-eme v kol Nško-mur se nI treba sramovati lastnega Imena, ki B ▼ ostalem ščSt» »rednima tajnost
*	Predsednik vlade kulinarični razstavi v LJnblJaal, Predsednik kulinarične razstave te pregei naslednje pismo od šefa kabineta predsednika ministrskega sveta: G. pred-»edirik mteistrskoga sveta je preje! brzojav, odposlan povodom otvoritve L JtrgosSoveu-»ke ku&narične razstave ter odredil, da <e Van v njegovem fcnesa zahvalim za izra-se odaoosft,
v v®faiU sfaSM. hneno-
vatai 9»: generaSKab. polkovnik ViJJem KSo fcučar sa vojaškega delegata v Bukarešti in Varšavi; konjeni&i major R. Avšič za vr-SSca dolžnosti načelnika štaba konjeniške Kole; peistKai poSkoveSc Ivaa Rajnik pa za oorncčrA« komandanta 41. peSpcfika. Narodni Franc Grčar je imenovan za pehotnega podporočnika, bolndčarakf narednik Vojko Zapatic pa za »travniškega pomočnika 4. razreda.
*	Praaccs&o Mfksrsnjt Jagoslovensks-{t anveinika. Predsednik francoske repo-fofie )e »kad etničnega slikarja i« predsednika Jngoskrvenske ko^oraj© v Franciji Sve-ftshrri Jtavanoviča odKkovai s redom legU«
*	FEmon. "Včeraj sta se poroCfta aa TWa
g. AJo-JzeJ ŽSgon, sodni svetnik pri deželnem sodiSfta v
ta gospdca VEktoriJa Oodinova, vrtmaric« v LitiH oba Primorska roi*ka. BHo srečno!
*	Kaklen bod! bodoči
krajevni Imenik Dravske banovine. Prejeli smo: Bodoči kra-ievnl Imenik Dravske banovin« bo zasnovah tako, da bo uporaben v govoru a» p.sa-vi. Obsegati bo moral poieg pravilno pisanih taieo »kS navodila za pravilno skSaniatev Smea in pravilno rabo predlogov »v« »na« •pri«. Ker Slovenci skianfemo tudi krajevna terena.
bo treba d ostavka, recimo za drogi tfcSon. Pc*eg imena Grosuplje bo torej potrebe« do sta vek »ega«, s katerim bo aaznačena
pridevniška sklanjatev po vseh oirSi. Pri vseh imenšli, ki se vežejo s predlogom »na« ali »pri« bo pripisati ta predlo«. Kjer se bo takega pristavka, tam bo veljal predlog »v<. Pri nekaterih bo treba postaviti tudi naglas. Ta nasvet naj uvažtšek) pri sestav} imenika naši geografi zlasti
je v to poklicano Geografsko društvo. Pomagafi bodo morali 3eveda zaradi pravilnosti imen razumniki v dotičnih krajih in veiči JeszikosJovci. Odpraviti bo treba marsikatero napako v starih Imenikih, loi Kh io izdala bivša Avstrija. ZakrlviS so iih napačno poučni uradniki. Tata napaka !e a. pr. Stožice pri Lj.Mjani namesto Stožce, Brežice aamesto Brežce, Laknice pri Mokronogu namesto Laicenc*. — A. M.
*	Velik Izlet ameriških Slovencev v staro domovina Kakor smo fe svojedofcmo omenSS, se pripravlja letos več ftzletov na-Sšh ameriSkah rojakov v Zedinjenih dTŽavaf ▼ staro domovino. Med naznanjenimi izlCi le eden nafjveSSi telet sedmih skupin Sj-nov Slovenske narodne podporne jednote. Po obvestilu, ki ga je prejel poseben ojbor t ministrom na razpoloženju Antonom Kristanom na čelu, prispejo posamezne jfcupine v Ljubi j aro v ctoieh 6. junija 5. juRja. 7. Jo-Wa 9. jui. 15. Jttl., 17 jui, in 19, krtija Vse te Skupine se sestanesjo v Llubijani na veliko siavnost, M s« bo dne 27. julija vršila pod
""H
Sia ptcdpuU
Konfeti, serpentine, papirnate čepice in vse drugo kupujte pri M. T1ČAR, Ljubljana. Društvom popust.


toenom amertSki dna v UiMlad. Potem se bodo aranžiral fzJeti teh skupin po Jugosla-viji z vlakom preko Dolenjske v Split, Korčulo ta Kotor, na povratku pa preko Dubrovnika v Sarajevo, Beograd. Subolšco in Zagreb, kjer se službeni del ideta zaključi Našim ameriškim rojakom se v vseh važnejših krajih pripravlja prisrčen sprejem.
•	Tretfl vseslovaitskl zdravniški kongres se bo letos vršil v Splitu ob koncu septembra. Pripravo za kongres vodi poseben odbor z dr. MomčSlom Ivkovičem na čelu.
• Alpski smuški tečaj na Staničevl kofl (2332 m.) pod Triglavom. SPD namerava priredlit! v marcu mesecu (okoli 15.) dva desetdnevna smuSka teča-ja, ako se prijavi zadostno število udeležencev. Tečaja se bosta vršila pod vodstvom prvovrstnih smu-čarjev-aiTrfrristov, (gig. Kveder, Sarceifij). Id sta <yba nastavniika JZSS. Koncem tečaja ob ugodnem vremenu daljša (2-3dnevna) tura s sestopom v Bohinj. Dostop na Staničevo kočo bo vsakomur mogoč. Izvedena bo tudi zfanska markacija. Teren hi snežne prilike so v okolici Staniče ve koče zelo ugodne in omogočajo vsakomur, da se z lahkoto nauči zlasti terenskega smučanja te spozna vso zimsflco lepoto naših Alp, ki so prele-stne zlasti ob s Spomladanskem solncu. Koča bo kurjena Oskrba prvovrstna. Prijave sprejema SPD osrednji odbor r Ljubljani hi pa oskrbnic Staničeve koče J. Bitenc, Ljubljana, TržaSka cesta 21, fci daje tudi vse nadaftne informacije.
•	Advokatska komora v LJubljani val« vse gig. advdkate in advokatske pripravnike na sestaneik 12. t m. ob 18. v dvorani 79 deželnega sodiSča v LjulMiani, ksjer bo poročal g- dr. Turna Henrik o kongresu mednarodne zveze advokatov v Parizu.
Danes premijera ob: S., pol 3. 6., ,pol S 8. in 9. uri.
Tim Mc Coy
fcapetan
tf
film JunaStva, pustolovščin in ljubezni!
Popolnoma novo! IVINO
IDEAL
*	Razpis nčnega mesta na kiparskem od-defkn srednje tehniške šole v LJubljani. Na kiparskem ln rezbarjem oddelku tehniiSce sre<We šole v LjubUjani se bo razpisalo učno mesto učitelja za kiparstvo in rezbar-<stvo s takojšnjim nastopom. Za to učno mesto pridejo v poštev kandidati s kvafifJka-cijo za I. kaitegorHo. kiteresenti nai se v vvtbo točnt-j^Oi podatkov zgiasijo prt ravnateljstvu tehniške srednje šole.
*	Smrtna kosa. V Javni bolnici v StevenJ. gruden je 2. t at po daljši bolezni preminul krojaSrt mojster g. Josip Mimik Iz Medloga pri Cetjc. Star j© bfl šele 49 let Zapušča mladoletnega sfeia. PokoJniScu bodi ohranjen blag spomin, žahnjočlm naše sožalje!
*	ProSnpkom na kr. bansko uprave.
Kraljevslki banani upravi v LjuMiani prihajajte dnevno števiine prošnje za podpore pri nabavi materijala za zigradbo ginojnačnfh jam in hlevov. Te prošnje so večinoma pomanjkljivo sestavljene, večkrat tudi nekoi-kovane. TudS nima kraBevsfka banska uprava trenutno dovolj kreditnih sredstev na razpoJago, da bi mogia usoditi novim prošnjam. Zato se opozarjajo interesenti, naj novih prošenj ne vlagajo več, dokleT ne bo to razglašeno v >Uradnem listu«.
*	Visoka starost Iz Mostarja poročate, da je v Ljwbuškecn umrl te dni Avdo Novič v visodci starosti 107 let. 2e pred sedmimi !efl je izumrlo vse njegovo sorodstvo. Živel je od miloščine. Kljub visoki starosti je bil do zadnjega razmeroma zdrav
*	Naročnikom na glasbeni list »Zbori«! Glasbeni del prvega letošnjega zvezka je dotiskan. obSrna književna prfioga s številnim slikami povodom 25 letnice pevskega društva »Ljubljanski Zvon« Je v ti stal. PaTjpošiljanie se bo seveda nefcoiiko zakasnilo kar naj Magovoh'<>o c. naročniki upravi oprostiC Kdor še ni poravna! naročnine v znesfcn 50 Din, na to čimprjj stori- (po zadnjemu zvezku la^skeg« leta priloženi položnici). Podprite »Zbore«, naročite se nanje! Nasiov: Uprava <Zfoorov» pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Lhibfjam.
*	Jermanov Pavle. Mladinska Mafoa po-verjeništva U JU v Ljubljani prosi avtorja poslanega rokopisa, da ji pošJje Simprel svoj naslov.
*	Vinarski ta sadjarski tečaj v Kapeli. KraPjevska banska uprava dravske banovine je odrediia, da bo tudi letos na banovim-ski ustanovi v KapeS 9 mesečni tečaj v svri*» imobrazbe kmečkih fei vimčarsikih mla d«tičev v vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu. V tečaj, ki bo trajal od 1. marca do 30. »ovembra. se sprejme 10 mladeničev, M so start najmanje 16 let, dovolj razviti in močni za opravilanje vseh praktičnih oprava. Pouk bo v prvi vrsti praktičen. Gojenci dobo prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano ln mesečno po 100 Din na roko za nabavo manjših potrebščin. Prošnjam za sprejem (kofleovanim z 20 te 5 Din) je priložiti: krstni list, zdravniško spričevalo, odpustnico ljudske šole, nravstveno
»t ynM«»t »»«»«•«♦»
v drogeri;»h KAM C, LJUBLJANA
RAMe (VaUram', MARIBOR CENIK GKATISt
spričevalo ta izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečadn. Tako opremljene prošnje naj proseči osebno predložijo najkasneje do 18. t m. pri upravi banovin ske trtnice in drevesnice v Kapeli, pošta in železniška postaja Slatina Radeud. Upravnik nasada: Jos. Glaser.
*	Bivši avstroo5scrskl generalštabnj major obsojen na poldruge leto Ječe. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu se jo v dneh 6. in 7. t m. vršila obravnava proti Mvšeam avstroogrskenru generalštabnemu majorfu fvanu Kalčiču, pozneje žitneimi trgovcu in borznemu agentu, obtoženemu zaradi poneverbe v znesku nad 100.000 Dte. Skoro ves denaT Je v šgri zapravi!, potem pa se je z zadnjični 4000 dinarl v žepa odpravil v Monte Carlo, kjer je hotel poskusiti svojo srečo. A sreča msi ni bila naklonjena. Brez denarja se jo vrnil v Novi Sad, kjer Je bS aretiran. Pred sodiščem se Je branil, da nI imel namena koga oškodovati. Aretacija mu je onemogočila najeti posodo te poravnati obveznosti. Sodišče ga Je obsodilo na poldrugo leto ječe, vračunalo pa mu je v kazen 4 mesece in 20 dni preiskovalnega zapora. Zagovornik obtoženca kakor tudi državni pravdnlk sta prijavila pritožbo.
*	Napad na vaško rodbino, k bosanske Srebrenice poročajo: Murat te Rašed Č3kofc6 iz vasi Brezanci sta v družbi dveh tovarišev vdrlt v hitšo rodbine HaMlovič v Podgorju. Med njimi ta domačimi, katerim so se pridružili tudi nekateri sosedi, je prišlo do krvavega razračunavanja. Avdo te Sa-Sr Haldlovič sta obležala na mestu mrtva, nevarno pa sta bi ranjena Me£» te AHJa Gabelič. Napadalci so potem tzgtnil v *o-zdu in jfh orožništvo doslej ni mogio izslediti. Vzrok krvavega napada nI znan, domneva pa se, da gre za staro rodbinsko sovraštvo.
*	Monsignorja Toma Zupana sklad. Orfl
Metodovi družbi so poslalo za Toma Zupana sklad podružnice: Gornji grad 100 Din Sv. Pavel pri Preboldu 300 Din, Jesenic« 210 Din. Lepa hvalal Cela zbirka maša sedaj 21.400 Din.	# ~ 200
*	Zveza šoferjev Stevanfh Jiasaanja, da bo njen letni občrtf zbor v četrtek 13. t m. ob 19.30 v gostilni Novak. Rimska cesta št. 19., v Ljubljani. Člani te drugI stanovski tovariši se pozivajo, da se občnega zbora zancsftjvo udelež«.	187
*	Prosvetni odsek Sofcoff« §L tld Pri LJnblfani uprizori danes v dvorani prt »Slepem Janezu zabavno farso v 3 dejanjih »ŠoafriKka muha«. Začetek ob 8. zvečer. 197
*	Proti rdečini rokam, razspokaal te nele-pt barvt kože se z uspehom n»raMia snež-nobebt te maSčobe prosta krema »Leodor«. ki daje pokara te cbraai eno belino, katero si vsaka odlt&ia dama žeR. prednost kreme »JLeodor« i« v tem, da tovrstno Madš 'srbečo SooJo ta ta ebeuem fična podios« sa pešer. TrsSai vooj kreme >Leodor< j« podoben mam, lef pitata ta šopka v rosnem pcfaiadasasksaa J«tru utrganih vijoBc ta Smantfc brca enega iW»g» mo5tisove«a vodja, ki odbito odUSme ItedU Cena vekfcl tubi MJSO Din ras® 9 Din. V u<Sdkovanju Jo podkrepi toaleten nrflo LeodoT. Cena komad« 8 D5n. Dobiva se povsod. Jder proda<ja&> Odorodont proizvode. PoSjite nam ta oglas kot tlAovte« (omota ne zalevl«) dobili boste brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice ZJartorog, oddelek CMorodont Maribor	2453
*	Od novih Slagerfer ssmo nekaj komadov še »a zalogi. Slovenske pesmi, operni komadi v največSl izbiri. Priporoča se: »Tehnik« Josip Banjai, LfuMJana, Meklošlče va 20; nasproti sodiSča. Trgovina vsakovrstnih gramofonov, koles te šivalnih strojev.
[TO — zobna pasta najboljša J
*	Prejeli smo obvestilo, da sta bfla podeljena anonsni ekspediciji Rudolf Mosse, Ibčriča, S. A. Barceiona, od mednarodnega razsodišča velika nagrada te zlata medalja mednarodne razstave r Barceloni za uspešno izvedbo razstavne propagande. 203
*	Umetne oči se bodo v Zagrebu od 25. do 27. t. m. ob prisotnosti pactfentov po naravi izdelovale te prilagajale od zastopnikov tvrdke F. Ad. Mutler SShne, zavod za umetno oči, Wtes!baden. OSej današnji oglas.	180
*	Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, roonga ali lika tovarna Jos. Reich.
" Obleke In klobuke kemično čisti, bar. va ta pfslra tovarna Jos. Reich.
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubllana. Pod Trančo 2-IIJ.
*	Gospa, že prvi poskus pranja po na^em na3nu Vas bo uveril, da imamo prav! Črtajte oglas terpentinovega mala Gazela!
Iz Ljtsbliane
n— Koncert Osterčevlh skladb. V ponedeljek 10. t m. bo v Pifharmonični dvorani komorni večer, na katerem se bodo izva-jaia izključno dela slovenskega komponista Slavka Osterca. Bogat te raznoličen spored bodo izvajali poleg violinsskega učitelja Glasbene Matice g. Ivamčiča gojenci tukajšnjega državnega konservatorija. Cel program je tovrstno na študiran pod vodstvom g. Osterca samega. Zate moremo v resnici pričakovati prvovrstno pod a vanje te tudi izvrstno tehnično izvršitev posameznih sporednlh točk. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
o— Iz gledališča. V drami bo danes ob 15. prva repriza Spicarjeve mladinske Igre »Pogumni Tonček« s sodelovanjem vojaške godbe in baleta. Zvečer bo »Cvrček za pečjo« ob znnžanfh cenah. V ponedeljek za red D Schillerjev ».Don Carlos«. — V operi bo popoldne ob 15. Verdijev »Rigoletto« s Primožičem v naslovni vlogi in z gostom We-
___v Ad OMi. Zvečer h ta p®®*
opereta »Tačar«. Obo nod oljski predstavi pri znižanih cenah. — Uprava prosi abo-nente, naj najkasneje de 14. t- m. poravnajo februarski obrok. — C^x*zarjan*> na gostovanje odlične franoosflce igralske skupin« La petite sečne.
»— Nedelja na $*>ixksbskea odra. Danes se bo ponovRa 'zvrsna burka »Pred poroko«, ki j svojim tr»n nj;n» imenitno nabavi posetnike. V- vod.!ni vlor. priljuMjeni kam* Šentjakobske« odra t. Lavnč Pr setite predstavo! Vst^-s se dobe pri gledališki blagajni od pol 20. ure naprej.
o— Gojencem dramskega tečaja ZKD. Prihodnja vaja bo v ponedeljek za prvi let-nfc od 7. do poi 9. ta za dresi letnik od pol 9. do ia zvečer. V torek vaja odpade.
m— O najnovejši ruski književnosti bo v torek 11. t m. ob 20. v maS dvorani Kazine predaval profesor fflozofeke fakultete v Skupila dr. AlefcsiJe JetaSČ.
n— S. Šantei: »Slavnostna sterosteven-aka maša«. V tekn t m. bo Izvajalo Narodno žeiezničarsko giasbeno droStvo »Sloga« s sodelovanjem dn^tva Glasbene Matice Santlovo slavnostno staroslovensko mašo za zbor, soU, orkester fn org!5e. Cela maša še nI bfla izvajana. Deio o<»ikuJe plemerttta melodika, ki se II pridružuje zlasti v »Veri« zanimiva poffifonija. Vsa skladba Je pisana v Slogu, ki se tovrstno prilega starosloven-skemu besetHhi ter daje delu poseben značaj ta čar.	_
ZA PRANJE NOGAVIC
Bohemski Karneval S. K. Ilirije
15. II. ▼ Tscil prostorihL hotela Union
Posebnih vabil sc nc razpošilja.
•MMMMtM tttttt t fttt t ttf f f .............*
n— Jugoslavija na svetovnem skavtskem kongresa. Jugoslovenska Aanrtska sveža. Id je članica mednarodne skavtske zveze, je poslala aa konca preteki ega leta i državno podporo svodo reprezentativno četo ■a svetovni rfcavtskl koogre« v Anglijo. Kongresa so se udeleSBa zastopstva vseh narodov, ki so v organizaciji, tako da so med seboj tabori« ta se sprtjateSjSH Američani, Jugodoveni, Indijci, Aagieži, Llbert-tend. Japonci MxL Naspiotstva med narodi so bila pozabljena vse je manifestiralo za skupni mir k« je prepotreben za nadaljm razvoj Sovežtva. Da tove za podrobnosti ta namen tega kongresa ta skavttoma spioii tudi naSa javnost, priredi vodja Jugosloven-«ake reprezentativne čete starešina skavtov Dravske banovine t Pa v d Kunaver predavanje v veliki dvorani boteii »Union« zdr«-feoo z nad osemdesetimi skaoptičafcni sMka-mi, k! bodo kazale med dnigšm tudi skavte najraš$ičnei§ih narodnosti. Predavanje bo vsekakor zanimivo, ker Je do sedaj edinstveno pri nas te ker e skavtizenn Se triso ba« pri nas podane dovoljne informacije. Predavanje bo v torek 11. t m. ob 20. v vefSd dvorani »Unaona* ta so vstopnice pe geta nizki ceni v predprodafi v Matični kuft-garrt.
CESA r$CE PATER V ZAKLADNICI? Zakaj je strežnikov čevelj ožgan? Odgovor v 6. številki »Romana*, tednika za vs«. V njel je vsa vsebina do seda} izišlega ve^enapetega romana *KONZULOVA SKRIVNOST* z obilnim nadaljevanjem. Naprodaj v vseh trafikah za 2 Din.
m— čar šampanjca. Za Llubtjano sopet senzacija! čar šampanjca, ki bi za občutil samo s pogledom na platno? Ne! so dejali v kima Dvoru. Res, vrti se krasen film, poln dogodkov, veselil, mikavnih, Mestečlh scen, s katerih diha žhijercje, strast, razkošje, mami mondenosti, a se Srt sce tudi v pjenrenitosrti občutja. Življenje se suče po svoje v giavnem v znamenj« kristalnih kapfjc šampanjca. In, da ga ne bi ptft samo junak! ter junakinje fifcna. jo poskrbela uprava kina Dvor, da ga je te ga Se bo te dni pilo nekaj TOCtiŽh obiskovalcev ktea. Pri vsaki predstavi filma »Čar šampanjca sta oddani po žrebu dve rteklenid slovite marke »Klotar Bouvier«. Veselo ta žSvahno je bilo že pri včeraiSnJl predstavi. Pred zadnjim dejanjem filma Je posegel v pripravljeno vrečico mlad fantek m ptfbiike in povlekel .. . par števSk. več številk po sedeSh. Pa se ie prvi dvignil mlad gospo-dič. Škoda — napačen sedež. Ponovna vzkliki jn ie poskočil z enega prvih sedežev maK, komaj 8 letni Božo Kramarc ta odnesel steklenico iskrečega se šampanjca pa* panu te mamici. Po ponovnih vzklikih priteče malce rdeča v obrazček pred platno fvka Zalkotttfkova to Kosez. »Prav« — tudi ona je obieta veBko steklenico. Na zdravje!
n— PosetnJkom gledališča. Uprava prosi vso posetnike dramskih in opernih predstav, da uvažonejo naslednje: Začetek predstav e točno ob napovedanem času; drama ob 20. opera ob pol 20. nri. Popoidanske predstave se začenjajo točno ob 15. nri. Ko se dvigne zastor, odnosno začenja predigra,
no sme oftdo reč t prostor s B@jeterl imajo zadevno strog oa&g. ki ve. i|a za vsakogar. Zamudn&ci morajo Čakal na hodniku, da mine začeto dejanje.
a— O postanka tiska bo predaval v popoldne v ljubljanskem radta dr. V. Knsf-Hč, Kakor čujemo. Je predavanji« vzeto ta njegove nove knjige, katere prvi del Izid« v kratkem. N« predavanj« ta knjigo opozarjamo.
a— Slovenskega ribniškega draltva w
LjobHaKi občili zbor bo v četrtek 30. t m ob 30. v hotelu »Ifenon« (v rožcab). Na dnevneca redu bodo poročfia odbornikov ta voJBtvc odbora
n— Sekcija OdrnCenti dracMov v LJab-Qanl bo imela 2i t. m. ofe poi M. dopoldM v botefa »Miklič« tore<kd občK Zbor s dnevnim redom: raaapust sekcij« ta nstane-vttev Društva drogžstov ter odobritev novih pravil. Potaoštevilna odeieS« dolžnost.
Bolne žene doseže!« s aporabo narai •Tranz Joseiovo greočlce« neovtrsno hddn
iztrebljenje črevesa kar često očiidn^e te-vanredno dobrodelno na obolele organe. UstvariteSJl Idasčnih učnih knil* za žensk« bolezni pišedo. da so ugodno tičinkovanl« »Franz Josefove vode« arotovili t lastrend preiskavami »Fram Jtsefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drozertjah in »pecerth skih tr»cnrtaah.
n— Opozarjano na danalnle . »Naša gledališka kritika« g reflserta G rita Debevca, v Zbornični dvorani anTvere« toč-•o ob 10. dopoldne. Po predavanja debata.
n— Rekorden dovoz jajc na UubilansM trg. Na včerajStrl StMjanski trg Je bita po-stavfiiena rekordna g«Kxžhta jajc. Neki ta-voznik ta Bosanske Gradiške Je pripeli »J rč» raj v LjiMiano 10 veHrik zabojev Jata po 1440 komadov. Na tig Je postav* trt zaboje. Na debelo Je Jajca prodajal po 0.75 Dta na drobno po 1 Din JaJčarice so prinesle na tig nad 120 košar jajc. Računajo, da ta belo včeraj na Drt^anskera trga nad 11.000 jajc.	_
črno-bela rednta
UNION L MARCA
VahOa bodo razposlana do 10. t dl Rtkta madje za vabila pismeno na odbor, mene v d&mskem salonu kavam« Emona vsak dan razen nedelje od 17.30 do 19. ure, Istotam se rezervirajo baloknski
Odbor.
n— Poskušen samomor. V sjrfošno bolnico so včeraj ponoči pripeljali 271etnega Mšmka Henrika U, isl Je močno krvavel ta ve£ke rane aa sogt Henrik U. Je dobi ponoči nenadoma silen napad. Pričel Je te-kati po stanovanju, nakar Je pograbfl britev ta si prereza! ffie na nogi. O zadevi Je bila informirana rešftaa postaja ta so nesrečnika s težkimi poškodbami spravffl nemudoma v bolnico.
ti— Prepir med SenskamL T neftl M V C*giarlevs uiici v Vodmatu se Je vnei predvčerajšnjim na vseagodaj zjutraj hod prepir med Marijo R. in Jožefe Č. Prepir se je sledntjič spremenil v pretep ta polivanj« z voda Na koncu koncev se Je Marija R. zatelda k stražniku te prijavila, da ta ta nasprotnica udarila z zajemalko po giavl la po levi roku Zaslišana č. pa udarce trdovratno taji te priznava, da Jo Je polivala * vodo. Ker pa voda le i« tako trda, da bi zapuščala rane, bo o nerodnem prepirčka govora seveda tudi na sodišču.
KARTOTEKA
drnžba i«.s.
Ljubljana, §e!enbnrgova nI. O/I.
Kartotečni pribor
Kartotečno knjigovodstvo
Kartotečne tiskovine
fe 4ea *e«s vek poktaih ebiekorai-cev Sirskega kopaMše« )( 11 L n
Bcisesnskem
Karaevalii Ilirije
t hotela Union
2»% kwoT. T teaa od ( fc I. t a |t bila Anrfa« Ic jrtsaime »ofsrste M« Karla Cementu na Dunajski ceaM napa, ▼ kateri m k nabajaH aasied-a£ predmeti: 20% boni od zamenjave krem. ki sicer: šerife 119, St 7359, ra 820 kron; serih K št M43, za 220 kron; serija <7, St 3866, sa 388 kron; serija 46, št 86«, za »40 krom; serija 50, št 6275, za 2000 kron; aert}a 206, Jt 5738, aa 1336 kron; vsi « boni se »e sadntf strani opremljeni z rdečo ftamr/iko *Mertcur«. Ukradenih je bSo dale še za okros 23.000 kron drtrgrfe bonov, k*ter?h se raje im šteA"ilke niso znane. V mapi so b*ii nadaiše tudi razni siošsa ter kata-
hei
M-emrvfm Ii eeegode. Rudar Aktf* Pte-
«bt. s&poaien v Zagorjo, Je delal včeraj tčvtrsi v fovb, pri čemer se je odrta plast premoga ta sa pokopala pod seboj. P:ntar k obleiai na mesto močno poškodovan na ta rokavu — Mati Marjan Cernivec iz Vc<Rc, star komaj le<to dni, se je ijrral pred-Bnočrt.fera ▼ domačs kuhšnfi okrog štedilnika. Prt tem k prijel za kmec r katerem je bilo vrelo mleko, ta ga zlil po se4x. Otrok je do-b5 po vsem životu silne opekline — 16 letni posestrrl-Sci srn Rafael KovačSč ic Blok je reeal siamorezstico krmo za ŽE vino. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da si je skoro odrezal levo roko. — Vse ponesrečence »o prepeljali v sp<o§no bolnico.
9— Ukraden suknjič. Mesarski pomočnik Leopold Dolanec, uslužben pri Lavtižarju Ba Sv. Petra cesti 83, je prijavil, da mu je ■ezsian tat odnesež pred nekaj dnevi iz domače točilnice usnjat suknjič. Zadnje čase sc vrše tatvine povsod: po privatnih Hšaii, v trgovinah ta gostilnah ter kavarnah. Zdi se, da je na delu cela tatin. dru-J!ba ati pa je na posta neštevlkio priložnostnih tatov.
n— Prijeta tatica cerkvenih prtov. Na itivinem kolodvoru Je brila pred nekaj dnevi aa po<f!agS prijave njenega bivšega Fhitr čka prijela 41 letna Neža VerHnškova, pd kater; so našli dva ukradena cerkvena prta. Vertinškova je pozneje izpovedala, da Je tdcradla prta te neke cerkve, na po« te Mengša proti LJubljani. Prvi prt Je te belega piatna, dolg 3.20 m, širok pa 60 cm, ob-ift s 25 cm širokimi Spkarrii. Drugi Je tete velikosti iz rumene bomfoaževine in z všd-&72 ornamenti.
a— Vedno več fb Je... V Ljtribtjano prV-ka'a z dežele vedno več deklet, ki se v mestu poiagema pričnejo udajati lahkomiselnemu življenju. Po večini vsa dekleta, s ka-tertmi ima posla policija, so podeželanke, bivše služkinje, natakarice aH navadne delavke, ki jih ie v njihovi preprostosti mestno življenje strlo in pogubi!o. Pred par dnevi so ob priliki policijske racije aretirali naenkrat kar 9 izguiMienk. Včeraj ponoči so spravili na policijo zopet 4 dekleta. Od vseh b3 preiskanih je biLo zdravih le 5, dočim so morale vse druge zaradi bolezni v bolnice.
*— b gostilniške veže akradeno kolo.
Prevoznik Pavel Petkovšek, stanujoč na Poganski cesti, se je ustavi! predsnočnjim ▼ RepauSkov} gostilni na Bregu, kjer je »pravil kolo v vežo. Petkovšek se Je pomu-džl v goitilni le četrt ure, nakar ie mislil nadaljevati pot proti do Trm. Komaj pa je sto-p3 v vežo, je pogrešil svoje kolo znamke *Pik±< Petkovšek le prijavil tatvino poli-c^i.
o— Plesni odbor JNAD »Jadrana« javlja
da bo zaključna, pleska vaja v četrtek v dvorani Delavske zbornice. Odbor naproša eemene plesalke, da ne pripravijo več ko-t®onov kakor enega za kotiljonsko četvor-ko. Gospodom pa m treba nositi nageljnov za kotiljonsko četvorko s seboj, ker se bodo dob'!i zvečer v dvorani po 3 Din.
a— »Preporodova« maskerada. 22. t m. bo »Prsporodova« maskerada v velikj dvorani Kazine pod geslocn »Ples v maskah. Vsakoletna maskerada je bila bolj interna drirštvena prireditev, letošnjo pa pripravlja »Preporod« v velikem stilu. Igral bo izvrstni iazz Odecn. Vabila se prično v kratkem razpošiljati.
u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški bo imelo letošnji redni občni zbor 16. t- m. ob 9. dopoldne v »spodnji dvorani hotela »BeEevue«. Vab.jenl Sani ta prijate-
a.
o— Plesne vaje Prtraorja dane? ob
IS. v beli dvorani Unlona.	19$
»— Ceskoslovenskž Obec r Lfnbljanl. T nedelo 9. t. m. ob 16. v Narodnem do-bw predstava lutko vega gledališča »Hana In povodmf. mož«.
a— Primarij dr. Ivan RoMda, psiblfater ta nevrolog, se Je presni z Miklošičeve ceste 16 v Dalmatinovo trHoo 10, pritličje.
o— Zobotehnica Pavla Marija Kociančl-Ceva (Dunajska cesta) ob sobotah popoldne ee sprejema.	193
a— Pisarna Podpornega društva slepfli se 1« preselila Pod Trančo 2-IIL	188
a— Nova partija pristnega kraškega tetama. v kvaliteti nedosegljivega, dospela L. 28 Din. Delakatesa Fr. Kham, MiikloSčeva •esta 8.
a— Važjta objava. Odstranjevanje nadležnih noibtev ta kurJSh očes brez krvi ln bolečim vsak dan (za gospode ta dame) od 8. do 1&30. ob nedeljah pa od 8. do 12. are. Plača se saow 8 Din. — Kopališče »Slom«	201
a— Breiuf šefc to3 Langeifer plaveč, ru-landec, Hirtomerstel rteims.	190
a— Za slepe. Tenorist g. Leopold Kovač Je aedavno pd v ocfličnl Ifubljansfld družbi In poshi^alci »o se oddolžili s tem da so afera« 500 Din za slepe. Vsem Izreka podporno droštvo slepij iskreno zahvalo.
h Celja
•— Od koncert* Glasben« Matica Bob-Hmske bo v aedc#o 9. t sv. okoh 19. zvečer voag topred kolodvora v Ce>jn poseben avtobus cebrke občine proti Moriria. Red« avtobus Ce$!e - Mozirje pa bo voail popol-etee ob četrt na 13. uro fr Cetja kakor vsak dan. AUco bf biio pričakoval da bo proti MoBšnju posebni avtobus oko* 19. are pre-ntt^iea, bd sc mora* pred koncertom tate-resenH zsdasštf, da bi redni »odrski avtobus prirej sopet nazaj ta	21. are te Celja proti Mozirju.
e— Udeležite se sprejema OL Matice! Danes popoldne prispe v Celje z ljubljanskim potniškim vlakom ob 14.15 pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice Drage goste, ki so ponesli prelepo jugoslovensko pesem z velikim uspehom v tujino, bo pozdravil v imenu mesta župan g. dr. Gori-čan.
DamSk« te posteljno perilo, fino bi elegantno izvršuje proti naročilu ln po meri M. ŠR1BAR, Aleksandrova ulica št 2 (Pole« D. Zamparuti). Bogata izbira v«eh vrst čipk Jn krasnih fflet motivov.
•—Za Celjski dečji dota v Bakarca so
daije darovale: 200 Dtn ga. Orožen Josipl-na; 110 Din ga. Oračem Mtilena; po 100 Din ge.: Breschair Mila, Gams Ivka, Golo granc Marica, Haselbaoh Karta, Lukas Ma rija, Ogrizek Marija, Plavc Terezija, Ravni' kar Amalija, Rajšp Marija, Sirec Malči, Steanfelser Marija. Zidan5ek Marija, Vatz ke Jela ta Vraovec N.; po 50 Din ge.: Cona M., Jakhej Marija, Lečnik Ana, Strupi Karo lina, Schwab Antonija, šrebar Marija, Posavec Karolina; 40 E>in ga. NendI Rožica; Po 20 I>iin ge.: Boc Hedy, Boc Magda, Do-bovičmk Jožefima, Rebek Josipina, Permo-zer Terezija. Vsem darovalkam se odbor Kola juigoslov. sester v Celju nafiskrenejše zahvaljuje. Za počitniške kolonije se spre jemajo prijave pri gdč. Kemovl v dekliškt meščanski šoli ob sredah od 9.30 do 10.30, ob sobotah pa od 10.30 do 11.30. Kdor si hoče olajšat)! plačilo, latilko plačuje v obrokih. V pTiimern bolezni atli kake druge ovire naj stranka odjavi otroka najmanj 10 dni pred odiiodom kolonije; v tem primeru bo vrnjen tu<fl denar. Za izvenpočitniško dobo bo društvo sprejemalo fcudj odrasle. Natančnejše informacije dobi vsak pri prijavi.
e— Rezervirajte vstopnice za »Radikalno kuro«. V sredo 19. t m. bo gostovalo v Celju mariborsko gledališče z velezabavno dr. Dobovi-.kovo tridejansko burko »Radikalna kura«. Predstava bo igrana t abonmaju, vendar pa je potrebno, da se za-sigura tudi zadosten obisk publike Izven abonmaja. Poskusno rezerviranje vstopnic je treba izvršiti v knjigarni Goričar & Le-skovšek najpozneje do srede 12. t m. Ako ne bo rezervirano zadostno število vstopnic, se predstava zaradi ogromnih stroškov ne bo mogla vršiti.
e— Danes v nedeljo ob 20. družabni večer Sokola Celje v veliki dvorani Celjskega doma. Sodeloval bo Jazz-band te Ljubljane Iskreno vabljeni!
e— Izgubljeno in najdeno. Katarina He-metsbergerjeva je izgubila v mestu zlato broško, okrašeno z 2 smaragdoma ln z 2 biseroma. V Gosposki ulici je bil najden 5. t m. srebrn uhan. Dobi se na celjski policiji.
a— Miro Rlbarič t. Včeraj dopoldne Je
premimi! po daljšem bole/ianta g. M^ro R3-barič, nadiTispekitor finančne kontrole v pokora. Rodom iz Škofje Loke, je služboval pokojnik pred vojno po raznih krajih Goriške in Istre ter do prevrata v prosti lukd v Trstu. Zaradi svoje izredne ljubeznivosti in prikupljivosti si je povsod na mah pridobil zatrpanie ljudstva ter je bil med našim narodom na Goriškem ta Istri ter slto-venskam žSvfiern v Trstu naravnost popularna oseba. Njegova državna stožba in uradna uniforma ga niti v najtežjih časih preganjanja ta zatiranja našega naroda ta 5i sto r»č ovirala, da ne bi ob vsaki priliki javno pokazal, da ie zvest sin slovenskega naroda. Naravnost občudovanja vredna je bila med vojno njegova neomajma vera v vstajenje ta uedinieme našega naroda, hi ko je končno napočil dan Svobode, Je bil med prvimi, k? je stopil v službo svobodne domovine. Kot fanatičen Jugosloven ie takoj zaprosil za i/spremembo svojega prvotnega imena Rscher v Ribarič ter se po pravoslavnem obredu poroči! s svojo sedanjo zvesto zakonsko dmž"oo. Po prevTa-tu je služboval najprej v Ptuju ln končno v Mariboru, kjer je stopil potem kot nadin-spdktor finančne kontrole pred nekaj leti v pokoi. Pokojnik se k prav do zadnjega zelo živahno žaroma! za usodo naSh zesnižnienib bratov v Kalifi, trdno prepričan, da pride še tiadi zanje vstajenje. Mariborska pravoslavna cerkvena občina je tegtubila ž niim dolgoletnega zaslužnega jn marljivega odbornika. Pogreb se bo VTšiJ v ponedeljek. 10. t m. ob 16. uri fepred martvašmce mestnega pokopališča na Pobrežju. Pokoi MagS njegovi du-S, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
a— Ljudska tmlverza v Maribora. V po-nededjek, 10. t. m. ob 8. zvečer bo predavaj univ. prof. dr. Aleksander Jelaffič o atk+u-alrri snovi: V kafci meri Je moderna žen» sodelovala na teobfikovanjn sodobne človeške družbe. V koliko nosj pečait mene vedno krepke??e tadrviduaJnosrti? KakStr! s». njen! vplivi na zakon? — Koncert ljubljanske Glasbene Matice se bo vrši deftnitivno v soboto 8. marca.
a— Iz sodne službe. Pn vfBfem deJetnem sodšSču v LinMianl Je napravfl v petek z-dr. Leon BerMc, avskiiftafit pm okrožnem sodišču v Mariboru, sodniški Izpit z ocffiko. Naše Iskrene čestrfke!
a— Vprašanje oddaje Mestnega a v tutnn-nejra podjetja v privatne roke Včerajšnji »■Slovenec« poroča, da se vr§e pogatfa-nla « PT+vatnnkrrt tateresemtfi za prevzem mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. Informirali smo se na merodafnem mestu *> zvedeli, da se ne vrše nobena taka pogajanja ta da W trebalo vprašanje eventnaf-
v privita« sok« i« temeljito prouči*.
a— Moderne leposlovne aovostl v Ljudski knjižnici. Zadnje dni je prejela Ljudska kniižhica celo vrsto novib leposlovnih knjig modeme literature, med drugfrni: Woclf Virginia: »Dne Fran von funfzig Jahren«, Speyer V/šSi.: »»Oer Kaanprf der Tortia«, NEkolai O«r.oew: >Das Ta-gebudh des ScbiH-lers Kostja Rjab(zew< ta »Kostna RRabzew auf der Unlversitat«, Byelich . - Pantele-Jew; »Sciilkid«, »Die Replik der SrroV-cbe«, Helena Robcnska: >Dle Honlere Tliomas Mann: »■Buddenbroodks«, Anatofa Mariengotf: »Zyn5ker«, Vera feriber: »OeT Platiz an der Sonne«, Scbalom Ascb: »Pe-tersbirrg«, Bernard Shaw: »Der Kaiser von Amerika«, Strta Strenvels: >Knec4»t Jan« Tynjanow; »KudieEbecker«, Ernst OtwaJt »iRiuhe und Ordmmgc, Ttireck - Ludvvig »Ein Prolait erzablt«, Hon Reed: >Zebm Ta. ge, die die Welt erschuttern«, A. Fadejew »Die Neunzetin«, Čapefc Karol: »Das Abso-hittrm«, Haberman Gustav: »Ans meinem Leben«, Turgenjev Ivan: »VSter und Soii-ne<, Shaw Benrhard: »Der Amateuraozia-list«, >Casbe1 Byrons Beruf«, Reymont La-djsijav Stepban: >Pok«sdh» Beuernnovel-len«, Kafka H.: »Das Grenzenlose«, Anato-le France: »Die Gotter dflrsten«, Dostojev-sta' Fedor: M.: »Der SpieJer«, Diderot Denis: »Die Norme«, Carco Francls: »Der Ge-hetzte« ta »An Strassenedken«, Andersen Nex5 Martin: »Dše FamiMe Frank«, Barthel Max: »Die Muhle zwn toten Mann«, Tu-cholsky Kurt: »Deutschland, Deutschalnd iiber aHes«, Kisdh Erwšn: >Der Fall des Generalstabschefs Redel«. Lily Bratm: »Im Schatten der Titanen«, Galsworthy: »Jen-seits«, Jack London: »Mondtal« jn »Midha-e!. der Bnrder Jerrys«. Klabund: »Lttera-turgesobaobite«, fstrati PanaJt: »KodSn« Jtd. LJudsika knjižnica posltrje ob torkih, četrt' kih in sobotah od 18. do 20. trre, ob nedeljah pa od 9. do 11. trre dopoldne. Ob te'a dneh se sprejemajo tudi novi člani.
a—' Novo avtobusno zvezo Konjice-Vitanje uvede mariborsko mestno avtobusno podjetje s ponedeljkom 10. t. m. Na prog! bo voztfl avtobus začasno samo ob ponedelj kfh, četrtkih ta sobotah. Odhod te Konjic ob 6.30 ta 13.20; odlhod iz Vitanja ob 7.30 ta 17.
a— Spremembe na avtobusni progi Konice - Poličane. Zaradi slabe frekvence ta uvedbe nove avtobusne proge Konjice - Vitanje Je mariborsko mestno avtobusno podjetje spremenilo vozni red na progi Ko-ttSice-Paličane tako. da se obenem z otvoritvijo nove proge ukine opoldanska vožnia te Konjic v PoJjčane ta obratno. Zato se pa uvede večerna vožnja te Konjic ob 20.
a— Dva nova vloma v Mariboru. V petek 7. t m. popoldne med 13. tn 18. Je ne-zmamj storilec vdrl skosi okno v stanovanje kmetovalca Ivana Berdrača, Irf Je zaposlen v vinarski šoli. stanuje pa v Vinarski nlla 23a, teT mu je iz zaklenjene omare odnesel obleko, perilo, klobuk, žepno svetilko št d. v skupni vrednosti 3156 Din. Za stori!' cem še nj sledu. Policijski pes !e sledil sled nekaj časa proti Kammoctf, pa Jo Je kmalu tzOTibfl. — Včeraj 8. t. m. •zjutraj o/krog 5. ure pa Je stražnik v Tattenbacfoovi ulici opazi!, da je delavnica krojača Ivana Gom-bača na št. 14 odprta, v njej pa nI nikogar. Obveščeni Gombač Je prišel ob 6. ta iajavfl, da mu je rikradentih 12 gotovih oblek ta Mago za eno obleko v rfoirpnd vrednost 20 do 25 tisoč (ftnarjev. Pravi, da so v petek popoldne hodili mimo njegove delavnice -trije mladeniči v starosti do 18 let, si ogledovali izložbo ta prišli tndi v delavnico pogledat vzorce. Sumi. da so to storilci. Zavarovan le pa za 30.000 Din proti v!»mski tatvini. Ključavnica Je bila vlomljena, .sicer pa ni bilo naifi posebnih znamenj, iz katerih bi se dalo soditi, s &m.
Iz Kranja
r— Naval društvenih zborov. Za danes
so napovedana v Kran.iu zborovanja: žup-nega starešinstva SKJ za Gorenjsko v mestni posvetovalirad, Zadrusre rokodelske obnti v Ljudskem domu ta Rdečega križa pri sreslkem načehrkn. V ponedeljek se bo vršil občni zbor Francoskega krožka.
Iz Tržiča
6— Na občnem zbora Kolašlc, k! se Je vršil v torek zvečer v hotelu Lončar, smo poslušali z veliko vnemo poročila funscijonark Posebno zanimivo je biio poročilo blagajnš-čarke, ki Je povedala, da ie bilo pri mali organizaciji, kakor je tržiška podružnica, več kakor 25.000 Din prometa, Od dobrih del, ki so jih napravile Kolaššce, Je treba omeniti počitniško kolonijo, kateri so priključile Kolašdce na svoj lasten nariko o otrok jn izdale zanje več kakor tn tisočak« Poleg tega so za Miklavža obdarovale nad 80 revnih otrok s toplo obleko, nogavicam* in obnrtvijo. Priredile so za kritje vseh teh §teviikwh stroškov več nabirataJh a-keji, prodajale so oljke ta napravile z mladino materinski dan, na nshovo pobudo pa so članice odigrale na gledališkem odru igro »Poslednji mož«. Tajniško poročilo je podrobno omenjalo vsa ta dela ta izreklo vsem daro-vailceim, predvsem pa tržiški predilnici in tkalnici ter drugim tržaškim podjetnikom iskreno zahvalo za vso naklonjenost ta pomoč. V odboru so se v zadnjem času zaradi nek-fh nepremišljensb besed pokazale male razlike v naziranj-u, k! so s* pa izravnale ta je pri volitvah ostal po večini zopet stani odbor pod predsedstvom ge. Anke Polakove. Tajništvo je prevzela ga. Jeffica Bocakova, MagaJmčarfca pa Je postala ga. Lončarjeva, gospodarica ga. Francka Hyn-kova. Nadzorstveni odbor bo delova! pod načelstvom ge. Cernoševe. Imena navedenih gospa so nswn porok, da bo Kolo Jtrgo-sk)vensflrib sester tudi ▼ tem leta vrSMo svojo vzvišeno nalogo nemoteno ln 26 vati-ao kakoT ▼ preteklem leta.
i— Predavanje. Podmladek de»e m dekliške meščanske šole Je povabil g. prof. Osipa Šesta, da pride tod« v Tržič predavat temi »Kako dosežem nspefre« Povabilu se Je prof. Šest rade votje odzval hi tako se bo vršilo to zanimivo predavanje ▼ to-
rek It. t m. r W*ii i aJulJ tiCauAs Ml
ia sicer dvakrat: popoldne ob 5 aa mladico
in zvečer ob 8. as odrasle Predavanja prof. Šesta so bila tako v Ljubljana kakor v Celju izredno dobro obiskana ta zato smemo pričakovati, da bo tudi Tržič pokazal za napredek svoje omike potrebno zanimanje ia da bo posetil predavanje v Srn večjem Števil«. Da se pokrijejo stroški, se bo pobirala vstopnina po 3 danarie za osebo. Redna predavanja Podmladka se vrše od sedaj dalje vsaki drugji torek 25. t. m. pride predavat ravnatelj meščanske šole te Zg. ŠšSke C. Pavel Kunaver a vsesvetovnem kongresu skavtov, ld se Je vršil letošnje poletje v Londona ta katerega so se s pomočjo gg. Andreja ta Leona Gassnerja tz Tržiča udeleži* tudi slovenski skavti. Predavanje bo pojasnjevalo 85 krasnih skiop-tičnib ssiik, k« so še posebno zanimive zaradi tega. ker nam bodo pokazale naše fante v družbi skavtov celega sveta.
fi— Kuharsko razstavo v LJubljani so oW-skale tudS dijakinje 4. razredi »reščanske šole pod vodstvom gdč. Pavle Vončlnove.
■:;■-.v-	■

SKT Tržič priredi
ŠPORTNI PLES
IS* n. »Hotel Lončar"

tj't:-*:
Z Jesenic
a— Muhasto vreme. Skoro ves teden se
je v gornji Savski dolini ponujal sneg, katerega je sicer padlo nekaj centimetrov, a ga je že izpiral dež. Zaradi: pomanjkanja snega trpe vsa društva, ki goje zimski šport zelo veLiko škodo ter »o bile dosedaj preložene, odnosno sploh odpovedane skoro vse večje zimsko-sportne prireditve. Poleg mednarodnih smuških in skakalnih tekem so se morale odpovedati tudi sm«-ško tekme GS2 in prve tekme Saveza SKJ, ki bd se imele vršiti 15. in 16. t m. v Mojstrani, h katerim so se prijavili tudi sokolski tekmovalci iz Poljske in ČSR. Smu-škc skakalnice, zgrajene s težkimi fizičnima in denarnimi žrtvami, »e ne morero uporabljati ter imajo zaradi tega zimsko-sportne organizacije dvojno škodo: ker ne morejo vežbati v skokih in ker so si z gradbo skakalnic naprtili dolgove Se večjo škodo trpe naši lesno gospodarski krogi, predvsem v Bohinju, Mojstrani m Kranjski gori, ker ne morejo odvažati lesa.
Iz Kostanjevice
!w— Občinski vrt Je bil aa}va£nej& predmet zadnje seje občinskega odbora. Pri proračunski seji 29. decembra k ckSkk glede aa novi šolski zakon, Id predpistne občinam dajatev naturataih stanovanj 9(5-tefjem, sklenil, da proda okrožnemu zdravniku, k! stanuje v L nadstropju občinske aiše, tej nasproti ležeQ občanski vrt, da si more zgraditi zdravnik lastno hišo, a izpraznjeni prostori bi se mogli potem porabiti za u6i<tefjstvo. Pn zadnji seji 2. t m. pa bi imei odbor temu vrtu določiti kupno ceno. Z večino glasov Je sprejel predlog, ki gre za tem, da zahtevaj občina samo za polovico vrta. nekako 800 kv. m. nič manj kakor 100.000 Din, po vrhu tega zneska pa še stavbeno parcelo, ki Je fcst zdravnika ta meri nad 1200 kv. m. Na ta način bi znala cena vrta, ki nosi občani letno komaj par 100 Din, za meter nekako 140 Din. Ta cena bi bila komai dosegljiva v mestnih centrih naših prestoiic. Naše mnenje Je, da bi bito umestneje, če bi bij odbor svoi prvotni sklep revidiral ta skleni!, da vrta sploh ne proda, kakor da je pred vso Javnostjo stava tako visoko zabitevo. V pojasnilo nad navedemo, da Je leta 1928 Občinska hranri-trica kupila v sredini mesta veliko enonad-stropno hišo s štirimi družinskimi stanovanji, gospodarskim poslopjem in mnogo večjim vrtom, vse skupaj za 100.000 Din, tedaj mnogo manj, kakor bi stala polovica prazne parcele, od katere občina nima skoro nobene koristi. Brez nadaitaega komentarja.
Iz Hrastnika
k— Prenos koncerta po raddn. Kakor
smo že poročafc, se bo prenašal danes koncert Glasbenega društva po radi« dtrekmo Iz Narodnega doma. V dvorani bo nameščen mikrofon, ki bo spajal s telefonskim žičnim omrežjem radijsko oddajno postajo ljubljansko ta od tod bo Sa naša pesem v svet. Sliona oddajanja so se vrSila že na Štefanovo te Kranja potem te Radovljice, Jn Vr.mike. Pomembno pa se nam zdi omeniti, da je ideja takifi oddajand prišla prav te Hrastama ht je Ml inicfljator tega tukaJšnS učitelj g. Mifioš Roš. Oddajali bomo celoten program, fe Je MI izvajan že ob prrHd desetletnice Glasbenega društva. Ker ne morejo vsi Hrastniča™ poslušati koncerta di- ^ rekrtno te zvočnika, zato nai pridejo v Narodni dom. Toda kdor že® poslušati koncert naj pride pred 3 irro kaJB točno ob omenjeni uri nkna nikdo več vstopa. Postopalo se bo strogo, ker ae ste« moti program.
Iz Ljutomera
0— Občni zbor Čitalnice, našega najstarejšega društva bo v ponedeljek M. t m. ob pol 20. v gostilni g Seršena.
Ij— Sleparji. Po naših krajih se pojavljajo že dalje časa neznanci, ki se izdajajo aa mornarje in ponujajo angleško suk-no v nakup. Navadno pravijo, da so tujci, največkrat Ang'eži, lomijo naš jezik le za silo in trdijo, da prodajajo blago, ki so ga nabavili za sebe, le v denarni zadregi. Trik jim največkrat uspe in tako obešajo rvojitn žrtvam malovredno blago kot :rino angleško sukno, seveda po primernih conah, ki so naravno precej n:ije kakor cene pravih angleSkih faforikator. Ako sodimo - po naglami, so ti sleparji najbrže Italijank
NAJSTAREJŠA HISA
OSNOVANA LETA 1712
sa so&e - za toaleto i sa britje
Lov na cdmeve z - žarometi
Cim so dogradi kakšno gledaliSco afi koncercno dvorano, se prične za stavbenika rmikopoln čas, ko rmi je ugotoviti z neštevilnimi poskusi da-ti 5e aku-stika v dvorana dobra. V mnogih s>mčajiih naletijo tu na čudne napake. V velikih prostorih so n. pr. tako zvane »mrtve točke«, raa katerih m nič slišati aB pa te malo. Po gostoma se >avliajo spet neprijetni odmevi, ki isto-tako motijo poslušalca. Te odmeve oziroma njih izvorne točke pa je kai težko ugotoviti. Sedaj pa so trvedli ▼ Loixk>r>u preprost, a bistroumno sestavljen aparat za »lov na odmeve«. To je navaden žaromet, čigar skledasti reflektor odbžfa budi zvočne vak>ve. Žarek takšnega žarometa pa je zek> te-nak in povzroča prasketajoč glas. V dvorani ugasnejo vse luči m namerijo zvočni žarek proti stenam in stropa. Ce zadene na mesto, ka odmeva, sc prasketanje podvoji, drugače ostane normalno. Na ta način se dado z lahkoto dobiti vsa odmevajoča mesta, ki jim potem m težko onemogočiti kvarne učinke. Prevlečeio jih enostavno s kk>-bučevino ali podofoniimi sredstvi, ki nepotrebne zvočne valove vpijajo. Sicer pa je pojav odmevov po dvoranah različen. V polnih dvoranah jih često ti sesati, dočim te v prazni dvorani lahko spravijo y obup. V polnih dvoranah jih uničuje namreč obleka poslušalcev. Tudi je razlika med obleko in ohteko. UgotoviSi so n. pr., da dvorane, polne moških poslušalcev ne odmevajo, dočim je to baš narobe, če jih je zasedle žensko občinstvo. Dame imajo namreč lažje Maigo na sebt ki zvočrrih valor ne vsrkava tako kakor težje blago moških oblek. Cesto se zgodi tudS do, da Izginejo odmevi po dvoranah sčasoma sami od sebe.
Bomba o bombi
Ves London ae fc te tferi i Htitjin Jed
nad vestjo, d? so našli r tTKhjsskera
oddelku Brrtskega rmizeja težko bombo, ki bi bila r stanu pognati ves ta ogromni oddelek v zrak, če bi eksplodirala. To bomlbo sta baje potožila dva. nacionalistična indijska dijaka, a so jo pravočasno odkrila samo zato. keT je tcifl neki možakar po imenu Aai Kan s^učaupo priča razgovora teh dveh dijakov ▼ nekem gostilniškem prostor«. Hitro je telefoniral na policijo in jo obvestil o strašnem naklepu. Seveda je poslala ta v Britskj muzej nekoliko pogumnih mož, ki so tudi dejansko naSK bomtbo. A bomba nikakor na biha tako nevarna, kakor so poročali pozneje Usti in so šle govorice med razburjenim londonskim prehivaSstvom, ki je že videlo indijsko nevarnost v osrčju same Britaniije. Napolnjena je bila z navadnim smodnikom, ob katerem bi si ko-maj utegnil prižgati cigareto, 5e bi zagorel. In sploh je nista položila nobena Indijca, temveč dva — londonska re-porterja. ki sta si izmislila vso zadeva zato, da bi Jahko napisala senzacijonai-ne članke o n-jej in jih prodala listom za masten denar. Listi j« pa sedaj nočejo izdati in tako se policija trudi oa vso moč, da hi ju sama dognala in spregovorila ž njima naknadno besedica
V
Darujte za slepe!
Repertoarji
LJTIRLJA.TSKa drama.
Začetek ob Ul
Nedelja, ». «b 15.: Pogumni Toofck. _
dinska predstava. laven. — Ob 20.: Crr-č«k na pečjo. Ljudska predstav« po xO> žanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 10.: Don CarlM. D.
Torek, 11.: Cvrček za pečjo. &
Sreda. 12.: Drugo presenečenje v Ifrfbearf la Prisiljena žen i ter. Gostovanje francoska drame »La Petite Scene«. Izven.
Četrtek, 13.: Prijatelj postave. Noi <Mm svetovalka. Komedija tistega, ^ «e f poročil z nemo ženo. Gostovanje francoske drame ,La Petite Scene«. Izven.
etek, 14.: Zaprto.
%
\ ljubljanska opeka.
I	Začetek ob pol 20.
NeAtfJa, 9. ob 15: Rigoletto. Ooatnje pa. tinka Veeel - Polla. Ljndska predstava pc znižanih cenah. Izven. — Ob po! 20.: Ti čar. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 10.: Zaprti.
Torek, 11.: Valkfra. a.
Sr-d«, 12.: Zaprto
*WTJAKOBSKI OLEDALreKI ODER.
Začetek ob 20.15.
Nedelj«, Pred poroka
mariborsko gledališč«.
Začetek ob 20l
Nedrfja. ob 16.: Lepa pustofcovfBhie. Za deoo seprimenro. KnpouL
Ponedeljek.. 10.: Zaprta
Torek. 1L; Sheg. Premijer«. A.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sreda, 11.: Lepe pustolovščina. Gostovanja Mariborčanov. Za deco neprimerno.
Naši kraji in ljudje
Otvoritev velevažnega obmejnega promet
nega sredstva
Gor. Radgona, 8. februarja.
Jutri te slovesno izroči prometu novo zgrajeni most preko Mure, ki veže jugoslovensko občino trga Gornja Radgona z mestno občino Radkersburg v Avstriji. Otvoritev prometa po mostu bo slovesna ta bodo svečanosti prisostvovali številni zastopniki od naie in avstrijske strani.
Ze pred 20 leti se je pokarala potreba zgraditve novega murskega mostu. Tedanja mestna občina Radgona si Je pridobila staro Benkovo usnjarno na levi strani Mure ln to poslopje je nameravala deloma porušiti, da bi pridobila potreben prostor za dovoz na novi most. Zasnovane načrte pa je preprečil izbruh svetovne vojne. Po vojni je bilo prebivalstvo levega !n desnega brega Mure razdeljeno na dve državi in mejo Je tvorila Mura in ravno sredina murskega mosta. To je silno oviralo. deloma celo onemogočalo obmejni promet. Ko so se razmere med obema državama uredile in so gospodarski odnošaji med prebivalstvom to ln ono-stran Mure zopet stopili v ospredje, je prijel nekdanji načrt novega mostu zopet do veljave. Leseni most preko Mure je bil že tedaj v j ako slabem stamiu. Celo maniše poplave so ga ogrožal Prevozna težina Je znašala komaj 1000 kg. Neobhodno jc bilo potrebno — ali popolnoma obnoviti leseni most afl pa postaviti novega iz že-lezobetona.
Po daljšem prizadevanju Je končno pri-51o do pogajanj 21. junija 1927 in sklenila se je zgTadba mostu na stroške obeh držav. Štajerski deželni gradbeni urad Je prevzel vse priprave za izvedbo načrtov in vodstvo pripravljalnih del zgradbe. Še decembra istega leta so bili predloženi v odobritev načrti. Bila sta predložena dva načrta: eden za most ki bi Smel dva nosilca iz železa z dvema odprtinama, drugi pa za železobetonski most. Na željo naše države in obestranskega obmejnega prebivalstva je bil odobren drugi načrt treba pa je bilo čakati, dokler se od obeh držav ne zajamči potreben kredit, ki Se bil proračunan na 350.000 šilingov ali 2,800.000 Din.
Meseca febrnarja 1929 »o bfla potom javne ofertalne licitacije razpisana tozadevna gradbena dela. Nekaj dni na to in feicer 11. marca 1929 pa je leseni most po-fctal žrtev hude zime. Ledene mase so ga
namreč poru5fle od avstrijske strani za
dve johi, to je v dolžini 15 metrov. Stari leseni most je bil pravcat očanac med mostovi v Sloveniji, dolg 90 metrov. Njegova zgodovina je bila precej burna ir je bil že večkrat žrtev razdivjanih elementov. Dvakrat je pogorel in sicer leta 1650 in 1750, leta 1824 ga je Mura odnesla, leta 1919 je tekla po njem kri v bojih za Radgona
Po porušenju lesenega mostu se ie vršil začasno osebni promet s čolnom od murske regulacije iz Radgone preko reke Mure. Prevoznina za osebo je znašala 10 gr. a. v. ali 1 Din j. v. ter se je končno ves čisti dobiček razdelil med obe obmejni občini Gornja Radgona in Radgona (Rad-kersburg) za občinske ubožce; med tem. ko je ves ostali prevozni promet bil ukinjen, dokler ni bil most zasilno popravljen, katera popravila so trajala do 6. aprila leta 1929.
Z ozirom na vse to Je postala nujna potreba gradnje novega mostu. Prva dela so se začela nekaj dni na to in sicer 15. aprila 1929 ter bila dokončana koncem meseca decembra 1929, med tem ko so bila vsa ostala dela z nasipanjem cest na obeh straneh ter odstranitvijo starega lesenega mostu dokončana koncem meseca Januarja 1930
Načrt nove gradnje sta IzvrSfla avstrijski deželni gradbeni nadsvetnik dr. Josip Krebitz ter inž. Josip Trummer, katera dva sta oskrbela tudi potrebno nadzorstvo pri gradnji sami. Gradnjo Je prevzelo stavbeno podjetje d. d. Ing. A. Spritzer na Dunaju pod vodstvom inž. Viktorja Wildegg.
Novi železobetonski most je Izveden vodoravno preko reke in spada med velike mostove. Dolg je 85.8 m in je razdeljen na dve stranski odprtini po 26.5 ter na srednjo odprtino 29.6 m z dvema 1.6 m širokima stebrima. Prometna površina mostu je razdeljena na 5.50 m širine za vožnje ter na obeh straneh po 1.25 m širine za pešce. Ob straneh je lepo izdelana železna ograja. Prenosna težina mostu znaša 400 kg na en kvadratni meter. Celotni stroški — okroglo 2,960.000 Din — bodo polovično razdeljeni na obe državi. Isto-tako se dele tudi dobava materijala in mezde delovnih moči. Fz splitskih tovaren se je nabavilo za zgradbo okrog 40 vagonov cementa, železo pa so dobavljale razne avstrijske tvrdke.

Osterčeve nove skladbe
>Jekaj nvoda h komornemu večeru Slavka
Osterca v ponedeljek.)
Na sporedu komornega koncerta v ponedeljek so skladbe, ki jih je napisal Slavko Osterc lasu, sonato za violo in klavir pa letos v prvi polovici januarja. Nekatere so bile že izvajane, in sicer Šaljivke za sopran in 2 klarineta ter 4 Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet, na internih produkcijah državnega konservato-rija z istimi izvajajočimi kot danes. Šaljivke za sopran in 2 klarineta so bile pre-našane tudi po radiu. Umestno bo nekaj razlage sporedovih točk glede na-njihovo zasedbo, slog in forma
Prva točka sporeda Je Giacona za violo In klavir. V prvotni obliki je bila napisana za violončelo in klavir, in sicer kot počasen stavek četverodelne partite. Skladb za violo in klavir je razmeroma malo; sploh so smatrali violo dolgo časa bolj kot nekak spremljevalen instrument V poslednjem času pa pišejo mnogo za violo, zlasti Nemec Pavel Hindemith. ki ima celo sonato za violo brez spremljevanja. Giacona je kontrapunktičem način varijacij. Sprva je bila to Dlesna forma v tričetrtin-skem taktu, danes je taktov način prost Tema Giacone je v basu ter obsega nekoliko taktov, tukaj štiri, ki se parkrat ponovijo nespremenjeni aH pa variiranL V Osterčevi Giaconi za violo m klavir ima temo klavir in se ponavlja malo izpreme-njena četveroglasno štirikrat. Takoj v začetku nastopi viola s protimelodijo. ki se razvija, neodvisno od klavirske ostinatme figure. Ta protimelodija viole je v tej skladbi važnejša od teme v klavirju. Giacona ie počasnega tempa, sledi ji živah-
nejši srednji def z novim temo, ki ga prinese najprej viola sama, pozneje pa klavir. Po par prehodnih notah preide skladba zopet v prvoten tempo in prvi del se i neznatnimi spremembami ponovi.
Štiri šaljivke imajo za podlago naroden tekst spremljava ie deloma akordična. deloma polifon v čisto preprostih ritmih, dia-tonični liniji in enostavnih intervalih oziroma akordih. Prva im tretja sta bolj počasnega tempa, druga in četrta živahnejši. Nizke lege klarinetov so mestoma uporabljene kot bas, torej kot podlaga harmonijam, mestoma pa izražata oba instrumenta predvsem ritem ali gibanje.
Koncert za oboo. basklarimet rog In violo je menda edina skladba v tej zasedbi. Obsega tri stavke. Prvi je počasen, drugi zelo hiter, tretji začne v zmernem tempu ter preide proti koncu zopet v zelo hitrega. Prvi stavek ima trodelno pesemsko obliko, vodilni instrument je rog. Srednji del prinaša gradacijo in je kanonično imi-tatoričen. to je, da vsak novo nastopajoč glas posnema prejšnjega v gotovi časovni razdalji, tukaj po enem taktu in v gotovem Intervalu. Drugi stavek je dvodelen scher-zo v menjajočem ritmu 9/8 in 6'8. Tretji de! so variiacije v zmernem temou. poslednja varijacija je živahna kratka fuga s troglasna eksoozicijo in kratkimi izioe-Ijavami ter s streto ali tesno na koncu. Vsi trije stavki, zilasti pa zadnji, so delani pretežno polifono. Melodika je diatonična, harmonično je skladba svobodna ter re-zultirajo harmonije največ iz srečanja Istočasnih melodij. Sooransko vlogo ima po večini oboa. basovsko pa basklarinet. Viola in rog sta pretežno vmesna glasova.
»Vstajenje«. — Lirična pesem za sopran In violo. Slog skladbe ie nekako naturalističen. Oblika je prosta ter se linija soprana kakor tudi viole naslanja na besedno deklamacijo. Pesem .ie posvečema njeni interpretinji gdč. Mezetovi.
Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt In godalni kvartet so vzete iz zbirke »Pot bolesti«. Prva je »Pričakovanje«, slede »Noči«. »Pesem dekleta« in »Pesem vdove«. Osterc jih je posvetil g. Mateju Huba-du in napisal specialno za glas gdč. Golo-bove ter posebno upošteval njeno nižino. Parkrat zapoje mali d. ki je marsikateremu tenoristu nizek ton. Pesmi so lirične ter
(Ples &adransfie
Straže o narodnih nošah
HH. februar — Umott

Monumentalno filmsko veledelo'
Cecil B. de Millea!
Včerajšnje predstave popolnoma razprodane!
Preskrbite si takoj vstopnice za predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. urt
Vsak mora videti velefllm
Brezbožno dekle
bna spremljevalni kvartet po večini podrejeno vlogo. Pevski glas je samostojen In ga instrumenti skoraj nikjer ne podvoju-jejo.
Sonata za violo In klavir je posvečena
prof. Ivamčiču. Obsega tri stavke: Tocato, Pasacalio in Fuga Tocata je v zelo hitrem 6/8 in 9/8 taktu ter ima obliko sonate. Prvi del (eksplozija) in tre.ii del (repriza) sta troglasna konona, srednji del (izpeljava) pa prina"a še novo temo, ki se pojavlja zdaj v violi, zdaj v klavirju. Vsa Tocata je dosledno polifona. Pasacalia je počasen stavek, Largo z vmesnim schenzoz-
fltm AHerretto-kanonom, deloma akordlC-
ma, deloma kontrapunktična. Glavni tema je arhaističnega značaja. Fuga kot zaključni del sonate je divjega tempa, mestoma politonalna. Temo eksponira najprej leva roka v klavirju, nato desna in končno viola. Izpeljave so kratke, enkrat nastopi tema v vseh treh glasovih inverzno, to je v obratu. Coda prinaša temo zopet v osnovi, in sicer najprej viola na trdovratno ali astinatno klavirsko figuro, potem šele klavir. Tesne ali strette ni. Nadomešča jo tik pred koncem značilna klavirska pasaža v oktr" ah. V tocati in fugi prevladuje kot tonovski način d-mol, v pasacaliji pa g-dur. V Sonati za violo in klavir se je Osterc držal strogo starih form. ki so jih gojili tako zvani predklasiki, kakor Bach, Handl, stari italijanski mojstri ter francoski kla-vecinistL	, ^
Obisk na peratninarski razstavi na Lesnem
brdsi
O kvalitetnih, svežih jajcih Iz perutninske farme g. M. Goloba (Lesno brdo, p. Vrhnika, žel. postaja Drenov grič), ki so se prvič pojavila nedavno na ljubljanskem trgu, opremljena s štampiljko podjetnika, z datumom in z zinamko »Čajna jajca« se dosti govori. Njihov pojav je zanimiv prav zaradi zagotovitve solidne kupčije^
Omenjena farma sedaj goji približno 1200 kokoši, čistokrvne leghornke. Reja teh živali gre v prvi vrsti za pridobivanjem zajamčeno svežih jajc za prodajo. Zato je na jajcih štampiljka in datum, da vsakdo ve, koga lahko prime, če bi pri nakupu bil prevaran s starimi jajci
Cilj podjetnika je gospodarski t i. zaslužek. pripomoček pa mu je njegova prostovoljna garancijska obveza za svežost
kontrola nesnosfl. Po Izvršenem žigosanju
jajca odbirajo po teži, za sedaj v 2 vrsti, t. j, v dražia, ki tehtajo po 60 gramov ali več, in v cenejša, ki tehtajo manj kot 60 gramov. Nato pa jih ločeno pokladajo na posebne lese v zračnem prostoru. Dvakrat na teden jih dajejo na prodaj.
Na podlagi prei omenjenega knjigovodstva je lahko ugotoviti dobre nesnice. Živali. ki dado v letu več kot 240 (odn. 200) Jajc, pridejo Po enem letu v posebne lope in tvorijo posebne rodove — elita Na vsak rod (20 kokoši) je pridellem po 1 petelin, čigar naloga je skrbeti za oploditev jajec, ker le ta se porabijo za valenje.
To bo skoraj začelo in jajca se že loči v konzumna in v valilna. Valenje se v takih obratih vrši izključno le s stroji Na
blaga. Njegova briga je, da Je blago tudi
na zunaj snažno im vahljivo. kar vse mu dovaja kupcev, ki njegovo blago zahtevajo in radi tudi nekoliko dražje plačajo.
Ni pa kaj enostavno delo v taki farmi. Kokoši so strogo odbrane jajčarice, ker le tedaj se podjetniku izplača krma, negovanje in vsa nadaljnja mamipulacija. Naše kokoši dado pri navadni kmečki reji komaj 80—100 jajc na leto. Velepodjetnik. ki bi se s tako nesnostjo zadovoljil, bi kmalu dogospodaril. Imeti mora dobre jajčarice in kontrolirati jih mora da pride na svofl račun. Kokoši g. Goloba so doslej nesle povprečno Po 178 jajc na leto. Naiveč je bilo jarčk. Najpridnejše kokcši mu znesejo celo do 306 jajc na leto (redno vsak dan 14 dni. 15. dam nič. potem zopet 14 dni po eno itd. skoraj popolnoma redno).
Nastanjene so v prostornih, svetlih, zračnih. tudi pozimi ne mrzlih, silno čistih snažnih lopah. V teh so postavljene avtomatične krmilne in napajalne priprave ter zaklopna gnezda. Ko kokoš čuti pritisk iaj-jca, gre na gnezdo, ki se za njo zapre kakor past. Strežaika prihaja večkrat mimo gnezd, pogleda, če je koko* znesla, vzame njo in jajce iz zaprtega gnezda, zapiše na jajce številko, ki jo kokoš nosi na kovina-stem obročku decne noge in ga datira z dotičnim dnem. Odtod roma jaice v zbiralnico dotične Ione. kier se v knjigah poišče številko dotične kokoši in se .ii za do-tični dan vpiše znešemo Jajce. Zvečer se Jajca odpremijo v osrednjo zbiralnico, kjer Jih žigosaja Tako je omogočena točna
Lesnem brdu imajo sedaj 3 vafflnfke, v
katerih se more istočasno valiti nad 3000 jajc. Strojno valenje zahteva veliko nadzorovanja glede toplote in vlage, ki ju je vseh 21 dni valitve treba noč in dan kontrolirati vsaj na 2 uri. Ko pi';čanci izlezejo iz lupin sami (nobenemu se pri tem ne pomaga), se vrši izbira. Krepki pridejo pod umetne koklje, slabiče uničijo.
Krmijo na Lesnem brgu izključno samo s suho. nekuhano krmo. Sestavljena je Iz 80 % zdroba raznega žita in 20 */» Promi-ula. ki je posebno kokošje krmilo. Te krme imajo kokoši na razpolago kolikor hočejo. Večkrat na dan dobijo tudi celega žitnega zrnja, vrženega po slami na tleh, da brskajo za njim. Povprečno porabi v»a-ka kokoš po 55 gramov krme na dan. Za dosego boljše barve rumenjaka se živalim sedaj, ko ni zelene krme, začne dajati nalašč za to v posebnem prostoru kaljen oves s primernimi zelenimi poganjki.
Poleti in sploh ob toplem vremena gredo kokoši v ograjena tekališča na prosto, ob mrzlih, celo pa deževnih dneh morajo ostati v lopah, da ne zamažejo lop, gnezd in jajec.
Podjetje Je nreleno praktično hi moderno, na enaki podlagi In po enakem načinu kakor druga taka podjetja po svetu.
Podjetje je v tem obsegu in zaradi točnega obratovanja po predpisih znanosti in stroke — prvo in največje v naši državi sproti pa se bo še razširilo (kakor je to z oziram na prostor za tekališča možno) do 4500 glav nesnih kokoši
°od krinko ljubezni ln pravice tri-umfirata sovraštvo ln sadizem.
Elitni kino Matica
Tel. 2124.
R
Polona Bergantova — najstarejša natakarica
Polona, ki Jo vidite vsi tu-Te nasTTkana
ima danes bel širok predpasnik, nabrano pikčasto krilo, ruto na glavi in »e drži pokonci. H komur se nagne in ga povpraša, česa želi. napravi to z dobrodušnim nasmeškom: »Kaj pa bo dobrega?«
Ko gost naroči in mu postavi Polona kozarec na mizo. še malo postoji In zopet povpraša: »Al' boste kej jedi*? — Koker č'te . . .<
Staroznana Alešova gostilna na Jeilel Je dobro zasedena, katoor je pač navada tam, kjer nudijo gostom dobro vino In pe poštene porcije jedače. Sem pa tja se spogledala dva gosta in napravita velike oči. Neka] sta cula, skočita pokonci in sta naenkrat pred Polono ki se otresa drugih ali se suče okrog velikih steklenic ob točilni mizi.
>Polona. ali je res . . .?! Tak šest križev nosi? že na hrbtu?«
»Šele, šele,< se oglasi drugI, ki ee zdi bolje informiran, »poglej jo no, kakšna jel Saj je dekle od fare!<
Ja. e Polono se ne more meriti veaka. štirideset let je natakarica, pa že 35 let pri eni in isti hiši.
Pred 60. leti je prijokala Polona na svet gori na Črnučah, pri Kovačevih tam pod borštom nekje. Za sabo ima težke Čase, pa tudi precej veselih dni. Takrat k? je Polonca doraščala, je bilo na zelenem Posav. ju še vse drugače, kot je dandanes. Kjer so imeli pri hiši preveč deklet, so eno ali drugo kar hitro oddali naprej. Šele sedem let je bila stara Polonca ko je morala od hiše in odšla služit tja k »Fingretu« v Trzin. Služila je še pri nekaterih hišah In prišla nato za natakarico na černuče k Rogovilcu. Pet let zatem se je na Kranjskem, zlasti v Ljubljani in okolici prav močno potreslo in je podjetno Polono prtmajalo k danes že umrlemu gostilničarju in poznejšemu ježiške-mu županu Antonu Vilfanu ter njegovi vedno prijazni soprogi gospe Marjeti. Pri tej hiši je Polona ostala, vztrajala, delala in poslužila na tisoče in tisoče gostov. Poznajo jo ljudje iz vsega kamniškega okraja, _ kaj samo iz kamniškega — poznajo jo tudi Sa-vinjci. vsi stari furmani, ki so svoječasno še pokali z bičem po belih cestah. Ja, kje eo časi. ko še ni bilo železnic, ko so težke tovore prevažali • težkimi parizarji ln je
bilo po gostilnah ob Dunajski eestl Se bolj
živahno dan in noč. In to dobesedna — živahno dan in noč. Pripoveduje gospa Vilfanova, ki ima izreden spomin ln je videla marsikaj: »Spat smo hodili o polnoči, vstajali pa ob 3. ali 4. zjutraj . . .<
Tudi danes je še lepo gori na Posavjn.
Dorašča mladi rod, starejši in stari uganejo zmerom kako veselo, jubilantka Polona, najstarejša, natakarica v banovini, pa postreže vsem. Francelnu iz Ljubljane, ali pa Matevžu gor izza Kamnika. Bog jo živi še mnogo let!
Občni zbor Savinjske podružnice SPD
Celje, 8. februarja.
V Četrtek zvečer »e je vršil v klub>vi eobi Celjskega doma ob lepi udeležbi članstva 36. redni občni zbor SavinjsVe podružnice Slovenskega planinskega društva v Celju. Otvoril in vodil ga je društveni predsednik sodnik okr. sodišča gosp. Tiller. Navzoč je bil tudi oblastni nadzornik SPD g. dr. Senjor iz Maribora. Predsednik je podal v krajšem govoru predsedstveno poročilo m omenil veliko delo podružnice v zadnjih treh lelih. Leta 19*27. ee je preselila Savinjska podružnica SPD iz Gornjega grada v Celje. Isto leto so bila sprejeta in odobrena tudi nova pravila. Lani je bila popravljena pot skozi Hudičev graben, enako pa so bile popravljena tudi pota v gornji Savinjski dolini, ki so bila porušena ob veliki povodnji l. 1926 Pri Piskerniku je bilo dokupljenih 2 in pol orala sveta za bodoči dom v Loiiar. 6ki dolini. Popravljena je bila tudi pot skozi romantični Robanov kot in pa Frischaufov dom na Okrešlju ter brv pri izviru Savinje. Nova koča na Korošici bo skoro dograjena. Letos pa bo treba napraviti dependanco na Mozirski planini, poiskati nov društveni lokal, kjer bodo omogočeni stalni sestanki na. šib planincev, obenem pa bo treba nastaviti tudi frepotrebno pisarniško moč. ki bo vršila društvene posle. Tudi bo treba izvesti novo markacijo vseh planinskih poti in napraviti pri Frischaufovem domu bazen za vodovod in klet sa ledenice.
Tajniško poročilo je podal gosp. Zemljič. Podružnica ima 743 rednih članov 67 ustanovnih in 1 častnega. K >ča na Korošici je po mnogih težavah dograjena in tudi že opremljena. Je enonadstropna. kamnita stavba in leži v višini 1930 m pod Ojstrico. Ima 22 postelj in 11 skupnih ložišč. Država je prispevala k tej stavbi 10.000 Din. Pri Piskerniku je bil zgrajen nov basen v velikosti 4 krat 6 m. Obisk vseh koč je bil v preteklem letu zadovoljiv. Osnovan je bil v Savinjski podružnici SPD tudi poseben smučarski odsek. Bil je prirejen tudi že smučarski tečaj z dobrim uspehom. Lani je predaval znani naš veleturist gosp. prof. Mlakar iz Ljubljane o Matterhornu.
Blagajniško poročilo je podal gosp. Vrto-vec, nakar je bil na predlog pregledovalcev računov gg. upravitelja Prekorška in ravnatelja Kralja, ki sta našla V6e račune in knjige v najlepšem redu, izglasovan odboru absolutorij s posebno zahvalo blagajniku in celclnemu odboru za nieeovo požrtvovalno delo. Občni zbor se je še posebej spomnil velikega a tihega društvenega predsednika gosp. svetnika Tillerja, ki je prav za prav duša vsega planinskega gibanja in napredka v naših krajih. Pečat njegovega dela nosijo prav vse podrobnosti v društvenem delovanju. Z viharnim navdušenjem je bila iz-rečena zahvala požrtvovalnemu predsedniku za njegovo delovanje.
Soglasno je bil sprejet predlog, da ste izroči Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici Trboveljski podružnici SPD ki jo bo lažje oskrbovala, kot Savinjska, razen te<ra jo bo pa še v kratkem popolnoma renovirala ia prezidala. Odbor je bil tudi pooblaščen, da proda staro in popolnoma propadlo Kocbekovo kočo na Korošici nadarbini v Lučah. Koča je stara že 33 let in nima danes polf^g nove koče robnega pomena in smisla več.
Sledile eo volitve novega odbora in drugih društvenih funkcijonarjev, ki so izpadle sle« deče: predsednik: s. o. s. Tiller; odborniki in namestniki: dr. Kalan. dr. Milko Hraso-vec, dr. Požar, prof. Stante. prof. Brodar, Kranjc, Vrtovec. Kopinšek, Šaksida in ravnatelj Kralj; preglednika računov: upravnik Prekoršefc in Žemljic; zaupniki: za Žalec: Pilih, n?.me<stn>: Senica; za Vransko: Oset mL; za Ljubno: Druškovič; za Gornii grad: dr. Kozina, namestnik Samec; za Solčavo: Herle. namestnik Belšak; za Luče: Kosinae in za Mozirje: Šuster, namestnik Goričar. Za osrednjo skupščino je bil odbor pooblaščen. da sam izvoli 17 delegatov. Izrečena je bili topla zahvala za vse uspešno in [>o-žrtvovalno delo odstopivšima odbornikoma gg. Zdolšku in Čuku. Sledila je daljša debata, kt 6e je bavila z raznimi aktualnimi
Osvobodite Ne revmatičnih bolečin!
Uporabite takoj SLOAN-OV LINIMENT (MAST),
ako želite, da se oprostite bolečin v mišicah in udih. Zadostuje malo namazati. Pronikne takoj v kožo. hladi pri opeklinah, odpravi kožno srbečico, otrplost in bolečine. Tisoči so na ta način -ozdravili svoje revmatične bolečine.
Uporabljajte SLOAN-OVO MAST proti renna-(Izma, ishinsn, bolečinam t križu, bolečinam t ledjih, bolečinam distorziie in kontuzije in proti vsem vrstam bolečin mišičevja.
Glavno zastopstvo: M1SK0VIC & Co. BEOGRAD,
Sarajevska 70.
Sloan-ov Lmiment (Bohi se v vseh tefiarnah
odpravi bolečine	tfl drogerVfah
R«MK «. XL 1930
Otvoril sem
T »mafmflu »LeonBče« — Zaloška cesta, Ljubljana
Loderni Rdntgen ln§titnt
kt Ji opromt)ea s kaflj* kakor te«
priborom ta vsakovrstno pregledovanje ki s*-t dobočinsko ia površinsko obsevanje z Rontc©-
Bovpmi žarki. W »II__Vi 12. are ia od t vr«.
Rentgenolog dr. Josip Hebeta
pfeatMknat rpmfaaJL 0 ton borno ko po.
ročaH. Končno }« spregovoril ka nadzornik SPD gosp. dr. Senjor, kj ja izrazil svoja zadovoljstvo sad lopo slogo t društvu ia nad aspe&nim delovanjem podružnice v preteklih treh letih. Planinski sejem se letos žal ne bo mogel vršiti, ker ao vsi primerni termini zasedeni po drugih društvih. Seveda bo lo ra društvo velika izguba, ki tri «• jo pa gotovo dalo preprečiti. Občni zbor Je l.il po dveurnem poteku zaključen v lepem, složnem razpoložen j n vseh navzočih in s trdno voljo da se delovanje druStva v bodo-fe le pospett ln dvigne do višine, ki jo zasluži podružnico napram svoji moči u lopama številu svojega Članstva
Streljacka družina t Maribora
Maribor. 7. februarja.
rredsoo&illm te ie ob let* udeležbi San-*va ter ob navzočnosti zastopnikov vseh voiaSkth ta civilnih oblasti, rsznfii narodni* ki oatrijotsk* organizacij ter tiska vrši! letni občni zbor oblastne in kralevne Strelske družine v Mariboru Zborovanje le vo-dS podpredsednik g. primarij dr. Cerntt. ker ie dozdaini predsednik *- polko vo* Stanoflovič tekom leta bil Dremeščen v Beograda. Njega, dalje bivšega L predsednica t cenerala Soasiča in tragično ore-nrkHiteea flana K. dr Šestana se k pred-tedušoči soccnoU s topftmS besedami Poznana za tt>*i delo v organizaciji.
Sledila so poročila tajnika oMastne družine t. inž. Anžiča. tajnika maribors« družine g. podpolkovnika Diča. nastavmka kapetana £. Grabriča in blagajnika gosp. Vriska. Poročali so zlasti obširno o lanski veliki vsedržavnJ strelski tekmi v Mariboru m o načrtih za razvoj organizacije v letošnjem letu. Posebej so tudi Izrekh želja da bi se mladina, zlasti Iz višjih razredov srednjih šol. pričela bolj zanimati za strelski spon in za njegov velita Pomen. Prosvetne oblasti bi naj v tem pogledu storile svojo državno ta narodno dolžnost Odboru je bil dan absolutorii.
Pri volitvah je HI izvoljen za predsednika polkovnik Putnikovič, za prvega podpredsednika prof. dr. Fludernik. za drugega primarij dr. Cernič. za oblastnega tajsnka inž Ružič, za blagajnika Vrisk, za odbornike prof. dr. Kovačič, polkovnik v pokoju Kristan, major Cener. kapetan Grabič, upravnik Reja, prof. Cestnik in podpolkovnik Dic. za računske preglednike dr. Irgolič. ravnateli v p. Boltavzar m primarH dr. Robič. Novoizvoljeni predsednik je v markantnih potezah orisal pomen streljačkih družin, posebej ob men. sreski načelnik dr. Hacin pa Je imenom državne oblasti obljubil podporo pokretu.
V razora vi o delovnem programa za tekoče leto so govorili še Skala imenom Nanodne odbrane, ravnatelj dr. Tominšek o sodelovanju mladine iz višjih razredov srednjih šol r strelskih družinah, primarij dr. Robič o prijateljskih stikih med lovci in strelci.
Razpravljalo se le tndl o nekvaflflcira-
nem postopanju Bralnega društva v Slivnici pri Mariboru, kojega predsednik ni hotel dati Društvenega doma zgrajenega iz prispevkov vseh faranov, na razpolago strelski družini v Hotinji vasi za prireditev igre. niti proti odškodnini. Proti takemu oviranju kulturnega dela se bodo storili koraki na merodajnih mestih.
Poslane so bile še vdanostna brzojavka kralju, pozdravne braojavke pa ministru vojske ta mornarice, prvemu predsedniku družine gen. Spasidu, dozdajnemn predsedniku polkovniku Stanoiloviču ta Savezu streljačkih družin v Beogradu .
V sprejetih resolucijah so očrtane smernice za razvoj In razmah strelskega športa v celi državi, zlasti pa v Sloveniji ta mariborskem okrožju.
Iz delovanja trboveljskih gasilcev
Trbovlje, 7. februarja
Koncem januarja se Je vršil 49. letni občni zbor prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva v Trbovljah-Vode.
Občni zbor je otvoril načelnik g. Hole-Sek. ki je pozdravil vse navzoče, posebno društvenega predsednika g. rudniškega ravnatelja inž. Pauerja.
Iz tajniškega poročila posnemamo: Društvo šteje 50 rednih, 47 podpornih, 1 ustanovnega in 2 častna člana. Odbor je imel v minulem letu 12 sej in se je udeležilo društvo tudi 2 župnih sej. Društvo je gasilo pri 4 požarih. Tekom leta je bilo 26 teoretičnih ta praktičnih vaj ter ena v obliki alarma Zveznega tečaja v Ljubljani se je udeležilo društvo po delegatu. Društvo ie priredilo več zabavnih večerov kakor maškerado, Martinov ta Silvestrov večer; udeležilo pa se je tudi več narodnih in patriotičnih proslav.
Reševalni oddelek je nudil prvo pomoč ta prevoz 356 osebam, ta sicer 195 moškim ta 161 ženskam.
Iz poročila poveljnika (g. Hauptmana) Je razvidno, da društvo v polni meri stremi za tem. da svoje članstvo kar najbolje iz-vežba za težki In človekoljubni gasilski poklic.
Po poročilu blagajnika se sestavi proračun za prihodnie leto. Poveljnik g. Haupt-man poroča nadalje o staniu opreme. Društvo razpolaga s 3 avtomobili. 2 motarka-ma, 1 mehanično lestvo. 1 ročno brizgalno ta 80 komadov ročnih gasilk. Društvo ima 55 kompletnih paradnih uniform. V letošnjem letu bo potrebno nabaviti neka! delovnih oblek — Društvo ima tudi dramatični odsek, ki Je nastopil na Silvestrovo z veseloigro »Carodejna brivnica« ter pol-
nočno alegorično stfko. — Pevski odsek Je
priredil 2 veselici. Poleg teh dveh ima društvo ie tucH tamburaški odsek, ki nastopa pri raznih društvenih prireditvah.
Pri volitvah Je bil izbran soglasno stari odbor.
Društvo praznuje prihodnje leto 50-let-nico svojega delovanja. To pomembno obletnico hoče proslaviti društvo kar naj-svečaneje, za kar se bo začelo s pripravami že v kratkem.
Na občnem zboru le rešilo društvo Se nekaj Internih društvenih ta osebnih zadev.
Občni zbor Je pokazal, da dehrle dro-frvo smotreno, da stremi za čim večjo strokovno izborazbo svojih članov, da pa Jim nudi po težkem delu tudi prijetno razvedrilo. Društveno stremljenje sne pa tudi za tem. da bo društvo opremljeno tudi z rsemi najmodernejšimi pripomočki, da za-more nuditi pomoč hitro, na vsakem mestu ta ▼ vsakem slučaju.
Priprave za jugoslov. razstavo v Londonu
Novi ljubljanski odbor za razstavo Jugoslovenske sodobne umetnosti v Ljubljani Je izdal poziv slovenskim likovnim umetnikom. iz katerega posnemamo v informacijo naše Javnosti ta umetnikov naslednje:
Najkasneje do 14. februarja t L do 6. are zvečer morajo biti vsa za londonsko razstavo namenjena dela v Narodnem domu v Ljubljani Domača žirija je sestavljena Iz gg. dT. R. Ložarja, Toneta Kralja, Franca Pavlovca ta Tineta Kosa. V Zagrebu bo dela pregledala drugi žirija. v kateri bodo Izmed Slovencev dr. Ložar, N. Pirnat ta (za vso arhitekturo Jugoslavije) proL L Plečnik. Zadnji pregled Je pridržan Tate Gallenr v Londonu. Razstav-Ijalci morajo svoje slike najskrbneje opremiti. Slaba oprema Je lahko razlog za zavrnitev dela. Posamezniki morajo poslati pred žirijo največ pet del. Navesti morajo tudi prodajne cene. ki so lahko dvojne od krajevno običajnih. Udeleženci morajo Izjaviti. da ne ugovarjajo proti morebitni razstavitvi niihovih del ▼ drugih mestih Velike Britanije. S tem pa, da kdo dela pošlje žiriji, ni daa obveza, da bodo razstavljena.
Londonska razstava bo od f. aorfla do
30. mataika 1930. Za prireditev skrbe: 1. Tata Gallery v Londonu. 2. Juroslave So-cie!y v Londonn ta 3. British Society v Beograd«. Zacrebu ta Lfubljanl. V«1 docis! glede slovenskih de! naj se poSHJalo n« na lov: Dr. Rajko Ložar, LJubljana. Narodni muzej.
Dalje posnamemo Iz navedenega poziva. da bo na razstavo primiščenih skitnno 120 slik. <50 kipov ta 100 listov grafike, risb. akvarelov Itd. Iz Londona bo Potovala razstava v razna drutra mesta Velike Britanije, a tako. da bo turneja koncem avgusta t L zaključena.
Snovanje kočevskega muzeja In drugo
Kočevje, 7. februarja
Pozivu, ki ga je poslal pripravljalni odbor za svečano proslavo 600-letnice Kočevja vsem tuzenskim kakor tudi inozemskim kočevskim Nemcem, se je odzvalo nešteto Hočevarjev z denarnimi prispevki ta z zagotovilom udeležbe. V Avstriji, Nemčiji, Češki tn Ameriki ima pripravljalni odbor svoje zastopnike, ki bodo vodili seznam onih, ki se mislijo udeležiti proslave. Mnogo inozemskih novin je priobčilo obširne članke o Kočevcih ta s tem opozorilo svoje čitatelje na proslava Proslava sama se bo vršila od 1. do 4. avgusta t bogatim sporedom.
Kot eno svojih glavnih nalog si Je zastavil pripravljalni odbor, da do avgusta zbere in uredi domači, kočevski muzej (Heimatsmuseum). Mi bi k temu pripomnili, naj bi imel muzej zgolj pokrajinski značaj, naj bi se zbrale v njem ne samo posebnosti in znamenitosti, ki jih ima nemški živelj na Kočevskem, marveč vse posebnosti ta raritete, ki lih vsebuie celotni kočevski politični okraj. Poleg tega naj bi se v muzeju zbrale tudi okamenine. katerih obiluje kočevska zemlja, vso floro ta favno. Tak muzej bi bil vzgled rsem pokrajinskim muzeiem ta povod, da bi se še drugod ustanovili sllčni zavodi, v katerih bi se odražale posebnosti kraja.
Vprašanje mestnega občinskega denarnega zavoda, mestne hranilnice, ie stopilo, kakor se zdi, v zadnjo fazo. Uprava mestne hranilnice Je pci'9la rešitev tega za vse Kočevce tako važnega gospodarskega vprašanja kraljevi banski upravi v Ljubljani m to zbog različnih mnenj, ki so vladala med upravo mestne hranilnice ta premoženjsko noravo mesta. Mestna premoženjska norava je zaradi pospeTi*ve te zadeve, ki teži kakor mora nad številnimi kočevskimi vlagatelji, napravila še končni korak: predložila Je na najvišji mesta v Beogradu spomenico, v kateri navaja vse poslovanle mestne hranilnice od 192? dalje ta tudi pr»jrreške. ki so se Izvršile pri tem zavodu, da gredo danes Izgube že na svojih 12 mi! i ionov .Din. (Vede zadeve mestne hranilnice se le vršila tudi anketa dl-rektoriia mestne hranilnice, mestne občine ta predsedstva mestne premoženjske uprave. ki na nI privedla do nobenih pozitivnih zak'jučkov. O tej zadevi bomo Se poročali.
Dr. Robert Oanselmaver, veterinar. Je bfl Imenovan ored kratkim za docenta veterinarske fakultete na beojrraI*ki univerzi. O. dr. Oanselmaver Je rodom Kočevar ta Je znan kot veterinarski strokovnjak.
OPATIJA (ABBAZIA) lepo pomladansko vreme 15—20 stopinj C.
PAliAfE HOTEL BDIJ^VrVl
prve hiSe na trgu, najmodernejši komfort, hišni orkester, plesna čajanka, zdra-viliščna godba. Cena za penzifa do marca 45—15 lir. Pod enakim vodstvom
Regina hotel B. KT7NZ.
Shrfbova! Je Mts let ▼ Auiurt, kanoc ga
Je bil pozval kot strokovnjaka saas Keroal-
paša.
Skrfaflnka, Id ta zahtevata v našem no
stu pred tedni eno žrtev, Je za nekaj časa izginila. Pred par dnevi pa je zbolel na tej zavratni bolezni zopet en otrok, katerega so morali prepeljati v ljubljansko bolnica Starši se sedaj opravičeno boj« nadaljnjih obolenj.
Kočevje le glede prometnih zvez menda Se vedno najbolj na slabem v dravski banovini Vsega imamo pri nas doslej troje avtomobilnih zvez. to je Kočevje—Bnod ob Kolpi, Kočevje—Koprivnik ta Kočevje — Kočevska Reka. Mnogo zvez bi se dalo še napraviti, ki bi zaradi velikanske oddaljenosti krajev zelo dobro uspevale. Tako bi bile nujne zveze Kočevje z Ribnico ta Velikimi Larčami. dalje Kočevje—Kočevska Reka—Borovec. Kočevje—Mozelj—Brezovica—Stari trg ob Kolpi. Kočevje—Mala gora—Stari log—Smuka—Dvor—Žužemberk in Kočevje—Polom—Struge. S tem bi se vsaj malo odpomoglo potrebam tukajšnjega prebivalstva, ki zelo mnogo trpi zaradi pomanikania železniške zveze s temi kraji.
Trgovce
opozarjamo na ustuduo orlfUco, ki se Hm nudi dne 11. februaria 1930. Na iavni dražbi ori sodišču v Cefm se proda teza dne ob 9. nrt trgovska hiša s posestvom. Hiša se nahaia v trgu S*. Jur pri Celju. Je na najprometneišem prostoru, sredi trjea. tfk farne cerkve. Potresen kaipital ca. 300.000 Din.	3121
V ,V1 1	vi	1 . «vv
Krizi borovskega letovišča
Kranjska gora, 6. februarja.
S proglasitvijo za letovišče je nastopila za Kranjsko goro nova doba. ki zahteva od vsakega posameznika naravnost intenzivnega dela, če hočejo, da spravijo vas in vso -»kolico na ono stopnjo, ki jo predpisujejo zakoni. A vse se zdi. da proglasitev ni bfla dobro premišljena, ker ni našla pri poedi-nih pravega razumevanja. Občina »e 5e vedno ni mogla otresti konservativnosti, ki jo nekateri ljudje naravnost propagirajo in tako onemogočujejo pravi napredek. Vse kaže, da doba petih let nfkakor ne bo zadostovala, da se Kranjska gora razvije kot letoviSSe do one popolnosti, ki jo zahteva zakon, {o se ne otrese svojih zastarelih pojmovanj.
Zadnje tedne so obilno komentira sklep
občinskega odbora glede financiranja novo zgrajenega kopališča v Jasni. Občinski odbor je sklenil, da financira kopelišče z nabrano davščino od prenočr.ln do zneska 300.000 Din. Ker ta vsota že davno prekoračena. prevzame občina jamstvo do najvišjega zneska 400.000 Din, pod nikakim pogojem pa ne več. ker je mnogo nujno potrebnih naprav, ld se bodo mogle realizirati samo z davščino od prenočnin.
Ta sklep popolnoma onem:>go£u)e TuJ-Sko-prometnemu društvu že zasnovano Izpopolnitev javnega kopališča v Jasni. Treba je pripomniti, da *i je tukajSnje tujsko-prometno društvo s tem, da je prejelo im«*no-vano občinsko doklado med svoje doklade, naložilo težke dolžnosti, ter da so samo člani tega društva žirlrali pri tukajSnji posojilnici za posojilo 400.000 l"Hn. ki se je porabilo za zgraditev kopališča. S tem, da je občina odstopila tujskj^prometnemn društvu to davščino od prenjčnin, ki ae mora po zakonu uporabljati izključno v tujsko-prometne svrhe. se je znebila samo Skrbi ln dela in ni « tem sklepom doprinesla nikake žrtve in tudi ni društvu izkazala posebne dobrote. Kolikor ao nam razmere pri tuj.sko-prometnemu društvu znane, pal to ne bo imelo nič proti temn, če občin^a odbor prevzame javno kopališče In druge tu .teko-prometne ustanove z davščinj od prenoČnin vred, ln g» bo društvo pri vsem tem samo podpiralo. Toda skoro gotovo se zgodi, da bo potem spričo zastarelih nazorov, ki Se splošno vladajo po letovišču, vse delo kmalu zaspalo, kakor že spe druge javne zadev« ker deluje poleg g. župana le par t?g. občinskih odbornikov za m>Ierno letovišče. Da je treba temeljite Ispremembe pri vseh zadevah, znanih ne samo nam. ampak tudi prihajajočim tujcem, je jasno. Treba Je Javno, a ne za hrbtom, povedati resnico, ker tu gre za javne hi ne za privatne stvari, za dobrobit vse občine in za obstanek vseh Borovcev.
Izgleda, da nakaterlm osebem no gre ▼ račun, ker «e je v lanski sezoni pokazalo, kako potrebno je bilo javno kopališče, še manj jim pa m^rda ugaja, da «e bo investirani denar tekom gotovih let amortiziral, in to tem hitrejše, čim delavnejši bodemo. To ni morda kako konkurenčno podjetje, ampak nujna potreba vsega okraja prisebno z or.irom na letovišče. Iz vsega sledi, naj se tujsko-prometnemu društvu le pomaga, da bo izpopolnilo in opremilo kopališče taka kot je potreba ne pa da se delajo društvu težkoče, njegovim Planom pa se mečejo po-lena pred noge, meeto da bi se jim Izkazala hvaležnost.
Kot vse kaže, se bo Kranjska eora razvijala v ostrem tempu. Razen večiepa hotela v Pilenci, ki bo jako pripraven za zimske športnike, je pred kratkim hotelska družba >Union< kupila večji kompleks na solnčni strani tfk pod Karavankami, kjer bo zgradila velik, moderen hotel. Ko bo ta hotel dograjen in v obratu, bo Kraniska gora brezdvomno postal« edina zimsko-sporfna postojanka, ki bi tudi mednarodnim prireditvam v vsem popolnima ustrezala, že zaradi naizanesliivejšib snežnih razmer, ug'Kine lege in bližine Planice, kjer Je še v mareu najidealnejša smuka. Posebno, kar »e tiče stanovanj, bo Krantak« gora. Še ne 2e prihodnjo sezono v dveh letih pa gotovo, razpolagala z zadostnim številom zakurjenih sob, osobita ker se bosta sedanja hotela v kratkem popolnoma renovirala.
Letošnja smučarska sezona je skoro mr-Hva. ker ni In menda tudi ne bo potrebnega snega ori nikoder. Vse borne prireditve so se morale vršiti t Planici le neznaten del smučarjev se ne strani rizika m truda ter >dhaja na visoko ležeča snežena polja, koder se kaže prava zima s vso svojo preleetjo, a tudi strahoto.
Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik uJutra"
gff jremt „JCuVerte"
razprodamo ca- dva milifona kuvert,
trgovskih in pisarniških pod tržno ceno vsled preureditve prostorov
iKuverta «2. s e. s., Htubtfatta, (KarlevaHa cesta it. A.
b Dravinjske doline
Poljčane, 6. februarja.
Na svečnico se je vršil pn GajšUcu dobro obiskani 12. občni zbor Čitalnice, ki Je poleg gasilnega eden najmočnejših ta najstarejših tukajšnjih društev.
Predsednik je v svojem pozdravnem govoru omenjal, da je biOo društveno delovanje zaradi raznih nepredvidenih zadev sicer nekoliko ovirano, vendar Je odbor v polni meri vršil svojo dolžnost, kar teori-čuje ugodna letna bilanca, ld je razvidna iz predloženih biagajnsškM izvlečkov. Posebno je pohvalil agitaost pevskega odseka, ki pod pevovodjem šolskim opravttefiem Živteocn iz Studenic vWno napredude. Isto-tako se lepo Izpopolnjuje knjižnica pod vodstvom knjižničarja g. Herica.
Podrobno tajniško poročilo Je omenjata predvsem proslavo društvene lOletnice, ki se Je praznovala lani meseca avgusta žeto slovesno. Občutno je pomanjkaaie dvorane, zaradi česar Je društvo vezano le bo® aa poletne prireditve. Stavbni odsek je storil vse mogoče, ni pa dosegel za enkrat reč, kakor da Je stopi} v razgovor s raznim« prifiateli društva, ki bi bili eventualno voljni priskočiti na pomoč v svrho zgraditve res prepotrebne večje dvorane. Po poročilih Se ostalih funkcilonaTlev so bile volitve. Izvoljen je bil povečini stari odbor s predsednikom »dravnikom g. dr. Uro-n o v s k y m ter podpredsednikom MsMn upraviteljem g. A. Kranjcem. Predlagala se Je Se sprememba pravd, nakar Je bil oficšjeini del zaključen. Nato so zbrani pevci zapeli nekaj prav lepih umetuJi ta narodnih peseni ter tako obdržali mnogoštevilne flane ta prijatelje društva Se dolgo skopaj r veselem raapoloženta.
Ker so že mnogi radovedni, Mo bo prt nas letoSnli predpus« priredil maškerado, jim povemo, da bo bržčas i. marca veMco planin, rajanje kot se čule. pri Mahoričn. Ker bo čisti dobiček v prid stolpa na Boču, se pričakuje vsestranske udeležbe.
Zelo važna, da se z nJo seznanSo na« lastniki vinogradov, Je naredba finančnega ministrstva St. 3076 * dne 1«. Jamuan* 1930, ki Jo razigiaša občina ta ki se glasi: Vino, katero lastniki vinograda prepeljejo Iz vinograda na dom. ▼ drugje občino. }e podvrženo državni trošarini ta oblastni do-kladi ta se awra prevoz toga vina tudi prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrole ta tzpostavaM sprevodnicA.
0 kritiki zagorskih cest
Zagori*, 7. januarja.
•SlovenCer« dopisnik Je 4. t m. » svojem odgovora na mojo konstatact!©, «a so naše ceste, posebno glavna cesta. M veže Zagorsko dolino z moravško - trojanskim zaledjem, slabe, zapadel v fiksno Idejo, na vsak način Izpodbijati to. kar ve vsak otrok naSe doline. Vsi uvidevni občani so si že davno edini v tem. da Je skrajni čas začeti s sanacijo predvsem glavne ceste. Ce »Slovenčev« dopisnik smatra, da meri moja kritika edino na osebo načelnika cestnega odbora, tedaj pač ne more aH noče razumeti kaj Je načelna debata. Ugotavljam, da g. načelnik Se ni cestni odbor, nego je predstavnik skupine soodgovornih mož. ld jim je zaupana skrb za naše ceste. To si naj za bodoče zapomni »Slovenčev« dopisnik. Kar se tiče mojega »tenorja, ki le vedno ta navadno le neumestna kritika« ta to že kar leto dni. dam »Slovenčevemu« dopisnika priliko, da si za vsako tako mojo »neumestno kritiko« zasluži po en tis*>čak Iz mojega žepa. Izvolite! Ce niso redke kritike nič zalegle, bo vzrok kje drugje — pri tej priliki se namreč spomnim na besede nekega gospoda Iz odbora: »Le kritizirajte kolikor hočete, ml smo le močnejši!«
Zasluge, ki Jth navaja dopisnik, so neoporečne. a prosim, kaj nam koristi lepa cesta na Bevško. "karpa ob župnikovem in Medvedovem travniku, če moramo skozi dolino preko blatnih barikad ta umazane poplave? Ce se mora mučiti živina s težkim bremenom? »Slovenčev« dopisnik najbrže ob deževnem vremenu Se nikjer drugje ni bfl. da bi videl tak čas cesto v dobrem stanju, čeprav nI tlakovana aH asfaltirana, kakor pravi sam. Nu. če plača zagorski okoliš skoro dve tretjini vsega cestnega davka, pa se vam Je blato vendar tako priljubilo, da vam Je vseeno, samo da ni čez gležnje? To. kar se je naredilo na cesti, je v primeri z mostom pri »Zelencu« l dr. res »mala za devica«, ki Jo spravljate t Hst A če imamo večji promet kakor TrbovHe, aH ne bi bila na mestu toliko večja delavnost odbora? Kadar imamo na cestah »morje«, nikdar ne vidimo cestarjev m svojih mestih. nI na spregled nikogar, ki bi se hotel zavzeti za odpravo te revščine. Da. kadar solnce in veter opravita svojo dolžnost, potem so ceste lepe. saj verna da Je suša v stanu Izsušiti tudi naSe cesti. Za tem pride, kajpak. nadloga prahn.
Nasveti, kakor sem Jih flltal koncem zabavne tirade. pa pričajo o nenavadnem
razumevanju ca sanacOo cest Morda M
kaj takega napravili za časa ribniških potegavščin. sedaj bi se stvar ae obnesla, kajti tu bi bilo treba začeti pri temelju, ne pri strehi Da bi jaz dajal nasvete? Naj se umaknem v skromni kotek: če nima cestni odbor t svoji sredi ljudi, kt bi zmogli, seveda s posojilom, postopoma urediti to zadeva naj si jih najame ali pa nai gre. Ker pa sem uverjen, da bo šla vsa zadeva tudi brez naših nasvetov svojo pot ta da so v cestnem odbora možje, ki niso brez soli, svetujem le več dobre volje ta umevanja za na'e težave. Potem bodo Izostale vse »neupravičene« kritike, ki so sedaj upravičeno enodušne t menda edino častno izjemo »Slovenčevaira« dopisnika.
Ker le treba zbijati »klin s klinom«, sem vam odgovoril na vaS način ta to v smisla mišljenja velike, velike večine doilncev. Kar se pa tiče tisočaka, že veste, kak pogoj vam Je stavtL — A mL
so najlažji pot no katere« prihajata kfis« bolezen v saJ« trto Pn bokani rria. jrt**-vosti, nahodu 90 neobhodno potrebne otatt-ne ANAGOT - PAST1LE dra. VVandera.
DobhrrJo * v r»cti Icfcarnafe. Vansfte sa preparatov, kf v posfsdoton majo An a con . Mstfloi
POLJANSKA DOLESA. T srdefta f* t
m. ob 18. prirede fantje tz Poljanske <£> line svojo predpustno zabavo t ptcaom v Sokolskem doma Na tci fantovski prireditvi, za katero vlada v doilnt posebno med mladina veliko zanimanje, bo rudi litev miss ali krasoti ce Poljanska dolina* Povsod si Izbirajo svoje miss tn mi bi je ne imeli? Ze od nekaj so slovela naša dekleta po svoji brhkosti ta !cp<xi Kot take jih je opisoval posebno n*5 nepozabni & Tavčar v svojih povestih tat »o lih jemaS za vzornice v lepoti naše ametniki slikar?'. Ravno ti so oprtovano zatrjevali da nI nič lepšega oa svet« kakor saša dekleta Izmed njih bodo torej aa prireditvi pri-hodntjo nedeljo eno tzvoiili fantje, ki w edini opravičeni razsojati, katera naj bc miss ali krasotica Poljanska dolina Pa r»e bo to le zabava x namenom rabavaija sa mega. Ves čisti dohodek je namemen kot prispevek za napravo abožnice zs Poljansko dolina ki je nujno potrebna. Za ona, ki ne bodo odločevali pri volitvt bo skrbef za zabavo med predposvetovanjem. med volitvijo ta po volitvl znani nar>dni pesnik Pesfotnik Iz Luše v Selški dolini s petjem svojih pesmi Naj nikar nihče ne zamudi te prireditve, prve te vrste v Poljanski dolini
MALA NEDELJA. Kafcor dosna-vasno. ta
g. A^oteii Stiblar. costiiničaT a trrovec tz Ljutomera, ^prosil r.a avtobusno oro«o Ljutomer - Maia NedeF-a - Sv. Lovrenc -Ptuj. Vse bvaie vredno je. d» sc Je vendar enkrat našei podietnik za to otoko. te bo za oba s reza velikega Domena ter se bo na vsak način dobro obnesla. S tecn bomra imeli tudi boljšo poštno rvezo. Zctmo. sa bi se prev?žarrie krraln začeto
SV. JURI! OB JUŽ. ŽELEZN1CL Kmet-ska nadaljevalna Šola Je prirediia v soboto 1. t m. ta na Svečnico ljudsko Ikto »Ro-kovnjači«. Igralci so prav vsi izvrstno rešili svoje vloge. Pozna se, da Imajo naš! kmečki fantje ta dekleta veseJJc ta smisel za oder. Kako pestra ta siikovtta je biia slika v Črnem grabna, kako živahno vrvenje na sejmo. Do solz nas je eanil ganljiv prizor, ko brat spozna brata ta ga v trenutku izgubi. Kdo Izmed gledalcev je pač pomislil, koliko truda Je treba oč Igralcev ta tistih, ki preskrbe tnscenaclja Učitelji gg. HaJrašek. Sernčar ta Oorišek se niso strašili trdega dela. Zadnje tedne so dan za dnem pozno v noč tesali, žagali, pleskali ta zabijali ter so tako rekoč Iz r.ič ustvarili vse. kar je bilo za vprizorltev najraznovrstnejših slikovitih scen obširne igre potrebno. Da njihov trud nI bfl zaman, je pokazala posebna na Svečnico prenapolnjena telovadnica, ko Je g. biagajnlk moral potolažiti mnogo gostov s tem. da se igra še ponovi v 14 dneh. To pot so orno-njeni gospodje učitelji res pokazali, kako hvaležno je delo za naše kmečko ljudstva med katerim se lahko pridobe ne samo spoštovanje, ampak tudi iskreni ta odkriti prijatelji. K popolnemu uspehu prireditve je nemalo pripomogla prenovljena telovadnica. katero Je tukajšnji slikar g. Jakob Podgoršek fe lastnega nagiba podmladku RK na ljubo brezplačno preslikal, ker bila mu Je izročena samo v beljenje. Hvala vsem za trud. ki ste ga Imeli, hvala za zabavo in oouk ta za vse. kar ste nam lepega nudili. Marsikdo si bo ob ponov i še enkrat rad ogledal lepo Igro. Tisti ki le pa Se niste videli, ne zamudite orillke!
tt
(patibke bfktivno&ii
Ccjeita Sueja mfovecega franeosGega pisca
ki jih je nameravalo priobčil, Jutro* Jc izdala
JCff/t^artia „5aro" «1. d. v JCron/n
kjer se dobivalo po ceni Din IS*— sa 1 komad.
U
3341
Junaštvo In prazna vera gorskih vodnikov
TmrUtt na krivi peti — Lastne življenje ta tuje zdravje — N« pevratku z Weisskorna zašli — „Tukaj ostanemo, ms| smo izgubljeni—	in s*r«h Iz kapele
_ „ ,„ , med ljudmi, W bi tako splošno pnijiioUeo kakor pc-kUc gorskega vodnika. Ciorski vodnik vetja sa nadvse pogumnega moža. Tn po pravici. Vera v njegov pogum preteča vsak dvom ia vliva spoštovanje atebemeora planincu. Svojevrstnost poklica pa daje gorskemu vodniku poseben poudarek v značaju, takorekoč ■stvarja iz ajega originala, s kakršni-n te m more ponašati nobena druga kategorija ljudi.
Pomirimo že samo oa to, kolika je odgovornost gorskega vodnika! Vedno hm aa vesti življenje planincev, ki se zaupajo njegovi izkušenosti; poleg njihovega življenja pa soodgovarja še za lastno Hvljeaje, ki tudi ui kar tako n sa vreči. Zato so gorski vodniki v mnogih ozirih podobni kapetanam na morju, ki terjajo po pravici pokorščino ©d »vojega moštva in potekov. In če te pokorščine ne dobe, si x> rzsilijo.

Ena najlepSUi potea ▼ značaju goratih vodnikov je
seumulna skrb za »gospodarja«, eeto v stvareh, ki niso prav nič opasne ki nimajo niti najmanjšega stika s tu-ristika Dostikrat se primeri, da se slišijo aa gorah pomilovalne besede, Id veljajo planincem. Vodniki ravnajo x njimi, ki so jih najdi, kakor z otroci. Izmučenemu, izčrpan emu planincu poiščejo kotiček, kjer se lahko odpočije, savijejo ga v plašč in jemljejo zanj okrepčila iz nahrbtnika. Druga stran te zvestobe pa je, da so gorski vodniki napram drugim povsem tuji. Prav nič Itb ne zanima, kaj se godi z drugimi. Svojega gospodarja ščitijo pred drugimi turisti naravnost brezobzirno. Nešteto je doživljajev, ki bi jih lahko navedli v potrdilo povedanega!; naj zapišemo tu samo enega.
Nekega mračnega pcHetncga večera se }e odpravila skupina planincev proti Daimerjevi koči z namenom, da pojde naslednji dan čez Schwarzenstein v Berlinsko kočo. Ker je bšte že pozno, »o pospešili korake. ▼ nadi, da jim bo aa ta način dano doseči malo zaščitno fcišioo na nepoznani poti še pred nočjo. Pri tem so prehiteli neko drugo skupino planincev.
Ni doigo trajalo, pa to priSH do razcepljene poti. kjer Je držala pot čez potok. Medtem se j« že bilo znočito. Stali so na robu nekega ledeniškega potoka in navzlic marljivemu iskanju niso mogli nikjer najti napisa na razpotni tabli. Prižigali so vžigalice, da bi ob njih svit« razbrali besedilo. Skupina, ki so jo bili prehiteli. Jih je bila medtem zopet dohitela. Zdelo se jim je razumljivo samo po sebi da vprašajo enega izmed njihovih vodnikov kam in kako. Mož se Je oglasil z odgovorom. Svetoval je, naj ostanejo na poti tostran potoka. Hvaležni za besedo so začeli na vso moč stopati po njegovem nasvetu. Toda pozneje so to bridko poplačali.
Noč se je naglo nižala na zemljo hi mukoma so turisti razbirali sled poti. Nenadoma uzro svetlobo v koči. Neznansko veselje Jih je pri tem prevze-
le, zakaj teč jo fctia tato Mfaa, da H
lahko segel kar z roko po njej. A ni tratialo dolgo, pa so se morali uveriti, da so bili kruto potegnjeni. Koča je stala
onstran ledeniškega potoka
hi kljift temu, da so iskali in iskali, niso mogli najti nikjer nobenega prehoda. Preskok čez potok pa je bil v temi življensko opaisen. Šele zdaj so videli, kaj se je zgodilo. Vodnik, ki so ga bili vprašali po pravi poti, jih je bil potegnil za nos. Ker je hotel zasigu-rati dobro prenočišče svojim ljudem, je druge poslal po krivi poti. Kaj so hoteli storiti drugega, kakor se vrniti po taisti poti nazaj in bloditi skozi noč m temo ter priti z zakasnitvijo v kočo, kjer so se morali zadovoljiti z leža-njem na senu. Usoda zapoznelih pri-šlecev!
Ponovno se je zgodilo, da so se gorski vodniki naravnost
junaško žrtvoval! za svoje gospodarje. Ta čut dolžnosti je naravnost nekaj izrednega.
Devet Angležev se je bilo podalo iz Otztala s petimi vodniki na Retter-bachferner. Hoteli so naslednji dan doseči \Vildspitzo. Pot jih je vodila čez strmo, zaledenelo snežišče. Spredaj je korakal vodnik Alojz Dobler iz Mon-tarfena v Pitztalu in je izseka! že precej stopnic. Kar sklizne eden izmed turistov, ki so bili že precej visoko in zdrsne bliskovito s klici na pomoč čez snežišče navzdol Dobler je skočil z nepopisninm prezirom smrti čez snežišče, da bi vlovil Angleža. Posrečilo se mu je resnično vjeti moža za suknjo, a Obstal je tam tako nesigurno, da je tudi njega hspodneslo ia je sam polže! v globočlna
Kljub tenrn, da bi bil zdaj moral misliti najprej na svojo lastno rešitev, je še vedno čvrsto držal Angleža in ga ni izpustil. Medtem ko je še vedno drsel navzdol, je ščitil Angleža, da se ni ol-tolkel. Angdež se je sed6 pomikal za njegovim hrbtom. Kar je vodnik hotel, je s tem popolnoma dosegel Ko sta obe telesi z vso silo prileteli na dno snežišča, je ostal Anglež nepoškodovan, dočim si je vodnik zlomil nogo in je dobil tudi druge notranje poškodbe.
Neki planinec pripoveduje o čudovitem naključju, ki se primeri poredko-ma.
Dva planinca brez vodnika sta naSla
na vrhu VVeisshorna (4512) v Zermat:-skšh Alpah znanega nemškega turista, ki ga Je spremljal sloviti švicarski vodnik Benetz in še dva druga gorska vodnika, ki sta pa bila znatno mlajša od njega. Velikanska gora je tičala
v$s dan v megli ia ker je proti poldnevu zapihal oster južnUc, so se planinici takoj napotili nazaj. Pri tem je dokazal eden izmed mlajših vodnikov svojo nepremišljenost s tem, da je ves čas letel naprej ne giede na dejstvo, da bi ga v tem položaju lahko vsak čas posnela vrv, na kateri je bfl privezan Nertec. Turist je na neki toŠci res zdrknil in padel čez ledeni ocurek biiskovito v globino. Samo trenutno siguren položaj drugega mlajšega vodnika m spretnost Benetza, ki je kot zadnji na vrvi z bliskovito naglico pregledal položaj, je preprečil katastrofa
Nekaj ur nato je nastal snežni me tež, k! je popolnoma zame! siedove stopinj na planino. Drugi mlajši vodnik in Benetz sta izgrešila pot in nista dolgo opazila, da ne gredo turisti koder bi morali. Ob 16. uri so bili še vedno v vi Sni 4000 m, kjer so obtičali v spoznanju, da so zašli. Poskušali so zdaj na desno, zdaj na levo, ampak povsod so se morali prepričati, da končujejo
ledeni žlebovi v brez dnu. Vihar je bil tako močan, da je metal možem snežne kristale v obraz, ki so jih bičali kakor šivanke. Lica so jih bolela od teh zbodljajev.
Zdaj Jb poet al Desete ■btukb. Ce
je id mlajši vodnik po desni strani, je zvtalB. »Pojdi na levo!«, de pa je kdo krenH aa levo, je zopet predrugačil pc vetje. To je trajalo tako doigo, da se mu Je eden izmed turistov postavil po robu, češ, da so po njegovi sodb«
prezgodaj ©stavili greben. Predlagal je hkrati, naj gre Benetz kot lokalni vodnik naprej.
Stop3 je torej skupini na čelo. Nekaj časa so šli naprej, ampak ledeni žleb je postajal vedno strmefši in divjanje snežnega viharja se je razbesnelo, da je grozilo može iztrgati ter jih potegniti za seboj. Nenadoma sta začela dva
mlajša vodnika moliti.
Turistov se je polastila panika in obup. Benetz je vrgel vrvi, ki jih je nosil na rokah in je zasadil cepin v led ter sedel v sneg z besedami: »Tukaj ostanemo, saj smo itak izgubljeni.«
Ce je obupal čete tako izkušeni In izvrstni vodnik, se ni čuditi, da se je polastila strahovita žalost nemškega turista. Začel je stokati,. oba mlada vodnika pa sta jokala. Tedajci se izkaže bistroumnost dveh planincev brez vodnika. Bila sta sigurna, da so vsi skupaj
prezgodaj zapustili greben in eden izmed njiju je stopil k Benetzu ter mu rekel: »Dragi Benetz, za ob-upavanje imamo več nego dovolj časa. Švicarski vodnik naj bi si prej odgriznil jezik kakor poslal gospodarja v smrt Jaz in moj prijatelj se bova naj-prejprej povzpela na greben in kadar najdeva pravo pot, bova klicala, da pridete za nami.« Tako se je zgodila Cez pol ure sta se povzpela na greben in uzrla na severni strani grebena prejšnje stopinje, ki jih še ni bilo zameto. Nemec z Benetzom ia mladima vodnikoma se jima je pridružil in pol ure pozneje so bili vsi iz meglenega pasa ter so še pred mrakom dosegli zaščitno hišico.
Kakor skoro vsi ljudje, ki so često izpostavljeni nevarnostim, so tudi gorski
vodnfkl zete pra/uoyerul
Angleški alpinist Mummery pripoveduje o tem dragoceno zgodbico. Junak te zgodbe ni nihče drugi kakor Aleksander Burgener, najslavnejši izmed vseh gorskih vodnikov, kar jih Je kdaj živelo. Burgener je bil človek, ki ni poznal boja^nti. Iti vendar ga je baibje-vernost spravila premnogokrat v smešen strah.
Bilo je pred prvim po vi petjem na Martterhorn čez strašnf greben Furg-gcn. Murmnery se je odpravil z vodnikoma Burgenerjem in Benetzom v temni noči gori proti Schwarzseeju. Ko so se prvič ustavili, da bi se odpočili, Je opazil Mumtnery pod Oorner-jevim ledenikom
luč, ki je migljala »em tn tja. Cez nekaj časa se je svetloba utrnila. Bilo je, kakor da nekdo nekaj išče.
JIS^
ezno aisec
in stanoviten !e parfum, Id ga vsebuje milo Efida Favorit. Ono Ima vse dobre lastnosti ki jih zahtevamo od res dobrega mila/ je bl£?o in čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo Izdatno In to vsled njegove Izredne kvalitete.
Milo ELI DA d
Posebno pomenfjtva se Je ndela tovar-
šiji postna poročna ura, »ura duhov«. Tistih čudnih gibov si ni vedel nihče razložiti Mummery si sicer ni delal nobenih skrbi, njegova vodnika pa sta bila zelo molčeča in sta naglo stopala dalje.
Na na daljni pot! je priSa trojica do močvirnega platoja. Nenadoma so se pojavile
vešče h plesale okoli mof
ter jkn sledite. To je silno oplašilo oba vodnika, zakaj ljudska vera pripoveduje, da umre vsakdo, ki vidi takšno svetlikanje, v 24. urah. O tem sta bila oba vodnika čvrsto preverjena, da se bo tako zgodite. Burgener, ki je bi sicer zelo neustrašen, se je v tem pridružil svojemu tovarišu Benetza Rotil je Mummeryja, naj opusti turo, ki se bo gotovo slabo končala. Ko mu je Mummery dokazal da so takšne vešče le strohnel les, ki s« svetlika v temi čisto navaden naraven pojav, ki Je doma tudi na Angleškem, se je jei Burgener sklicevati na luč, ki Je prej migljala sem in tja po Gornerjevem ledeniku, kjer ni nobenega močvirja in zaradi tega tudi ne more biti nobene »vešče«.
Mummery Je »to prepričeval Bup» generja, da ne bi
mogli alti usodi niti v doBtri,
če Jim je res namenjeno kaj takega. Dopovedal mu je, da je za takšnega gorskega vodnika kakor je on, mnogo slavnejše, če konča na Matterhorou s padcem kakor s povratkom med ljudi kjer bi ga utegnil kdo ubiti v hotelu. Šele zdaj se je Burgenerju posvetilo v glavi Odločil se je za Matterbom in je korakal dalje.
Nenadoma se je
pojavila pred trojico svetla postara s
po vzdignjenimi rokami takoj nato pa je zopet izginila. Prikazen je bila tako nenavadna, da je bil tudi Mummerv trenutno zaprepaščen. Vodnika sta zdirjala v paničnem strahu proti bližnji kapelici, ker sta menila, da sta za posvečenimi zidovi varna. Ampak tam se je uganka docela pojasnila.
Clande Farrfcre:
Dva laska
V čdU, ko Je bete MogttrebStoo gorovje še divje in neobdeikuio, so žfrveB tam roparji m begali ljudi. Njihova ofcflast je bita neomejena, zakaj magh-zen, sultanov zastopnik, ni ime! nič moči te Francozov, ki so prinesli Maroku nor. tedaj Še ni bilo trn.
Tako je živel v gorovju med mafim In vedikim Atlasom, nedaleč od izvira reke Oum-rer-Rebbia, hraber mož. kalM po rodu, amrar po v »lit vi svojih ljudi. Ta mož je postal po evropskih nazorih vodja svojega plemena: po Alahovi milosti in ljudski volji. Kalii-Amrar je modro izkoriščal svojo dvojno oblast. Kot vladar vseh dohodkov k obema obalama reke Oum-rer-Rebbia je uvedel carino. ustavljal potnike in jim nalagal davke. Tako je živete njegovo pfeme ▼ eadovoJjstvu in izobilju. In Kalif-Amrart je užival časti in hvaležnost svojih podanikov.
Tedajci se je zeorflta, da Je sultan — Alah naj ga blagoslovi — r s vos palači v Fezu umrl. Sleda mu je nov sultan _ Alah naj Maigoslovi tudi njega! Novi sultan je bi častihlepen; ni se zadovoljil s tem, da je postai suhan, ho-
tel je biti vladar vseh vernih, mogočni
mož, kafteremu bi se vsi klanjaK. Kalif-Amrar pa je v svoflh gorah še vedno ustavljal potnike in pm izsiljeval denar. SuJtan mu je zapoved al, naj neha izkoriščati potnike. Kafif-AmraT pa je tehtal sultanovo zapoved z ugodnim življenjem svodih ljudi in — ni ubog aH. Tedaj je posla!! sultan svoje vojščake h kalifu s poveljem, da pripeljejo upornika uklenjenega v Fez. Vojščaki so vrzeli s seboj veliko železno kletko. A glej, KaM-Amrar je zastražil vse dohode malem« in velikem« Atlas« in sultanovi vojščaki so se premagani vrnili domov. Mnogi od njih so brili ubiti in ranjeni; orožje in prtljago so morali pustiti kalifu. V pridobljeno žeSezno kletko pa sd je kalif zaprl dva leva.
Razjarjeni suftan je sklical ministre in se z njimi posvetoval A -ministri so molčali in nihče mu ni vedel svetovali.
Zvečer je šel suitan k svoji dojilji. Ta žena je bfia pamet ne jSa od vseh ministrov te mu je pomagala. Še tisti večer je zapustila lepa deklica sultanov harem in se napotila v gorovje Kalrfa-Amrara.
Na mej! so jo ustavil Amrarjevi ljudje. Z zaničijivim smehljajem na lepih ustnih je dejala, da ne bo plačala carine in davka. Tedaj so jo vlefcM pred
Amrarja te Amrar se je zaljubi! vanjo.
Njem lasje so bili kakor S sto zlata KaJŠ je pozabili teč in solnce in občudoval le še zlato krasoto njene glave. Vse je žrtvoval zanjo: modrost te čast
Minuli so dnevi tedni, meseci In ko se je leto nagnilo h komcu, je živela kafcfova duša le še v duši njegove gospodarice.
Ko je lepa ddcftca se<Ma nekega dne v šotoru pri kalifu, ga je nenadoma vprašala:
*A!i bi se braitU. če b! fl uklenSa roke te noge v železne verige?«
OdgovonS je:
»Tebi se ne bf nflcol! branfl!«
»»bi če bi tvoji sovražniki vdrli v Šotor in te na3!;i uklenjenega, kaj bi storil?«
Pogleda! jo Je:
»Otresel bi se železnih verig; JBi raztrgal in sovražnike pobil; moja moč je velika!«
Govoril je resnico ln vedela Je, da Je njegova moč še večja, kakor je bi! rekel
»In če bi fl zvezala roke te noge i enim svojih zlatih las, ali bi se branil?«
Spet je odgovoril:
»Ne bi se ti bramM!«
Obotavljala se je nekaj časa, naposled pa je vendar vprašala;
»In če bi stopiK v Šotor tvoji sovražniki?«
Odstopi! Ja «a korak in fl resne pogleda! y oči.
»ASi ti nisem refcel, da se ne M branil tebe, oe ničesar, kar prihaja od tebe? Tvojih las ne bi nikoli raetrgal, pa da se zgodi ne vem kaj!«
Poznala ga je dobro in vedela, da Se ni prišia preko njegovih ustnic fež.
Tedajci je poskočita, si naigte iz drla las rn mu zvezala roke. Natd je vzela še en las in mu zvezala noge.
Kalif se ni premaknili in deklica se je počasi vzravnala in ptosmla z rokami.
Siilta-novi ljudje so vdrfi v kalifov šotor in se vrgli na jetnika. Ta jfii je mirno gledal, a svojih zlatih okov ni raztrgal. Tudi na pomoč ni klical, čeprav bi bili prišli na njegov kite zvesti voj-niki...
Rajši Je postal žrtev tedajalke. F\i-stit je. da so ea odpeljali pred njegovega sovražnika moghrebskega suvana, ki ga je dal na najgrozotnejše načine mučiti in naposled usmrtiti
Tako je končal hrabri Kaltf-Amrar svoje življenje bolj občudovanja vredno od Samsona, ki ga Žid je tako radi hvalijo.
T kapelici Je gorela teč
in ker so bila vrata prislonjena, JBi Je nihal veter sem in tja. Visoki stebri prednje zgradbe so bili enkrat obliti od svetlobe, drugič temni. To je torej bila vsa ta strašna »prikazen«.
Vodnika sta molila v kapelici, Mum-mery pa je šel dalje in ju je počakal ob robo Furggenškega ledenika. Dolgo sta moža izostala m Musnmery je že menil da sta izginila. Ko je pa napočilo jutro, sta prišla za njim. Noč sta pa iz previdnosti le prebila v kapeli _________
Narodni pokret v Lužici
V zadnjem času opažamo pri inžišJdti Srbih vesel pojav. Ne samo, da so navezati nove stike z ostaiimi slovanskimi narodi, tudi doma so se pričeli živahno gibati. Okoli Božiča se Je vršilo več prireditev, ki dokazujejo, da še niso obupali ▼ borbi za obstanek ter da verujejo v svojo boljšo bodočnost
Predvsem velja zabeležiti, da je Narodna rada Uuiiško-srbsJri narodni svet) pro-bolel« svojo dolgotrajno krizo ter začela reorganizirana s svojim delom v korist naroda. Na občnem zboru je bil Izvoljen za predsednika župnik Jan Cyž, za podpredsednika nadučiteij Martin Kral in trgovec Jas Hajei. za blagajnika knjigotržec Gustav Janak, u tajnika pa učitelj Jurij Soi-ta. V odboru Je tudi več priznanih javnih delavcev, tako da gleda narod v svoj vrhovni narodni svet t največjim zaupanjem. Z reorganizacijo Narodne rade je odstranjena ena najbolj skelečih ran t političnem življenju Inžiških Srbov.
Na december s kem zborovanj« Mafice Serbske v Budyšinu je predaval skad. slikar Mer čin Nowak o jugoskrvenskih narodnih pesmih, gdč. Liska Smolerjec pa }th je večje število % uspehom zapela.
Lnžiško-srbski dijaki so o Božiču priredili v Khrosčicah (nem. Crostwitz) božični shod. katerega se je udeležilo preko 60 srednješolcev tn akademikov ter mnogo gostov iz naroda. Jugoslovensko dijaštvo je zastopal konservatorist Diordje Jovano-vič iz Berlina, jnco^ovensko kolonijo v Berlinu pa Kosta Sofronijevič. S shodom je bil združen tudi prvi dijaški idejni tečaj, na katerem so obravnavali starejSI akademiki razna nacionalna vprašanja. Na svečani akademiji, s katero se je prireditev zaključila, je med drugimi nastopil tndi jugoslovenski tenorist Djordje Jovano-vič z našimi narodnimi pesmimi.
Od vseh narodnih organizacij pa Je uaj-agilnejše lužiško-srbsko Sokolstvo. ki s uspehom širi nacionalno hi sokolsko misei v najširfe plasti naroda. Deseto leto svojega obstoja je nastopni o z »Nacionalnim tečajem«, ki se je vršil od 2. do 4. Januara t L t Bndyšlrm. Tečaj nd bil namenjen samo članstvu Sokola, ampak vsemu naTOdu. Vodil sa je mladi učitelj Jan Me5-kank. Na tečaju so predavali o lužiško -srbski zgodovini, narodopisu, književnosti, mitologiji, jeziku, o vzgoji mladine v narodnem duhu, o Sokolstvu, društvenem življenju itd. Vršil se je tudi govorniški tečaj, ki je dobro uspel
Lužiško-srbski akademik! so st 3L |&ra-a rja t 1. ustanovili »Kolo serbskih akademikov«, ki ima namen na zunaj zastor>*t! !uži*ko-s.rbske visoko-šolce. Za predsednika .fe bil izvoljen P. Wirt, visokošolec v Berlinu.
Tudi na književnem poflu Je zabeleflfl
več novih del. V zbirki *Dom a swe>t«. ki Jo izdaja društvo lužiško-srbskih pisateljev. Je izšel drugi zvezek pesmi dolnolužiškega pesnika Mata Kosvka: roman J. Lorenca-Zaleskega »Zabvta kuna« z uvodom Vbdl-mirja Zmeškala; pesmi Jaroslava VTchlic-ke*ra s študtio o odnoTaiih tega nestiika do Ij*žice (napisal orof. dr. Jos. Patal ter TVrročove »Slezke pesmi« v prevodu Ota Wlčaza. V zbirki »S1owian-ke PozMadv« Pa študlia dr. Pate »Iz kulturnega življenja lužiških Srbov«, ki v kratkem izide tndi v ■nemškem nrevodu. ki ga je preskrbe! Jan Skala ter Zmeškalova rarmrava »Ms-satjrfc in Lužica«.	Vekoslav B<&ub
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Dr. AOeJtti je zmagovalec na turnirja ▼
SamRemu. izvrstno disponiran. je 3koro prekosil dr. Laske rjev uspeh v Parizu leta 1900. V tako težkem turnirju dobiti 90% vseh možnih točk, je neverjetno.
Kdor pa pogleda natančneje v ŽSvflenje svetovnega prvaka, bo hitro našei vzroke, razlago in pred-pogoje te velike zmage. Abehin neumorno dela. Aljehin dela dosti več kot drugi profesijonalni veliki mojstri. Aceton živi noč io dan v šahu in za šah.
Ni lahko poznati vse potrebne varijante Baletka partije. Profesijonalni v etiki mojstri }5h poznajo. A?jebin pozna več. AJjehin je za vsak važen začetek partije izdelal cel sistem poznejše igre Njegov Študij se ne ©menije na prvih deset, petnajst pote«. Vedno )e siguren, da mora to partijo voditi
▼	tem, ono v onem praven. Vse ie že poskusa prej. douna, v dolgih samogovorih.
Na ta način ima seveda že pri enaki nadarjenost« Aljehin ogromno prednost pred ostalimi velemojstri, k! niso tako pridni, ah pa nimajo časa za pripravljevalmo delo. Na ta način je moral dobiti prvo nagrado
▼	takem stihi. Prednjačtf bo, dokler ne do-b* konkurenta, ki poide teto pot Kakor povsod, tudi v šahu usr»ehi ne rastejo na geni-Jahiosti. Delo je prvo.
Proti belgijskem« prvaku Cofte^u sem T desetem kota dobil sledečo toteresantno partijo:
Eefl: Dr. M. Vidmar.	črni: E. Cofle.
1. d 2—d4	Sg8—16
Z Str 1-43	e7—e6
3.	c2—c4	b7—b6
4.	*2—«3	Lc8—b7
5.	Lfl—g2	---
Ta začetek sc Je že sSoo udomačil
5.	_----LfS—e7
Bogoljubov in Tartakover zagovarjata
aavdtišeoo potezo 5. — — — Lf8—b4+
6.	0—0 0—0 7. Sbl—c3	,---
Proti Krnochu sesn b9 rapešno poskusil T. Ddl—c2.
7	.------SJ6—©4
Črni seveda n« sme brez boja prepnsfltl pof» e4 nasprotniku.
8.	Ddl—c2	Se4Xc3
Do Jako kompliciran« trre vodi 8---
f!—f5. Po mnenju Aljetima te najboge odgovorit; 9. d4—d5! Se4Xc3 10. b2Xc3!
9.	Dc2Xc3	f7—ffi
črni deda Ij ufeosu n no na centralno polje e4. Na tem polju se bsje vsa b5tka te partije.
10.	b2—df—cS
11.	Lcl—h2	Le7—«
12.	De3—d2	---
Beti je lepo razvfl dragega svojega lovca m grozi sedaj z operaerjami na d-liniJL Pred vse ti grozi ž» 13. d4Xc5, b6Xc5 14. Lb?Xf6 m Dd2—d6.
12	.------Sb8—«6
Črni b« bfl lahko igral takoj d7—<15. Skakač pa .oia preko a6—c5 najboljšo pot na e-1 sn ker befi že grozi d4Xc5 hoče nasprotnik izrabiti ugodno priliko.
13.	d4Xc5! Sa«Xc5 Seveda ne 13.---b6Xc5 14. Lb2X
f6, TjS X :6 15. Dd2-xJ«.
14.	Lb2Xf6	T!5XI6
15.	Tfi—dl	---
Drugo trdnjavo rabi beB za c-ftrVIJo.
15	.------d7—<J5
Ba je zadiT?l moment za to prepotrebno osvobodilno potezo.
16.	Sf3—e5	Dd8—<žt
17.	Dd2—d4	d5X©4
18.	Lg2Xb7	Dc7Xb7
19.	Dd4-Xc4	f5—f4 Prav za prav izsiljeno. Beli groai b3—b4
In Tdl—d7. Odprl^ liniji t tn d morata pcr eubiti črnega. BeM trdnjavi grozita vdreti ra sedmo vrsto. Črni igra torej pod pritiskom na napad.
20.	b3—fc4!	---
Odlašati beli ne sme lita trenutek.
20	.------f4Xg3
21.	h2Xg3	---
Seveda ne 21. b4XcS radi 21.---
e3Xf2+ in Db7—fcil mat
21	.------Db7—e4
Sikaikač se ne srn« trnakniti na e4. Bell
tf. z 22. Tdl—d7 takoj dobil figuro at partijo.
22.	Dc4—<14?!	---
Odločilna poteza. Befi Je priprav*!en zamen ati dame, vendar pa mora skakačn ▼zeti polje e4. Poteza pa ima še posebno
vsebino.
Hrdstan namreč b® sne n U, ker M
bet s Dd4—d8 dal mat
23, C—Ml	De4Xd4
Cna nična nobenega topovora več. Blks za polje e4 je odločena.
24.	TdlXd4	5e5—a4
Ce gre skakač na b7, vdre trdnjava s tempom na sedmo linijo.
25.	Tal—cl!	TK—18 Neobhodno potrebno! Drugače grešita 6be
trdnjavi La sedmo vrsto.
26.	Td4—d6	T!B—c8
27.	Td6—c6!	To8Xc6
28.	TclXc6	Ta8—d8 Brez nade na rešftev M seveda bila poteza Ta8—e8. Beli igra Tc6—c7 in demoli-ra damsko krilo.
29.	Kgl—f2	---
SSabo bi bilo vzeti kmeta tako<. Na
29. To6Xe6 sledi seveda Sa4—c3 in črni začne zopet živeti.
29	.------K7—tO
črni hoče operira« vsa! s trdnjavo. Ker mu pa na osmi vrsti vedno grozi mat, odpre svojemu kralju pot Vse to pa ne pomaga več
30.	Tc6XeO	, Td«—<t2
Y trenutku, ko črni zopet napada, Je že partija končana. Cmi kraij je preveč zapuščen.
3«. Te6-«8+l	Kg«—«7
32. Se5—13!	---
Začetek eksekuetje. Napad na črnega kralja je strašen.
32	.------Td2XaJ
Kaj tu črni še Igra, Je irelevantno.
33.	f4—f5!	---
Črni se vda Orozl mm mat s 34. 9*3— g5+, fCh7—h6 35. SgS—f7-f, Kh6—h7 36. TeS—8h+. Ce se črni brani s 33.
----sledi 34. f5—f6! in beli
grozi zopet isti mat Na 34.---g6—g5
pa marši ra seveda beli kmet naravnost na f8.
To Je četrta partija, kt mui Jo ▼ (onrtr-fti igral s Cofleiero. Dobfl sem »se ŠWrl Manj sreče !e unei Bogoljubov, ki Je ravno
r San-Remu zguiba svo» partijo ž refm. Tudi Rubmstein Je bil popolnoma »gulbljen proti CoUeki, pa ie vendar še zmagal. Col-le je )ako nadarjen igralec, med velemojstre pa najbrže ne bo prišeL
Kino
Filmska opera In film v barvah
•Barve bo<lo wrav tako kakor zvoki zelo
povečati nmetmSko zabavno r rednost filma. < i© iziavfl v nekem interviuvn Law-r«ice Tibbett član newyorške Metro-politanke. Titobett ie riavnl Hrralec prvega opernega filma Metro - Goldwyn - Mayer-ia. k? ie bi popolnoma snet v barvaCi sistema »Tecbnioolor«. ter le oduševljan nad možnostmi, ki jih film ▼ barvah daje umetnikom
»Glasba m bam sta RerandnržtJIvt. če hočemo hreti nravi in oopoln ufitek. Tako si na primer ne moremo oredstavHati opere ali operete brez dekoracij in kostimov v barvah Prav tako mislim, da ona zabava, ki k) dasba date v zvočnih filmih, ne more zadovoljevati, če je bil film snet docela brez barv: a če že snemacno v barvah, moramo fihn v celoitl sneti v barvah, ker kombinaciia Technioolora in čroobetfa senc oo moji sodbi rti posrečena V trenuKku. ko prestane barvna scena in pride na vrsto črno ■ bela. zanimanje gledalcev znatno popusti.
Srečen sem. da Je bil "i*oi prvi film. moja orva pustolovščina v kraljestvo filma sneta popolnoma v Teohnicolorn. Vsi sJiko-viti oowbovs/ki kostumi se bodo talko videla v vsem svoiem siiaiu barv.c
»Ali Je snemanje ▼ barvali kaj vpdvaio na delo teralcev? In a® le za igralce kaj nerodno ker se morajo za snemanje r barvastem filmu na poseben način * šminkati in jih mora operater drugače osvetliti?«
»dede sebe lahko novem, da me prav n£ ne moti. Še več. reči smem. da pred navadno kamero ne bi mogel delati s tolikim poletom. Napravil sem dv» poskusni snetji. eno v barvah, a drueo navadno črno-belo. Prvo me je oduševilo. drugo pa nc. . Istih misli ie tudi Miss Dale Ow en nova. inoja partnerica r filmu. Ni ena lepota ne bi bila v navadnem filmu nikoli prišla tako do izraza kakor Dri procesu Techmco-Iot. — Mislim, da dale večina filmskih igralcev prednost barvastemu filmu,« Je sklenil Titobett
Kakor zmano. Je sfcstdn Tecfmrfcolor danes najbolj popoln m nai>oH dovršen ter edini, ki da nairazfičnejše odtenke v porodnih barvah
Kateri zvočni fHmf sf pravi?
Ksfterl svoCm Meni so »ravf? M so vobč« tudi taki rročm fibnt kf m bi bfli
pravi?
Pravi zvočni film afl tonfilm Je vsak
film, pri katerem Je glasba pa nai bo že na
plošči ali na filmskem traku, tesno spojena s samim filmom tako da se poedini deli plošče točno skladajo s prizorom. Seveda mora biti glasba za tak zvočni film posebej komponirana in mora ploščo dobaviti ista tvornica. ki Je nroducirala tudi film. In pri tem le docela vseeno, ali ie bila glasba za film sneta naknadno ali pa hkrati s filmom samim. V splošnem smemo reči. da ni niti enega zvočnega filma, ori katerem bi bila ton m sliki od početka do konca skupno sneta.
Vzemimo na primer film »Broadway Me-
lodie«. V tem filmu so samo dva ali trije navadni naslovi, a vse ostalo dejanje se pojasnjuje izključno samo v dialogih. Razen tega ie v filmu nebroj pesmi m plesov. Nihče torel ne more oporekati, da to ne bi bil pravi zvočni film. To Je tiste vrste zvočni film. ki iih Američani imenujejo »Ali Taikine Ali Smging. AH Danciror« — »Vse. govoreči, vsepojoči in vseplesoči«. In vendar je tudi v tem filmu kakih trideset metrov prizora. Pri katerem zvok ni bdi snet hkrati s sliko, noro naknadno. Ali bi tedat bilo zmiselno nazivati neke tonfilme neprave. ko Da imajo tudi tako popolni zvočni filmi, kakor je preje omenienl. prizore. ▼ katerih ie bila da sto a naknadno sneta?
Pravi ton filmi niso samo tistL pr! katerih je bila glasba sneta na običajnih gramofonskih ploščah in vrbu tega morda še po dnra firmi in v drugih ateljejih m ne ▼ tvornici. v kateri Je bil snet sUm sam.
Drobiž
Khrz VkJor Je naoravU za družbo Meti o-
Oo!dwyn Maver stoodstotni zvočni film »AleksJa« z dialogi in petlem. V film« na-topajo samo črnci. Premfjera Je bila nedavno tega v Hollywoodu ta Je dosegla izreden uspeti.
Po
gnanem rolttmn Mesa Tem« »Ta-flnstvenl otok« Je Metro - Qofd-wy« tmorr-vfl fiilm z istim Imenom. Hkn le bil snet z dialogi in zvočnimi efekti in deloma tudi v barvah. Produkcija je tralala več ko leto
dni Snemali so tuds rnnoao pod vodo. •
Bell vran. VoMkl Uhrttn - IRra prodek-c4S® Blodi - RabmovfC »Bell vrag« z Kanom Moižubirom. Lfl Da^over ta Bettr Amatmovo hi v refHl Aleksandra Volkova, o katerem so Hsti svoje časno toliko pisali.
Je že gotov. Berlinska premijera bo te dni. •
»UnbrvnJ valček.« Za RknAn opereto
»fjfutoavni valček« produkcije Ericfa Pom-irer (dražba Ufaton) so pravkar končah" poslednja ssietja. Glavni igralci filma, ki so ga sneli z dvolno zasedbo, so v nemSkl verzij Lilian Harvev. WiHv Pr+tsck Si Qe-org AlexatideT. v angJeški verelS oa UTtaa Harvey. Jobn Barton tn Oeorr AJexandeT. Glasbeno vodstvo filma le imel W. R. Herman. ki Je tudi skomportlra! glasbo operete. Kakor pr! vseh filmih družbe Ufatoa. so tudi ori tem napravffi neodvisno nemo verzijo.
•
WWrJam Pttx npoTrednfB, bo Janet
Oalnorjeva. ko se vrne s poročnega potovanja. nastopila s Cbarlesom ParreRorn r
filma »Budimpešta« v rc&A Ala Santefla. *
Kakor fftacno v Ustlb. bo ▼Sina Jeva v svojem prihodnjem filma spet nastopila rfnmal s Ronaldom Cotmanora sa družbo Metro - GoMwvn - Maver.
francoski režiser Jscooes I*®ydei refki
novi film Ore>te Oarbo s Conra<Jom Naglom. Filmu bo naslov »Poljub«. — Ko konča Greta ta film. nastopi prvič v zvočnem filmu
in sicer v filmu »Asina Ghristle«, •
Skrivnosti Ortjenta ▼ amdeSkl provtecL
VeBka fMma Ufe »Skrivnosti OrUenta« »Loophtg fcie Looo< sta dt«eg!a v atigleSkl provinci velik uspeh. Mandfiestrski Hst »Manchester Dlsoatcti« ImemrJe »Skrivnosti Orijenta« moistrovimo filmske umetnosti in ga občinstvu toplo priporoča.
Za^vo/a.
Podpisanemu Je dne T. januarja zgorel hlev z vso krmo, gospodarsko orodje tn drugo. Banka »Slavtja«, pri kateri Je Imel svoj objekt delno zavarovan, mu je brez najmanjšega odbitka Izplačala vso odškodnino, za kar se Ji javno zahvaljujem ter jo vsakomur najtopleje priporočam.
Loke pri Zagorju ob Savi, dne 5. februarja 1930.
3? 56	IGNACIJ BEBAR, mizar.
Radio
IZVLEČEK EZ PROGRAMOTl Nedelja 9. februarja.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene
glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Erjavec: Ali nas res živinoreja rešuje? — 11: Koncert radio-orkeetra _ 15: Prenos iz Hrastnika. — 16.30: Reproducirana glasba.
—	17: Humorietično čtivo. (Milčinski.) — 17.30: Repraducirana glasba. — 20: Varie-tetni večer. G. Stanko igra na harmoniko, kuplete poje g. Bučar. — 21: Jugoslovenska glasba (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila in nadaljevanje koncerta.
—	22.15: Koncert radio - orkestra.
Ponedeljek, 10. februarja.
LJUBLJANA 12.30: Repro.iuc;rana glasba. — 13 Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila lz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Francoščina. — 19: Zdravstvena ura.
—	19.30: Angleščina — 20: Koncert radio-orkestra — 22: Napoved časa tn poročila
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba
—	12.40: Koncert radb - kvarteta. _ 17.30: Jraz - band. — 20: Koncert Chopinove glasbe. — 20.55: Koncert radio - kvarteta. — 21.40- Porjčila. — 22: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. _ 17.30: Prenos tonfilmske glasbe. — 20.30: Rezervirano za prenos. — PRAGA 16.30: Prenoe koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Prenoe programa iz Brna — 21.30: Violinski koncert — 22.15: Reproducirana glasba--BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenos slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Kabaretni večer. _
21.30: Jazz - band na gramofonskih ploščah.
—	22.15: Koncert lahke glasbe. _ VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. _ 17.45:
Popoldanski koncert lahke godbe. — 20.30: Operetni večer. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16.30: Koncert orkestra — 17.10: Glasbeni program za deca — 19.10 (G raz): Koncert vojaške godbe. — 20.06: Koncert komorne
flasbe. — 21.15: Arije. — 21.40: Poljuden oncert xkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert — 19.10: Ljubavne pesmi.
—	20: Opera »Svanda dudak«. _ Godba za
ples. —' FRANKFURT 17: Prenoe orkestraL nega koncerta. — 20.45: Pevski večer. — 21.30: Mešan program. _ LANGENBERG 17.90: Koncert komorne glasbe. — 20: Večerni koncert orkestra — 23.30: Lahka gjd-ba — STUTTGARTA 16: Popoldanski k»-eert orkestra. — 19.30: »Sramel< trlo in »Slagerjic — 20.15: Prenoe programa Is Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert orkestra — 12.05: Koncert kvarteta — 17.45: Koncert vojaške godb«.
—	19.30: Prenoe koncerta filharmoničnega društva. — Koncert lahke glasbe. _ LONDON 19.40: Klavireld koncert — 20.«: Poljuden orkestralen hi pevski koncert _
CA Koncert
s* plea. — RIM 18: Opoldanski 17.90: Pevski koncert k akademska fHhss-monije. — 21.02: Stare na poljske pesmi.
Torek, 11. tebroarja.
LJUBLJANA 12.30: Repioduclran« gt» ba. — 13. Napoved časa, borza, reprrxludira na glasba. — 13.30: Poročila fz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra — 18 30: Dr. VI. Knaflič: 0 postanku tiska — 19- Dr. Baic: Zgodovina tujih Jezikov. — 19.30: Ruščina — 20: Sthillerjeva dram« »Don Carlos«, igrajo člani Narodnega gledališča. režira Ciril Debevec. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radi> orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reprottucfrana gtastM.
—	12 40: Koncert radio - kvarteta. — 18: Popoldanski koncert lahke glasne^ — 20: Koncert radio - kvarteta — 20-30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Poročila — 22.15: Koncert tamburaškega zbora. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. _ 17-30:
Koncert radio - orkestra. _ 20.30: Večerni
koncert — 21.30: Jupoelov. koncert zagrebškega vokalnega kvarteta — PRAGA 16.90: Popoldanski koncert — 19.06: Večerni koncert lahke godbe. — 20: Zabaven program.
—	20.30: Koncert orkestra in solistov — 21.35: Klavirski koncert — 22.15: Lahks godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert
—	19.06: Koncert orkestra. — 2040: Dramski program. — 21: Koncert vojaške godba
—	22.15: Prenoe iz Bratislave: ciganska pod-ba. — VARŠAVA 16.15: Reproducirana glasba — 17.45: Popoldanski koncert — 19.20«
Prenos opere iz gledališča v Katovicsfe _
DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.!»: Koncert orkestra. — I7.O6: Pevsld kooeert.
—	20.05. Koncert orkestra mandolin. —• 21.20: Večer tirolskih nartx+nih pesmi. — BERLIN 16.30: Prerroe koncerta godbe as pihala — 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos zborovskega koncerta ix Leipziga. — 21: Sluhoigra — FRANKFURT 15.15: Mladinski program. — 16: Koocort
vojaške godbe. — 17 15: Pevski koncert _
20.15: Prenos fat Stuttearta. _ 22.50: Sklad, be K. Spanlcha — 23.35: Godba za plea — LANGENBERG 17.30: Koncert »odoboft skladateljev. _ 20: Dunajske koračnice ta plesi. _ STUTTGART 16: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.26: Sluhoigra s glaaba 22.50: Prenoe koncerta iz Franldurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dop. koncert 12.06: Kooeert vojaške godbe. _ 17: Kooeert cigan, kapel«. — 20.30: Odlomki ix opere »Kralji« ta Sabe«. — Jarš bat!d. — LONDON 19.40: Kla. virski koncert — 20.45: Orkestralen koncert — 22.45: Me&an program. — 28.45* Godba za ples. _ RIM 18: Opoldanski k<«t-eert — 17.30: Vokalen hi instrumenta Is« koncert — 21.02: Prenos opere ali konesrl
ANGINOL TABLETE
delujejo profllaJrtlčno tn antiseptično proti dUterlJt angini, gripi, hrlpavostl ta pre-hlajeaju v vrata.	1MT
odorav so. 1 reka ▼ EvtooI — t trSka črka — 5 mkainica — 6 zapleniti —
9 sprehajališče — 11 stari prebivalci Francke — 12 vodna žival — 15 pijača — 17 mesto v Istri — 19 vladart — 20 teža — 22 žensko ime — 23 oiesati — 26 mesto ▼ Grčiji — 28 prostor brez drevla v gozdu — 30 poljedelsko orodje — 32 mesto ob Er-deliskem rudogoriu — 33 mesna izdelek — 35 grška črka — 37 — mesto v Italiji — 39 nasprotno »izgubi« — 42 žensko ime — 43 svetišče — 44 obričai — 45 denar — 46 streljata (shr.) — 47 gledališki iizraz — 49 reka v Švici — 51 koš — 53 doba — 54 slatina ob Muri — 55 moško ime — 57 podoba — 58 gozdni sadež — 60 kazafa! zaimek — 61 astronomski izraz — 62 moSko ime — 64 turški dostojanstvenik — 66 španska narodna igra — 67 druSoa trgovcev — 69 šahovski mojster t — 71 naklonjenost — 72 tropski sadež — 74 trčenje — 75 mesto r Albaniji
Navpično: 1 eorovje as irskem —
2 posoda — 3 pesnitev — 4 znamka mfta
—	7 dragi kamen — 8 pokrivalo — 9 trgovski izraz — 10 mo9co ime — 13 črta — 14 slaščica — 15 odprtina — 16 pri rod a — 18 mesto v Španiji — 19 drevo — 21 šla-ger — 22 kitajski cesar — 24 gL 19 navp
—	25 del kuhinjske oprave — 27 stik — 29
John Freemann:
Kožuh
Casah naletimo na ženske, ki po <!afj-dobi notranjega ravnotežja kar preže ma senzacijo. Ce se ta ne pokaže, jim pridejo na um najbolj neumne reči.
Takšna senzacija je bila za Ethel Wrightovo, ko je zagledala svojo edino prijateljico Maud 0'Mearo v kožuhu. Prišla je k nji na obisk. Stanovanje O' Meare je bilo v Newyoirku, na 260. cesti, v zgornjem delu mesta, kjer teži krasni Bronxov park. Kožuh pa je bil res nekaj izrednega. Vsak, ki se razume na kožlthovino, je moral na prvi pogled videti, da je tista žival, katero so bili slekli, da se je vanjo oblekla Maud O' Meare, kar vohala denar.
Etliel VVrightova je bila v prvem trenutku zmedena. Šele polagoma se fl je posrečilo, da je obrzdala občutek zavisti. Blažen nasmeh ji je šinil čez lice rn dovršeno je gkimila. da se ne more dovolj nagledati svoje najboljše prijateljice r občudovanja vrednem kožuhu. Skozi t>kno pa je strmelo sivo novembrsko jutro.
»Obrni se vendar, da te vidim Se s te rtrani,« je dejala Ethel. »Res. moram »riznati, da si v tem kožuhu kakor kaka rraljica. Kje si ga vendar kupila? Ver-emi, da čutim v srcu skoro malce za-risti!«
»Oh, to tf pa rada verjamem,« Je odvrnila Mand in se ravnodušno zasukala na petah. »Prilega se ma res sijajno. Kar opriiemlie se života.« In jela je po vrsti odpenjati gumbe. Ko je slekla kožuh, je vprašala prijateljico: »Ali ni tudi podloga izredno lepa?« Ethel bi bila naj-rajša zaplakala. tako bridko ji je postajo pri srcu. Ona, ki je bila toliko lepša od nje, se je morala zadovoljiti z navadnim zimskim plaščem in hoditi nekako ponižana po ulicah mimo trgovin. Njen mož je bil pač skopuh! BHo ji je žal, da iti ostala doma.
Vendar pa se je sprt obvlada Ta hi
vprašala z zardelimi lici: »Koliiko pa stane? Tvoj možiček ima res zlato srce!«
»Draga,« Je zategnila Maod, »ne, ratfS
sama ugani!«
»Draga moja, saj ve5, da ntnram pojma o tem.« Potem se je pa vendar domislila. da je nedavno tega videla lep kužuh v nekem izložbenem oknu v Ei-tingonu in da je bila zraven napisana cena 800 dolarjev.
Tedaj osem sto dolarjev!
»Cenim ga pet sto (tolarjev!« Je dejala po kratkem premisleku. »<Nu, ali sem uganila?«
Maud se je nasmehnfla: »Skoro da.«
»Za koliko sem se zmotila?«
»Ne za mnogo. Samo za sto dolarjev.
Stane šest sto dolarjev. Prav za prar
je mnogo dražji, zaradS malenkostne na-oake. ki je nihče ne opazi, so mu znižali ceno. Sploh bom z njim prijetno iz-nenadila moža, ki niti ne ve, da sem ga kupila. Stvar je namreč taka, da sem že delj časa skrivaj hranila denar, in z njim sem si nabavila kožuh. Kupila sem gj. šele pred pol ure. Kaj praviš?«
Ethel se je ugriznila v ustnice. Vse, kar je slišala vi ust svoje priiateHice, je bilo dokaj presenetljivo. Rekla je torej s sočutno pobarvanim glasom:
»Kaj, tvoj mož še ne ve, da imaS kožuh? Ali ti noče kupiti tako tepe reči?«
»Pomisli draga, šest sto dolarjev, to vendar ni šala!«
Prijateljičina slutnja se Je nstavfla na nepojasnjeni točki.
Vstopala je črnka, stožktrfla, tn tre Je
videla, da gospodinja primerja kožuh, je vprašala, ali naj prižge luč.
»Poberi se mi izpred oči!« je zavpfta Maud. »Ali ti nisem enkrat za vselej za-bičila, da ostani v kuhinji, kadar imam jaz obiske?«
Črnka je izginila skozi vrata.
»Ethel zdaj ga pomeri Se ti!« je dejala Maud.
Prijateljici sta sJ ogledati kožuh tmB
na njej iti ugotoviti, da je prav čeden. Potem sta zapustili oblačilni kot in sedli. Ethel si ni mogla dati miru. Nekaj
Je gk>dak> r njej in vrtalo ▼ njenih možganih.
Cez čas ie vpraSafa: »Mand. kje si pa
kupila tako lep kožuh?« Brez posebnega premišljevanja ji je bilo namreč šinilo v glavo, da bi ta plašč utegnil napraviti na njenega moža tako silen vtis, da bi jel flirtati z Maud, kakor že svoje dni. Vendar se ni mogla zlepa odločiti, da bi vstala in se poslovila.
Notranji glas fi je govoril, da M Mk> zanimivo preizkusita učinek tega plašča na svojem možu.
Tedaj je Maud povzela: »Kupila sva ga pri Vanderwegheu . . .«
»Kupila?« se je začudila Ethet »Saj praviš, da si ga sama kupila . . .«
»Ati sem rekla drugače?« je vpraSala Maud v zadregi. Potem je poudarila: »Kupila sem ga davi.«
Ta zadrega, kojo je Ethel dobro opazila, jo je nekoliko izipodbudiila. Kožuh, ki se je svetil kakor svila, pa jo je spet potlaŠl.' Skočila je na noge in živahno vprašala: »Ali dovoliš, da ga še enkrat oblečem?«
Maud je prikimata. »Le poglej se ▼ zrcatu!« jo je izpodbujala. »To beneško steklo slabo odseva.«
»Hvala, saj je dobro. Se enkrat hvala!
»Ti, veš kaj?« se je 8ez čas oglasila Maud. »Tvojemu možu porečem, naj kupi tudi tebi tak kožuh! Morebiti se
fcrsl — 27 otfadeoC — M tutm-
na iivai — 36 sito — 38 czve®dl« — -O matematični izraz (mrož.) — 41 rororj« * Šipami ji — 45 vodna žival — 46 perutnina
—	46a mesto ▼ Albaniii — 47 las — 48 rimski državnik — 49 če — 50 rroocskl »adef
—	52 dej telesa — 53 Isto — 56 reka v Srbi f! — 57 nv-Sco kne — 59 migava — 68 par — 61a tekmovanje — 63 gL L vod. —. 64 oreoflah — »5 vetrič — 68 vt>ra£akMca
70 mir — 71 zrna k — 73 Sun<bkl otok.
Rešitev križanke »Ženska star*«. Vodoravno: 1. tornado: 7. str: 8 Crta«t 10. koran; 12. anoda; 14. park; 16. nos: 18. agava; 20. H: 22. Okra: 24 rto; 25 Cteatoo; 26. Klr: 28. takt; 30. Ia: 32 es: 33. Lov«; 35 tritnm: 38. las: 39. tri; 41. Aron: 43. ovo: 44. to; 46. la: 43 sr: 49 Irena: SL Kordlan; 53. trs; 54. ara; 56. bvnkež; 58. ali; 59. nor; 60 Ana; 61. srno; 63. hakaj 66. ako; 67. Atila; 70. ara; 71. bar.
Navpično: 1 tiT: 2. Oran: 3. ne; 4. aru 8 dinar; 6. onoga; 7. Sokrat; 9. Ada; KI kr; 11 noto: 13. ave: 14 Dir*: 15 al: 17. Solun: 19. Atene; 26. kost; 27. Iv; 29 tban( 31. krona; 33. la: 37. ave: 40. iio: 42 Or-slni: 45. Oka: 49. Irma: 50. ara: 52. Areo; 53. ro; 55 aloa; 56. Krakatau; 57. Katra; 62, notar; 64. as: 69. la: 71. b».
bo le dal omajati!« »Kaj ti. sama mu poTetom. ftepnrr
vem, da je stiskač in ne žrtvuje rad
niti centa za lepo vnamjost svoje žene. Za god dobim prav takšen kožuh, kakor je tvoj, le počakaj! Takrat bo sicer že sredi sezone, bolje je sredi sezone kakor nikoli!«
Obe dami sta jetl fznova ogledo-raf! kožuh. Ethel je čutila, da se preliva po niej kar nekakšna vroči,na Ko je dTugič oblekla plašč, je z iskrim pogledom ujela naslov tvrdke, kjer je bil nabavljen. Videla je, da ni kupljen pri Vander wegheu, kakor ji je bila povedala prijateljica, ampak pri Samuelu Steinu. V njej se je nekaj zganilo. Oči so se ji zasvetile.
In ne da bi se dolgo poslavljata, jo
naglo vstala, stekla po stopnicah navzdol, stopila v taksameter rn velela šoferju. naj ustavi pred Samuelom Stei-nom. Lastnik trgovine se je vstopivš! dami globoko priklonil.
Naglo je govorila: »Moja prijatefflca Maud O* Meare je danes kupila pri vas kožuh iz bizarna. Tudi jaz bi rada imda tak kožuh.«
Samuel SteJn Je napravil poMoa.
»Kaj ne, krasen kožuh? Tudi gospod Robert Wri«ht je bil ves očaram od njega. V roki imam še njegov ček. ki ga takoj pošljem v banko na vnovčenje.«

KRALJESTVO MODE
I i Karneval
____mo jmjtuh« t iadiijth letih
fuj todks — va«.j t tc litih mestih. Vsrok ma to tm aacod* U, <U tmo ■»daj« let* puž&g&fc ročni ntnost na piea »ata po toki nakar na pict.no opremo. Tudi misli vočun	da » aabavo maske tre-
k* mnogo denarja, čeprav je prienano dej-•tro, efe drag<jcen kostum n« more biti »JM" *jp, lakaj »amo improvizirana ma-tk» «o res zabavna i« učinkuje a svojo prHBitmiostjo oogmakio, teko da moreva trditi, da so mijboiJ uspeli kostumi vodno tasti, ki »o bili najbolj poceni.
Seveda kostum m noben način b« biti tak, da 9C nc bi strinjal s tndirvi<ki«i-mo»tfo maske. To ni tabo enostavno » je treba ta dobro ckxnisiioo dolgo časa nar jveauvtl um in mieJi. Četudi naprava do brogs kostuma ni tako težavna, čv jo pod-para dobra vxjija m malo spretnosti, >e (Miogo dam, fci primerno garntrajo večerno obieku, kar dosežejo s enostavnimi erotlsrvL Takoj po zabavi pa morejo odstraniti aia^.ara<fno opremo m jim j« V0-fteroa obleka su^e* na razpolago v p*vot-nen< scnn ju.
Z^-to tcao ce v na* jfcapml ucliaM h* ta način »-pse-fdj-koet umiranja« kn kažemo fc> nta pm »liki, kako enostavno »c a re-tcrric obieke naredi rabaven »baby-ko-Btinn«. Otroka steklenica ra nrieko a pobarvanega platna se pritrdi »predaj na eibicko, vrat okrasimo s pestrim in primitivnim otro kim prtičem, iz žic prigoiovi-3*0 stoja io za otroško blazinico, ka ga belo prcvleeemo m okrasimo s čipkami in rožmatimi rrakci. Kokarde ix trakov »e ponavljajo ob straneh gladke »baby« frizure.
Ce hočemo na maškaradi nastopiti ▼ večerni obieki in maskirati »amo glavo, je najprimernejša maska torba«, kako kaže naša tretja slika
Ako pritrdimo moder baržuoaart vola« na ««0110 večerno obleko, dosežemo kostum »trvončn icfr«. Rumeni svilena traki predstavljajo prašnJke. Svilena proga t ob-Ufci loka nad »olanom predstavlja kelih, ki }e podaljšan do ramena ln se tam končuje g zelenim listom. Tu<fi pokrivalo >e oprcsnljeno z zvončnico na dolgi bilki, T fcftt cvet »e končuje palica, ki je nosi mar eka ▼ roki (Slika 4)
Izvrstna in temperamentna plesalka se bo sigurno poslu žil a ekscentričnega kostuma, ki ga n« nsS drogi sliki predstavi j« »Bro-advra v-dan dy «.
»Zanjica v slamV je sek) originalen bo-»turo, kakor kaže naSa peta »lika. Na glavi •e nosi kričeče rumena vlasulja s Strle-
ModlMtlnia
FANI BRILLI
§e |e preselila br Po!ian*ko cesto 20
In se priporoča cenjenim damam. 3342
fiu^ yt'ov vuu Iiul Lftanii Trto je obdano • slamo, ki je v kriki gost«, ob životu p« redka, da M more plesalka gibati. Slama je okrašena ■ pestrimi poljskimi cvetlicami.
Za psrv )e najbotjSe maafciranjs v
Hzlrane kmečke kostume, ki učinkujejo po tvoji teb rani enostavnosti in živahni sestavi barv. (Zadnja m predzadnja sika)
Kozmetika plesnega večera
Preplessns noči m hitro maJčujejo, eens takih *ez>onskih zabav je rumenkasto solen* teint, kolobarji pod očmi, medel pogled ki upadle črte lica. Zato bi smeR obiskovati plese Is tedaj, če nam je dana možnost, da M prihodnje jutro temeljito naspimo. Z drugimi besedami — sobotna noč je najprimernejša nt ples večine ob-pnstn.
Kakor )s potieben poOtck po plesni sn-barvi, prav tako nam Je treba mini pred plesom, da se naia zunanjost osveži. Dama fci namerava preplesati noč, naj ae zvečer, preden »e obleče, vieie rs a j sa četrt ure. Takoj po počitku naj si osveži lica s mrzlo in ga nato opere t vročo vodo. Oboje naj vefikrat ponovi, da doseže povečanje krvnega obtoka in tako poživi teint.
Poznamo pa Bo dngo •vodstvo. Lase
varujemo z ruto ln nagnemo fice nad lonec s vrelo vodo, da nam vstajajoča para teplakuje polt. Dame, katerih oči Izgledalo utrujene vsled poklicnega dela, naj »e po-srtužijo vročih in mrahh kamfličnih obklaikov, fci naj jih menjaje polagajo aa oftL Zlasti v mestu je malo žen, ki bi se mogle odreči Smmfcanju. Za tiste bi bilo bolje, da pozabijo doma robec, kakor pa orožje za svoj bojni kinč, namreč puder in Šminko. Pod vplivom plesa in alkohola Ie prerada trvene umetna lepota
Moda globoko Izrezanih roflcavm je prenesla potrebo gladkih pazduh. Neljube dlake moramo odstraniti • pomoč lo primerne kreme, če nimamo preveč občutljivih organov za vonj. Ce se odločimo sa britje, pa je predvsem potrebno, da »e koža na dotiSnem mestu temeljito namaže s milom, po končani proceduri pa namasfl z dobro kremo. Slad izgled po preplesanl noči temelji tudS v pomanjkanju hrane na plesu. Ce samo polovico noči prcpleSomo in prepromeniramo, smo IrvrSili s tem precejšen telesni napor, fci učinkuje tem bolj, če smo se ves večer »krepčaft« le a cigaretami, alkoholom in črno kav«. Za+o dama na plesu ne bi smela pozabiti, da sav-žije precejšnjo porerjo hranljmh snovi — ln sledeče Jntrr> ne bo trpela tollfco na me-<5lem razpoloženju in slabem tegledo.
Ko je ptfles pri konca in m dama vrne
tmk dvojnega nam učenja ttn a fcrenm. Najprro arf»>iranio»s estaefce pudra te iminks a kremo, ki js t*M * mohfco brisačo obriiomo s Kca. Nato namažemo lice ie enkrat » plastjo mastne bane, katero umijemo šele prihodnje jutro • tem, da ae poslužimo vode, ki smo ji primešali alkohola. Dame, fci uporabljajo tuš sa oči, bi ne smele prej zaspati, dokler niso tuša skrbno odstranile. Z mrzlo vodo izmivamo zaprt« oči toliko časa, da izginejo s trepalnic sadnji ostanki barvila. Šele potem se smemo vdati zasluženemu počitku. Drugo jutro deluje osvežujoče topla kopel), katero naj dopolnjuje hladna prha PaT mintft ritmične g.mnastike pa poda telesu njegovo prejšnjo prožnost.
Jutranja ruta
mesto jutranje jopice, večinoma naredi tega, ker so zadnje čase učinki kepa nad vse priljubljeni, pa tudi zato, fcer de-
luje Jafco mladostno in gractjoono. Seveda tafco ruto lahko sami napravimo — pri tem »e lahko poslužimo temnega materijala ca temeljni kroj, ga okrasimo a pestrim vezenjem ali aplikacijami m končno opremimo ruto a svetlim svilenim robom.
Zdravniška posvetovalnica
O. K. D. r S. L Brez osebne »reiSkm ■ moči ničesar povedati Lahko, da tebaia ohromijenie od rojstva, od težkesa poroda, od bolezni r hrtrtetrioi. od obolenja perifernega živčevja itd. rtd. Vterok msotovl lalbko samo strokovnjaška ureaskava. Možno Je seveda, da rre samo za razvojno zaostalost Morda pošljete otroka v Ljubljano v otruSko bolnico, da se dožane. za kai rre. Masiranje nor «>tovo ni Škodljivo, iako )e pa dvomSjivo, če bo kal učinkovalo. — O zdraviSih ne more biti prej jcovora. predeti se n« dožesie. na čem boleCia otrok. — O. M. L, T L Nasvetovano zdravilo v sjotovih primerih dobro učcmkiiie na raščo las. Pre-Idranih nad oa ne Imejte. Naročite za lahko ▼ vsaki lekarni. Posroeževalniih sred-stev le vse polno. zamesljSvo ni nobeno. V vašem primeru je ta-bko kriv prtilia). laMo pa. da rre samo za motrtio v prehrami las-fšča. sai pišete da ste tnpeli na nevrrtidt. 2% re. soremov aJ5 salicilov špirit eotovo ne bosta Scodovaila. kier 90 na korenike uničene, ie vsako zdravijende izključeno. Kier ie seme oa n«M uničeno, ni pričakcvaitj žita. — KaT se tiče vaše** dnisre«a vprašanja, je treba vedeti, v čem ležS naoaka slabe drže, r ©gradim, masknlaiturl. v žavčevju? To more dognati sacno »dravni^ka osebna preiskava Preden ne poainamo vzroka, ii moči zdraviti bolezni. Sve-tuiesno vam. da se obrnete na kakejra ortopeda. — G. B. P M. Izhaja navadno te ustroja, fe komstJtudje. Le-ka v navadme-n smiski besede za to ni. Ne-kal se da doječi s trnmerno odetoelilno kuro (mno®o leže, mnoeo ktirfra, sladknrij maščob) — V ooštev prihajajo še opera-<(vnim potom Izvedene injekcije s uarafi-nom. — »R. N.« bne »Diuredn« le varstvena znamka. ki k> Je trvedla tvrdka Knoll za svoi. na poseben način prdobivan teobro-min. Ime le zgrajeno Iz istih besedi kot n. m. cfiureza. ki nai bi nekako oomemUo sredstvo. ki provzTOČn dober pretok vode sko®i ffioveško telo. torei nekak« odvatateo sredstvo za seč. kar Je diuTetim v istini. — Pole« drugega učinkovanja vipdjvaio tod! )o-dovl preiparati. dass mmo«o slabše, kot dhr retin. Ker vrti te-ga (odove soli usodno vplivajo na arterijosklerortične procese ta slično diuretiin. le tvrdka obe zdravili združili a ter spravila v promet »iodrfiuTetrn«. — C5. M. V. v S. Izmivajte si pridno nsta s kako astmo vodo rti snaftte si redno svoje zobovje n. pr. s klorodoTPtom. Pole« tega jemlfiete lafbko »bor - mentol« dražeče. a*i »kašo -drobce«, katere dobite v vsaki lekarni, ali jih vsaj lal".(ko naročite ondi. Nalbofiše bi
A- P. Cehov — Ztlravko Ocvfrk:
Veselje
BHa Je dvanajsta ara pomoči.
Mitja KuMarov je ves vznemirjen ln rasopel pri-drl v hiSo svojrh staršev in hitro prešel vse sdbe. Starši so že ho-t«H zaspati. Sestra pa je ležala v postelji in citate zadnjo stran nekega romana. Brata gimnazijca sta tudi scala.
»Odkod pa ti?« sta se začudila oče In mati. »Kaj ti je?«
»Ob. ne vprašajte! Nikakor se ntsem nadejail, nc, nikakor se nisem nadejaL To... to je vse preveč neverjetno.«
Mitja se je zasmejal in se vsedel v naslonjač, ker od veselja ra mogel več stati.
»To je neverjetno. Nc morete al mb-
frti. Poglejte!«
Sestra je skočila te postelje, »e ogr-
ftlla z c^rmjalkitn tn stotpfta k brata. Gimnazijca sta se prebudila.
»Kaj ti je? Spremenil si se v cfcrar!« »To je od veselja, mamica. Saj me po^na zdaj vsa Rusija. Vsa. Prej ste samo vi vedeli da živi na tem svetu mestni registrator Dimitrij KtrMarov-a zdaj ve »o vsa Rusija. Mamica! 0 Bo?!«
Mitja je sfcočfl potamen, prlCed tekalS
po vseh sobah m se sioet vsedel.
»<Kaj se je pa zgodilo? Govori pametno!«
»VI žlvtte kakor cRvjačkm, ne Citate Casopisccv, nič ne paaite na javnost, a v časomsiih je vedmo toEko zanimivega, če se kje kaj zgodi, takoj vedo vsi, prav ničesar ni moči skriti. Samo o sSa-vntfh ljudeh pišejo v časopisih in zdaj so tudi o meni nekaj napisali.«
»Kaj praviš? KJje?«
Oče je prebfedel Mat! Jb poudedafa T Ikono in se prekrižala. Gimnazijca sta skočila s postelje in sta v samih kratkih nočnih srajcah stopila k starejšemu bratu.
»Da, o meni piSeto. Zdaj me pozna vsa Rusija. Vi, mamica, shranite ta te-vod za spomin. Črtafli ga bomo večkrat. Poglejte!«
Mitja je veel te žep® Časopis, ga M očetu in s prstom pokazal na čtenek, ld ga je b?! sam podčrtal z višnjevim svinčnikom,
»Čitaite!«
Mati je nogtedaJa tn Ikono ln se prekrižala. Oče je pokaSial in sačeJ Citati
•29. decegtfcra, ob aaUsMh zvečer te te mestni registrator Dimitrij Kukla-
•AS vfcflte, aR vidite? Napref!«
____ mestni rpeistrator D^mrriJ Knl-
darov. ko }e odhajal te gostilne v Mali kovaški ulici v hiSi Koeihine in je bfl pijan...
•Jaz ln SeonOon Petrovič... Vise je
do podrobnosti opisana Nadaljujte! Naprej! Poskušajte!«
«... In je bi5 pijan, se je racfbal in padel pod kočijaževega konja, ki je stal poleg kmeta iz vasi Durikine. Juh-novskega okraja, Ivana Drotova, Sp3a-šend konj je skočil čez Kuldarova in potegnil za sabo koč?jo, v kateri je sede! moskovski trgovec St.iepan Lukov. Letel je dalje po ul:cd, dokler ga niso meščani ustavili. KuManova, ki je bil s početka v nezavesti, so prepeljali <na policijsko stražnico, kjer ga je zdiravnik pregledal. Udarec, ki ga je dotbfi na vrat...«
»To je od kolesa, oče. Naprej! Na-' prej čitajte!«
»... ka ga je dotrfl oa vnK, Je faižja po§kod5>a. O dogodku so sestavti zapisnik. Ponesrečencu je pomagal zdravnik.«
»Naročil je, naj se vrat z mrzlo vodo. AM ste zdaj črtali? A? Tako torej! To gre zdaj po vsej Rusiji. Daj sem!«
Mitja Je w*A Sasopte, sa zfloffll in spravi! v žep.
«K Makarova SktjChn, da ma pokažem ... Trefea bo Se pokazati Ivantcke-nra, Natalfl Ivanovni, Anisimu VasSjiču. Tako»j pojdeim. ZIbogom!«
Mitja je nasadil kamo na glavo in smeje se, ves vesel skočil na uiico.
Razkošna obilna pena
te pravOns ■ sode
omehčana voda sta vzrok, da mi sosede zavidajo tako lepo bleSčeče perilo, v
im sa to vrnmh rfmulk te 1
iskavo ost žrela, nosn itd. dofcae, odkod orihsrfa zoperte Ml odnosno kal le obolelega v ustni aS nosni duplisii. — O. F. T. v N. M. Kako naj presodtno prtmer. s katerem noročate. — ko nismo vide« (Opuščaja. ae vemo. Ce le pravilno opazovano, kar nam pfšete. bi bilo naravno vendar Iskati vrroka v premenienfa razmerah ponoči v primeri z onimi podnevi. Ce bi bil izjpuSčd odvisen samo od brane, ni vzroka da bi se s arbečfoo vred tatfi ae podavf! podnevi. Poskusite vendar ki zakurite prekomerno sobo. otroka pa solodate rarzaiicneza na postetjo. Morda le postdfna vroCina tw» kriva? AR mrčes, napram kateremu so nekateri otroci sfflno obfartMivi Ena »sma boBba a ur — tud? rozin* nismo brez nj9i — laihko povrročl kal takem. — Krivo je storda tn<fi sočno perilo, perie v perafd, žima Itd. — Vse to natančno pre^ffite. V ostala vprašanja se ne moremo spu&afi, ker nismo videli tepuSčaia in otroka Po naS sodbi le Iska ti vi roka v perihi. posteljnini ln postelji. Odgovorifi v zaždje-ni ©tevilkj m biio mogoče, ker le ta že davno prej, neso ie došlo vaše pisnn. — O. F. P. v Č. Na kfrnčko lahko odidete, Ce s« vam ie to nasvetovak). — Čemu bi hod® dmščracn kakor v Rad enefcjer imate prvovrstno slatino hi vseskorf primerno ra vašo bolezen, ne ra^nsoemo. Sicer na. če ste že bili ondi. — seveda mnosso prekratek čas! — lahko trva-iate Isto Wro doma. če vam materijehio vprašanje dela te-2k'->če. — Prav posebno vas oa svarimo pred nameravanim in dragim, a povsem nepotrebnim potovanjem k Zeileisu. Ce s< ktroite Kolo-monov žeren ta vanj zauoate. bo oSnsk isti. — Glede diiete: iedi brea »oM, osobito klobase, rniat. slanino, a mike itd. Brci poipra redkve in seleride. sploh ostrih ztr črrrib. MaSo liii. Srn mani pijače, razen slatine (do 1 liteT na dan) Dovoilene močnate hi siadke ledi. sadie surovo maslo, irfeko. par jajec. — a F. M. v U Za redno pre-bavlianje: masaža trebuh«, delo, telovadba, hoja Mmogo sočšvla. sadi a — Oploditev le mogoča tudi. če himen ni predrt. Zato le povsem mogoče, da Je perilo tbox nosečnost« izostalo Vzrok morda dožene ginekološka preiskava. — Neprodornost himena ima lahko vzrok© v krčevita na-ponšh al! v premočnem ta vbod prekomerno zaftvoria-
Bolečine t želoclcn in črevesfn
zapeka, hemorokR, glavobol, nei »01«
nost in nespečnost, neprijeten okus v ustih, nastajajo vsled neredne prebave. Uredite čim prej svojo prebavo a pre» izkušenim, obče poznanim FIGOL^eli« ksirom in vsak dan vam bo bolje in bolje.
Figol profcrvmja in nopoSTja po poŠt*
nem povzetju s potrebnim navodilom o uporabi lekarna dr. Semelid, Dubrovnik 2/43.
Pošilja se v savojlh a 3 atdclenteami za 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a. 1 steklenica 40 Din.
Vsak dan dohajajo Številne zahvale o Izrednem delovanju Figola.
P. m. lekarna dr. Semeflč, Dubrovnik 2143.
Jaz 9CCD trpela zadnjih 7 let aa telodoa
in pri tem uporabljala raslična sdravila z večjim ali manjšim uspehom, sli od vseh zdravil ni nobeno tako učinkovalo preko vsega pričakovanja kakor vai FigoL Ja* se vam najtopleje zahvaljujem in se počutim popolnoma svežo m rdravo, - odkar jemljem Figol. Z odličnim apoStovanjem
ADELA ATZLER, Beograd, 23. maja 1928.
□T ROŠKE
NOGAVICE 'llGOM
Men lilw. T Wlli mtauft Ja
cija potrebna. — Vzroki so seveda laško tonil psftričoL V tem primem kot v primenj
krčevit osti >e poskusoma Jemati 2 do 3 nožev© konice n atrijev oza bromata na dan. — -»Simptond«. Ad lJ Sifejektivnl simptomi so pocosto taki. kot pri drugih srčnih boleanti: nemir, nagio utriroanne. te3co dihanje, osobito mi neznatnih telesnih naporih, slabosti, pole« znakov s strani drugih, slabo aS prekomerno prekrviienrih organov (možcao. želodca, ieter itd.). Objektivne znake. — ta ti edmi so odloča^ za diagnozo — kthko zazna saoto zdravnik. Ad 2.) Na laično, kot ono. gie<ie katere pooraSu-Jete ood 1.). Lahko tudi na arterijoskleroizo. Sicer oa vsi navedena znaki brea zdravniške preiskave ne dovoljujejo naoravtti striktne diagnoze.
Nafbope, naftra|ne^c, zato 13	nagcenejšel
OCIJALNA POLITIKA
ZaTaroTasfe za primer nesreče la invalidnosti
T s*ui s Krrlrljo bolniškega eararovseja os govori tudi s predlogih, ki zadevajo s»-varov&nje aa primer nesreče ln Invalidnosti, is sieer v tem smislu, da bi se dajatve rsat za primer nesreče omejilo le na tt£je poškodbe, pri čemer bi se pa tudi z« najtežje ponesrečence sedanja renta znižala Poleg tega naj bi ne cavarjvanje za primer Invalid306ti sploh črtalo is rakona a delavskem zavarovanju ter uredilo le z oredbo. TJ predlo«! zasledujejo sicer prece šnjo razbremenitev naše industrije in obrti, povzročajo pa pozornost občin, fci bi bile po vedbi teh predlogom kar najtežje prizadeta.
Povprečju dnevni zaslužek v industriji ter obrti zaposlenega deiavatva maša 35 Dhi na dan. Jst-no je, da (ri pri tem zaelui-fcn velika večina delavstva ne more zbrati potrebnih prihrankov sa primer invalidnosti, aesreče ali starosti- Ko omaga delavec ia ni več zmoien zaslužiti, mera djbiti za svoje preživljanje sredstva k zavarovanja, če pa teb ni, ali 90 pa nesado^tna, iz javnih sredstev.
Ps reljnasa iUAmii bkas h sbAvs
Bavesan«, da Jfcrb® aa invalid* ^eli. Občina b» sedaj trodijo za podpiranje ubogih ogrjm-•ne vsote. Položaj ae bi 1* za oVin? še poslabšal, ako bi novi zakon anatno poslabšal sa varovanje za primer neer-?6»- is invalidu*«. Interes občin ne veleva samo, da se »boliš«jo zakonita določila zavarovanja za primer nesreče in invalidnosti, ampak da se izvede tudi zavarovanje za starost
Dokler ao ljudje zdravi ia delazmofati, Sčejo in najdejo zaslužek v mestih b» industriji, in to navadno izven okoliša svoje domovinske občino. Ko pa omagajo zaradi starosti ali nesreče, pridejo v evojo domovinsko občino in zahtevaj} podporo, sklicujoč se ra določila ubožnega zakona Prav v tem pogledu Je s stališča domovinska občin ubožn; zakon krivičen.
Obveljati M moralo načeli, Aa lam, kje« delavci ustvarjajo gospodarske dobrine, dobe tudi v primeru nesreče ln invalidnosti aredstva za preživljanje. Nemogoče je, da bi a pr. Industrija fci ima vse dobičke »J ustvarjanja svojih delovnih moči, prevalila vsa skrb za fevije ponesrečence in onemogla dvlavce na cbčine, kajjti že za prinu;r, da bi industrija deloma skrbela za svo;e invalide dela, bi domovinskim občijam tH>taln še aovtilj brige in gmotnih žrtev za družine Uiwl;dov deJa ter deloma u Invalide dela sr-ice, v kolikor bi aavarjTaa. prispevki ne zado?EaU za aajskr"jiae'še pre-ž.vljanje.
Delna aH popolna rtdtttts^ obv-^netJ oridobitnih pod etij za prispevka za nezgodno i j starostno zavarovanje ns bi pnraeai^a nobenega olajšanja za naše narodno gospodarstvo, temveč le novo, nepraviČjejSo razdelitev bremen, ki jih mora naše narodno gospodarstvo v vsakem primeru nositi.
Reiiif]a soefjalne aakonodaje. V Zagrebu
de tuje poeebua >d minietrstva za narodno zdravje in za socajilno politiko imenovana komisija na novem osnutku zakona o zavarovanju delavcev. Oajutek novega zakona bo predložen >rganizacijam delodajalcev in delojemalcev na izjavo. Delavske zbornice pripravljajo deputacijo, fci bo sredi februarja osebno obrazložila v ministrstvu za narodno zdravje in socijalno palitiko ter v ministrskem predsedstvu zahteve delavce* v pogledu revizije sooijalne zakonodaje.
i
I

Mož, ki ie hodil
za svojo senco
Minkine novice — Ko je stari Zavrhar dekli Lojzi prvi' krat dat roko — Stari hodža Nazif in njegova mlada hanuma Emina — Stroga prepoved tetke Lili — Ta pre-imentani fant! — Osa na Minkinem kolenu
Zdaj ko je bil sprožen veliki top, ki ga je bila privlekla nad me v Ljubljano, je Minki vidno in slišno odleglo. Ah, je naredila in daleč zalučala ogorek cigarete. Nato si je v ogledalu svoje torbice popravljala kodrčke.
Jaz pa sem zagrebel glavo v dlani in
v	mislih preletel še enkrat vse okolnosti svojega obiska na Zavrhu in na Selih. Ali sem vendarle zagrešil kje kako nerodnost? Ničesar si nisem vedel očitati.
Napet molk je vladal na klopici. Dokler ga ni prekinila Minka.
_No? se je oglasila nestrpno. — Ali
ne mislite nič govoriti?
Skomignil sem z ramami.
_ Potlej pa rajši kar grem! je rekla
užaljeno.
Skomignil sem z rameni.
—	Vi ste strašen človek. Sovražim vas! je togotno siknila Minka in vstala.
Sklenil sem roke in dvignil k njej hvaležen pogled!
—	Kako me to veseli, gospodična Minka! Torej vsaj nekaj občutka zame v vašem srcu! Stokrat boljše ko nič. Bolelo bi me, če bi videl, da ste povsem ravnodušni do mene, gospodična Minka!
To je Minko nekoliko zmedlo. In je
sedla nazaj.
_ Tega pa ne razumem, je mrmrala.
— Sovraštvo da bi vam bilo ljubše ko ... ko prijateljstvo ?
—	To ne, ampak stvar je taka, sem ji pojasnil. — Da je človek čedalje skromnejši. Ko sem bil mlad, sem bil vesel, če so me ženske ljubile; zdaj sem vesel, če vem, da me vsaj sovražijo. In ko ne bo več ne enega ne drugega, takrat se gotovo obesim, gospodična Minka!
—	Oh, do tega je pa še daleč! se je zasmejala Minka in me pogledala, da me je pogrelo. Dobro srce ima Minka. Vsekakor pa je bil zdaj prebit led med nama.
In ko sva si z Minko spet nažgala cigareto, sem povzel:
—	Pa dajva najprej poravnati to reč s hudičem, Minka. Zdaj razumem in vam tudi vse odpuščam, kar je bilo tisto noč... Razumem, da je Minka hotela samo izgnati hudiča iz hiše, ki je bil tako nesramen, da se je celo ulegel v njeno posteljco. Ampak z mačkami, strahovi in pestmi se hudiča ne izžene, draga Minka. Treba že drugačnih molitvic. Ali imate zdaj vsaj žegnane vode pri sebi?
Toda Minki je bila očividno prešla vsa objestnost in borbenost. In skoro žalosten je bil njen obraz — nekaj nenavadnega na tem dekletu, — ko je rekla:
—	Le norčujte se. Ampak marsikaj se je čudno izpremenilo, odkar ste bili
vi	pri nas...
Še nisem zaupal Minki, zato sem jo prekinil:
—	Pardon, gospodična! Preden govoriva dalje, dovolite mi vprašanje: Ta-le sestanek z menoj, ali ste storili to na svojo roko? Da? Torej brez vednosti vašega očeta in tetke Lili?
Minka je pokimala, ob enem pa je hotela vedeti, zakaj to vprašam.
—	Zdaj vidim, da ne more biti nič hudega in da sta mi še vedno prijatelja stari Zavrhar in grofica Lili, sem odgovoril.
—	Prijatelja ? O, to sta vam že ... ker ste oba preslepili! je dejala Minka, spet bojevita, sovražna.
—	Hudič je zmeraj slepar, sem pripomnil suho. — Prosim, pripovedujte, gospodična. Prvič: kaj se je zgodilo na Zavrhu?
—	To, da so oče zdaj tako... z Loj-zo... čisto drugačni so zdaj z njo nego preje! je počasi, v zadregi spravila ven Minka.
Jaz sem napel ušesa ko zajec.
—	Z deklo Lojzo? Kako drugačni pa so oče?
—	Tako. Še tisti večer se je pričelo. Lojza mi je to sama povedala; ona meni vsako reč zaupa. Ko ste vi odšli spat, v
mojo sobico (je trpko pristavila Minka), so oče Lojzi še vse naročili za drugi dan, kakor po navadi vsak večer. Potlej so ji pa dali roko in rekli: »Lahko noč Lojza!« Nikdar poprej Lojzi niso dali roke, niti ne kadar jim je voščila za god, in še nikdar ji niso s tako prijaznim glasom voščili lahkonoč in je pri tem tako pogledali! In od takrat je to zmeraj tako ... vsak večer in sploh. Tudi jaz sem zapazila zadnjič, ko je Lojza odhajala k večernicam, kako so se oče obrnili in dolgo gledali za njo...
—	No, in kaj zato? Kaj zato? sem drezal Minko, ko ji je zastala beseda..
—	Kaj zato? je ogorčeno vzkliknila Minka. — To bo spravilo Lojzo od hiše! Nima več miru. In čuti, da tako zanjo ne bo več obstanka na Zavrhu. Sama mi je to rekla. Jaz pa tudi vidim, kako ji je to sitno. Poznam Lojzo. Ona se sramuje ... že zavoljo mene ...
—	In vi mislite, Minka, in Lojza misli, da sem jaz tisti, ki je vse to zakrivil?
—	Saj sem vam že povedala: S tistim dnem se je začelo! Vi ste gotovo našemu očetu nekaj podtaknili. Saj pravi Lojza, kako da ste jo ogledovali! je rekla Minka in bliskala vame s temnimi očmi in svetlimi zobmi. Huda je bila Minka.
Jaz pa sem dejal nato:
—	O, meni je Lojza močno všeč. Ne samo ženska Lojza, ampak tudi gospodinja Lojza. Pa recite, Minka, če ni ta Lojza res dekla-gospodinja, kot jo je treba iskati?
Minka je to pritrdila s pristavkom, da ima zelo rada Lojzo.
—	In zato mislim, sem nadaljeval, — da bi se ta Lojza kot nalašč podala za gospodarico na Zavrhu. In bi to tudi zaslužila, s svojo skrbnostjo, svojo zvestobo in svojo ljubeznijo. Da, svojo ljubeznijo do vašega očeta, Minka, ki je Lojzi zapisana v očeh. Vse nič ne pomaga. Jaz pravim, da je stoprav ta Lojza in nobena druga poklicana, da se zgodi, da na Zavrhu ne izumrje rod Za-vrharjev. In me zato le veseli, če so se vašemu očetu vendarle odprle oči, da vidi, kaj mu je Bog dal v hišo s to Lojzo!
Minka ni rekla nič, le s petami je nervozno vrtala v pesek. Jaz pa sem govoril :
—	Pa če bi bil jaz Minka, dobra hčerka, ki ljubi svojega očeta in ga razume, kaj bi naredil ? Prijel bi za roko očeta in prijel bi za roko Lojzo in bi ju sklenil. Kakor duhovnik pred oltarjem, tako bi naredil. Amen. Da bi spet zasijalo toplo solnce v hiši na Zavrhu, kjer je danes toliko mraza in mraka. Tudi za Minko.
—	Lepo pa res znate govoriti! je rekla Minka, a s kaj nesigurnim, malo-dušnim glasom.
—	Hudič zmeraj lepo govori, sem suho pripomnil.
Molk na klopici. Čez čas pa strese Minka glavico in pravi:
—	Eh, naš oče so vendar za to že prestari! Prevdarite no: oni so že 68, Lojza pa komaj 30.
—	Kako ste smešni, oprostite, gospodična Minka! Sem se zavzel. — Poglavitno je vendar srce, ljubezen, kaj starost! In baš med vašim očetom in Lojzo je pravo razmerje let; srednja, zrela, solidna doba pri enem kakor pri drugem, sigurno jamstvo za dober, srečen zakon. Pred 16 leti je 54-leten ameriški polkovnik poročil 18-letno miss. Danes je njej 34, njemu 70 let. A baš te dni sem bral, da je to še zmeraj najsrečnejši vseh zakonskih parov v Zedinjenih državah. Štiri otroke imata. Zakon z Lojzo bo vašemu očetu zagotovo podaljšal življenje za najmanj deset let in še sina bo ženil, ki mu ga bo rodila Lojza, dediča, naslednika na Zavrhu!
Minka ni prišla več k sapi, toliko sem govoril.
—	In naj vam za zgled postavim še svojega prijatelja Nazifa, Turčina. Saj vi simpatizirate s Turčini, gospodična Minka, kakor sem slišal od vaše botrice tetke Lili. Torej moj Nazif-efendi, hodža, to že veste, Minka, po naše nekak fajmošter-šomašter, ha: 70-letnik, pa si je korajžno vzel 17-letno devojčico, črno-laso, modrooko in ko srna vitko Emino. Pomislite! Pa ni niti bil Nazif tak korenjak kakor vaš oče, Minka, kajše: žaba! Ampak ,kakor rečeno, • korajžen in ko dren, ko dren. Pa kako ga je imela rada mlada njegova hanumica, živooka Emina. Nekoč sem ju presenetil na te-feriču, kako se je stiskala k njemu in ga božala po licih. Ona je njega božala! To je zelo važno, gospodična Minka. In čez dve leti je črnolasa Emina belobra-demu Nazifu podarila sinčka. Tudi to je zelo važno, gospodična Minka, ker turške hiše, veste, so obdane kroginkrog od visokega zidu in okna vsa zamrežena, tako da se ne more zlepa vtihotapiti kak rokomavh ... Ah, da, velika prijatelja sva bila z Nazifom, meni je zaupal in sem smel videti obraz njegove hanume. Drugače so Turčini strašno ljubosumni, ampak ta Nazif-efendija, on je bil bolj svobodnjaški, docela moderen Turčin.... za Kemal-pašo je bil navdušen. Bog ve* ali še živi ? Dolgo let je tega...
Zamislil sem se malo v spominih na prijatelja Nazifa in hanumico Emino; potlej sem se pa okrenil k Minki:
—	No, kaj pa pravite zdaj, gospodična Minka? Kaj pravite zdaj?
Minka je samo pogledavala postrani name izza polzaprtih trepalnic, prav iz očesnih kotičkov ven, in se čudno smehljala. Izzivajoče.
—	Kaj pravim? Poglejte, kaj pravim! je rekla in — se prekrižala.
—	Velja meni, Minka?
—	Ne. Nazifovemu prijatelju!
— Tako, rak-), sem dejal ravnodušno. — Torej bi bil hudič pregnan z Za-vrha. Pa pojdimo dol na Sela. Kaj je tam novega, gospodična Minka?
Minka je molčala in se nekaj kakor sama s seboj borila; potlej je pa le spregovorila :
—	Oprostite, če vas je užalilo! je rekla, in njena roka se je dotaknila moje.
Saj pravim, dobrega srca je Minka.
Tako je bil zdaj tam na klopici v tivolskem parku začasno sklenjen mir in Minka je pripovedovala:
Kako je tetka Lili zdaj zmeraj vesela. Tolikrat sedi pri klavirju in prepeva. Preje ni nikoli. Pa to bi še ne bilo nič, če je tetka Lili zda i naenkrat bolj vesela, ampak to je tako čudno, da--.
Dolgo je potrebovala Minka in rdečica jo je zalivala, preden je spravila ven, da ji tetka Lili zdaj naenkrat brani njega, Jančeta, ko je bila vendar preje tako zavzeta zanj...
To je presenetilo tudi mene.
Mogoče pa, hm, o trgovčevem sinu mi je nekaj bila omenila tetka Lili, kako da je zaljubljen v Minko in bi tudi njegovi starši radi videli, če... Da ni morda od te strani kak vpliv na tetko Lili?
Minka pa je odločno stresla glavo.
Ne. Grundnovi niso tetki Lili nič simpatični, preveč skoparska hiša. In se je zgodilo to še isti dan, ko sem bil jaz na Selih; zvečer je poklicala tetka Lili Minko k svoji postelji in ji naredila tako strogo pridigo. Niti misliti da ne sme več na tega Jančeta! In se je tako hu-dovala na Zavrharja, da ga je sploh pripeljal v hišo.
Vsa preplašena je bila Minka in ni si mogla tolmačiti tega nenadnega preokre-ta pri tetki Lili. In je sirotica pravzaprav radi tega šla do mene. Jaz pa sem še manj vedel, kako in kaj. Nisem mogel dati ne pojasnila ne sveta Minki. Res, čudna zadeva s tem Jančetom, čedalje bolj zamotana...
Za očetove prepovedi, saj zanje se Minka ni dosti zmenila, oče so čudni in izpremenljivi kakor vreme, ampak tetki Lili je Minka brezpogojno pokorna.
In je zato tudi vzela prejle slovo od Jančeta. Žalosten je bil in da pojde po svetu, je dejal . Nič več ga ne veseli življenje v domačiji.
Uboga Minka! Vsa potrta je ždela zdaj poleg mene, niti kaditi se ji ni več ljubilo. In je zapirala oči, menda da bi jaz ne videl, da so solzne.
Rumeno jesensko solnce je posijalo čez klopico, in Minkine lepo oblikovane noge v svilnatih nogavicah so se svetile kakor pozlačene. Od nekod je priletela osa in sedla Minki na koleno, bogvezakaj.
Gledal sem oso in se spomnil na gada, ki je Minko usekal v koleno. Dali se ji to še pozna? sem premišljeval.
Prešmentani fant! Ta se je pa zapičil Minki v srce!
—	Rad bi poznal tega Jančeta, sem mrmral, zroč v oso na Minkinem okroglem kolenu.
Minka se je zdramila in naglo potegnila krilce na koleno. Osa je odletela.
—	Čas je že, je zdaj rekla Minka in vstala s klopi.
Dejal bi, da je bil res že čas.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Josip Fr. Knaflie,
Gradič Prasnile v Zasavju
Skozi romantično, ozko in strmo sotesko, v katero gledajo in strmijo osiveli skalni grebni motreč svoja naravna lica v mirni modrini Save, skozi to tiho zasavsko vrzel zabobni, zabrlizga vlak in pušča za seboj sivo metlo dima. Od prijaznega selišča Save na njenem levem bregu in dalie proti Zagorju je najbolj divja, štirinajst kilometrov dolga vrzel. Tu ni videti prijazne cerkvice na hribčku; če za hip smukne mimo daleč
sestoiječ ohranitveni nasip, vrhu njega pa 112 m dolg in 32 m širok vlačilni pot francoska okupacija ilirskih dežel j-e mnogo doprinesla k zboljšanju plovnosti rek sploh. Zenijska častnika Beiio-net in Valepis sta po nalogu vlade prepotovala vso savsko cesto od Črnuč do hrvaške meje v svrho proučavanja. Generalni intendant Dauchy je 1810 določil brata Franca in Jožefa Miinzla, da sta pod Prusnikom odstranila nevarne
na obzorju polšenska cerkvica, prijazno selce Renke, tedaj je to samo hip, vse drugo je štirinajst kilometrov dolga, strmo v nebo kipeča skalna stena, veličastna, pozimi beia, poleti sočnozelena Kakor je vsa soteska samotna, tako samoten je tihi gradiček Prusmk na desnem bregu vode. oPl ure peš od zagorske postaje, iz vlaka ga zagledaš že po par minutah vožnje proti Trbovljam.
Bilo je v tistih časih, ki jih je gledal še Valvazor. Sava je neugnano drvela skozi ozko sotesko, brzeia čez slapove, se grizla v skaie, ki so se zrušile v strmih pobočij v strugo. Čolnarji so v smrtni nevarnosti krmarili svoiie čolne po divji vodi. Pravi Valvazor, da se pri Savi uresničuje pregovor: »Enako se rado z enaKim aruži« kajti res se ni bilo tiste čase mogoče voziti po Savi v drugačnih čolniih, kakor v svinjskim koritom podobnih, iz enega debla iztesanih. (Sava-nemško Sau - svinja). Iz Hrvaške. Štajerske, Dolenjske je šla takrat nevarna vodna pot proti Ljubljani, z drogovi, vrvmi, voli in ljudmi, ki so vlekli težke tovore proti toku. Še poprej, v daljni davnini so broaarili tudi Argonavti, Ja-ron z zlatim runom, rimske legije.
L. 1737 se je v bližini današnjega Prusnika utrgala gora in deloma zajezila tok reke. Voda je zaradi tega drvela na onem mestu s hitrostjo 3.5-4.8 m v sekundi. Hitro je bilo treba odstraniti oviro. Inženir Durchlasser je postavil 450 tn dolg in 8—9 m visok nasip, ga podprl s piloti na vrliu je uredil tlakovan vlačilni pot. Iz reke je odstranil kamenje, razširil je s tem prosto plovno pot v dolžino 20 m in širino 9 m. Da je tovor 250 centov mogel prevoziti to novo napravljeno -pot je bilo treba vpreči 2 para volov in 8 mož. Istočasno so bila izvršena razna druga regulačna^ dela v Savi med selišaem Savo in Zidanim mostom. Vzdrževanje savske proge je imelo namen vstvariti trgovske vezi med Ogrsko, Hrvaško, Slavonijo, Srbijo in Jadranskim morjem. Nadzorstvo je bilo poverjeno Antonu Haubtmannu. Da se je dvignila varnost savskega prometa je odredil, da se ima na obeh bregovih reke posekati primerno širok pas gozdov. Namestile so se tudi varnostne straže. V svrho kritia stroškov je bila 30. IV. 1738 ustanovljena v Ljubljani komisija, kii 'je določila tarifo za vsak večji Obremenjeni čoln po 2 gld. Da je bila pa omogočena točna davčna kontrola, so bili postavljeni ob progi kontrolni organi. Ti so bili nastanjeni v Litrji in v Prusniku. kier je bila v ta namen sezidana mala hišica.
Poleg običajne tarife so prusniški mitnačarji pobirali še posebno pristojbino za vzdrževanje prej omenjenega kanala. Znašala je 20—40 krajcarjev na tovor in čoln. Ker so pa obrežna vla-čiina pota uporabljali tudi drugi pešci, je odločba 30. avg 1766 tudi tam predpisala mitnino. Koncem 18. stoletja se je savska plovba zelo dvignila. Otvorili so mitnice še drugje ob Savi, tako med drugimi na Jesenicah, v Rajhenburgu, Krškem in Zagorju. Kmalu ja vlada razširila prusniško mitnico s tem, da je sezidala večje hleve za vole, ki so se čolnarjem oddajali z vprego vred v najem.
Vožnja naloženih čolnov od Krškega do Zaloga, torej proti reki. je tisti čas trajala osem, nazaj na šest dni. Čolnarji so dobili za cent blaea 11, za vedro 11% krajcarjev, za nakladanje in raz-tovor-jenje 25 goldinariev plače. Ker je večkrat orišio do raznih snorov. je vlada v Prusnfku ustanovila plovitbeno razsodišče ki 'e b''o podrejeno okrožnemu uradu v Li"bljani S tem jePrus-nik zadobr'1 odloč;lni pomen. k-a.Hi istočasno so bila otvore^a tudi blnsrovna sVIad'šča v 7alogu. Krškem in Se^u. čijih unravitelii — s^ed;terji — so b'li oodreieni t>redstm:n-'štvu v Prusniku. Ko »e 1788 izbruhnila turška voma in »e 1789 na-rrovdata Francija voino Italiji. »e 7^^'tnan^e za sav&Vo nrogo še na-rastlo. Začeli so sistematično z resnula-c'io reke. Na:vpč dela »e tu nanrav;l
PMeor	rlpj
je nri Pmsmku 1781	na des-
nem bregu nov iz masivnih kvadrov
čeri iz reke jn postavila 272 m dolg
3 m širok valolom ob desnem bregu. Tako ie nastal popolnoma varen 63 m j širok plovni kanal. Takratni generalni • intendant ilirskih provinc je 25. jul. 1S11 i ustanovil prvo zavarovalno družbo za čolne in ladje savske plovitbe. Temeljni fond je znašal 100 akcaj po 150 frankov. Zavarovalni prispevek je bil določen na 150 fr. za čoln. Ker se je kmalu dvignila varnost ob savski poti, je okrožnica od 31. I. 1835 razrešila carinarnice ki mitnice, da so ostale le v Zalogu, Radečah in Prusniku. Najtežavnejša in najbolj zanemarjen je bil pot med Renkami in Zagorjem. Šele po letu 1840 je bH tu s podporo cesarske zbornice napravljen zasilen vlačilni pot. Ime — cesarska kamra za oni del pota — .ie še dandanes v rabi med domačini. To je oni del nevarne zasavske poti, kjer se je pred kratkim ubil dimnikar iz Višnjo gore — četrta žrtev na tem kraju.
Ko pa je 1848 zapuhala Ob levem savskem bregu prva lokomotiva, je čolna-renju udarila zadnja ura. Sčasoma ia utihnil krepki — »tihot« volovskih pri-ganjačev, je poraste! pota plevel in tudi v Prusnik, ki je živel in raste! s Savo, tudi tja se je naseli! mir. Malo pristavo je vlada oddajala v najem. Domačini trdiijo, da sta na tej pristavi dalja časa živela dva Prusa in da je dobi! današnji gradič po njih ime. Označka »Na jezu« se gradiča drži že od nekdaj. Prihaja od tal, ker se ob nizkem nivoju Save v poletju zamore zelo dobro razločiti temna, par pedi široka ploskev, ki sega izpod gradiča na nasprotni breg. Najbrž e je to ostanek kake zaivor-nice ali jeza iz rimljanske dobe.
Zanesljivo poročilo veli, da ie po 184$ kupil Prusnik neki Paget iz Dunaja, prihajal je za par poletnih mesecev ba sem na oddih. Kmalu je prodal pose-stvece nekemu železniškemu uradnika Liederju. To je bil romantična in avanturistična narava. Kako se mu je posrečilo, da ga je posinovil francoski plemič Chevalier de Elle Vaux, o tem po-vestnica molči. Res je tudi da je bil sprejet med malteške viteze, da ie svoji blesteči zunanjosti enakovredno .skrbel za povzdigo nekdanje mitnice je razvidno iz tega, da je dozida! lične stolpiče, uredil nasade in pota. Bil je kaj častihlepen, a poleg tega zvit, zvit zarad.1 malih denarnih sredstev, ki so mu vedno uhajala izmed kavalirskih prstov. V Zagorje se ie pripeljal vedno v II. razredu, v isitem je odhajal, v Zidanem mostu pa izstopil, kupil listek III. razr. in se peljal dalje. Kam se je udri ne ve nihče, najbrž se je kaj sodišču zameril. Sedanji lastnik .ie g. Pavel Potiore-k. Gradič je kupil 1897, kjer v tihem kotu preživlja s svojo malo družinico naše dneve. ŽadiDjčč sem ga obiskal. Po neveseli, želi in bojev polni mladosti se ie umaknil v tiho zatišje, med šumotanje Save, pod kumlianske griče. Bil je mlad, nadarjen dijak, dosegel je inženjersko diplomo, nekega dne mu je odrekel vid, zdravniki so mu priporočili absolutni mir in tako se neha ono. čemur pravijo Jjudje lepa bodočnost. Samotne ure mu krajša knjiga, strokovna, gospodarska, kajti eno oko vidi še solnčno luč, a to prav slabo. Kljub vsem težavam je ohranil blago srce. Sicer Nemec, čuti z nami govori sicer ne, razume pa dobro naš jezik.
Ko sem bil zadnjič na obisku mi je z dobrim in srečnim smehom na obrazu dejala njegova soproga:
»-Sedaj bomo pa kmalu videli solnce«.
»Ali ga morda ne vidite, saj vendar tudi vam sije,« sem začuden odvrniL Potem mi ie pojasnila, da se morajo posloviti od njega vsako leto za dva meseca. Ves ta čas ne zadene solučni žarek njihove domačiie. Za hribe se skrije 20. novembra, pr:ka?e točno 20 januarja. Takrat je prazuvk v tihih sobanah. Na vzhodno stran zactrmi tri r>are hre-penečih. samotnih oči — tudi hčerka živi v b;ši — in čaVa na t>rvi žarek ki ga nošlje dobro solnce izza zasavskih grebenov.	Ami
Spominjajte se slepih!
«
fcJirJLROt BL B
fl
Nedelja, f. ZL 1990
Karta Mlhaefls:
Bibi gre po sveto
Nasrattao vpraša Bibi očeta za »vet, kadar bi rada šla oa kako potovanje. A časih se vendarle zgodi, da očeta ni bliža ali da ga v pisarna ne »ne motiti, in tedaj lahko nanese, da se odpelje * vlakom ali na kmečkem vozu aii stori kaj drugega, za kar nima dovoljenja. Dobro ve, da to »i Prav, in piše domov, da ee bi bil njen dragi, ljubi jem pa pa ček v prehudih skrbeh. V pismu, ki pride zdaj, pripoveduje Bibi, kako se je odpeljala v goliiavo, ki leži sredi Jiitlandije in kjer je vse veliko bolj po starem nego v mestih.
V Bfbinih pismih vse mrgoli risb, ki Jih je sama napravila. Večina slik v teh zgodbah so take risbe iz Bibiraih pisem. Človek bi skoro mislil, da se je Bibi rodila s svinčnikom v roki. Nič ji ni mar, če strada pol dne ali kar ves dan, kadar nima denarja s seboj ali kadar ie izsnrbila svojo torbico; brez svinčnika pa ne strpi m ne strpi. Kar v prstih jo ščenu, če kai zagleda. Če ne bi imela svinčnika pri sebi, bi najbrž s kako šibico črtala svoje ri^be v tla aii pomočila kazalec v ve- j dro s katranom in ga rabila namestu čooiča. Bibi je prav gotovo rojena za risanje in če pojde vse po sreči in jo borno mogli spremljati na kasnejših potih njenega življenja, bomo najbrž tudi zvedeli, kaj bo postala- Morda ro pa tudi samo — graščakinfla na velikem gradu! Pa o tem še nikar ne govorimo. A če Bibi v svojih pismih to ali ono besedo malce napak zavije ali tu pa tam pozabi kako vejico, zato še ne smete misliti, da je lena ali neumna. Samo — tako rado se zgodi, da človek, ki mo gre ena stvar izvrstno izpod rok, v drugi stvari ni bogvekaj odličen. Odrasli ljudje tega ne razumejo, tem bolj pa otroci — zakaj otre-ci razumejo vse veliko bolje od velikih ljudi.
In zdaj premerimo Bfbino pismo z goljave.
Lmbi papaček!
Nikar me ne daj razbobnati in tudi mrtva nisem, nihče me ni povozil niti me ni ugriznil stekel pes, čeprav bi rada ker bi potem prišla v pastorjev zavod, kjer zdravijo stekle pse da ne umreš, če te kateri ugrizne. Tudi v vodo nisem padla in utonila. Skoro bi ti bila takoj pisala, pa sem imela premalo denarja in sem kupila zanj cukra
Sivko
Volčji roman
Sivko je hotel tja, kaer je bilo svetlo. A že ga je trznilo na vrat. Sivko je poskočil in padel nazaj. Vkljub bolečini se ie pobral, se obrnil, kolikor je hk-gel, in jel na vso moč vleči za vrv. Koža se mu je gubančila za uhlji, a nova ovratnica je bila tesna in vrv močna, da nikoli tega.
Tla so zaškripala. Sivko je videl, kako so se bližali škomji, ter zaduhaJ moža in začul njegov glas. Pest se Je spustila nizdol in potrkala po vreči.
»Na mesto!« je kriknil glas. »Sivko, na mesto!«
A Sivko ni razumel. Tedaj ga je pest zgrabila za tilnik in ga potegnila nazaj na vrečo, in nato je prišla druga pest in ga od zadaj potisnila nanjo.
»Na mesto!« ie ponovil glas.
Sivko je v svojem nemiru vstal. Pest ga je srdito potisnila na vrečo.
»Na mesto!« je zagrmel glas.
Sivko je razumel: »Na mesto!« Je pomenilo, da mora ležati na vreči. A ndega ni prav nič mikala da bi ležal; hotel je tja, kjer je bilo svetlo. Toda pe^ti in škornji so bili še vedno pri njem. Sivko je ostal na vreči.
Mož je prinesel skledioo in k> postavil nekaj korakov od Sivka na tla. Iz skledice je dišalo po jedi. Sivko je bil lačen. Hotel je k skledici, a tisti mah ga je spet trznilo za vrat
»FeG!« je kriknil glas. »Na mesto!«
Tu je stal Sivko fn tam je stala kle-da. SMco je vlekel za vrv.
»FeJ!« Je klicaj glas. »Na mesto!«
rdafj pa pošljem pismo brez znamke
saj te poznajo na pošti.
V šoli smo imele nekaj straSno pustega o križarskih vojnah, ali st ti kdaj imel kaj o križarskih voinah papaček, in tedaj sem zaspala in sem morala pred vrata stat, a na dvorišču je bil lajnar in jaz hop na okno in mi je povedal, da je za mestom pet ciganskih voz in tako sem splezala dol in sitekla tja. Vseh pet jih je stalo tam, vsi so bili zeleni, a ker sme slišala, da tako radi kradejo otroke s plavimi lasmi, ki morajo potem mnetnije uganjati, sem si v kovačnici izposodila perilno vrv (pa sem pozabila vprašati za dovoljeni e ko sem imela tako malo časa in saj so tako samo tri srajce visele na njej, tiste sem obesila na plot) in potlej sem dala konec gospe Jochumse-novi veš, ki prodaja gorSco in lika ovratnike ravno nasproti ciganskih voz in sem rekla, da naj me čez pet minut potegne nazaj da me ne ukradejo. Vrata so bila odprta pa sem šla noter. Strašno smešno je bilo, v spalnici so kuhali kosilo in kure hodijo po posteljah in otroci spijo v takih predalih drug nad drugim prav kakor v jedilni shrambi. Otroci so so čisto rjavi in črni od same sviniia ... saj res, tako ne smem reči, tak od nesnage pa ot-leke tudi nimajo skoraj nobene tako kakor zamorci v Afriki, a zdaj pa le mislim da ne kradejo samo otrok ampak tudi zlate križce zakaj Jaz sem svojega v šoii še imela okoli vratu potlej ga Je pa kar mahoma zmanjkalo. takoj potem ko mi je mož zavezal baršunasti trak, češ da se ie odvezal. Rada bi bila da bi me nekoliko ukradli in bi videla kako je, a tedaj ie gospa Joobumsenova potegnila za perilno vrv zakaj pet minut je bilo že minilo in stol s štruklji ki so bHi ▼ nmivalni skledi se je podrl ošteli so me po cigansko da je bilo groza poslušati in pljuskali vodo za menoj.
Ravno sem hotela domov, a tedaj Je mahoma tako lepo zadišalo po resjn in eden izmed tovornih voz je bil od" prt, »Hald« je bilo napisano na njem. In Hald stoii vendar sredi goljave, kjer je toliko kač in resja. Prav za prav nisem hotela, papaček in strašno mi je žal, da se je vlak odpeljal ko sem bila v njem. Zobno ščetko imam s seboj, zakaj to nosim zmerom v žepu, ker ti praviš, da si samo navadni ljudje ne čistijo zob po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, navaden človek pa jaz nočem biti. Zato. Nekdo mi je rekel, da še plovec dober če hočeš spraviti sv.-niar ... ne. oprosti nesnago z rok. Papaček tako žal mi je, ker boš v nedeljo sam, tako strašno žal, a v živinski voz nisem stopila ker si rekel da ne maraš imeti vse hiše polne mrčesa, zato ne dišim po gnojn in bolhe kar
Jih imam, so te postelje, ker ležimo na slama ali pa tudi od kur, ker tako strašno pikajo kakor vse kurje bolhe. Zanesljivo piši gospodični Fagerlumlovi (samo ne pozabi napraviti naslov, šolska voditeljica, drugače bo skočila iz kože) da ležim v postelji in imam hudo vročico gotovo bo legar aH škrlatir.-ka in tudi doktorju Mollerju reci da mora tako povedati.
V tovornem voz« je bilo tako silno vroče da sem se vsa spotila in bala sem se, da me ne bi strojevodja Lar-sen zašpecal in domov poslal in zato se nisem upala rti k njemu ampak sem zlezla skozi lino na streho med tem ko Je vlak drdral naprej, ali nisem imenitno napravila? pa tega ne storim nikoli več ker potem sem slišala da Je smrtno nevarno ker bi utegnile brzojavne žice odtrgati človeku glavo, a jaz sem se vlegla še ganila se nisem v zrak sem gledala in ugibala, mimo česa se vozimo. Niti počrnela nisem preveč, nekoliko pa sem seveda.
A misli si papaček, v Langaai je voz obstal zakaj dalje ni šel ker Je bil tovorni voz in ga Je bilo treba šele naložiti za Hald. A tedaj sem smuknila na drugi tir in v vlak proti Viborgu zakaj sprevodnik Je mol prijatelj in sem se peljala v tretjem ker sem bila izgubila Idobuk in je bila obleka strašno raztrgana, sama ne vem kako, a to bo že Jensina zašila še bolje nego mi je kmetica, tn v tretjem razredu so bili sami kmetje, ki so igrafl duraka to Je nekaj na karte. V goljavo so bili namenjeni na neki pogreb in tedaj sem rdela, da se tudi jaz peBem v goljavo na pogreb. Tedaj je eden izmed njih dejal, da se lahko peljem z njim a samo z volmš in tega še nisem nikoli poizkusila. Dva velikanska vola s taki-mile rogovi, in to Je čista resnica, in smo se peljali po goljavi, kar naprej, *a poti je bil seveda pesek in nič re.-ja in škripalo Je kakor črevlji, ki niso plačani in metufiev ni bilo nič manj kakor muh pri peku Nielsemi.
Mož kamor smo bili namenjeni na pogreb je bH umrl zaradi krompirja ki mu je bil zašel v napačni požiralnik, zato le pazi papaček. in tako velik pogreb le bil, da si ne moreš misliti. Žena je imela toliko posla s kuhanjem, da niti ni vprašala kdo sem.
(Dalje prihodnjič^
Gustav StrnfSa:
Živzav
Živel Je mlad! vrabec Zfvžav. BR Je zelo živahen in vesel Vedno Je letal okoli in kričal: »2iv-žav!« Zato se ca je pr«ek) to ime.
Na cesti je razsajsta burja hi se bo* rila s snegom, ki je (fivje naletaval. Na medici je čepel Zrvžav in opazoval snežene kosmiče. Zeblo ga je. Snežinke so mu pa bile tako po godu, da kar od lete ti ni hotel
Naposled se Je vrabec vendar naveličal. Zietei je pod streho, kjer je gnezdila njegova družina.
»O, kako si lep! Cisto bel sf!« Je pozdravila vrabca njegova sestričina, vra-bulja Čivka.
»Ali res? Da sem lep? Poglej no, pogled!« se je vzradostii Zivžav. Ze se je zbudada domišljavost v njegovem drobnem srcu.
»Poglej se!« mu Je svetoval bratec Crvčič. Povabil ga je na sivo podstrešje, kjer je ležaflo med staro šaro ubito
zrcalo.
Sivko je zlezel nazaJ na vrečo. Tedaj je mož postavil skledo predenj m glas
je velel:
»Vzemi!«
Sivko je šel k skledi ln Jedel.
Mož, ki je dišal po vrvi, se je oddaljil. Sivko si še ni mogel predstaviti vrvi; duh, ki ga je imel ta mož, je pomenil — vrv.
Mož je vzel vrv r roko in Je še!. Sivko je moral z nJim. Upiral se je, pa ga je vleklo.
»K nosi!« je rekel glas.
Škornji so stopali dalje, zmerom dalje. Sivko je napravil tri korake in vse je bilo dobro.
»K nogi!« je rekel glas.
Sivko se je navadi: »k nogi!« Je pomenilo, da mora hoditi zraven levega škornja, zmerom natanko zraven levega škornja. Mož je šel zdaj iz hiše. In zmerom je moral Sivko stopati zraven levega škornja.
Vrnila sta se.
Sivko je šel v kot k svofl vreči.
Mož je prineseJ skledico, v kateri Je bila jed. Sivko je stekel k njej.
»Fej — na mesto!«
Sivko se je potuhni
»•Na mesto!«
Sivko je še! k vreči
Cez nekaj časa je g3as velel:
»Vzemi!«
Od tistih dob Je Sivko vselej čakal, da je glas velel: »Vzemi!«
Čez nekaj tednov Je storil Sivko vse. kar je ukazal glas moža. ki Je dišal po vrvi.
Ta mož je bfl mosočen mož. Kadar je M blizu, si ga slišat, duh al si ga in čuta. Stopil Je v sobo; njegovi škornji
so grmeli. Od tistega trenutka Je bilo vse njegovo: oči so bile njegove, nos Je bfl njegov, noge so bile njegove. On je ukazal, da jej. On je ukazoval, da ne jej. Ukazoval je, da pridi. Ukazoval je, da pojdi, da sedi, da lezi — vse.
Vrgel je škornje v kot in svoje mogočno telo na staro zofo. do so vzmeti kar zaječaSe. Nato je ležal in molčal in treba je bilo čakati, kaj bo. Navzočen je bil zmerom, tudi kadar je spal.
Sivko ga je bil enkrat ugriznil brez kakega vnanjega vzroka. Sivko je bil v sobi in moževa pest mu je ponujala leseno kozo in glas je ukazoval: »Nosi! Nosi! Nosi!« Sivko je bil voljan. A zdajci pa je v njem odnehalo kakor tikanje ure in je postal spet drugačno bitje. Nič več ni misd.il na oči. Prerijo je videl. Svoje brate je videl pred seboi, kako so tekli
V dežju vetrn la snegu
NIVEA-CHENF
Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine ln pospešujejo s tezo pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno star niftje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po S, B. 10 ln 22 Din. —
Tube po 9 ta 14 Din. JfTVTCA-CREME pronlkne v koto ln ae ostavlja nikakega bieeka.
Trgovina v Jugoslaviji: F. BEIERSDORF & COn d. t o. t, MARIBOR, MelJsfen eenta M
Vrabček se Je v »jem oetedal R« Je
bfl lepo bed.
»Rad bi vedno hnd tak kožušček!« )e dojal in zletel med svoje tovariše.
Sneg se je pa kmalu staja! na njegovem hrbtu. Ko je spet poletel k zrcahi, je videl, da je roav kakor vsi njegovi hratcL
Zivžav se Je znova pognal v sneženi metež.
»Tako dolgo bom ostal na sneg«, da
se me popolnoma prime njegovi beli plašček, saj sem tako lep v njem!« je čivkal vrabec in hotel sesfi na živo mejo.
»Poglej mene! Kako sem iopo snežno bel! Iz samega snega sem narejen. Kar k meni pridi in mi sedi na ramo! Snega je dovolj!« je začul vrabec sneženega moža. ki je stal za hišo.
»I. saj res!« je zakričal Zivžav In detel k snežencu.
»Kar pri meni ostani, bo kraJS čas!« Je dobrodušno menil befi mož in porne-žiknil s svojimi ogljenimi očmi.
»Ali bom ostal vedno bei?« Je poizvedoval vrabec.
»E, bel boš pač postal, če boS dotgo na snegu. Bel ostal pa ne boš oikofi!« je začul odkritosrčni odgovor.
»Hm, hm! E, kaj bo vedd ta sneženi meh. ki samo tu za hišo stoii s staro metlo v roki in gleda predse kakor bi bil vso modrost iz rešeta popil! JVii vrabci smo modrejša! Mi letimo okoB in kaj vidimo! Ta starina pa tuka*j čepi in čaka smrti!« je modroval vrabič.
po snegu. Duha! je ovce.
Tedaj je Sivko hlastna po moževi roki
Ko se Je to zgodilo, ga Je obfio, kakor da ga oči gledajo^ Ustrašil se Je in izpustil.
Mož ni trmakm! roke. na kateri so se poznali odtiski Sivkovih zob. Molčai je. Ko je DrešJa minuta, je glas veiei:
»Nosi!«
Sivko je vzel kozo.
17. poglavje. Sivko hna dober nos, a nič navdušenja.
Šerif je živel v Morrison-Crty. Hiša se je razlikovala od drugih po tem, da so bila okna zamrežena in da ie imela veliko dvorišče. Dvorišče je bilo obdano z visokim plotom iz deska in zgoraj na plotu je bfla bodeča žica. Šerifova hiša je obenem shižj-la za ječo.
City pomeni mesto, a na Divjem zahodu se tako Imenujejo že štiri hiše, 5e stoje iz kakega razloga druga pri drugi. Morrison-City je bila zelo skromno mesto. Kakih dve sto ljudi je živelo tam, vštevši otroke; moški so delali na Morrisonovi farmi. Bili so poljski delavci, vozniki, nalagači, mehaniki, kuharji, pazniki, oskrbniki in stanovali so v hi^ah iz de.Pk. valovite pločevine in katranove lepenke. Hodniki na glavni cesti so bili tudi iz deskž in nekoliko vzvišeni, zakaj cesta ni biHa tlakovana in kadar se je tajal sneg in je spomladi deževalo, se je izpremenila v močvirje. V mestu je bil kinematograf, prodajalna. v kateri si dobil vse: gumo za žvečenje. patentne hlačne gumbe, sardine v olju rn gramofonske plošče — in pivnica, kjer so preje pili whisky; zdaj so
Sneženi moi Je molčai. Kar ta vedel. Je bil povedal. Zdaj se je mimo zagledal v zimsko pokrajino pred seboj. Zadovoljen je bfl. Cez noč je padlo toliko snega, da je mož ne vede zrasel kar za pol pedi
Vrabec je nekaj časa mlruo Jwd. Sneg mu je bil že popoJnoma pobelii hrbet Vse hujši in hujši mraz ga je stresal. vendar je vztrajaL
Se enkrat se je oglasil sneženi tnal. Njegove oči so dobrohotno posedata vrabca, ko je počasi Izpregovoril:
»Trma ptičja! Ifcogaa me! Bei ne boi ostal. Pač pa lahko zmrzneš tn na meni Vidiš, meni mraz dobro d6, a tebi škodi Vrni se med svoje domače, ie je čaol« Zivžav se Je ujezO: »Zdaj me pa še oroč podS? Dobro, f pojdem!« Zle tel Je na živo mejo.
Sneženec mu iri odgovori. Vsa! km svojo pamet Je porasli! t svojimi m» Bmi možgani
Trmasti ptiček Je dolgo čepd na mo-JlcL Mraz ga Je kar stresal MisHI pa Je samo na lepo belo suknjioo, ki jo bo nosil in vztrajal Je.
Zazdelo se mu Je, da Je suknjiča ie tako debela, da ga kar teži
Počasi mo je postalo topdo. Začnfl J® trndnost Sklenil Je nekoliko zadremati Zaprl Je oči
Drugi dan pa Je videt sneženi moi vrabca mrtvega na tfleh. Imel je popolnoma bdo suknji oo. ki je bila pranrznSs nanj (n ga Je stala življenje._
Dokler Vi spite dela Bansiol
EroCtr pred ap njem vzemite Dar^ moi, pa •• bost« jutri zjutraj pr»»
budili srež in adrav. Morate torej vedeti, da Vn-
ftetnu slabemo ■panju, MrTota*. ■U, glavobola tn bolečini v krtt.n, kakor tndi kpnKaJen po koži ViMh otrok Je samo posledica zaprte »toUce. — Zato je Vam tn Va£lm otrokom potreben Dar-mol, Čokolada proti trdi stolid katera deluje blag« tn sigurno. Zahtevajte posebno Drmoi, ker edino Darmoi da Vam in Vafl družini željno olajSanje.
1 škatla aadostuje sa 2« de SOkiatos porabo.
ODDIH NA ADRIJI
CBIK VKN1CA: HOTEL MIRA MARK.
Soba tn penzlja 75—90 Dtn. 10% odkup napitnine. Prospekte tn pojasnila daje Put-nik, Ljubljana, telefon 24—72.	1434
imefl tn samo sodavico, lomečo limonado in sSadoled.
Šumeča limonada nI posdbno ugajala govedarjem m ovčarjem, k ada«- so ob sobotah s tedensko plačo v žepa prišli s farme v mesto. Časih so s samokresi streljali na steklenice.
Pri taki priliki so se vselej odprta vrata in na pragu je stal šerif, visok m Širokopteč, in eden njegovih psov rim Je stal ob levici Tri pse je imet s Sivkom so bi zdaj štirje.
Drugega za drugim je grabil goveda rje za vrat in jih s samokresi vred zmetal na ulioo, kjer so bile njihove ldjuse privezane h kolom vzviienega pločnika. Ni jim ostalo drugega kakor odjahati domov na farmo.
In kadar je hotel kateri kaj oneravl-ti s samokresom — taki. ki šerifa še niso poznali, so časih poizkusili — je bfl pes hitrejši od njega in je prinesel njegov samokres gospodarju.
Šerifove pse so občudovali kakor čudežne živali. Šerif je imel vsak dan vežbe z njimi in kadar je bik) to pod milim nebom, so ljudje prihajali gledat Šerif jim ni brami; saj je bilo dobro, da so se naučili spoštovati njegove pse.
Začel je s prinašanjem: to so znali psi tako rekoč spč. Šerif je vrgel svoj klobuk v vodo. vrgel je žepni nož v grmovje, vrgel kamen čez piot — in v naslednjem trenutku so mu ga psi prinesli nazaj, secRi so in na povelje: »Daj!« so mu položili prineseno stvar v roko.
Šerif je položil svojo listnico na cesto. »Pazi!« je velel (Dalje prihodnjič^
«
O najstarejših
Indoevropdh
Senzacijonalne najdbe In razkritja češkega učenjaka
Davno pred svetovno vojno so odhajale v Mezopotamijo, Egipt in v zadnjem času zlasti v Malo Azijo arheološke ekspedicije s celega sveta, učenjaki, diletanti in trgovci, ki so stikali po dragocenih starinah. Rezultati izkopavanj v Mali Aziji so postajali od dne do dne bolj zanimivi in dokazovali, da je poleg egiptske kulture, ki je v celoti znana, babilonske in asirske obstojala v nam
froL dr. AL i±rosny
dosedaj takorekoč neznani sivi pradobi, tudi visoka kultura v Mali Aziji davno preje nego so nastopili v zgodovini Grki in šele nekaj sto let za njimi Rimljani. V muzejih v Londonu, Berlinu, Parizu in Carigradu so se naglo gromadili veliki zakladi iz izkopavanj v Mali Aziji in učenjaki so iz najdb rekonstruirali novo življenje in čitali prastaro zgodovino človeštva. Svetovna vojna je sicer ustavila to živahno delovanje, toda še z večjo gorečnostjo so se znanstveniki sedaj po vojni lotili tega dela.
Bile so to v prvi vrsti epohalne najdbe in izkopnine arheologa H. Winklera v Boghaz Koju, vzhodno od Angore, ki je razkril bogate državne arhive hetitskih kraljev. Ti arhivi so obstojali iz več tisoč glinastih tablic, popisanih s klino-papisi v dosedaj neznanem jeziku, ki so ga učenjaki krstili za hetitski. Sprva se ni dalo dognati niti kakšen je ta jezik, niti katerim drugim jezikom je soroden in kateri narod je prebival v teh krajih.
Pri teh raziskavanjih je že pred vojno sodeloval sloveči mladi češki arheolog in orijentalist, profesor praškega vseučilišča dr. Miroslav Hrozny. In prav njemu se je posrečilo razrešiti »hetitsko uganko«, prečitati napise, ugotoviti jezik in končno napisati prvo slovnico tega jezika, ki so ga dosedaj imenovali hetitskega. (Die Sprache der Hetither. Leipzig 1916) Profesor Hrozny je dokazal, da pripada hetitski jezik veliki rodbini indoevropskih jezikov (kakor latinščina, grščina, germanski in slovanski jeziki), ter s svojim stališčem v tem vprašanju sijajno zmagal pred vsem znanstvenim svetom. Po ugotovitvi profesorja Hroznega se »voda« imenuje he-titsko »vadar« (angleško watter), »kdo«, latinsko »quis«, hetitsko »kuis«, »kaj«, latinsko quid, hetitsko »kuit« itd.
Leta 1925. je organiziral profesor Hrozny arheološko ekspedicijo v Malo Azijo in posrečilo se mu je izkopati bogate in dragocene znanstvene zaklade. O tem so takrat pisali časopisi vsega sveta. V razvalinah hetitskega mesta v srednji Mali Aziji nedaleč od mesta Kai-zarija, v trosečnem hribu Kiiltepe je našel poleg drugih najdb okrog tisoč tablic, ki izhajajo iz dobe nad dva tisoč let pred Kristom. So to takozvane »kapa-doške« tablice, pisane s klino-pismen-kami v asirščini. Zasebna in trgovska pisma so to, pogodbe, zapisniki in slični prastari zaznamki iz kulture, ki je še starejša, nego je bila hetitska, iz drugega tisočletja pred Kristom.
Stari narodi Babilonci, Asirci, Hetiti in razni drugi narodi so pisali na glinaste tablice. Pisali so nanje, dokler so bile še mehke, nato pa so jih dali posu-sušiti in ožgati. Taka pisma in spise so pošiljali po slih na mesto svoje določbe, mnogo sto in sto milj daleč. Prečitane tablice so shranjevali v glinaste zaboje ali skrinje in ti zaboji, oziroma skrinje so »arhivi«, ki se nahajajo sedaj pod dobro ohranjeni bodisi razbiti, ki jih je razvalinami bodisi celi ali razmeroma v tem slučaju šele treba sestavljati. Ti arhivi leži pod razvalinami privatnih hiš, trgovin, kraljevskih palač in hramov. '
Profesor Hrozny je nedavno tega predložil francoski akademiji napisov (Aca-
demie des inscriptions) obsežno poročilo o svojih najnovejših razkritjih. Posrečilo se mu je namreč prečitati na eni izmed tablic prastari hetitski napis, ki ima za najstarejšo zgodovino Male Azije epohalni pomen in katerega se doslej še nikomur ni posrečilo prečitati.
Profesor Hrozny mi je povedal o tem svojem razkritju tole:
V DL, morda celo v IV. tisočletju pred Kristom je živel v Mali Aziji narod, ki se je imenoval Hatiti, bil neindoevrop-skega izvora, in se je priselil najbrže s Kavkaza. V in. tisočletju so se prise-ljevali od vshoda v Malo Azijo korak za korakom Babilonci, za njimi pa Asirci in so si pokorili Hatite. Tako so končno nad vso Malo Azijo zagospodovali AsircL Toda okrog leta 2000. pred Kristom se je naenkrat končalo to asirsko gospod-stvo z naglo katastrofo. To katastrofo je povzročila invazija tujega naroda, ki je prišel z zapada. Ta narod ne more biti drugi, kakor indoevropski Hetiti, katerih govorico je profesor Hrozny rekonstruiral. Profesor Hrozny domneva, da so prišli ti Indoevropci v Malo Azijo okrog leta 2000. pred Kristom in sicer preko Bospora s skrajnih meja današnje Ukrajine. Njih predstraže so bili tako-zvani Luiti, ki so že pred približno 500 leti pridrli v Malo Azijo in se polastili jugovzhodnega obrežja. V jezikovnem oziru so Luiti in Hetiti bližnji sorodniki.
Gori navedena glinasta tablica, ki jo je prečital profesor Hrozny, je bila last hetitskega kralja Anitaša in ima zato izredno znanstveno vrednost, ker jasno in odločno dokumentuje, kako se je izvršila preselitev Indoevropcev iz njihove pradomovine v Malo Azijo. Na čelu izseljencev ni korakal en sam voditelj, marveč narod zavojevateljev se je razdelil v več vojev in vsak voj je imel svojega voditelja. Voj za vojem je prihajal v deželo in se polaščal mesta za mestom. Okrog teh mest so plemena snovala lokalne mestne državice, ki so bile druga od druge neodvisne. Tako okoli leta 2000. pred Kr. so vladali posamni hetiški kralji v mestih Kuššara, Nešaš, Hatušaš in Zalfa. Ti indoevropski kralji so bili v neprestanih borbah drug z drugim in so se borili za hegemonijo nad vso Malo Azijo. Središče Hetitov je bilo najbrže najprvo v mestu Kuššar, ki je bilo najbrže današnje turško mesto Gjaur Kalessy, jugozapadno od Angore, pozneje Nešaš (Nyssa) ,južno od reke Kizilyrme.
Imenom Hetiti, so se dejansko imenovali po prestolici svoje države Nešaš Ne-sejiti, kakor je to razvidno iz tablice kralja Anitaša.
Profesor Hrozny mi je dal na razpolago poročilo o svojih razkritjih, ki ga je nedavni predložil francoski akademiji.
Povedal mi je, da ao njegova razkritja odobrili nemški hetitologi svetskega glasu, predvsem profesor Sommer v Mo-nakovem, Ehelolf v Berlinu, Friedrich in Zimmern v Lipskem. Iz tega sledi, da ni nobenega dvoma več o avtentičnosti teh epohalnih najdb in razkritij. H. —
Jugoslovenske vojaške
smuške tekme
Medarmijske patruljne tekme v smučanju in streljanju ;JB v Bohinju — Krasen potek prireditve
Patrulja IV. armije na strelišču.
Žgana tablica s klinonapisom t hetitskeni jezika
Okrog leta 1930. pred Kristom se je posrečilo kralju mest Kuššara in Nešaš, Anitašu, da je zavladal nad vso Malo Azijo in tako je nastala indoevropska velesila, največja država v sprednji Azi-jL Veliki kralj Anitaš je proglasil za prestolico svoje države mesto Nešaš. Profesor Hrozny dokazuje iz napisov, da se narod, ki ga imenujemo Hetiti, nikdar ni tako imenoval in da je to ime docela krivo. Moderna veda je dosedaj razločevala Hatite, najstarejši neindo-evropski maloazijski narod, ki je živel še pred Asirci, od indoevropskih Hetitov, toda Hatiti in Hetiti so po mišljenju profesorja Hroznega eden in isti narod, a ti, ki jih je veda nepravilno krstila, z
Na kratko smo 2e poročali o lepo uspelih
vojaških smuških tekmah, ki so se vršile v nedeljo v Bohinju. Prireditev pa vsekakor zasluži, da o njej še spregovorimo, saj so bile to do sedaj največje vojaške smuške tekme v Jugoslaviji in prve, ki so bile po vzoru mednarodnih vojaških tekem združene s tekmovalnim streljanjem.
Kakor sploh naš smučarski šport je tudi smučanje v naši vojski še mlado. Seveda pa ga vojska ne goji toliko kot šport kakor kot vedno bolj važno obrambno in prometno sredstvo, ki mu vse moderne vojske posvečajo vedno večjo pažnjo. Nedeljske tekme so pokazale kako lepo smo napredovali v tem pogledu že tudi v Jugoslaviji.
Zaradi letošnje nenormalne zime so morale po vsej Evropi odpasti smuške tekme, napovedane na terenu pod 12CA m višine. Tako so odpadle pri nas tudi napovedane mednarodne tekme. Vojaška uprava pa se je odločila, da svoj del programa, medarmijske patruljne tekme, kljub temu izvede, in jih je zaradi pomanjkanja enega v dolini določila visoko gori na Komni. Vse je bilo že pripravljeno, določena je bila trasa in strelišče, ko je v soboto zvečer padlo v Bohinju toliko snega, da so bile tekn:: omogočene aa vznožju planin.
Še v soboto ponoči m bile izdane nove odredbe in zgodaj zjutrai so že odšli potrebni oddelki, da so traisirali in markirali sVoro 28 km dolgo projo t&r uredili obe strelišči na progi. Ko 6e je ob 11. vrnil podporočnik Predojevič in javil, da ie vse urejeno, je diviziionar general Tripkovič. ki je s svojim štabom prisostvoval tekmi, pr^dravil tekmovalce in navzoče zastopnike JZSS, ki je sodeloval pri uvedbi snročamja v vojski, nato pa pozval komandanta zimskosporinega centra, poročnika Magaša, da prične s tekmo.
Tekmovalna proga je vodila od Zlatoroga proti Sv. Janezu na Fužine, Srednjo vas. Se- i nožeta in mimo skakalnice nazaj k Zlato-rogu. Prvo strelišče (na 2COm> je bilo pri Fužinah, drugo (na 400 m) pod Zlanom. Sneg je bil južen, 6kraino težik za smuko.
Na startu se je javilo šest patrulj, od vsake armije po ena in šesta od pograničnih čei Vsaka patrulja je štela štiri tekmovalce, ki so nastopili v polni vojaški opremi. Patrulja se je ocenila samo, ako se je vrjila na cilj kompletna, z vsemi člani istočasno. Storile so to vse patrulje. Kljub naporni smuki so krmarile izborno in dosegle cilj večinoma sveže in neizčrpane. Ako je ta ali oni že omagoval, so mu pomagali tovariši, mu odvzeli nahrbtnik ali puško, samo da je šla patrulja kompletna naprej. Tudi oficirji so ob tej priliki znova pokazali vsi tradici-
jonalno tovarištvo, ki Je ▼ minulih vojnah
zadivila ves svet.
Zmagala je patrulja V. armije iz Niša (por. Djorgjevič, narednik Bambič in red. Piber-nik in Cerimec). Prišla je na cilj tako se-ža, da je naredila vtis, kakor da šele odhaja na težavno pot. Le za poldrugo minuto slabši čas je dosegla patrulja IV. armije (Zagreb). ki pa je imela tudi nekaj manj točk v streljanju. Sledili eo pograničarji, II., III. in I. arinija. Zmagovalna patrulja je dobila častno darilo, njen vodnik srebrno dozo, drugi čiani pa srebrne zapestne ure.
General Tripkovic in polkovnik Rupnik l oficirji na okrepčevališčo.
Vsi prireditev je vzorno organiziralo in
vodilo vojaštvo samo. Prisostvovali so ji poleg generala Tripkoviča načelnika divizij-skega štaba polkovnik Rupnik, komandant graničarskega pododseka podpolkovnik Ože-govie in major Sokolovič, JZSS pa so zastopali njegovi funkcijonarji dr. Ciril Pavlin, Goreč. dr. Kmet, Komar in Pelan.
Tekma je izpadla nad pričakovanje lepo in znova pokazala sijajno vzposobljenost in viteški duh naše narodne vojske.
KMETIJSKI VESTNIK
Sajenje zgodnjega krompirja
Vri ufcvjtavajiju mesto
Na naših slovenskih živilskih trgih se zgodnji krompir, ki bi bil pridelan v njih okolicah, pojavlja še vse premalo in v kolikor se pojavlja, pa se to dogaja že dokaj pozno, ko so cene ie mnogo neugodnejše.
Saj se najdejo pota in sredstva, odnosno so dane možnosti za poljsko pridelovanje zgodnjega Krompirja tudi v ne baš najtoplejših in najjužnejši!« krajih. V Sloveniji bi pri pravem postopku gotovo mogli imeti domač zgodnji krompr na trgu že takrat, ko se rojavlja zgji:'.;i krompir iz južnejših krajev države.
Nizozemska, ki glede podnebja grtova nI na boljšem kakor Slovenija, se je produkcije zgodnjega krompirja oprijela v prav znatnem obsegu. S'eJijo ji Nemčija in druge sosedne dr m e. Kmetovalci s tem sorazmerno dobro zaslužijo, posebno še, ker Je vnovčevanje zgodnjega krompirja organizirano in dokaj lažje kakor vnov-čevamje poznega krompirja.
Brez toplih gred ali stičnih produkcijskih naprav bi se pri nas vsaj za domači konsum lahko pridelalo dovolj zgodnjega krompirja. Pridelovalci bi dosegali mnogo boljše uspehe kakor pri navadnem krompirju. Na ta način bi postal nepotreben dovoz zgodnjega krompirja od drugod in domača površina poznega krompirja bi se kolikor toliko zmanjšala, kar bi bilo spričo težavnega in slabega vnovčevanja našega poznega krompirja več kakor prav.
Tako pridelovanje zgodnjega kromnirja zahteva poseben postopek, predkaljenje primernih zgodnjih sort m nekaj priorav, ki se domalega in zašilo morejo pripraviti doma. Pos+npek je seveda treba dobro poznati in oko'ičani mest. ki se za pridelovanje zgodnjega krompirja zanimajo, bi
se morali o tem poučiti pri svojih strokovnih organizacijah. Menimo, da bi v tem oziru Kmetijska družba in pa banski kmetijski oddelek storila mnogo dobrega, če bi naročila svojim strokovnjakom tozadevni pouk interesentov.
Upamo, da bi na ta način lahko pogrešili uvoz zgodnjega krompirja iz Italije in za zgodnji krompir izdani denar bi ostajal doma, prihajal bi v roke naših produ-centov.
Vsekakor bi se bilo v vsestranskem Interesu tnalo ozreti po svetu in pogledati, kaj delajo naprednejši narodi za izboljšanje svojega kmetijstva in za čim večjo dosego avtarkije v pridelkih, ki so v danih razmerah mogoči in katerih pridelovanje je rentabilna
Napis iz pet sto črk
Kakor smo že javljali, so si sklenile postaviti Zedinjene države spomenik v Južni DakotL Sredi mogočne skalnate stene v gorovju Rushemore bodo iz-delalli kiparji daleč vidna poprsja Wa-sh;:ngtona, Jeffersona, Lincofria in Roo-sewelta v nadnaravni velikosti. Zdaj je dobil nekdanji prezient in sedanji profesor zgodovine Coolidge nalog, sestaviti napis, ki bo v kratkem obsegal zgodovino Unije. Štel bo samo 500 orjaških črk, avtor torej nima lahike naloge.
Sicer je Coolidige znan kot redkobeseden mož in uživa celo priimek »najbolj molčečega Američana«. Zanimiva je tudi njegova jaiko suhoparna avto-biografija. ki se prične z značilnim stavkom: »Kot stoodstoten Američan nimam niti trohice domiSiie. Vedno podrobno proučujem vse posameznosti kateregakoli vprašanja, Dreden iznesem svojo sodlbo o njem. Zato sem stalno počasi napredoval. A veliko sem čital in znam poslušati djuge ljudi.«
Lužiško-srbska zborovska literatura
Vse zborovsko petje, bodisi v ljudski, meščanski ali srednji šoli. v pevskih društvih, pri vseh mogočih prilikah ima pri lužiških Srbih za svojega očeta, za svojega najdelavnejšega in najnlodovitejšega inicia-torja komponista Bernharda Schneideria, ali s prvotnim imenom Bjarnata Kranca-Ji-trowskega. Pj neki predvojni germanski odredbi so morali lužiški Srbi menda svoja imena ponemčiti. Bjarnat Krawc bivši kralj, muzikalni ravnatelj, sedaj v pokoju, živi v Draždanah (Drježdžanach) in je kljub temu še vedno delaven in podjeten. Ravnokar mi je poslal pet knjig svojih zborov, ki vsebujejo zapise narodnih lužiških napevov, obdelanih narodnih pesmi ter veliko število umetnih zborov.
Prvi zvezek »Khvvatajde, ale spevajče!« i« izšel 1. 1910 v Draždanah" pri založniku Al-winu Hubleju. V treh delih, za nižjo, srednjo in višjo stopnjo je zbral B. Krawc 81 narodnih napevov ter jih postavil dvoglasno. Ta plod tridesetletnega njegovega delovanja med svojim narodom, pouka petja na vseh mogočih mestih, dirigiranja domačih pevskih zborov predstavlja najlepše lužiško-srbske narodne popevke za mladino. Gibljejo se v dvo, tro- in štiridobnem taktu brez ritmičnih posebnosti ter imajo 8—24 taktno pe-semsko obliko Zanimivi so zlasti napevi v molovem tonskem načinu.
L. 1921. je B. Krawe izdal v Budyšinu rf>iTko »Zerja«. 25 narodnih napevov, prirejenih za 4 in 5 glasni mešani zbor. So to z velikim glasbenim znanjem in v praksi preizikušer>o spretnostjo pisani zbori ki predstavljajo zbirko odličnih meianih* zborov. Ako k tej zbirki prištejem še naslednje, L j. »Wulka lubosč<, (1923 v Budyšinu), kjer je zbranih 30 umetnih mešanih zborov, dalje »Škowzonekc (1929 v Budyšinu, zaloga »Smolerjec«) z 22 novimi zbori in zapisom štirih narodnih plesov ter končno »Stončne pruhi« (1929 v Budyšinu, zaloga »Smolerjec«) z 37 mešanimi in moškimi zbori, pa predstavlja vse to silno bogato iz-bero v resnici prvovrstnih zborovskih del. ki so takisto deloma dostopni najpriprostejšira pevskim zborom kot najambicijoznejšim in na najvišji stopnji zborovskega petja stoječim pevcem. Ne morem se tu podrobno ta. viti z oceno posameznih kompozicij. Priporočam jih v morebitno izvajanje tudi našim pevskim zborom, ki se zanimajo za pevsko literaturo drugih slovanskih narodov. Nji. hovo izvajanje bi naši publiki služilo v dobrodošlo informacijo o zborovskem delu lužiških Srbov ter nam te prikazalo v čisto drugačni luči, kakor pa smo jih vajeni gledati.
Poleg naštetih zbirk Je B. Krawc izda! še >Ze serbskich honow«, zbirko 8 klavir, skih skladb (C. F. Kahnt v Lipskem) >štvri dwojospewy za sopran a baryton« (Stein-graber v Lipskem), »šesč mužskich kho-row« (GOnther v Lipskem), »Šesfi spewow za jedyn hlos« s klavirjem (Ries in Erler v Berlinu), »Wosm dwojospewow za sopran a alte s klavirjem (Steingraber, Lipško). »Wosm štyri- a pjecplosnych mešanych kht^ row (Lenkart Lipsko) itd.
B. Krawc-Schneider je najplodoviteiši in najpopularnejši lužiško-6rbski komponist, čegar muzika korenini v narodni pesmi in ki je svojemu malemu a nadarjenemu na^rodu dal več glasbenega bogastva, kakor marsikateri drugi izmed mnogih velikih.
Poleg B. Kravvca srečamo me4 lužiško-erbskimi zborovskimi komponisti še imena: Jan Kilieen, Gustav Wowcerk, Arnošt Fraj-šlag. K. A. Kocor, dr. Jurij Pitk, K. A. Fied-ler - Rječka - Stodek, A. C«ry itd. Opozarjam posebno na širokopo^zne in originalne stvari Kocora.
Iz vsega sledi, da Ja zborovska literatura lužiških Srbov na zavidanja vredni višini za kar se ima narod zahvaliti v prvi vrti Biar-natu Krawcu.	e a.
Svetovna prvakinja v drsa-nju
Zgoraj: Sonja Henie. ki je v Xewvorkn dosegla prvo mesto; spodai gdč. \Yin?onova ia Kanade, ki je dosegla drugo mesto.
GOSPODARSTVO
Maksimiranje trošarin in vinogradništvo
1« grartilnfčn rakih krogjv mdo prejeli: Stremljenje mestne občine ljubljanske, da ae odpravi ali vsaj omili maksimiranje občinskih 4oklad k trošarini na alkoholne pijače, kakor )e bik) določeno t trošarinski noveli •d 14. aprila pret leta, Je med našimi gostilničarji in venogradniki »zbudilo veliko pozornost To Je povsem ranimljivo, saj vidi ori vinogradnik pri današnji kriai v maksimiranja občinskih doklad aa trošarino veliko pridobitev za sanacijo težkih sedanjih razmer. In to • popilno upravičenostjo.
Ker «o se v časopisni debati za maksimiranje ln proti maksimiranju tznesle trditve, ki ne odgovarjajo povsem dejanskemu stanju. zato je potrebno e tej stvari poaovn) •pregovoriti.
Ne glede n« finsnfee tefkoče, ki so se žal pojavile zaradi maksimiranja trošarin v ljubljanskem občinskem gospodarstvu, morajo gostilničarji ia vinogradniki h princip« vztrajati na tem, da ostanejo trošarine maksimirane. Zakaj? Visoka trošarinska obremenitev vina Je v zadnjih letih v naši državi povzročila občutno nazadovanje konsuma, čeprav So nazadovanje morda v Sloveniji ni toliko vidno, zato pa j« bilo baš n slovea-sko vinogradništvo tem bolj občutno. Nazadovanje vinskega koosuma na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Vojvodini je imelo namreč za poal»dioa, da Je tamošnje ceneno vino v ra-•tofl meri skušalo najti oddajno tržišče v Sloveniji, m to ne brez uspeha K temu je ▼ anatni meri pripomoglo slabo gmotno stanje Širokih pfessti konsumentov in zato se ne moremo čuditi, če je »poredno z rastočo tro-iarinsko obremenitvijo na veliko škod j slovenskega visoko razvitega vinogradništva pričel raprfdno naraščati uvoz cenenih, toda rt&bSfh vin it Dalmacije ia iz Baoata v Slovenijo.
Danes sme ie tako «*aleč. da meda pa trditvah poznavalcev razmer koosum dalmatinskih in banaških vin v Ljubljani mnogo nad polovico vsega vinskega konsuma. Pri takih razmerah dobijo Številke ljubljanskega kon-•cma vina povsem drug pomen in upravičenj lahko trdimo, da je «onsun» domačih vin v Ljubljani narslie večji količini napram predvojnem« časa danes mnoge m&nj-IL Pri tem pa je treba upoštevati še naslednje. Ljubljanski uvoz vina v L 1913. v višini 16.736 hI se ne da brez vsakega pridTŽka primerjati s konsumom v L 1929. v višini 27.900 litrov, tudi če upoštevamo prirastek na prebivalstvu, ki znaša 23 %. Po vojni se je namreč mestni dohodarinski okoliš znatno povečal Mitnice na Goeposvetski cesti, DunaiSki in Dolenjski cesti so bile prestavljene daleč na periferijo, kar je gotovo povečalo uvoz preko prirastka zaradi naraščanja števila prebivalcev Končno pa ne smemo pozabiti, da je znašal še 1. 1927- konsum vina v Ljubljani o^rog 90.000 hI. predlanskim še okrog 29.000 bi. lani pa je padel že pod 28.000 hI. To nazadovanje pa je brez dvoma posledica naraščajoče trošarinske obremenitve.
Pa pojdimo še dalje. Pred vojno je Mla trošarinska obremenitev viaa v Ljubljani razmeroma res visoka. Znašala Je 26 vinarjev od litra, kar odgovarja današnjim 4 Din. Toda pred vojno ni bilo onih številnih spo-redfiih obremenitev, ki danes podražujejo vino še preko obremenitve od strani trošarine.
«= Plačevanje davkov po novi odmeri.
Neposredni davki so ee lani prvič odmerili po novem zakonu. Zaradi tehničnih razlogov pa se je odmera zavlekla in 90 bili po novem zakonu odmerjeni davki predpisani skoro brez izjeme šele v zadnjem četrtletju pret leta, dotlej pa so davčne uprave pobirale davke po izmeri za 1. 1928. Pa še to se ni redno vršilo, ker so bile davčne uprave s pripravljalnimi deli za odmero davkov 00 novem zfrkonu tako zaposlene, da izterjevanju davčnih zaostankov niso mogle, posvečati zadostne pažnje. Tako je prišlo, da so številni davkoplačevalci tekom pret. leta vplačali le malo davkov odnosno le nizko pridobnino po starem zakonu, in eo morali po prejemu plačilnega naloga za pret. leto plačati še naknadno prav visoke zneske. Mnogi tega zaostanka naenkrat sploh ne morejo poravnati. Razdelitev zaostanka na obroke bi položaj bistveno olajšala, je pa težava zopet v tem, da odloča o prošnjah glede zaostalih davkov za pret. leto izkijučno finančno ministrstvo. Iz tehničnih razlogov se lake prošnje seveda ne rešujejo tako ekspeditiv-no. kakor bi to zahtevali roki eksekucijske-ga postopanja, ki se z vlozit'viio prošnje za odlog plačila ne prekine. Da pa se reševanje prošenj za ugodno odplačevanje davčnih zaostankov pospeši, je zbornica za TOI po naših informacijah stavila finančnemu ministrstvu pre<11os, naj pooblasti finančno direkcijo v Ljubljani, da rešuje take prošnje v lastnem delokrogu, vsaj za prs>hodni Čas, dokler se ne ublažijo posledice lanske pozne odmere davkov.
= Pobiranje državne trošarine v LJubljani. Kakor smo že nedavno poročali, je finančna uprava napovedala, da prevzame začetkom L 1. pobiranje državne in oblastne trošarine v Liublisni v svojo lastno režijo. Ker je gotovo ugodnejše, da ie pobiranje mestne in državne tiošarine združeno v eni roki, predvsem pa, da se ne uvede kar dvojna kontrola, so si nekateri uvidevni interesenti prizadevali, da bi vse te trošarine še nadalje pobirala mestna občina. Finančna uprava je pristala na to, toda brez odškodnine za mestno občino. Tudi mestna občina je bila pripravljena brezplačno pobirati za državo tr> Sarino, vendar le pod pobojem, da interesenti, kolikor že ne plačujejo stalne kontrole, pristanejo na plačilo malenkostne ma-nipulacijske pristojbine za kontrolo, ki bi znašala pri vinu 3 pare od litra. O tem so se pri prizadetih organizacijah vršila posvetovanja, na ka'erih pa po interesenti sklenili, da na plačilo te pristojbine brezpogojno ne morejo pristati. Glede na ta votnm se bo mestna občina kakor čujemo, naibrž odrekla pobiranju državne trošarine. V tem primeru bi s l. aprilom pričeli v Ljubljani državni organi sami pobirati državno !n bivšo oblastno trošarino, meseni organ! pa bi le pobirali občinsko doklado na trošarino.
= Av«tri'sko - jngonloven^ka trgovinska pogajanja. Z Dunaja poročajo, da eo se zadnje dni vršila neoficijelna pogajanja med zastopniki Jugoslavije in delegati avstrijskega zveznega kancelarja. ki imajo namen, razčistiti v glavnih potezah stališč* naše države napram zahtevani elee zvišanja avstrijske uvozne carine na žito in moko, ki so v pogodbi t. našo državo vezane. Kakor se zatrjuje, eo bili od iugoslovenske strani stavljeni gotovi predlogi, ki bode v kratkem predloženi avstrijskim agrarnim krogom v
izjavo, nakar bo Avstrija stavila svoje proti-predloge. Računa se, da bodo potem lahko takoj pričela ofieijelna pogajanja, na katerih »e bo razpravljalao tudi o eventualnem povišanju nekaterih Jugoslovenskih industrijskih carin.
= Pred stabilizacije španske valute. Kakor kažejo vsi znaki, bo nova vlada v Španiji pod vzel a energične korake v svrho stabilizacije nacijonahie valute. Doslej, kakor znano, ni bilo mogoče stabilizirati pezete, ker so se merodajni krogi navziie Izredno visokemu zlatemu kritju obtoka bankovcev in Krovnih obveznosti (ki znaša 68 %) branili uporabljati zlato iz mogočnih zlatih rezerv (ki znašajo 28 milijard Din) za izravnavo primanjkljajev na deviznem trgu. Inozemski strokovnjaki, ki so bili poklicani, so vsi izjavili, da se valuta sama ne more stabilizirati. če novčanična banka ne poseže vmes. Če se na trgu pojavi pomanjkanje deviz, mora novčanična banka prodajati devize, da prepreči padec valute, če pa se pojavi obilica na deviznem trgu, pa mora devize kupovati, da prepreči dvig valute. Kakor se zatrjuje, si hoče sedaj Španska novčanična banka ustvariti večje devizne rezerve, kar nam potrjuje tudi vest, da je te dni na londonskem trgu prodala za 2 milijona funtov (550 milijonov Dia) zlata. Jugoslovenski gospodarski krogi bodo gotovo z veseljem pozdravili, če se Španija odloči stabilizirati valuto, zlasti ko je bila šele nedavno uveljavljena trgovinska pogodba med našo državo ln Španijo Jn je poglobitev trgovinskih stikov v večji meri mogoče le, če bo Španija imela stabilno valuto.
= Delitev ln zamenjava 20% kronskih priznanic. Glede delitve 20% kronskih priznan ie, o kateri smo že poročali, objavlja finančna direkcija: Po rešitvi g. ministra za finance od 31. januarja 1930 (št. 14.414) se morejo skupne 20% kranske priznanice, ki so jih prejele državne hi privatne naprave ob kofkovanju bankovcev puptienfti mas. fondov in depozitov, položenih za ve£ oseb, kakor tudi priznanice denarnih zavodov, ki se glase na velike zneske, razdeliti na toliko posebnih priznanic. za koKkor oseb Je bila skupna priznanic« izstavljena, odnosno prt priznani ca h denarnih zavodov na večje število priznanje, fiasečBh se na manjše zneske. Nove pri-snanice bo Izdajala za ves teritorij dravske banovine samo dravska finančna direkcija v Ljubljani. Interesenti morajo predložit! originalno 20% priznanico m spisek oseb. za katere je Mla skupna priznanica izstavljena, ter navesti zneske, na katere naij se giasijo nove priznanice. Deuarn+m zavodom se bodo zamenjale za manjše zneske samo one skupne priznanice, ld se glasijo na njihovo ime. Zamenjava se bo vršila do dne, ko bodo priznanice zapadle.
= Posojilo primorske banovine in Splita. Zadnje dni se je mudil v Splitu pomočnik finančnega ministra dr. Fran Gospodnetid ter je pri tej priliki razpravljal o vprašanju najetja posojila za zgradbo velike banske palače in posojila za zgradbo carinarnice a tranzitnim rn javnim sklališčem, dalje za zgradbo stanovanjskega poslopja sa carinske uradnike fn za "tlakovanje vse obale. Posojilo v višini 33 milijonov Din, ki se bo najelo pri Državni hipotekami banki na podlagi kaldrminskega fonda, je v principu ie rešeno.
— Oddaja zgradbe skladišča v Karlove®,
ki je bila lazpisana za 26. t m. pri inženjer-skem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu, se bo vršila 11. marca.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubliani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 45 lestev; prometno - komercijalni oddelek pa do 15. t. m. ponudbe glede dobave 150 kg stearinskih sveč, 40 komadov suhih žigov in do 24.1. m. glede oddaje popravila raznih vozičkov, dvo-kolesnih dir in samokolnic. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 1000 m železnih cevi. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 30GO k? raznih žebljev in 300 komadov igel za čiščenje gorilcev. Direkcija državnega rudnika Kakanj spreiema do 26. t. m. ponudbe glede dobave mašilnih puš. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 200 m brezšivnih železnih cevi in 80 komadov pri-robic za te cevi. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 24. t m. pri komandi mor-narire v Zemunu slede dobave 8000 m mornarskega sukna; 27. t m. pa pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave ognjegasnejra materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 450 kg matic; do 15. L m. pa glede dobave zložljivih no-silnic za bolnike; gradbeni oddelek do 14. t. m. ponudbe glede dobave 6878 komadov lesenih klinov: prometno - komercijalni oddelek pa do 15. t. m. ponudbe glede dobave 10 zvitkov žične vrvi; do 22. februarja pa glede dobave 1000 komadov šob za belio-forske svetilike hi 600 komadov mrežic za helioforeke svetiljke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza spreiema do 13. t. m. ponudbe glede dobave platna za avtomobile in dežnih plaščev; do 20. t. m. pa glede dobave 300 kg petroleja, 60 ke lerpentina, 30 kg laki in 50 kg špirita. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave ltiflO kg masti za jeklene vrvi. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 21. t. m. »e bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico ▼ Beogradu ustmena licitacija glede dobave 350 komadov malih vagonskih plaht. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.)
Položaj na pasih borzah
LJubljana, 8. februarja.
Tudi v minulem tednu je bil devizni promet na liublianski borzi maniši ln je znašal 14.5 milijona Din napram 14.3. 21 4. 22.0 ln 17.7 v predhodnih štirih tednih Nazadovanje prometa je deloma v zvezi t zopetno okrepitvijo švicarskega franka, ki le povzročila tudi pri nas malenkostno popuščanje tečaiev. Zdi se. da se je švicarski franft no oslabitvi v zadnjih tednih ustalil n« seda«ii višini, kar je tndi pri nas povzročilo stabilizacijo tečajev za tuje devize.
Uvedba novega načina kotiranja državnih papiriev na zagreb. borzi manjši ln je znašal čunavanjem tekočih obresti je prve dni povzročila nekako aeorijentiranost publike, ki
Za dekoriranfe *
dvoran In salonov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. se
priporoča
IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA
Lepi pot 24 Telefon 3044
pa se je kmalu privadila novemu načinu kotiranja. Pred tednom dni je Vojna ikoda noti ral a 440 — 441, odnosno 415 — 416 po odbitku zapadlega šestega kupona; zadnje dni p« se je trgovala po 417.5 — 418, torej za malenkost višje. Za nltimo februar se je Vojna škoda trgovala nekoliko nižje, kar je v zvezi z okolnoetjo da pri teh zaključkih odpade možnost dobitka (žrebanje za dobitke - • mr - vršilo 15. t m.). Investicijsko posojilo je takoj v ponedeljek d iralo nižje (80 do 82), ker je bilo po noven- lačinu kotiranja treba odbiti naraslo vre'3 ost kupona, ki sedaj ni več vračunana v borzni tečaj. Tečaj 7% investicijskega posojila pa se je v zadnjem času ekoro povsem izenačil s tečajem 7% Blairovepa posojila, ki se je koncem ledna trgovalo po 795 — 80.5, dočim so bili v 8% Blairovem posojilu zabeleženi zaključki po 89.5 — 90.
Zasebne vrednote so bile ves teden precej zanemarjene, čeprav je v bančnih vrednotah prišla dalje do izraza čvrstejša tendenca v tečajih. Zabeleženih je bilo nekaj zaključkov v Union banki po 203 — 204. v Srpski banki po 162 do 163, v Poljodeteki banki po 64 in v Zemaljski banki po 131 — 132. včeraj pa po 135. Med industrijskimi papirji eo bili zabeleženi le sporadični zaključki v Sla-veksu po 89., v šečerani po 302.5 ia v Gut-manau po 186.
Curih. Zagreb 91275. Pariz 20.306, London 25.195, Newyork 517.90, Bruselj 72.175. Milan 27.11. Madrid 68.20, Amsterdam 20?.85. Ber. lin 123.7 Dunaj 72.91, Praga 15.325, Budimpešta 9056, BukareSta 3.08, Varšava 58.075, Sofija 3.75.
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.56. Bruselj 7.9102 Budimpešta 99281, Curih 1095.9. Dunaj 7.9918, London 276.19, Nevr-york 56.65 Pari* 222.63, Praga 168, Trst 297-15.
Žitni trg
T preteklem tednu Je na svetovnem Htnem
trgu nastopilo mlačnejše razpoloženje, ki Je imelo za posledico popuščanje tečajev v Ameriki, kako* tudi na kontinentalnih tržiščih. Seveda tendenca ni bila enotna in so eene v inozemstvu precej valovale. Če pa primerjamo budimpeštanske tečaje od zadnje sobote z današnjimi tečaji, tedaj vidimo, da je pšenica za marc popustila od 28.58 na 23.14. Vse te fluktuacfje na inozemskih tržiščih pa so ostale skoro brez vsakega vpliva na naš trg. ki je ostal dalje zelo čvrst Izredno slabi dovozi nam potrlujejo. da eo naše zaloge pšenice že precej izčrpane in da na izvoz ni več misliti. Tako smo postali neodvisni od inozemstva in ni izključeno, da se bo naša cena pšenici tudi pri dalje mlačni tendenci v inozemstvu 5e dvignila. Vojvodinski mlini v svojih okoliših ne morejo več dobiti pšenice in so primorani dobavljati ei blago po železnici iz posredne okolice^ kar seveda podražuje produkcijo. V splošnem so »e tudi v preteklem tedna interesenti le s težavo krili. V koruzi je položaj ostal v glavnem nespremenjen. Cena je le za malenkost popustila. izvoz pa je nadalje živahen. Naša koruza se trenutno izvaža predvsem v Italijo, Avstrijo is Češkoslovaško.
4- Bndimpeštanska ternrinska bore* (S. t
m.) Tendenca slabša; promet srednji. Pšenica: za marc 23.14 — 23.15. za maj 24.08 do 24.04. za oktober 2353 — 2354: ri: za marc 13.04 — 13 05, za maj 13.78 — 13 79; korn*a: za maj 14.02 — 14 03, za julij 14.56 — 14.57, tranzitna za maj 13.10 — 1315.
-f Novosad-ka blagovna bon« (8. 1 m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih js bilo 18 vag .pšenice. 37 vag. koruze, 3 vag. ovsa, 2 vag. moke in 8 otrobov. Pšenica: baška 77 kg -212.5 - 215; 78 kg 215 — 217.5: gor-njebaška 7» kg 215 — 220; baSka Tisa šlep 220 — 225; gornjebanaška 78 kg težka 2125 — 215; sremska 77 kg težka 207.5 do 212. Ječmen: b*5ki	kg - 130.
Oves: baški 137.50—142.50: Karata: baška in sremska 100 — 102.5; e kakovostno gar. -102.5—106; za marc ladja Dunav 112.5—115: omet suš., ladja Dunav 120 do 125. Moka: baška ,0< in »00« 340—350, »2< 300 - 310; »5< 250 - 260; ,6« 186 — 195; »7< 145 — 155; >8« 112.6 — 116.
SPOHT
Otvoritev spomladanske nogometne sezone
Maribor : D rlja
Danes otvori Ilirija spomladansko nogometno sezono s tekmo s ISSK Mariborom, dolgoletnim prvakom mariborskega okrožja.
Maribor nastopi s svojo trenutno najmočnejšo postavo. Predvsem moramo omeniti izvrstno napadalno vrsto, ki predvaja krasne kombinacijske poteze. V krilski vrsti Je opora ln hrbtenica moštva srednji krilec. Obramba ima dva httra branilca ln talentiranega vratarja Korena, ki Je lani nastopal za Ilirija
Ilirija nastopi nabrt ▼ postavi, M Je v Jeseni žela tako lepe uspehe. Z ozirom na povsem neznano formo obeh moStev, Je težko predvidevati rezultat Ilirija ima nekolike več treninga, kar bo mogoče igro odločila
Pričetek tekme ob pet 16. Ob 14. Igrata L mošto Slovana in rezerva Ilirije.
Službene objave LNP
Po obračunu dolgujejo LNP naslednji klubi: ASK Primorje (Ljubljana) 175.90 Din Svoboda (Ljubljana) 168.50 Din, Atletik SK (Celje) 300 Din, SK Celje (Celje) 105 Din, SK Šoštanj (Šoštanj) 25 Din. SK Ja-vornik (Slivnica) 70 Din. SK Disk (Domžale) 230 Dm in uprava igrišč ASK Primorje 9 Din. Navedeni klubi se pozivajo, da poravnajo svoje obveznosti najkasneje do 10. marca 1930. Proti klubom, ki .se do označenega dne ne bodo odzvali temu pozivu, se bo postopalo v smislu par. 5-c pods. pravil.
Medklubskemn odbora v Celja se nalaga. da pošlje tekom 8 dni obračun »n 10 % čistili dohodkov prvenstvenih tekem jesenske sezone.
Nadalje se opozarjajo vsi klubi LNP, da čim prej poravnajo članarino za leto 1930. (Iz seje poslovnega odbora dne 5. t. m.)
Odobrijo se naslednje priiateličke tekme: SK Zelezničar-Sportklub ffraz dne 16. II. 1930 v Mariboru. SK Železničar - SK Sturm, Oraz 25. maja 1930 v Mariboru. fSSK Maribor-SK Iliriia 9. 2. t I. v l lub-llani in 16. t m. v Mariboru. ISSK Maribor-SK Kastner & Ohler, Graz, 23. II. v Maribora. — Tajnik L
Termini prireditev, odobreni po JLA v Zagrebu
(Službene rVbiave JLAS.)
Febn»ar:
23. Zafk. Zagreb- Prona^ndnl cross -comrfirv 3 km. a) nomiadek 1912-13. b) odrasli brez dobne mete.
Marec:
2. SK. MaTaKhon. Za-greb: Crcss - eoon-try za zaMjtnčena nv>5tva 4 {Judi. Cross -cotm+rv 3 km ootmladek C.
2.	SK Soko. Beograd: Cross - eonntrv za moštva na 5 km.
9. Hašlk. Zagreb: Cross - cxnntry 5 ken za moštva 4 teikmovalcev jn poedince.
9. SK Soko. Beograd: Cross - eountrr stafe4a 3.5 km.
16. Ha5k. Za«refc: Cross - eountrr štafeta 2. 4. 6 hi R km.
16. ffašk. Zagreb. Cross - couirli v za visokošolce 7.5 km za moštva 4 tekmovalcev in poedince.
23. Cross - ootmrtrv prvenstvo mest.
23. Hašk Zagreti: Cro*as - cotin.frv 2 km za z3ikWirče<ne družine 4 teJomovalk (dame).
23. SK fl*rifa LhiH;ana: Cross - coi«n*rv 2 lm za nrvf~n<«tvo Dravske banovine. Propagandno (dame).
30. Ha9c. Zapreb: Cross . countrv za srednješolce z ozirom na letne razrede za mo^va 4 tekm. in »re#nce.
HaSk. Za^rrth- Cross - p,ownfiv za družine 4 tekmovalk in pnetflnke (dame).
April:
6. Cross - cotmtrr prvenstvo države ▼ Zagreba.
Mal:
3.	tfalk Za«reb:	za dame te nekai točk za letne razrede .
4.	Hašk 7agreb: Isto
4 ASK Pr^orle. U"M'9tia: Propagandna stalefat za Scbwafeev do kai
r7. HSK Concordta. Zagreb: Nai miH> tekmovanje za pomiadek vseh razredov Jn
tekmovanje on dolžnosti za vse.
17.—18.	SK So ko. Beozrad: Narodni Mr fcoatletski mit ime.
24 HSK Conoordla. Zagreb: Narodno «11 mednarodno tekmovanje za dame, istočasno tekmovanje po dolžnosti.
25. Hašk. Zagreb: Enoural tek In tetina-vanie po dolžnosti
31. 1. HaSk Za«reb: NadonaM lrtter za dacne 00 praškem programu.
Junll:
1.	Tek za Shell - ookale v LMbBanL Za-žrebu tn Beogradu
7.—8. Prvenstvo JnKoslavfle n moStva.
14.—15. Hašk. Zagreb: Srednješofcifcl md-ttog.
16 SK {Brila. LMbflana: Štafeta aa »Jnfrov« pokal.
18.	SK HariSa. LMUlana: Juu»waM sAk
(dame).
22. Prvenstvo mest za dama
28.—29	Hašk. Zagreb: AkademeM mt ttne.
29.	Haflc. Zarreb: Mat maratam.
Jufl:
5.-6.	Prvenstvo JuTostsvfle za dam«.
6.	SK RfriJa. Ljubtiana: Mednarodni miting.
12.—13. Poedlnskn prvenstvo Jugoslavije L del v Zagrebu.
Avguste
2.—3.	Tvt^cnJ trrttne dam za Prajpa
16.—17. Poedlnsko prvenstvo mest
29.—31. aH 6.-8. Poedlnsko prvenstvo
Jugoslavije U. del.
September:
6.-7.	BSK. Beograd: Nacionalni mfflmr (v koliko se v teh dneh ae bo vriSBo prvenstvo države).
7.—s	ASK Primorie. LMMlana: Mednarodni miting v proslavo lOletnlce kluba (v koliko se v teb dneh ne bo vrSilo prvenstvo države).
28. Makabi. Zagreb: LahkoafletsM mf-ftng za semorie. za jun+orle razreda A, B in C in za dame razreda A in B.
Oktober:
4.	HSK Oncordia. Zagreb: Narodno tekmovanje v vtšebojn za podmladek rseto
razredov.
5.	Isto.
5. BSK. Beograd: Narodni mKtnr «a Ib-
nlorie.
5. ASK Prfmnrie, LMrtJana: Srednješolsko prve-nsrvo Dravske banovine.
12. ASK Primorie. LiuMiana: Ofrmpflski oetoboj za prvenstvo Dravske banovine.
November:
2. Hašk. Zagreb: Cross - uHiilif za moštva 4 tekmovalcev fn poedince.
9. HSK Conoordia. Zagreb: Nacionalni cross - cotmtrv za vse razrede podmladka.
9. BSK. Be©gn>d: Narodni m Min«.
December:
1. ASK Primorie. Liubtlana: Tek ujedl-nlerrla. mednarodna prireditev.
Klubom, ki do seda! niso prijavffi ter-m<n<yv. ne bodo dovoljene prireditve v dne. vik. ko dringi khtbi v istem mestu priredijo eno od preie objavlien-> prireditev.
Naknadno iavliene prireditve, razvem fMTih na^avlienJh priredUev. ki radii kotfztie niso tufcai uvrščene, b^do dovoljene samo kot propagandne. — Tajnik L
IS. v na SI garderobi Igra se *a dva gola
s ASK Primorjem 1. in II. Prosim točnost 2SK Hermes. Danes v nedeljo ob 14. se vrši na prostoru ASK Primorje trening s L moštvom Primorja. Naše mo";tvo nastopi v naslednji postavi: Burja. Sernec. Marinko. Košnina, Zalokar, Glavič, Trobev-šek, Mokord, Svetic I., Skrajner, Svetic II. Mihelak, Eriich II., Ladiha. Imenovani se morajo brezpogojno udeležiti tega treninga.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Naslednji igralci naj bodo danes ob 13.45 na našem Igrišču: Jančigaj. Windiš. HassL Zemljak, Uršič, Slamič, Svetic, Pišek I., IL. Kerče, Jug U II.. Ženica. Vrhovnik. Slaoar. Terček, Jež. Pfeifer. Bizjak, Klopčič. Šinkovec, Sinkule. Golobi
Po svetu
SK Svoboda. Danes trenlg IT. skupine na
Igrišču ASK Primorie. Prosim do 13.30 v naši garderobi. Prva skupina istotam do
Ker nam le za drobiž v preteMem tedna primanjkovalo prostora, bomo v naslednjem kratko pregledali zadnje dogodke v mednarodnem športu.
V ponedeljek se le vršilo v Parizu na običajno slovesni način žrebanie za Davi-sov pokal. Kakor znano, se je za to tekmo vanje prijavilo letos 24 držav v evrop. in 4 v ameriškem pasu. Žreb 'e odločil takole: ČSR:Danska, Nizozemska:Finska (oba para v prvem kolu prosta). Grška : Indija. Japonska : Madžarska. Jugoslavija : švedska, Belgija : Španija, Švica : Avstralija, Irska : Monako. Rum unija : Poljska. Nero-Sija : Anglija. NorveSka : Avstrija in Bgšpit: Italija (tudi slednja para v prvem kofci prosta). V ameriškem pasu igrajo v prvem koki Mehika proti Kufoi m Kanada nroti Ameriki. Zanimivo je. da sta že v prvem kolu izžrebana kot nasprotnika Nemčija ia AngJija. ki sta lan* israll finale v evropskem pasu. Jugoslavija ie zadela na precel močnega nasrorotmJca in naibrže ne bo prišla preko otvoritvenega kola.
Mnosno prahu in iad kovanja Je bilo pretekle dni zLTddn svetovnega prvenstva v hockeyJu na leda. Vreme v Chamonixo.kjer bi se morale vršiti tekme je bilo do zadnjega talko kislo, da »toče ni Drav vedel, a? se bo sploh dalo drsati. Za nar tekem ie Slo. nato pa se ie aooet zmehčalo in vsi veliki mojstri v tej panogi so morali na pot — za lvdom. Kanada ie na poti v Berlin obiskala Dimaii in porazfia tamkaj v prijateljski tekmi Poljake s 5 : 0. kS 90 v svetovnem prvenstvu podlegli AvsrtriJi z
0	: 2. Neodigrarni sta ostal; dve tekmi f« sicer jzločriina tefama med Nemčijo in Švioo in finale za svetovno prvenstvo med zmagovalcem izžočfilne tefkme in Kanado, ki se bosta odifiTalii danes, oziroma jutri v smrtni padačS v Berlina.
Konkurence se Je vddežtoo 7 držav. Na kongresa Rge za hookev na led-u je iv!3 sipreneta Japonska kot Sanica in Je bflo sklenjeno, da se bo vršfilo ordhodnie svetovno prvenstvo na Poijskem. Ce bi ta odklonila. bo liga ponudila izvedbo Nemčfijl ali CešStioslovaSki. Za oredsednlka &ge Je bšl ponovno izvoren Belgfijec Loicq.
Preteklo soboto te nedeiiio so se vršile v Oshi mednarodne tekme v hitrostnem drsanja, pri katerih je doživel evropski prvak BaUangrad. k! ie teden dni prej zmagal na evropskem prvenstvu na vseh Štirih progah, hud poraz na 500 jn 5000 m. Na prvi orozs Je moral deliti tretje mesto z rojakom Pedersenom. dočhn ie na 5000 ra zasedel drugo mesto za Staxrudom, Tudi na 1500 m je ostal zadaj: prav debro se ie držal Nizozemec Van der Soheer.
Katoor črtamo, bo Amerika že te dni razposlala vsem državam ofictie-bia vabi:a za odeležbo na ollmpijadj leta 1932. Merodaj-ni ameriški krogi upajo, da bo udeležba Evrope na ameriški olimpiiiadi zelo številna hi bo izmed 45 narodov, k; so bi!i navzoči v Amsterdamu, prišlo v Los Angeles vsaj 30. Tajnik amat atlet zveze Ferris je mnenja, da bo številčno manjša udeležba samo dvignila kakovost atletov. Razen tega bo odpadSo mnoso predte-kmovanj. za katere ie treba samo mnogo časa in samo Scodujejo formi tekmovalcev. Glmrcislti odbor ie deloma izboljšal načrt m »oskrbel zato, da tekačev ne bodo motili metalcr itd., kakor se le rado dogaja na sKotiih prireditvah v Evropi. Stadion bo fcnd prostora za 105.000 oseb.
Končno le padla te drt! tndi odločitev Slede vprašanja svetovnega prvaka v boksu. Boksašlka komdsiia v Newyorku je odločila. da mora Solmieling čdmore? po 27. februarju — ko se bo vršil izločilni boi med Scottom ki Sharkevem — nastoDrti proti zmagovalcu tega boia. Ce SctomeHng iz kakršnegakoli vz/roka ne bi hotel nastopiti proti Scottu ali Shatftejru. bo močnejši izmed teh dveh proglašen za svetovnega prvaka. Sedai ie število kandidatov omeieno na tri. Nemca Schmelinga. Angleža Scotta in Američana Sharkeya. Slednja dva se že cnarliivo pripravljata za nastop v Miarcriju.
Zdaj pa še pa«r novic v dveh. treh vrstah! Dr. Peltzer. ki ie nadaljeval turnejo i<z Japonske v Avstralijo, ie nedavno dosegel avstralsko prvenstvo na 880 vardov v
1	: 57.2 — Poliak Petkiewicz. ki ie šel tudi za dolaTji, Je v Bostonu zmagal na dve angleški nriS (3218 m) v prav dobrem časti 9 : 39.4. — Finec Rltola in Švicar dr. Paul Martin eostudeta v Newyorku — tudi z usroeM. Mart'n le zmaga' na 660 v v času 1 : 14.2, Ritola pa na 3000 metrov ▼ času 8 • 22. — Albanska vlada te sklenila pospeševati športno gšbanie med narodom. V ta namen je kupila v b'vžini Tirane 15.000 kvadratnih metrov zemlie. kier bo posivila stadion. — Pozimi doseeaio rekorde v plavanju menda samo v Arrenki! V Los Angelesu je Helena Madison iz Settlea postavila na 220 y p^:o v času 2 : 39 nov svetovni rekord in prekosila s tem dosedanjo svetovno znamko Marte Norelrj3 s časom 2 : 40.6.
Vremensko poročilo
Meteorološki tavod v LJnMiam 8 februarja 1930.
Višina barometra 308.8 ra
Rra|
Ca«
OoatovaaJa LlnMJasa M a ribo« Zasrefe Beograd Sarajevo Dubrovnik SknplJe
SpIM
7
Barom.
761 8
759 -J 7h0-9 7585
759*5 759-4
T 4' S' 4'
8S
•5 6) 7o
65
Soiee Tctfi ti brzina v m ln «ek.
S 2
mirno NNW 6 W 2
W 4
Is Ii
o d
7 10
8
10 Drf
Padavine
Del
v ia d* T. ar*
9
16
63
8* NNE 2	3 Dež
Solnee vzhaja ob 7.10, zahaja eb 17.18; lana vzhaja ob 13.6, zahaja ob 532. Naivišia temperatura danes v Ljubljani: 6.7, najnižja 0.8.
Dunajska vremen«ka napoved z« nedeljo: Nebo se bo polagoma deloma pooblačilo; setn-intja bo najprej nastopil peneči mraz. Pozneje je najbrž pričakovati sneg.
Iz življenja in sveta
•Matere, pomagajte
mladino
Samomori med rusko
Lobanja pračloveka iz ledene dobe
Najdena lobanja priča, da so se v njej že porajale misli — človek je živel na zemlji že pred 19 milijoni let
Boluševiki, ki so razrušili vse temelje sodobne družbe, zlasti moralne in etične, niso uspeli preskrbeti doraščajoči mladeži enakovrednih temeljev, da napolnijo praznino nastajajočo v dušah milijonov mladine. Pred to praznrino beži mladina v obup in v smrt. Glasilo mladinske zveze »Komscmolskaja Pravda« beleži ta obup v mladinskih vrstah in navaja, da si je v zadnjem j času končalo življenje okoli 180 dečkov, i včlanjenih v lertingradskih, moskovskih J in harjkovskiih organizacijah. Vzroke i te epidemije je treba na vsak način | odkriti. Mladi samomorilci utemeljujejo i svoie usodne odločitve s »popolno ideološko blodnjo«.
Mokre številke
Ameriška »Liga zmernosti« je objavila podatke o prohibiciji v 565 mestih Zedinjenih držav. Te številke brdo prišle prav . . . vsem »mokrim«, ki napa dajo WoIIsteadov zakon! Stevno oo ulicah aretiranih pijancev je 'ani znašalo skoro 800.000 in je naraslo od predlani za 40.0fi0 ljudi. Razen tega se najmanj 20 milijonov ljudi redno opijani doma, ne da bi prišli v nasprotje z oblastmi. Med temi previdnimi pianci ie največ srednje in visokošolske mladine. Zato poziva Liga javnost, naj »odpravi prisilno treznost in reši propadajočo mladino, dokler še ni prepozno!«
Svetovni mojster v drsanju
Dunajčan Karel Schafer, ki je v Ameriki dosegel prvenstvo v drsanju. Kakor znano, je bilo Schafer,{u v Strbskem Plesu prisojeno drugo mesio in se je iz tega razvila neprijetna aJera Vodiškova, o kateri smo že obširno poročali.
Pozornost angleške policije napram B. Shawu
Neki londonski list je objavil naslednje opozorilo: »Avtomobilisti, pozor na gospoda z belimi lasmi in belimi brki, ki hodi do ulicah in se ne briga za avtomobile!« Pod tem pozivom priix>ve-duje list epizodo, ki jo je doživela neka avtomobiiistka v Harnpsteadu. Hotela ;e švrkniti z vozom preko križišča, ali prometni stražnik je naenkrat brez pravega razloga ustavil vsak promet, pristopil k nekemu staremu gospodu in ga z največjo ljubeznivostjo spremil skozi gnečo vozil na drugo stran ulice. Ko se je vrnil na svoje mesto, je dama strme vprašala stražnika, kdo je neki bil ta odlični starček, pred katerim mora ustaviti deroča prometna reka. »Kaj ga ne poznate?« se je začudil stražnik. »To je gospod Shaw. Imamo ukaz, ustaviti po potrebi ves promet Londona, kadar se njemu zljubi iti preko ceste.«
Rimljani so zidali za večnost
Rimski stavbeniki so bili v svo:i stroki nesporno visoko nad sodobnimi tovariši. ki se iim od časa do časa podre kaka stavba. Po vsem južnem delu Evrope imamo nebro' rimskih zidanih spomenikov in njihovo zidovje kljubuje že tisočletja vse uničujočemu zobu časa. Nedavno se je eden izmed pariških mestnih očetov pritoževal v mestnem svetu, da se dela za podzemsko železnico predolgo vlečejo. Navzoči stavbeni referent mu je pojasnil, da so delavci pod zemljo naleteli na ostanke rimskega zidu, ki so tako zavrli delo, da se mora zid razstreliti kakor jžva skala. Malta se je tako zelo sprejela s kamnom! da imajo moderni vrtalni stroji težje delo kakor pri živi skali. Podobno izkušnjo so napravili tudi v Angoulemu. kjer je mestni svet sklenil odstraniti kos rimskega zidu. Delavci niso mogli razbiti zidu in ker mesto nima motornih vrtal, se je sklep občinskega sveta razbil ob tem zidu, ki bo stal menda še tedaj, ko o modernih stavbah v Angoulemu ne bo več sledu.
Pozabljiva zgodovina
Neki podjetnik je kupil in podrt staro hišo v kanadskem kraju Buckingham-shiru (Torento). Na podstrešju je med drugo staro šaro naše! zaboj s starimi njigami in slikami. Ugotovili so, da so bile vmes listine družine Pennov. potomcev znanega utemeljitelj države Pennsy<l'vauije. Zato je romala vsa zapuščina v muzej in so tam napravili zgodovinarji in grafologi veliko odkritje. Našli so izvirni koncept proklama-
Princ Karneval nastopa
Orjaška soba in pod njo gozdni raožlček v sprevoda, Id ga Je priredilo mesto RotweH n?
VVtirttcm berškem.
Družabni ples n ekdaj in sedaj
1. Menuet po neki gravuri Iz 17. st. — 2. »Con tredanse«, predhodnica četvorke. — 3. Charieston, kakor so ga plesali pred trem] letf. — 4. G. in ga. Kalserjeva iz Diisseldorfa, ki sta si na zadnjem plesnem turnirju v Berlinu priborila ev ropsko prvenstvo v plesanju modernih plesov.
Nedavno smo na kratko poročali, da Je kanadski profesor dr. Davidson Black v okolici Pekinga izkopal lobanjo pračloveka, ki je v krogih učenjakov izzvala silno zanimanje in pozornost. Najdba je tem večjega pomena, ker je to
prva lobanja človeka iz pradavnine, ki je ohranjena popolnoma cela.
Od javanskega opičjega človeka je ohranjen samo vrhnji del lobanje, pri človeku iz Piltdowna je ohranjeno več, toda vse je tako pokvarjeno, da se anatomi ne morejo zediniti, kolika je bila prostornina, ki so jo zavzemali možgani. Zaradi velikosti možganov piltdowske-ga človeka vlada med učenjaki večni prepir in vojna.
Po videzu se pekinška lobanja ne loči dosti od povsem navadnih lobanj, toda poznavalci govore o njej z največjim navdušenjem, kot o najpomembnejši najdbi, ki jih je zadnji čas napravila veda za raziskovanja pračloveka. V primeri s siromašnimi fragmenti drugih primitiv. lobanj je pekinška, kot je rečeno, edina lobanja, ki je cela in nepokvarjena v vseh svojih delih.
Pekinški človek je po vsej priliki
doslej najstarejši znani zastopnik človeškega rodu na zemlji,
kar pa je pri njem še najpomembnejše je okoliščina, da so edino pri najdbi te lobanje tla, kjer je bila izkopana, podrobno preiskana v geološkem pravcu ter nesporno določena njih starost. V ostalem so se dr. Davidson Black in njegovi tovariši doslej pečali edino s tem vprašanjem, ki je najvažnejše, ker se le iz starosti geoloških formacij, kjer so ležali ostanki pradavnega Zemljana, da določiti njegova starost.
V zadnjih desetletjih so učenjaki postavili domnevo, da pohaja človek iz neprimerno starejše dobe, nego so si mislili prejšnji raziskovalci. Nedavno najdeni
pekinški človek je živel v začetku ledene dobe.
Po prostornini lobanje sodeč pa je bil v tej dobi že umstveno zelo razvit, kar priča, da je treba verigo njegovih prednikov raztegniti daleč nazaj, z vso gotovostjo v arhaični pliocen, morda celo v miocen. Noben geolog ne more izraziti v številkah časovne oddaljenosti te dobe od naše sedanje. Ta časovna oddaljenost se lahko samo približno oceni in po sedanjem skoro splošnem naziranju učenjakov
pada začetek miocena v dobo kakih 19 milijonov let nazaj.
Seveda so vse te cenitve močno nezanesljive.
Pekinška najdba se ujema s teorijo učenjakov, ki trdijo, da izhaja človeški rod iz Srednje Azije. Odprava ameriškega muzeja za prirodoznanstvo si je nadela nalogo, da na licu mesta utrdi to teorijo in pekinška najdba jo v celem obsegu potrjuje. Pekinški človek pa ni oni manjkajoči člen v verigi razvoja med človekom in opico, marveč je le eden izmed teh členov, ki manjkajo do takega zaključka. Njegovi predniki počivajo gotovo še v starejših geoloških formacijah najbrž kje na srednje azijski visoki planoti. Dr. Davidson Black in dr. Gra-bau, profesor Columbia University mislita, da
počivajo pradedje pekinškega človeka
kje v Kitajskem Turkestann, dr. Roy Chapman Andrews pa sluti, da leži njih pokopališče v MongolijL To vprašanje kajpa lahko razreši le podrobna preiskava v Mongoliji in v Turke-stanu.
Pekinška lobanja je dala vsem raziskovalcem mogočen pogon za nadalnje raziskovanje in učeni svet nestrpno pričakuje zaključkov proučevanja lobanje. Dr. Davidson Black je doslej komaj s par besedami opisal lobanjo. Ko bo natančno izmeril notranji obseg lobanje, bo razrešen spor med učenjaki, ki se je začel zavoljo spodnje čeljusti in nastavka brade pri piltoivnskem človeku, kajti pekinški ima čisto podoben nastavek. Natančna merjenja glave bodo zlasti pokazala, kako daleč je že bil dospel pekinški človek na potu razvoja človeškega uma. Čelo lobanje že po površni preiskavi priča, da je za njim
že gorela iskrica človeške mislL Med tem se izkopavanje nadaljuje in je zelo verjetno, da pridejo na dan tudi drugi deli okostja. Dosedaj dobljeni deli so tako dobro ohranjeni, da bi bilo naravnost čudno, ako bi ne bilo kje v bližini še drugih kosti.
športna
oblačila
za lovce, turiste, skavte izdeluje iz primernega sukna ter iz slovitega tirolskega lodna hitro in najceneje tvrdka
DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA
Bosonoga policija v Južni ASrikl
Dva črna stražnika iz trnn^vaalskega rudarskega okrožja. Ti stražniki imaio pač čelade, pendreke in piščalke, v ostalem pa je njih oprema zelo pomanjkljiva.
Jubilej plavajoče cerkve
Sredi meseca januarja je s1avila svoio 25-letnšco plavajoča cerkvica nemške brodarske komisije v zaoadni berlinski luki. Ladia je bivši parnik. ki ga je daroval neki berlinski brodolastnik, da se na njej uredi cerkev za rečne brodare. Notranjo opremo so darovale druge tvrdke. Cerkev je edina te vrste v Evropi in služi izvrstno svojemu namenu, ker lahko potuje za svojimi verniki, kadar so ti zaposleni daleč od svoje župnije. Brodarji imajo tudi svo/ega župnika, ki krščuje in poroča svoje vernike na krovu. Tudi razne verske in posvetne slavnosti se vrše v tej cerkvici. Pravijo. da brodarji tako liubijo svojo cerkvico. da jih ne sprav;š v kako drugo, Vj stoji na trdih kopnih tleh.
cije, s katero so leta 1776. razglasile Zedinjene države svojo neodvisnost. Do sedaj se je mislilo, da je bil avtor tega proglasa tretji v vrsti ameriških prezi-dentov Thomas Jefferson. Zdaj pa je postalo nedvomno, da ga je spisal guverner takratne Pennsylvanije WiEiam Penn. ki se je do sedaj smatral samo za enega izmed podpisnikov proglasa. Tako pozmo je prišel častiti očak do svoje pravice pri pozabljivi zgodovini. Zdaj so že odredile šolske oblasti, da morajo otroci popraviti dosedanje pomote pa si zapomniti ime onega, ki je dolbli kiparji daleč vidna poprsja Wa-•riški zgodovini.
Solnčna gmota se trosi silno hitro
Na kalifornski gori Mount Wilson (1700 m) je največji observatorij za zve-zdoslovje na svetu. Ta opazovalnica ima tudi največja teleskop, čigar premer znaša 2 in pol metra. Pri zvezdami je tudi manjši observatorij, čigar naloga je, stalno opazovati solnce in spremembe na njega površini. Za opazovanje solnca služi 50 m visok železni stolp, na čigar vrhu je postavljeno zrcalo, ki se avtomatično obrača vedno za solncem. Slika solnca, ki jo odbija zrcalo, je napeljana po 24 m globoki cevi v objektiv velike leče. ki avtomatično fotografira posamezne dogodke na solncu. Pri proučevanju teh snimkov so astronomi Izračunali, da razbeljeni plini na površju solnca dosegajo toploto do 6000 stopinj C. Ta toplotna energija, prevedena na premog, pomeni 4 milijone ton za sekundo. Za toliko se tudi vsako sekundo zmanjša solnčna gmota.
Originalna avtomobilska nesreča
Poledica na gladkih ameriških cestah onemogoča uspešno uporabo zavore. Avto sc je vzpel na drevo in obstal v tem pokžaju. So. lerju in potnikom se ni zgodilo nič hudega.
Razkrinkani lažniki
Prof. Avgust Bokner na stolici kazenskega prava v Chicagu je izumil aparat, s katerim se lahko ugotovi, dali so izpovedbe obtožencev in prič resnične. Izum je jako preprost. Prof. Bol-mer je namreč po dolgoletnih opazovanjih ugotovil, da krvni pritisk narašča čim se prične človek lagati. Dokler govori človek resnico, ostane kri pod normalnim tlakom. Med tem, ko obtoženec ali priča govori pred sodniki, zabeleži aparat sproti stanje krvi Tako se nariše krivulja, po kateri potem lahko sklepajo sodniki o verodostojnosti izpovedi. Oblasti so naročile takoi več tisoč sličnih aparatov. Kmalu bodo z njimi opremljena vsa sodišča in vsi preiskovalni sodniki. Potem bo lažnikom odklenkalo, če ne bo kdo izumil načina, kako se da tudi pri laganju obvarovati mirno kri z normalnim pritiskom.
Zora vodo
proti sivim lasem!
\	/ Ne barva, temveč vrača
sivim lasem prejšnjo na-! '	ravno barvo.
Zak. zašl. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL. Zagreb
Radičeva (Dnga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
Za časa rasti prenara otroški organizem neizmerne napore. Najrazličnejša obolenja, duševna in telesna trudnost ovirajo miren razvoj duševnih in telesnih sposobnosti. Pomagajte, matere, svoji deci premagovati težkoče razvoja. Dnevno skodelica Ovonaltine za zajutrk in za južino bo pri tem najboljša pomoč. Ovomaltine je koncentrirana, krepilna hrana, ki sestoji iz najboljših redilnih snovi, ima prijeten okus in je lahko prebavljiva. Ovomal-tin draži tek in uspešno pospešuje zgradbo telesa in živcev. V mleku ali kaki drugi tekočini raztopljena Ovomaltina je zaradi svojega ugodnega okusa prava slaščica za doraščajočo deco. Ovomaltin je najboljše jamstvo za zdrav razvoj.
Dobiva se povsod po Din 18.50 škatlja.
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list, pri dr. WANDER d. d., Zagreb.
»JUTRO. IL Si
18
Najpopolnejši
§TOEWGB
šivalni stroj
sa « vil Je, krojače ln čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite »troj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Ltad. Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
Umstne cvetlice,
»oeebn« veno« m šopke « nevest« ter pajčolane v največji
Izbiri pri
c. BSdefeldt, Maribor, Gosposka ulica.
Ta DEBELO!	NA DROBNO!
I Žlahtni T ^ M ^ m m me
kanarčki mojster«*« Me v (lam 10 mrk ia riSJe, predperei. ple-■kosU »ari. ktafce, pita, tačja sdraviia. Veteiat«T«saa-tea oemovnjk « dragocenim« pobudam« ra«oo|. — (Vele-rcja) Gronsiucht neydenretch, Bad Soderobe IM. Han.
Ugodna prilika
za nakup!
Uvedena trgovina | $eCe$nino
v eni glavnih prometnih uHc v Mariboru se ngodno proda. Samo resni reflektantl naj se informirajo pri advokata dr. Kieser
Karlu v Mariboru._2431
mil HIBI— ■»!■■<»!Ilm'1TM—lili
Remfeno-tehnična tvornica,
cs M beri s izdelovanjem ftganih protevodov vlsokovredne fcatemaetl te kompliciranih plastičnih tvartn sprejme
ierja kemika
s veffletno prakso v sorodni Industriji sa takoJBnJl sprejem v ▼ *toft». — Plmnens ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra«
pod »tofiecjer kemOs«.
rabljea
dobro ohranjen
smo Moj1
komobilni
kotd 829
ea. ©O kurilne ploskve. Natančne podatke poda Ju^očeska Kranj.
Veletrgovina vina v Splitu
sprejme agenta
sa prodajo Tagonakega blaga ▼ SkrvenijL
Možnost zaslužka 8000—10.000 Din mesečno. Samo agilni in sposobni imajo prednoet. Ponudbe z referencami in osebnim opisom poslati na poštni predal: 132 Split.	3236
uri

CKEMB K USB C8MT1POUA, aaJ»lo«j Bajte franoaaka »aa« u«at - Daj« aotaM IjabkJ Ia aeta. Ma t rado* aa aporab* adatrutm ni aeaaaft* • eoras poetan. mladostni, arei ki satogntt iw d« kaša« etaroett Po treba« M naki ooo.iMai <i a ■ t kot podloga aa pader M tmiaka ta rea» Um. alet <a oromaaaAe - 40 Oia
sol* cbsam »rnnlaa aagieth* n4wa<(mi mmm.
aa aota* krama kateva ItrrlrM prodira f nt n ka M taka tata«, kimat ta 4n«r»«, pomlaja abrat S i»rmim (rtpsntno kitrostj0 edstraaja t*. gnb> ia aamrelnao kola i«oo<i oM ia aa depoSIcah pa jt treba, da ka aa vaaki toaleta! aU aioderiw iUH «3 Dia
KOkciLO aaaa ■
e-eparuoa prv*
0• m okra« oo«
a mt«f> iMoga — ( la im adpraruM rdeti]« •op« keia - Dia (B.
CBNTIPOLIA »—iliMu mrm*, la,
Eeb JariMerra «t • — ZtMeTatffc eaplato* illii im tmCfi
Skrbite za zdravje svojih
ust, razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo z vsakdanjo rabo
pastllj
..VALDA"
Njihove razknZOne tepuh-tline Vas čuvajo ta branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi okuženja v primeru epidemije. Zahtevajte in rabite vedno le prave
pastilje
„VHLOH"
ki i
žkatljic
Kbtji očesa
NajMJfe
kurji«
proti »CLAVEK«
l>»Wa» ▼ tofcaraak, njab aH iaraTB«i4 1» t t dr siea ta fUrmega akladiM*
M. Hrniak
lekarnar — Slsak
Zastonj
Vam pošljemo n OK>e<i eno Stev.ft® ihisirirant revni« »Domači prijatelj« in »NaS o4wor«. PiS te dopisnic« upravi, Ljubljana, poštni pre<la< 291.

VHLDfl"
f/0) p«Cai«
• Hk«t«, pcavaratvo '
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA $
o**
Pozor ženini In neveste!
ZIMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg štev. X

|ttto tx embalato ka* »»•» » •»'"f
Mirko Mlakar
LJrtlt"«.
aUaa tt.
€Ei\l& Na
pntn
la franka!
Din
(aaatro!
Din
HaMekker pletena žica
Be zopet dobi v trgovinah ^železnino
AJLEKSANDER HAIDEKKER A. G. Budapest, VIL, Clloi ut. 48/53
VASE PO POZEB1, RANAH, KURJIH OČESIH IZMUČENE NOGE
O?
spravi v red topla kopel v soli sv. Roka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. VaSe noge postanejo kot novorojene.
Sv. Roka nožna sol se dobiva ▼ lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica.	3249
A. KirFMANN Maribor 136/a
•pccljal*« aaain koljilh ar
Lahek kamion
ves prenovljen, 25 HP s čedno karoserijo za 1000 kg, znamka RAF, cena nizka, se takoi proda Poizve se pri Jote Gostinčičn Sel« it. 14, Jlost«* pri L|t bifani.	3347
Prvovrstno
zidno In strešno opeko
dobavlja po celo ugodnih cenah % lOIetno garancijo opekarna
ILOVAC, KARLOVAC
Glavno zastopstvo za dravsko banovino »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska uL štev. 7. — Zahtevajte ceniki	58a
ra
lAtAhilikll Tone Poljšak
M lor H ^JD MM MM M Irn fv Liubljana. Aleksandrova cesta štev.
Najcenejša in nn|Molidne|ša radio-tvrdka
SENZACIJA! Trooevni aparat z* priključek ne električni tok Din 1900—
BBnnr mfldjfc, t. 11 9»	a——L
Kapital se Vam. podvoji v enem letu,
Im ga «ai ožite pri reji srekrodtokih ts*
Zahtevajte prospekte!
112«
Vse gre narobe
NAHOD
ki ovira Jasno mišljenje. Glavobol, vročica, pomanjkanje teka, utrujenost in delanezmožnost so z njim v zvezi. Zato proč z nahodom:
Male

JVOSAL«
praška m prenehal Je. >Nosal« se dobi v lekarnah in drogerijah in se zelo prijetno uporablja,' ker je pra-Sek in ne zamaši nosu, ampak takoj omogoči prosto dihanje »Kozi nos. Proizvaja:
lekarna MR. BAHOVEC, LJubljana
»Nosal« osvobodi Vas ln Vašo družino mučnega nahoda.
F I J A N C E
Umetne oči
izdeluj jo po naravi in
jih prilagodijo
F.Ad.Mttller S3hne,
Wleabaden — Zagreb
Univrriltetna ofesn- klifl'ka od *5 do 27 februar j« 1930
f(r«Sp©<!,
r
lahko popolnoma odvadite alkohol«, d« oni za to »pioh ne vedo, s »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo pohval od ozdravljenih. — Cena Oin. 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jirgoslavijo: .V. Poportč, Beograd, Kolarčeva 7.
Ako me jezifo solnene pege
N<>) «a»-5 atarae na
aea * Patlerjera m Ele* - Crema
»t d. t «}a
M Uiti
ijatraj ta u-
mai«m obraa Pege tigioo-Jo. ta i ajt *oi tn<J1 aatale aapa-ka, a obran aetane iint te valjaa.
Postopajte tndi VI tako — pomagalo bo tndi Tam!
iea mw* mota* Dm poatte
aa raet laa.
Za taM ya
P* ftm **» tanSca ea«, aB f* m
rsa-« Kli-a ponade stane 40 Dia frank«, ie •o doaar ipo£l>e naprci; po povzetja 62 Din. dowt» ea poršodl Kjer ne, njiočite auariKiet
EUGEN V. TELLER. lekarnar, Stubfca Donja — Dsatrg št 245.
28 let star, prijetne zunanjosti, Jugoslovanski državljan, prost vojnih obveznosti, ki je dovršil konzularno akademijo na I)o-naju, vef.č v govoru in pisavi srbohrvaščine, nemščine, francoščine in nekaj angleščine, išče tema odgovarjajoče nameščen je v Ljubljani ▼ denarnem zavodu ali v kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe poslati pod br. 157 na Jugosl. Rudolf Mosse, d. d., Zagreb, Zrinjevac 20.	3306
Mmrea
Najpopolnejši ia najcenefS aparat za B*oo»
ženje, poslednji nspeh nemške industrije. Muitor Co., Beograd, Obiiičev venac bc. 5. Telef. 33—0L	301*
kronske
ST4
t okvirju svoje potrebe knptije po ©O % Pnčks Stedloas,
Osi|e!c. Rok je kratek, kdor prej« polije, bo prodaL
P o i s r I t o so
!
Stahte strofcovee
aadzoist »v psi proizvajanju
Dok&seno »a)po-
poinejial
Poze? gospodinje! ______f 9
že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje ln po 11 ran j« vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Prt nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko ln ime
idol
99
Dostojevski J — Vladimir Levstik
elo
In ssfegovl prebivalci
96
£ flS
0 K
UmortMKni roarao.	^
Izdala Tis3ayvna zadruga t LfubTjaiiJ	©
Vedm kakor pomladni dan Je ta ktt/iga, potna, j&vafana to os- J* smej^na — po pra vici se trdi o ali, da je
najboljši hnmoristični roman na sveta-
SeJo St<«»»«kovo je najprtjetnojša pflula aOostojevSaoe« ss 6-«te čiiatebe, W sicer ne marajo Dostojevskega, čeS, da ie preiiKrto m* unrfnv afc »orežalosten.
Knfjja se naroča pri Tfefetmri zadrugi r Uofcfiaof fa vefta broffl- P rana 44 Dtn, v platno vezana 56 Dta.
Sofra
64 kartoteke*a knjigovodstvo
tn evidenco
na^novefii pisalni strof!
Adler" ^tampil je
T. SOK LIC, MARIBOR
Tovarna i Aleksandrova cesta 43. — Trgovina: Trg Svobode štev. 6
plsarnlSke
potrebščine
r^ J ,1 « II II 11 nuni .uliliujlo n i »IIIIi n i i a g.....mm jlij.i iiii......mi.........................i y ■» »■ n i » n n ti nnLJLOJUULJL^UDOIOIPJLJJ^
INDUSTRIJALNA BANKA
Podrnžnica t Lfnblfani, Marijin trg 5. Centrala v Pragi, ČSK.
33 0
r^iirrrnmrrTnmaJinnriTTiriuLi 11 ................ ■ ■ ■ II ■ ■ ■ ■ 11 ■ ■ ■ ■ I m ftjrgpjnanmrBnnrm^^
Vplačana delniška glavnica in rezerni fondi
Kč 304.000.000*— 60 podrnžnic in ekspozitnr. IzvrSuJe bančne posle vseh vrst ln sprejema vloge na
knjižice in tekoče račune. Te1e?raiw: Iniinsbanka Teleton intemrb SI04
JLIULII I» I ITTTf
$
tBene malim o^oicm i
Za oglase, kt služIjo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
JH&M o u l tisi
/MM J%	f V da m mu pomije po posti naslov aH GaGo drugo
drVCfCf* I3CC€ informacijo ticoco ^	«ieer «*e fco
c« matih ogtamov naj prit o mi v mnamGah * M^mmm prejet odgovora t
Cene malim oglasom t
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. 1 Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici \ v Ljubljani. 11842.
11*1 W1 m

Ekspedijenta
is našo tekf-ti.no vtičnico, zmožen nemščine v -voru in pisavi, vojaščine j,ru~t, po "roožncsti izurjen t tej stroki, iščemo. Ponudb« na Bergmati ia drog, Celje.	4135
Hišnika brez otrok
ki ima veselje d« Trta. -nrejme-m tako;. Ponudbe na ogl. »U. ».Jutra« pod . Pro-st-o »tanovaoje«. 3936
Strugarski pomoč.
m V«b, mkd, dob; t»'oj. »in* bo f»i A. B » b i 6 u, sfraga-iika 4oia.TTt.ca 6 pogonom. Gor. RtSiva - La-iko.	3856
Oskrbnik
»ženjen. kateri popolnoma pozna kmetovanje la ki bi tudi delal s a tn na posestvu, pošten, priden in resen ee sprejme takoj ali pozneje na srednje posestvo pri Rajisenburgu Prednost imajo tisti, kateri eo zmožni tudi gozdaj-ga deta, aH absolventi kmetijske šole. Solidni reflektan-ti naj ee obrnejo na naslov: * I>r. B Hafner, Zagreb. Samostanska ul. 16.
S952
Klepar, pcmočnika
dobro izurjenega, 6 triletno pomočn;ško prakso sprejme kletarstvo Sadnik, Žalec.	4040
Čevljar, vajenca
»prejme A. Turk, Dunaj-»la	W>!es Stadiona.
■irli
2 mizarska vajenca
sprelm« Strojna mizarstvo Andk»vic, Škofljica. 3958
Fanta
m h'šil a in vrtna de la sprejmem. Ponudbe pod »1517« na oglasni oddelek »Jut-ra« z navedbo starosti in izebresrbe.
3<*>4
Šofer-začetnik
ev-erat. še brez izpita, ki razume nekoBko montažo, se sprejme kot delavec. Naslov v os«, oddetku »Jutra«. 4073
Kmečko dekle
staro rad 20 let. ki se razume na vsa dela v hiš«, na vrtu in pri živimi. s« sprejme takoi. — Ponudbe na Upravo sraščme B © š t a n j ob Savi.	4035
Energičnega portirja
/, jezikovna" znanjem išče večja industrija v okoiici Ljubljane. Prednost imajo upokojenci iz vojaške in žandarmerij-ske s+roke. Dopise 'je nastaviti na ogl. odd. »Ju-tra« pod označbo »Dnevna shvžba«. 4047
Učenca za trgovino
z mešanim blag-om. s potrebno šolsko pr-ediz-■ vbra z bo z z nan jem ne-m-ščine ™ Sepega vedenja takoi spreitne trgovina I. V/at^ter pri Jelšah.
4039
Umetnik na citre
samostojen pove dobi takoj m»=to t pivnici. Fis-mone oomdbe na naslov: S. bmo iica, Anončna ek^i-rfleija. Novi Sad. 4049
Gospodinjo
snažno, samostojno, ij^ftn k dvema o^bam«. od 20— 30. 1. Ponudbe. če mogočo s sliik© pod značko »Preskrbi jena«.	A354
Trg. pomočnika aH prodajalko
zmožno voditi samostojno podružnico mešanega blaga, »prejmem. Solidni in kavcije zmožni naj pre-d-ložijo .ponudbe z referencami na oglasni oddelek --Jutra« pod »Podružnica«.
40-12
Delavce
m iadeio vanje cementne opeke z dobrimi spričevali s prevrnemo. Vprašati na n-aslov Franc Petač. Q<v.Ve pri Biedn.
4034
Vajenko
za šiviljsko obrt sprejme takoj modni ?alf«n Rodič, d. z o. z.. Ljubljana, Miklošiče;» cesta 10. 4067
Mizar, pomočnika
za fina pohištvena dela sprejme Ludv. Jug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežte št. 23.	4203
2 vajenca
mizarskega in tapetniške-
iu
ga sprejmem y ulici št. 12.
VVolfovi 4220
Vajenko
sprejme modni salon Mi lialiček, Stritarjeva ulica št. 7/III.	421.
Vfnlčar
z dobro prakso v vinogradništvu in kletarstva dobi takoj stalno sittžbo na posestvu pri Zagrebn. Ponudbe z osebnimi po datki in označbo zahtevkov na naslov: Božidar Agbaba, Trebnje, Doleni sko.	4201
Strojno pletenje
«»-ejme takoj pridne in pt-šu-ne vajenk« za učno doi< od 'et t pol eno leto. Kette-Murnova 8.
Kontoristmjo
v pisarni zanesljivo perfektJio v nemščini, s,pre:imeni. Ponudbe pod iPodeitike navesti« na ogl. odd. »Jutra«. 42-S1
Trgov, pomočnika
irvežbanega v železni-narstoi stroki sprejmem. Ponudpe na ogias. odd. i Jutra« pod »Žefejiiinar-ska stroka«.	4295
Klepar, vajenca
sprejmeta proti premem! p!>ačii M. Jamkovič, k!e-pairstvo, LjuiMja-na, Sta-retova 27. . 4124
Tovarna rokavic
Gosposka ulic? 16, sprejme takoi več izurjenih šivilj ter učenk od 15—17 leta.	4191
Več mizarjev
dobro izurjenih sprejme A. Amann. tovarna pohištva, Tržič.	4185
Brivskega
pomočnika (co)
dobro izurjenega v ondu-liranju sprejme takoj ali po dogovoru Dragotin Sa-tošek, brivski in damski salon v Črnomlju. 4177
Nabiralce oglasov
iščemo v vseh krajih. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4162
Fotograf, pomočnik
ali pomočnica dobi trajno službo za atelje in potovanje. Biti mora dober retušer in siguren v delu za slikanje skupin na prostem. Foto Kieser, Maribor. Gregorčičeva nI. 20.
4160
Klepar, vajenca
sprejme takoi Josip Kar-melj, Kolodvorska ul. 18.
4013
Trg. pomočnika
zmožnega vseh panog, izložbenega aranžeria, prid nega, sprejmem. Ponudbe na upravo »Jutra' pod »D bra moč«.	407f
Brivske vajence
1 dobro šolsko izobrazbo za takoi za Ljubljano. Zabiek. Cerkvena 1.
4079
Vajenca
».■Tejmem v trgovino * tne-rtniin blagom v Ljnbljani Po:-zv« se v eslačnpm oJ-deiku »Jutra«.	4112
Skladiščnika
(magaciner), prvovrstna moč, s -prakso v in<testTij-skladišču za materija! in potreliščine. za ma-nrpulafti.io in knjiženje. iš^A velik rn Ju:-' v Srbiji. — Ponnd-be pod • Rudnik » Srbiji 28« "na Jngosl. Rudolf Jfosee A. P.. B«Jgrad.	4114
Prodajalko
polteno, vegžo »emš!:eip» j»»zika, oprejme trgovina perila. Prednost ■irajo prodajalke iste stroke. 1 Pismene ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Proda:a'ka perrla«. 3573
Slaščičarja
prvovrstnega samostojnega 'iglavca sprejmem takoj. — Karlov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3B51
Inteligentna gdč.
dobra kuharico, dobi takoj službo gospodinje pri samskem gospodu. Dopise na podmfnieo »Jutra« v Mariboru pod »Dobro p'ačam«
Kovaškega
pomočnika
»prejm«"«. Prednost imajo tisti, ki »o dovrSili pod-korsko šolo in k: to zrn 'rini samostojno voditt kovaško obrt. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Kovaška obrt na Goreoj-»k«Di«.	38-15
Samsko hišnico
zanesljivo sprejmem v vHo Proeta kuhinja jo 450 I)in noetranskesa laslužka. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod >450«. 3911
Raznašalko
staro 14—15 let išče za med 10 in 11. aro cvetličarna Ivan Šimenc, Sei-cn-burgova ulica.	4330
Čevljar, vajenca
» hrano in stanovanjem v hiši sprejme Anton I.am-Pič, čevljar, Si. Vid nad Ljubljano.	43^9
Vrtnarja
neoženienega, vestnega in dobro izurjenega iščem za moje posestvo. Ponudbe na naslov: Franc Urbane, Ljubljana. Sv. Petra c. 1.
4272
čevljar, pomočnika
za nrefano delo rabim takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Čevljarskega vajene* sprejmem takoj. — Pibomok. čevljarski mojster Metlika.	4145
Čevljar, vajenca in par pomočnikov
dobrih, sprejm-em takoj. Vsa oskrba v hiši — Ivan Mi-3c'atičič, Hušie.a pri Ko-vor-I«•	'	41-14
Kovaškega vajenca
sprejme Rudolf Hercog, kovač v Loki pri Zidanem mostu.	4143
Mizar, vajenca
»prejme (dob; kosilo1). Ivan Sedej. Maia čolnamka ulica, Ljubljana.	4142
Klepar, pomočnika
s koncesijo iščem za takoj, za skupno delovanje. Vse drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jatra«.	426S
Kroj. vajenca
z oskrbo po dogovora sprejme takoj Fran Balon, modno kroiaštvo. Ljubljana. Dunajska cesta št. 9. | __4266
Posredovalnica Ogrfnc
Miklošičeva cesta št. 28
— Interurban 3109, rabi natakarice. kuharice in služkinje. Za odgovor priložite dvodinarsko znamko-	4284
Trgovski pomočnik
se sprejme s t. marcem za malhno trgovino meša-neva biaga na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen in pošten«.	4174,
Strokovnjaka
v mlekarstvu
išče podjetie v Beogradu. Pojasnila daje »Adrija« v Mariboru, Aleksandrova c. št. 35/H.	4151
Učenko
za strojno pletenje mem takoj: K ati Aljaževa c. 84, Lj.
fpree,-Voda,
vri.
4353
Pošteno dekle
snažno, zd-mvo, razummo^ prpravnD, ki je služilo že dalj časa v kaki fini hiši. «ri redni gospodinji ali je obiskovalo gospodinjska t^-čaj. do.bi me-sto pri boljši družini ta'"Oj. 1'Tedvsem mona znati kuhati, snažno i0ipravt>ati kuhinjska dela in biti nepoikvarjena Ijivb-Ijeuka otrok katera sta dva v staro"<t-i 4 in 7. let SasloT v ogl. od-1. »Jutra/ 431J
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Naskvv v ogl. odd. aJirtra«.	4.309
Kmečko dekle
pridno In pošteno, 16 — 19 '.et staro, sprejmem v .-thrž-bo Ponudbe pod >štir;č!aji-aka družina« na og\. odd. »Juta a«	4359
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in a g e n t b sprejme proti dobri proviziji tver-nica pijač. — Ponudbe pod zn,?Sko »Zanesljiv 28« na o"iasni oidelek »Jutra«
428f
Potnika
vpeljanega, za Gorenjsko sprejmem Zmožni samo--tojnega šofiranja imajo orednost. ke-r je avto na razpolago — Prodajal b. mlinsko izdelke, del. pridelke. Specerijo in žganje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod »Potnik za Gorenjsko 1930«.	5S6
Potnika
strokovnjaka v želerarind iščem. Ponudbe na oglas, odd. »Ju?irapod »Potnik žeteznine«.	4296

Podzastopstva
za F. N. moto-ma kolesa oddamo s sedežem v Ce'č--*, Mariboru, Jesenicah, Logatcu, Nov. mestu in Brežicah, pod zelo ugodnimi pogoji. So-jamstvo denarnega zavoda predpogoj. Pojasnila da tvrdka H. Ken-d.a, Ljubljana, Mestni trg 17.	4037
Postrežnico
srednjih lot iščem za vsak dan od približno 7. ure zjutraj do pol 9 ure in zvečer od pol 6. do 7. u.te Plača po dogovom. N*aslov ▼ ogl- odd. »Jatra«.	4117
Zastopnika
I5£em za pro-hnet nove iz-n»jdl>e, kater je vsaki gostilni in privatni hisi potreben. V poštev pridejo prvovrstni zastopnSk-i alkoholne branže ali generalni zastopnik, ki bi prevzel ipredmet v komisijo. Xa slov v ogl. odd. »Jutra 434'
Vaški učitelji (ce)
ki stanujejo v bližini go zda in žele dober in lahek postranski zaslužek, nai se obrnejo glede navodil na tovarno Gairet, Zemuu. Pašičev trg 5.	60
Samostojen obrtnik
z lastnim lokalom v veli kem industrijskem kraju, sprejme v komisijsko prodajo različne galanterijsk predmete, posebno nogavice vseh vrst in perilo, oziroma prevzame zastopstvo ali podružnico od konkurence zmožnih reno-miranih tvrdk. Le solidne tvrdke nai izvolijo svoje naslove odstopili ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra prometna točka«.	4165
Šiviljo
dobro izurjeno, iščem za na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	4335
Otvoritev
novih tečajev
francoščine, nemščine, an-gieščiDe. ruščine 'talijan ščire Moderne metode; temeljito. hitro, zanimivo — Akademsko na-obraženi ore-davat-elji Vošnjakova nlica št 4. Vpisovanje med 10 in 12. ter 18. in 20 aro.
3198
Zastopnike
Liublja-no in okolico sprejme tekstilna tov-irna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« pod »Domačin« 3731
Potoval, zastopnike
za prodajo re-nomiranega predmeta po jug osi. pokrajinah, » zaslužkom do Din 15.000 mesečno ob marljivi sposobnosti sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni trg. pomočnfti — Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko (neobhodno} sprejme oglas, oddelek »Jutra« pod značko »potovalni«. 3907
I. oblastv. koneesljonirana
šoferska šola
Čamernik, Ljubljana
Dunajska cesta šter. 36
(Jugoavto). Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Ž51
Akademik
tehnik, nreitmiraJi v predmetih realk. Ponudbe na ogl. odd. »J-utta« pod »Tehnika«. 4320
Mizarskega pomoč nika in vajenca
s*>reimem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Nas!o>v v ogl. odd. »Ju tra«.	4310
Več strojnikov
i*pra§a.ni'h knrjačeiv, k; znajo defati z večjimi lokomohilami (700 Ks). Is>totako se sprejmejo po-možiri ktjUičavniičaT'ji in dei-avci, ki so vešči posla pri faibrilkaciji pa-pi-ta. Samci imajo prednost. Ponudbe na o g!,:.1 s. otki. »J-utra« p.->d
4567
Dve pletilji
z lastnim strojem sprel-mem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«	4257
Klobučarskega
delavca
večletnim spričevali sprejmem -takoj. Ponudbe pod »Za-32230« na PubM-crta« dd. Za.greb. Gundu-Fi6eva 11.	4I«4
Gospodično
zmožno sJovems^e in nemške s-tenogra-fije ter strojepisja spre^rmem za popoldanske ure. Naslov !>ove og!. odd. »Jutra«.
43T2
Vaienca
za čevljarsko obrt sprejme Zor Franc, Ambrožev trg. Ljubljana.	4317
Učenko In
modistinjo
dobro moč, takoi sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zahteva plače«.	4351
Zaslužek
5—4000 Din mesečno nudim pridnim zastopnikom pri prodaji v vsaki hiši potrebnega predmeta Lahko in hitro delo. s takoj izplačano provizijo. Vsi, zlasti pa brezDoselni ne zamudite te prstke Ponudbe na naslov: G v Vi o Preme'? Š«*<anj.	3998
Strojno vezenje
vseh vrst sprejmem na dom po nizki ceni. Ljubljana VII. Janševa u'ica št.. 3.	4204
Gospodična
ki obvlada periektno slgv. nemški, srbohrv in francoski jezik v govoru in pisavi, slov. in nemško stenografijo ter ie izurjena strojepiska, želi zaposlitve za par ur na dan Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilna«.
421 f
Profesor
instruira matematiko in fiziko. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 'Gotov uspeh«	4259
Pleteršnikov slovar
prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pleteršnik«.
4157

Zakonski par
mlad in zanesljiv, brez otrok, z daljšo trgovsko prakso ter lastno koncesijo in osebno pravico, želi primernega mesta, ali blago v komisijo Ponudbe na ogl. o.ld. »Jntra« pol šifro »Zakonca«. 4091
Mesto sobarice
ali natakarice išče izobražena gospa na letovišču. Zmožna nemškega, slovenskega in italijanskega jezika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Letovišče«.
4025
Gospa
išče mesta za čez dan k mati družini a M samostojnemu gospodu. Ponudbe n-a ogl. oddelek »Jutra« pod »Razumna«.
4024
Mlada prodajalka
žela premen.it« svoje mesto ta-koj, verzi:,an a v manuiaktumo - galanterijski stroki. Naslov pove cgL odd. »Jutra«.
4002
Mlada gospodična
želi mesto v pisarni ali trgovini mešanega blaga Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3231
Prodajalka
1 znanjem slov. in nem škega jezika, želi zaposlitve v trgovini mešane ga blaga — kjerkoli.. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 444«.	4173
Prodajalka
poštena, z dobrimi spriče vali, izučena v trgovini z mešanim blagom, išče na meščenje na deželi ali 1 mestu. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja namestitev«.
4167
Šofer
išJe službe k osebnemu ali tovornemu avtomohilu. Obenem je sipo oben za vsako delo. Hrome Franc, Sne-berje št. 47, p. D. M. Polju.	4233
Službo hišnika
-sprejmem, sem vajen obdelovan9* vrta, žena . bi lahko opravljala druga dela. osta-"o 1>0 dogovoru. Naslov pustiti v ogl. o«id. »Jutra«.
42ST.
Žagarski mojster
išče mesto samostojnega vodje žage ali pa vzame žaganje v akord. Vešč je vseh žagarskih poslov, ma-nipu'aci;e in popravil Nastopi lahko 1. marca t. 1. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Žaganje v akord«. 3646
Prodajalka
finega nastopa, perfektna v nemščini, išče mesta. -Cenjene ponndbe na oil. oddelek »Jutra« pod »Fin nastotn«.	S702
KOntoristlnja
z večletno prakso v gradbeni stroki, želi nameščeni*. Event. gre tnd-, izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifrj »Kontoristinia« 3709
Uradnik
izurjen knjigovodja - bilan-r.i--t, koreapondent, dober organizator, želi paruniega večeniega zaposlenja. Ev sprejme delo tudi na dom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vse mogoče« 3766
Kot skladiščnik
inkasant sluga ali slično iščem službo Kdor mi pomaga do nje. dobi aagra-do De'odajalcu dam event. gatancijo Oenjens dopise na ogias oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven 25«
3805
Lesni manipulant ali žagovodja
izurjen ▼ manipulaciji lesa za tu- in inozemstvo, vešč vseh pisarniških poslov, ki obvlada ft|0v., hrvatski in nemški jezik išče službe. Ceniene ponndbe na podružnico »Jutra.- v Mari-boru pod značko »Enersrra 33<-	»536
Mladenič
21-!etie<n išče shužbo k peku za r-aznašanje krn-ha v mestu. Nastop cd 1. do 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra «pod »55«. 4290
Kroj. pomočnik
išče skužibe, najraje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 7. 4301
Blagajničarka
sprejme službo v kakem večjem podjetju v Maribora a'K okolici. Vseskozi strokovno izobražena, vešča poleg srbohrvaščine in slovenščine nerfektno tudi nemščine. Ponudbe na podružnico »Jutra« pod »Zanesljivo poverljiva«.	4306
Poštena perica
se išče — ki bi hodila na dotn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4192
Šivilja
to. peri-lo in obleke gre r»> nizki ceni na dom. Ponudbe i»od »Siv-ilja 20« na osi. odd. »Jutra«.	4141
Strojno pletenje
Prevzamem delo za izrad-bo nogavic str oj št. 10 rn 8 — Kette Mtirnova 8.
■1242
Prevajalec
kotrespondira tudi v slovenščini, hrvaščini, nemščini, francoščini in italijanščini, išče postranski! zaslužek za nekaj ur dnevno. PontKfbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prevajalec.«	4331
Zastopniki
spectialisti. krošniaril in sejmarji! — Velik zaslužek s prodajo kemičnih novosti. Vsak kupi. M. Skof, Maribor, Praprotnl-kova ulica 191.	4161
Reklama In anonce odveč!
Resničnost govori sroj lastni jezik. Stotine pohvalnih pisem Iz vseh plasti občinstva. Za agente nikaka umetnost dnevno zaslužiti 200 Din z našim odličnim in praktičnim proizvodom. Največia izbira vzorčne kolekcije. — Predstaviti se ali pisati na razpošilialnico Chapiera v Liubliani.	4241
Prikrojevalec
akademsko naobražen. z diplomo, izvežban tudi v d-amskem krojaštvii, samski, velik in vitek, pošten in skromen, v 40 letu. dolgoleten pro-lajalec v konfekcijski stroki, zaoo. vle-n dalje časa kot prikrojevalec v oddelku po meri. kasneje oosiovodja v oblačilni st-roki, z dolgoletno samostojno prakso dobrimi iapričev.ili. slovenščine in nemščine zmožen, žel' vstopiti v tako ali podobno službo. taJioj ali -roznej-e. ReP.ektlra na trajno službo. Ponudbe prosi pod "Dobra moč« na pod-r. »Jutra«. Maribor
4131
Absolventinja
obrtne šole z večle.tno prakso, išče m-esta k boljši šivilji ali v večji at-elj-e. Cenj. ponudbe n<i oglasili od-1. -Jutra« ood »Izurjena šivilja«.	411S
Kuharica
samostojna, z dobrimi spričevali in več-'etno prakso Hče mesta v menzo ali l-aj sličnosra Ponud-be na og| rr',1 "»Jutra« pod šifro »i?Mr.OKtO'-na kuhar9-ca«.	sKj^
Lesni manipulant
v-oišS v prevzemu in od-ilai.i lesa ter nakuoovanj-u stoječih gr-zdov želi nre-meniti moto , 1. marcem t. 1. PonudV na oglasni oddelek »Jutra« -Rt 3R18
Čevljar, šteoarica
i?če primerne službe. Naslov v ogl. odd. »Jnt*a«.
39:3«
Izurjena v entlanju
iščem dela pni kakšn; tvrdki. — Pcn-ud.be pod značko »Vestna 61« na oglasni oddek-k »Jutra« 4061
Kot les. praktikant
prosim mesta pri kakem lesnem pod-etjn — najraje na žagi Naslov v og'»« oddelku »Jutra«. 4006
Korespondentka
amostojna v slov., nem-čini in hrvašč/ni. išče po-tran-iki zaslužek za par ur dnevno. Cenj. ponudbe n3 oglas oddelek »Jutra« pod »Samostojna 455«
3989
Vzgojiteljica
Inteligentna, išče mesta pri fini družini Ponudbo na otr'a-<. oddelek »Jatra« pod »Oas je zlato«.	-KiOl
Ključavničar, obrti
se želi izučiti 16 "'et sfar fant, poštenih fcmečHh staršev — v mestu ali na deželi. Naslov v og'asn"m oddelku »Jutra«. 5 400
Hotelska kuharica
z dobrimi spričevali, želi mest* v hotela ali bo'.:ši restavraciji Ponudbe pod šifro »Vestna« na oodruž-nico »Jutra« v Mariboru.
4020
Kuharica
ki razume tudi vsa gospodinjska dela. išče stalno mesto gospodinje, event. tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra
Ekonom
vešč vseh panog kmetijstva išče primerne službe. Dopise pod .Ekonom' na og!. odd. »Jutra«.	4294
Gospodična
perfektna knjigovodinia _
zmožna s'ov„ srbohrvaščine in nemščine ter vseh treh stenografij. želi pre-ineniti mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iStare.iša moč«.	4156
Poštena kuharica
išče službo v pošteni hiši. Maribor, Barvarska ul. 6 — pri Koren.	4159
Mesto prodajalke
iščem v špecerijski trgovini v mestu ali na deželi Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	4150
Lesni manipulant
dober računar, vesten, pošten in priden, želi službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vesten«.	4155
Narodno avbo
poceni prodam Naslov ogl. odd. »Jutra«. 4109
Gostilno ali vinsko klet
vzamem v najem v Ljubljani v sredini mesta ali okJici. Posedujem osebno pravico. Sem la tnik svojih vinogradov in več sto hektolitrov vina. Ponndbe z navedbo cene lokala in kdaj se lahko nastopi pod znač-ko »Gssti'ničar« na ogl. odd. »Jutra«. 4105
Odpadke lesa
(žamanje) prodajam. E-ek trožaga Andlovic, škoFji-ca.	3956
Papirnate vreče
za otrobo nroda Mla'ar. SUmSkova li.	4107
Nekaj kilogramov
zna.mk na škartnih sprem-nicah jo naprodaj v trafiki Mestni trg S. 4138
Veseličnim
prireditvam
v mestu in na deželi priporočam nageijčke in druge cvetlice po solidni ceni Naročilom vnaprej po pust! Ivan Jemec. Maribor. Prešernova ulica. 873
Pisemskih znamk
lepo zlrrko (i»z 5000 razi. evrop-kih) proda K. Simon. Bl-ed I.	3316
Vreče
močnate in otrobne, bale za fižol ter ogijo itd. po najnižji dnevni ceni prodaja A. Grebene. Velika Čolnarska 15, Ljubljana.
3793
Masivno barako
za prestaviti, e sobo in kuhinjo, prodam na Kodeljevem, Slomškova niica št. 17.	3366
Tenor banjo
nor poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3879
Trte Izabela
saijenke se dobe, t-udn odrasle se pravilno obre-žejo. Blagovolite zahtevano poslati pismeno na ogi'.. odd. »Jutra« pod »Trte«.	4314
Otročji voziček
na peresih, dobro ohranjen prodam. Hrenova ulica 5-1.	4315
Razprodaja
bosanskih prepro-g po znižanih cenah Domače ročno de-!o. Na frančiškanskem mostu. Pohitite dokier traja zaloga.	4312
Stara okna in vrtna
več -kosov iako ugodno naprodaj. Po;zve se v trgovini konfekcije K. De-renda, Ljubljana, Gradišče št. 4.
20 % bone
kupi Uran Frane, Ljub!J» na. Dunajska cesta štev. 44 Teieion 2S20	4(t3
20 % bone
kupi pr. Kbam, ililož5!^ va cesta.	40oa
VoHiUv*
2 hrastovi spalnici
solidno izdelani, prciam. Andlovi-c Josi-D, Škofljica, '393T
Spalnico
dobro ohranjeno po zete u.jodni ceni prodam. — Naslov v o«!as. oddelku »Jutra«.	4076
Načrt za jedilnico
krasno, najmodernejšo, prodam. Naslov pove osi. od. delek »Jutra«.	4246
4

Radio
kompTeten, nov. erodam -radi družinskih razmer prav poceni. Dopise pod »Ra-fiooe« na oglasni oddelek »Jutra«.	4264
Radio-Detektor
kompleten z dvema slušalkama. zelo ugodno prodam F. Jerina, Zalokarjeva ulica 1L	' 4090
Dva reliefa
alahaster, umetnina iz 1«. stoletja, velikost 125 X 95 cm. prodam. Dopise pod »Cmetn:na« na oglasni ol delek »Jutra«.	4033
Auto tipa
■a »Oh en rolet« 1928. štirici'inde-rsk-i, prav dobro ohranjen. vožen nekaj manj kot 6000 km, z eaiim rezervnim kolesom. prodam za Din 44.000. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 3926
Spalnico
novo, črešnjevo. maffm«, po itiarano prodam za Dia 5200 franko' stanovanje. —. Naslov v oglasnem oddelk«
»Jutra«.
409-J
Opravo za j trgovino
aH mTekarco prodam. —s. Ogledati dopoldne. Na-lov v oglasnem "oddelku Jutra.
4097
Kuhinjske oprave
po 1100 Din, kakor vsako-vrstno pohištvo po nirkili cenah izdeluje mizarstvo na Celovški cesti št. 41. _ 4217
Salonska garnitura
v renesančnem sloga, obstoječa iz 7 komadov, naprodaj. Na ogled ob vsakem času pri Stefi Krže. Trnovski pristan štev. 12.
4203
Bane, Jake, firnež
in drugo nudi najboljše in najceneje
»Lustra« V, Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12
— poleg restavracije »Novi svet«.	36
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat 200
Udova Nemka
išče mesto čez dan k otrokom. Pic-niene po-nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Nemka 833«. 4346
Mlad vrtnar
želi premeniti službo. Vešč vsega vrtnarskega in cvetličarskega dela z dobrimi izpričevali. Ceni, ponudbe 11* ogl odd. »Jutra« po^ »M.u-ljiv vrtnar«. ' 4342
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetji najmanj 5 kg. Potem č sto belo gosie kg 00 130 Din in čist beli puh 'S po 300 Din. L. Brozo vič. Zagreb. Ilica št. 82. — Kemična čistilnica peria 262
MOKO
dobro, svežo m suho do-
hite naiceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gameli-ne pošta St Vid nad Ljub Jjano. — Zahtevajte cenik 263
Zastavnih listkov
prodam več komadov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Listek«.
4193
Dva vpokojenca
uradnika železu, ozir. finančne stroke, preiekt-na -tudi v nemščini, želita primermo službo ozir. adrfiinistrac. hiš ali slično. Ponudbe pod »Ves"-na služba« na og!. odd. Jutra«.	4318
Stroj, ključavničar
in železostrugar išče sittžbo. Naslov pove ogla-oddelek »Jutra«.	4214
Drogedst
mlad. inteligent, lepe zunanjosti, z osemletno prakso v velemestni drogeriji, išče službo v drogeriji, barvni trgovini, ali laboratoriju lekarne v Ljubljani ali kje drugie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ali ponudbe pod »Agile-drogerist«.	4199
Kroj. pomočnik
išče zaposlitve. Gre tudi 3—4 mesece samo za lira no in stanovanje. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krojaški pomočnik«.	41 S'
Šivilja
kot začetnica prosi mesta Pomočnice pridno dekle. 4205 ' k'61" ki imela hrano in ' stanovanje. Opravljala hi tadi domača dela. Naston 1. tnarca ali preje. Nas'ov v ogl. odd. -Jutra'. 4256
Praktikanta
u učenje zobotehni' e priporočam gg. zobozdravnikom io zoboteJiničoim ate-lijejem svojega dobro vzgojenega sina absolventa 4 razredlov realne gimnazije. Prijazne ponudb« po'1 »Praktikant zobotefmike« n* ogl. odd. »Jutra«. 4340
Pozor, brivci!
Prodam tri aparat« za sušenje vodne ondu'ae-ije. Na »g'ed pri E. Navinfikn. Ljubljana.	4225
»Rodalete
marmelada«
ie najbolj naravno sladka
sadna jed, brez vsakega sladkorja — torej najbolj prik'adna k čaju, ali za malo južino.	42S6
Vrtnar
samski, popolnoma samo-s*oien. izvežban v vseh panogah vrtnarstva, želi stalne službe. Ponudbe nod »Vrtnar 424« na 0-1. odd. »Jutra«.	4245
Frizer
bubi štucer, ondiilier, išče naineščen-i* v mestu ali okolici Ljubljane ali Celja. Vinko Gorten, Crnomeli
4340

Trgovci, pozor!
Prodam večio množino prvovrstnega plaviluega papir|a za plavanje perila. Komad 30 para. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4189
Otroški voziček
na pere ih. dobro ohranjen proda Zupančič, Celovška cesta 81/1.	4125
Čevlje
nmSene vojaške, še dobro lU-po-abljive, več sto parov odda nalraje skupno po usodni ceni: V. Panhotzer. trg., Ljubljana, Preža-kovs ul. 4.	4234
100 voz prsti
vrtne, dobro gnojene prodam. Poizve se pri tvrdlki »OrienU, Dunajska c. 14
3338
Počni voziček
z dšro. na 4 kolesa, se 00 nizki čemi proda. — Kolodvorska ttiica 25. LiuMi-ana.	429.1
Visoko omaro
lepo poR.Tano. 2 postelji in drugo prodam. Po-Wan.?(ki nasip 10, od 1. do 3. ure pop. 4292
Motorno kolo
novo, kon.aj uvoženo, s popolno opremo, električno lučjo, socius sedežem itd. na prodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, "" 4262
Avto »Fiat«
št-irisedežen, d^bro ohr*. njen, pripraven za potnika, se ugodno proda. -Naslov v »glasnem od ku »Jutra«	42."
Avto »Ford«
čisto nov. mo-lerno opremljen. štirisedežna limuzina, naprodaj. Naslov T osrlas. oddelku »Jutra«. ai48
Tovorne
avtomobile
2—5tonske. nove in rabljene kupite najugodneje pri tvrdki Lampret io drug družba z o z., Ljubljana. Ntinska ulica 19.	24
Tovorni avtomobil
»Torino Fiat«, dvotonski in »Hup« enotonski, v najboljšem stanju proda av-todelavnica na Aleksandrovi cesti 169, Krčevina-Maribor.	4153
Bianchi avto
v najboljšem stanju, 4-se-dežni, prodam zelo ugodno. Cenj. ponudbe na cgla«ni ">'d. »Jutra« pod »Biinchi 1930«.	4349
Sobno kredenco
črno. moderno lepo in ie (naslanjače) notaioe^ir«. ne kjiipim. Ponudbe' r*, 1 »Vse čisto« na og-L odd. »Jutra«,	~ 4119
Lepe spalnice
po 3000 in kuhinje po 1301 Din prodaja Vidmar, Zg.
Šiška 2.	417S
Zaročenci pozor!
Spalnica iz trdega iesa —i popolnoma nova. radi oa-poiovan.ia takoj po zelo nizki ceni naprodaj. Pojasnila daie Š'etan Snen-dau, Šoštanj 209. 4187
Opravo za spalnico
imam za dve osebi, epaln-ic-o za eno osebo ai več drugh stvari napro-laj, na Ble«iu, gostilna pri Po-tol u, pogleda se laško pri najemnici, lastnik Jake™ Baraga. Celje.	29+1
Kupim avto
Chevrolet a'i Ford, tovoir-iri ali oimnihus. 3toinkš. vožen do 20.000 km. Naslov pove ocl. odd. »Jutra«.
4275
Otroško posteljo
be'o z vložkom in odeji-00 prodam. Ogledati od I. do 3. ure. Nasiov v og!. odd. »Jutra«. 3870
Lepe maske,
kostume pocani prodam. Nasiov pove oglasni odd»-lek »Jutra«.	4lf^i
Lepe maske
prodam ali posodim. Vm» šati dopoldne na Poljansii cesti 13/11, levo. '
Kolo
2 Petfgot ren, 1. Ang-lo-n, da m sko, novo, p rodam pod Ježami 11, Novi Vodmat. 3973
BiiliilZL
20% kronske bo ne kupuje in prodaja
lajngodneje Corav-mštvo »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, telefon 3052 4120
Starinsko omaro
(sekreter) prodam. — Ogled mogoč vsak delavnik od 11. do 15. ure. Naslov pove og!. odd. »Jmtra«.	4326
Dve šnp^enjski
* pude-lnom in dve tehtnici prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jatra«.	4337
Vrednostne papirje
srečke itd. kupuje in pača najbolje Upravništvo »Merkur«. L ju HI lana. Večna not 5t. 5, telefon 3052. 4120
20% bone
kupuje 00 najvišji dnevni een: Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ul ft. 14	3297
Briljantne uhane
zelo lepe. kupim. Ponudbe pod »Uhani«. 4247
Vsakovrstno ilato
iutruje 00 najvišjih cenub
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova nlica J.
Lepo masko
prodam. Naslov v ogiai oddelku »Jutra«. 42SJ
Zimsko suknjo
(č-rnio), blagajno, tehtnico,
jedilnico, spalnico pro.lasi. Naslov v oglasnem oddeU cdd. »Jutr«.«.	436}
Deklico
8 mesecev staro oddam za svojo. Fermišek Ma. tilda. Studenci pri Mariboru, Vodnikova štev. 15.
4153
Cipresnega iesa
vež kubičnih metrov, pr<w dam. Vodnikova ees-ta 25.
3905
Les
Jeflkove deske, paralel žagane, odrezane, 18. 24 m:!ime>trov, kmpi tekoče RudoH" Schenk, Sušak.
4009
Mizarski mojstri!
Za takoj mam naiprodaj ca. 40—50 ms treštijevih, hruškovih. javorjev;h. hrastovih. brstovih. bukovih in lipovih desk. od 20—100 mm debelih in 2—4 m dol-<rih Cena po dogovoru. — Fr M a rt i-n ec, Ljubljana, P-rute &
Ia jelšovih hlodov
50 m*, od 25—40 cm pre-mer*, za tako;šnjo odpremo nroda »Drava«, Zagreb Men-četič^v^ 20. 4048
Vri4*Ud
Jabolka
kopin vsa. o mtiožino. Na-
Testi je količino, vrsto in ceno. Ponudbe na oglasi odd. »J lira« pod značko »Jabofca«.	4106
Štajerska vina
pristna ter gorka in mrzla Jedila po zmerni ceni priporoča Kosiiina M ii I 1 e r, Šiška - Bežigrad, Janševa Ulica št. 15.	4271
Fižol
kupujem. — Ponudbe tia ogiasn. odd. »Jutra« pod »Cena in količina«. 4366
Železno blagajno
»■W<-rth&imerico«, dobro ©hranjeno. štey. 2 do 3, kupimo takoj. Cenj. po-nu-ibe na Bergman in drug, Celje.	4134
Lahek gla
knpim. Ponudbe z opisom ln ceno na na-slov: Bogataj, Lukovica pri Domžalah.
Turbino
kuirm v dobrem stanju za 13 metrov padca in 300 do SoO »ek. litrov vode. Ponuibe na Andrej Marine. Selnice o. D.	3762
Sode
od jedilnega in strojnega elja. vsako množino kupim. Karlov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3819
Obroče za sode
45 mm širine, v^ako mno-fino kupim Naslov t ogl. oddelku' »Jutra«. SS20
Pisalno mizo
do-hro ohranjeno kupim. V. Bogataj, Rimska e. 23-1.
4228
Hrastove podnice
kupujem stalno za veli-br> firmo proti takojšnj. plačilu. — Rudo ki Zord. Ljubila na.	4302
Jugosl. znamke
rabljene kupuje najbolje Vrček, Meža. Slovenija. Za odgovor priložite znamko.	4166
Iščem tinancirja
a 1.000.000 Din proti visokim obrestim ali soudeležbi na dobitku. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Vknjižba«.	3S25
500.000 Din
nroti sigurni naložbi išče etaro. vpeljano trgovsko in indu-strijjko podjetje — ker želi svoj obrat razširiti. Primerne obresti ali de'na ndtležba. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Sigurnost«. 3300
Glavno zastopstvo za Celje
žn okolico, patentirano napravo za pisalne fctroe ^Konz«ptha!ter), prodam po izvirni naupni ceni v.-led preobloženja z delom. In-terpsenti naj se javijo na podr. »Jutra« t Celju.
3732
Industrij, podjetje
«e!o dobro idoče naprodaj Potrebno 400.000 Din. — Ponuibe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »izvrstna e'«i-etenea«.	3823
Družabnika (co)
trgovsko naobraženega za obstoječo in dobro uspeva-jočo trgovino mešanega blaga na lepem kraju v dravski dolini z najmanj 60.000 Din in osebnim sodelovanjem iščem za takoj. Možna tudi treovina z lesom itd. Dopise na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Solidna trgovina«.	4019
Z manjšim
kapitalom
ge udeležim pri solidnem podjetju. Natančne nomal-M na ogl. odd. »Jutra« pod »Podjeten trgovec« _ 4234
Družabnika fco)
*a prevzem enega deia lepega, dobičkanosnega posestva, najraje starejšega goepota ali go--po. kateri « s tem zasigura i rasen dom. x najmanj 500 000 Din kapitala. takoj sprejmem. Pod »300 000« na oji-t' oddelek »Jutr*«. 4366
Družabnika
S primernim ka-plf-atom, za trgovko mešanega bla-ga iščem. Mesečni promet cca I2G.OCO Din. Ponudbe na oglas. odd. »Jivtra« pod šifro »Trajna eksistenca«. 4368
Kapital do 250.000
Din vložim pri solidnem podjetju za primerno službo. Samo re^ne ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »L. 1931.«. 4852
Družabnika (co)
sprejmem s kapitalom najmanj 15.000 Din. Ponudbe pod »Denar in služba« na ogl odd. »Jutra«. 4263
A silno moč
Bčem s kavcijo 30 do 50 tisoč Din. aa trgovino z me-šarmi blagom ter poljskimi prideV i. v obljudenem brezkomkurenčnem kraju v Da'm»oi>°i. Ponudbe na og'. odd. »Jutra« pod »Aglno-mu lepa bodočnost«. 434'
Kompanjona
•prejmem s primernim £'«-p:ta'om za izvrševanje trgovine z mešanim blagom «n deželnimi pridelki. Imam tudi osebno pravico za g>o-etino. Primerni prostori n* raspo'ago v lastni hiši. Ponudb« z navedbo kapitala in dosedanjega delovanja pol »Skupni interes-'« na oglasni oddelek »Jotra-
4866
Kupim hišo
v mestu »H neposredni bližini. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Šolnina lega« na ogl. odd. »Jutra«.	4093
Hišo v Mariboru
v6čdrež:«sko ali majhno
kupim na lepi legi in z vrtom. Vprašati: Cankarjeva 14. pritličje 2. 3730
Ma}hno vilo
novozkiano. oddam celo v najem v industrijskem trpi. Ima 5 zračnih sob. kuhinjo tn tlet. malo vrta in električno razsvetljavo. Mt-seč-nra najemnima 800 Din Le mirne in čiste stranke naj pošlje;o ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »M"' vila«.	3822
EnOnadstr. hišo
novo, p-ipravno za vsako obrt, njive in gozd poleg glavne ceste v industrij-«-em kraju, pol nre od postaj, proda tako' Ignac B«har, mizar, Zagorje ob Savi.	3928
Hiša
z lepim vrtom. 2 stanovanji in zračnimi pro tori. oriklsdnimi za večjo obrtniško podjetje, v centru S'ov. Bistrice, je naprodaj: Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	3858
Hiša v Stožicah
št. 104 (ob Dunajski c.) naprodaj. Več pove lastnik.	4077
Lepo posestvo
zaradi bolezni prodam, bliz-u železnice, vse zemljišče skupaj, gozd, vinograd, redi se 6 glav živine, hiša, posloria, inventar, za 125.000 Din. Ivan Mlakar, gostiiVčar. Spodnje Laže pri Po-li-čanah.	3975
Enodružinsko hišico
ma'k>, v bližini mesta, kupim. Pismene ponudbe m ogl. odd. »Jutra« pod »Enodružinska*.	3903
Miti
Realitetna pisarna
družba 2 o z. Ljubljana, Miklošičeva C. 4 prod3:
VILO, eccuiadi tropno, trt-
etanovanjsko, »kupno 8 sob, kopalnica, veranda 8 balkoni, 650 m- vrta Mirje, Din 400.000.—. H1SO, dvonadstropno, lep trgovsil;: lokal, ' štlrisob-no stanovanie 6 kuhinjo, parketi, elektrika, vodovod, posebej 2 kleti, strogi center mesta, s trgovsfm inventarjem. Din 320.000.—. VEČJI STAVBENI KOMPLEKS. •par minut od centra, hiža 6 sob, hle-vi, šope. 10.000 m2 vrta, ipriraierno veS;«nu stavbenemu podjetju a': indtt sriji, za ' 1,000.000 Din.
VILO. eoojiadstropno. no-
vozidano. eno-družins'-®, komfortno. 6 sob, lfiOr m' vrta, 3 minute O'' tramvaja. Din 400.000. RIšO. dvonadstropno, eno trisobno, dve dvosobni. Štiri enoeobna ¥tanorr.-nja. vrt. dvorišče, blizu stare Šišenske cerkve. Din 280.000.— VILO. vJookoorctiiSno, no-vozidano, komfortno S'' ri.-o-V.no stanovanje, dve t.risotm-. lep satiri in
z«'enia'ni v,-t. So. Šiška, Din 260 000.—. Hl^O, trinadstroo., 18 tro-dvo- in erosobna stano-van!a. čredi mesta. Din 4<>".ooo._ 10% no obre-stovaoje. VILO, novoizida.no. itr trirobni. ero d vorolmo *tsj>ovanw. 900 m* fm-I®i5!<a. Vra<-na le«"« Pod-"-»nlk, »"in S10 n00._. HTŠO enoTia-^trornio. t-i-p.oKtio iji dvo^-nlvno sta-novan'". vrt	do-
lina. D*n 140 0(10.—. T TT s O.	o.
MO m5 vrta. Wn	tova-nM".
D!n 66 000.—. TTTSO rnvonl^ann. wwi-mds»rr,nno. tristannvanj-ctro. "vo ms vrta. Šiška o:n 230 000._. TTTSO. ("nom.i-^ioirdK), z go-.*CiK>. trisobno stan«' van»e. 4	sobe.
"Ter B!eda. 210.000.—
ln "n
STAVW:E 700 ms bjk olvi^r na Mirta, pc
Din 125.—.
Po'(vr teca več! p Število '"š. VI v L'tt:bl "o"i gostilne tra-ovino. ■vve^tva ^avVviča v me-°fn in -peob
najn<»c dneJ5ih ©eeah 431'
PrlH^no
s ^Irisobnim stanovanlem celim ko""ortom. srosn"-d" *<rrndbami In s«»" bi^em pn n^odni ceni prodam v Za-rch,, n3Si0v v oglasnem oddelku Jutm 4050
Posestvo
35 johov, z gospodarskim pos'opjem z vsem inven-tarlem ter bukovega gozd«. blizu Rimskih ton'i<-t»Vnf obodno nrodam. Ponndbe na oglasni odde1, »Jutra« nod šifro »do i marca 30«.	4219
Vi hočete zidati?
Načrti, proračuni :n nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« oa orI oddelek »Ju.ia«.	S8
Kupim mlin
z žago ali s posestvom -ako mogoče v bližini železnice. Cenjene ponudbe z navedbo cene in obsega na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resna kavcija«. 4179
Novo trgov, hišo
gospodarsko poslopje ? zemljišč m, u priva?. ali drugo obrt, v mestu t kololvoru prodam. — Cena 125.000 Din. Slivar, Ljutomer.	4338
Stavbno parcelo
kupim, najrale v okolišu Dunaiske ceste. Navedbo cene in lege pod »Ljuh-Ijana 1500« na ogl. odd »Jutra«.	4258
Posest s hišo
9 j.Kt«vv in 1218 sežniev zemljišča bHzu B'«k)vara, proda za ceno približno 120.0«) Din agencija • InterrrvlssoT«, IVca. br. 52, br. 415, telefon 21—64.
Hišo
tuiB enonadstropno knpim tokoi v Ljubl:ani. Ponudbe brez po«Tedova'ea na n<r'a«n! odd »Jutra« pod »Resni 1 upec«. Točen or>i« in kupnina.	3717
Njivo
cir^a 6000 m1, ob kateri je vodovod in elektrika, v bližini novih vil «a Joštovem takoj proda Fr Veber. Maribor, Kosarjcva nlica 7 2317
Hišo
z vrtom, na-'proti elektrarne proda Jože Nahtiral. Velike Lačče.	3023
Lepo, novo hišo
radi poirianj'anja kav>ita'a prodam. Polzve v Rožn; dolini, cesta V/14. 3254
Njiva blizu Ptuia
na Mariborski cesti nap'0-■'aj. VpTašati v kmjnga-ni W. Blanke. Ptaj. 3310
10 stavbnih parcel
v ceni 6—25.000 Din na prodaj v L'ubijani — na O^ojah Solnčna lega z lepim razgledom, vodovod in elektrika. — Fo;a«ila daje Janko Stare. Komnik — Parovc 40.	3406
VeSie posestvo
ob=toieče vi 2 hiš. z go-stilnišT-r koncesijo, z vsem inventarjem, v dobrem sta-n!u prodam tik drž ce te Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«.	3547
vno
najraje ob Dunajski cesti kupim. Ponudbe na og'a». odde'ek »Jutra: pod š:fro »Nova vila«.	S584
Posestvo
z dobro vpeljano trgovino ku-pim proti takojšnjemu plačilu Ponudbe na naslov Anton K u ž n i k. St. Lovrenc p. Vel Lo' a. Dolenjsko.	8965
Lepo zemljišče
ca 6000 m', za glavnim kolodvorom v Ljubl;ani poceni naprodaj. Ponudbe na o?la.s. oddelek »Jutra« pod 2emljišče«.	3930
Hočete
kupiti ali prodati hi&o. vilo, posestvo, oddati a'i dobiti stanovanje — obrnite -•« na posredovalno tn informacijsko pi=arno Ivan Dražil Ljubljana, Frančiškanska 8.	3987
Parcela
od 400—700 m2 lupim na !užni periferij' mesta Ponudbe s ceno in op>om na naslov: I. Slokan. KoWi'-sfea 7.	4013
Trgovska h?ša
naprodaj na prometni točki nr"mptneg3 kraja — sesto-ječa iz velikesra trgovske, ga lo' a'a. 6 -kladiSč in lepega stancvan'a Hi5: je oriključona tu^ii hišica e ,risobnim stanovanjem. — Treovina kakor tndi sk'a-dišča so opremliena z v=»m nremičnim in neprem-Snim ;Dv«ntarjem. Na»lov pove oglasni oddelek »Jutra«
4014
Velika parcela
10.000 m1. naj'ep3a v Ljub-"'anf. za sanatorij ali ka: »ličnega. indn=triio. 0zi'0-ma podjetje, več parcel. 5n00. hlevi. dp'avnice. skladišča jn stanovanjska hi$a takoi na razpolago, pod zelo ugodivmi pogoji naoro-da;. — Naslov v ogla=n=m oddelku »Jutra«. 4016
Večje posestvo
z vinogradom ali sadov-riakom ter z dobrim sta-novanlskim ic gospodarskim po lopjom kupim. — Ponudbe na ogla« odrte'"'' »Jutra« pod značko »Posestvo broj 44«. 4044
Visokopritlično hišo
.krasno, v Sevnici ob Savi prodam. Zraven žtrpne cerkve. obetoleča i« 5 sob velike predsobe, kuhini" knbin!n za p-anie. 3 vel'-•>jh kleti in h'eva Krascr velik vrt m dvorišče. Po-a1on!e ie p-ik'adno za v«a-ko tr^ov:TM> hi ?o"»v'ar-stvo. Cena era W oort n>n Vn-a^ati Ivan Pribou^' Sevnica ob Savi St. PO.
4327
7et«!i»š*e
1220 m' oddam za paT let v i>a'em v gozdnem vrtu t»k tobačne tovarne. Po-rm^bf n« orl. odd. »Jutra« pod »Oosdoi ttU. 43*4
Dvonadstropna hiša
lepa, velika, z 12 stanovanji, moderno urejenimi na lepem prostoru. Velik« kleti, vrt, v.-ded odpotovali;« ugodno naprodaj. Potreben kapitai samo 200.000 Din. Nas'ov pove ogla-ni oddelek »Jutrat.	4248
Nova hiša
ki Je stala 100.000 Din, 1 orai! gozda, 1 oral vrta naprodaj za 45.000 J>a.
Poizve se v restavraciji ■vS-D-ča^, Ljuibijana, Sv. Petra oesta 3. 4290
Večje posestvo
blizu glavne ceste St. III, 23 oralov (največ njive, sadonos. vinograd), gosposka hiša, več sob, nova vinjčariia, z vsem inventarjem naprodaj. Pojasnila dnie las'nik Kari L o t z, železnina, Maribor. 41S6
Hiša z mesarijo
takoj naprodaj. Pobrežje, Cesta na Brezje štev 7S pri Mariboru.	4163
Trgovska hiša
enonadstropna. 7. gospodarskim pos'op.iem tei nekaj zemtiiščf. z nad 50 let obstoječo trgovino, na najprometnejšem kraju tik farne cerkve" v Sred'5*" ob Dravi se pod n-ndni-mi plačilnimi pogoji proda odnosno da v najem. Reflsk»an»i nai s* obrne'o na lastnika J. Zadravec. Središče ob Dr. 4146
Stsvhne parcele
od 450—550 kvadra'nih metrov velike. ' na periferiji mes'a. noceni naprodaj. Vodovod in elektrika na razpola-o. Pojasnila: Ljubljana, Zaloška c. 2'.
4355
parno pekarno
moderno opremljeno v Zagreba, stiro^o v centru mesta prodam za 300 000 Don. z dmevmm prometom 3—4000 Din. Pnzve se pri MMan Mi-lendfr. Zagreb, Peš čepica 11-9.	3304
Po-ror prodaialci
Kupim hiSo sredi L'ublja-ne na prometnem kram. z gostilno ali trjrov ikimi lokali. ki so primerni tnii za vinotoč ali zajtrkova-'-nico. Ponudbe na orla"ni oddeleke »Jutra« pod šif^o »Resen kuipee«.	4-589
.Inte mssor*
Zagreb. IJ ca 5 i
Novogradnja
pri No-vem Sejmišč«, s 4 stanovanji po 2 sobi :.n p^.hlklinami, 2 stanovanji cek> s kopalnico in soibo za slu^nčad, vse partetiirano, podkleteno, skupna površina 1S0 sež-r.i;ev, ka nosi letno 60 tisoč Din naprodaj za ceno približno 360 tisoč dinarjev aM po dogovoru. Pc'b!.ižj>e »Intermis-so-r=, Ilica 52, br. 103, telefon 31—64.
Pritlična hiša
na Kanalni s pekarno in stanovanjem 125 sežirajev zemljiSča. z gospodarskimi poslopji, s hipoteko 200 000 Din, proda »Iftitermissor«, I fcica 52, br. 616, tel. 21—64.
Gostilničarsko hišo
v Prekrižju, z gostilno, 3 sobe, k-uhfcVa, vtrt, evetliji^njak. sa-dovni-afc, vinograd, tuji ve, gozd, skupno 3 jmra, gospodarska poslopja, hipoteka 100.000 Din, cena z gostilniško opremo 180 tisoč Din, proda »Inter-missor«, IKca 52. br. 146
Veliko trgovino
pri Vfbovcu, 40 let staro, z velkkmi tokaii, trgovsko opravo, skladišči, stanovanjem 6 sob, hlevom, šapami, 20 orali zemljišča z ur barsko pravico proda po zelo ugodni ceni agencija »Internrssor«, Ilica, br. 52. br. 467, telefon 2>1 do 64.
Dvonadstr. hišo
na Velikem trgn, krasno, s še enim dvoriščnhn poslopjem v brezh'-!bnem stanju, stara zgradba, s 6 stanovanji po 3 sobe s pcipokiitm Jcomfortom, 5 stanovaril po dve sobi s pritikTnami prodam pod ttgodmimi pogoji za primerno ceno na baw približno 10 odst. netto brez preti ram h stanarin po agenciji »Inteirmis-sor. Ilica 52, br. 33, telefon 21—64.
Dve pritlični hiši
v Magacinskoi z 6 malimi stanovanji, 140 sež-n>;ev ze.ml:e, elektrika, iwsi 24 000 Din. A ceno 150.000 Din. proda »Intermiissor«, Ilica 52, br. 167.
Visokopritlično hišo
M"'zu Ilice. s 5 manlšitm sranovamli, stavtrščem. 130 sežnjev zen»lt':šč». nroda za ceno 360.000 denarjev »Intermissor«, IBca 52, br. 162.
EnOnadstr. hišo
na Peščeoici z dvema komfortnima 3sobnirttra stanovanjema, pralnico, lepim ograjenim vrtom, 1 minuto <«1 tramvaja, -piroda za ceno 350.000 dčnarce-v »I.ntermnswr«, IKca 52, br. 17Z.
Enonadstr. hišo
z manzardo
s 6 eno sobnimi stajrova-n ji. pritiklnamn, dvoriščem. krasnim vrtom, 1'/7 sežniev pavršine, s brpotoko 122.000 Din, nosi 55.: W Din, za c<:-no 420 000 Din, proda »Intermrissor«, Ilica 52, br. 132, telef. 21—64.
Visokopritlično hišo
z mar.sardo s 6 malimi stanovano! pri Trnjanski cesti 72 sežniev zemlie. rosi 25 000 Din s hipoteko 75.000 Din. za ceno 130.000 Din proda »In-t-enrnisscr«, Ilica 52. br 592.
Novo zgradbo
dvonadstropno na Pe-
?čecJci z uvedeno trso-vino, 4 srednV-h stanovanj s komfortem. nosi 100 000 Do preda za fi60 000 Din. »In-termis-sor«. Ilica 52. br. 62.
Trgovsko hišo
lepo 3-nadstrop. z man-sardo na krasnem trgu, z lokati. 3- in 4-sobnim stanovanjem, restavracijo, delavnicami, garažami, rientabilno za ceno 300 000 Din proda «In-termčssof«, IKca 52, brcn lfl
Novo zgradbo
četveronadsiropno z lokali in stanovanji po 4 sobe s komifortom, v vsakem nadstropju po 2 stanoivanji ln prostranim uvozom, lepim dvoriščem prodam za ceno 2,-100 000 Dn. Hipoteka 1,000.000 Din se more prevzeti po ugodnih obrestih. Pobiižje agencija »Ir.iternrssor«, Ilica 52, br. 23, telefon 21-64.
70 juter posesti
z veT.taim srednjeveškim aradom, 5ospod.arsk;mš Iioslopc m 1,000.000 Din proda »Inaermissor«, IKca 52. br. 733.
Lepo vilo
pri rfbnjaku s 7 sobami in popolnim komrfortom tn opločen-imi ipri tiklina-tnd, 225 sežnjev zemlje za 500.000 i>!n proda ilntetrnrjssor«, Ilioa 52, br. 88.
Novo hišo
3-nadstropno	z tnansardo
ob irainrvaiju, 6-dvosob-nib konrfortn'h stanovanj, 6 eroso.bn'h, deloma k«'miforta;-h. nosit 160 000 Din, s hipoteko 200.000, proda za 1 mi lijon 200.000 Din »Inter-rtrssrar«, Ilica 52, broi 656.
Krasno, odlično vilo
vidoviit položaj, 7 sot», komfort, veranda, balkoni, kle4. 1<?5 se^nfljv, cena 550.000 Din proda »Intermisrsor«, Ilica 52-br. 90.
PritFčno hišo
v Varažd'nu s 3 k)ka¥,
4-sobni'm	stanovanjem z gaspodarslfirni poslopji, elektriko, 1200 sežtijev. cena 1S0 000 Din. proda »Intermissor«, Iiica 52 br. 107.
l-nadsh-opno hišo
na Karvenjalui. Dve 3-
soIhv in eno 2-sobno stanovanje. 90 sežniev zemlje, trosi 50.000 Din. proda povoV.no »I.n>*.er-nrssor. IVca 92, br. 169. telefon 21-64
Vilo
S 6 sobami pni Riieirlčfoi cesti. ipopoJen komfont, kopalnica, soba za sfu-žin4ad itd. Cene 420.000 dinarjev, hrpo^^ka 100 ♦•!soč I>"n Pobližje a-sjeit-ciia »Intermissor«, IVca 52, telefon 21-64, br. 88-
Krasno vifo
z vrtom, 1200 seftijev tw zete razglednem in zrsinem kraju prodam. Ima
2	stanovanji, eno 4-soft-no s komfortom. kuhinja. kopalnica, soba za sh^SkrnV) i-td. in dr.i»®o t
3	sobami in pr'tikl;nanw. Cena 700 000 I>*n aii po Ao^ovorii PobVže agen-oi.ja »Internrssor«. TPca 52. br. 71. telefon 21-«4.
Po?e«t 15 oralov
nHv si"vskega sad"vnia-Va z zrdano VSo b'!z« KarWoa za ceno 150 000 dmarlev proda »Inter-missof«, IUca br. $2, br. 617.
Krasno vik)
v Tnškancn, 6 sob, kn-hinje, koipateVca, sVuiin-ske sobe si ostale priti-kVine, vse moderno urejeno, op ločeno, parketira-no, napeljana elektrika, vodovod, plin in kanalizacija. Vrt coa. 400 sežnjev, povsem urejen, cena 700.000 aH po dogovora. Pobliže agencija »Inrormissor«, Ii;ca 52, br. 7S, telefon 21-64.
Krasno vilo
z dvenia velikima stano-vaTilinra, 1200 sein;«.. parka v lepem položaju na bregu kraj Save. v neposredni b!:žimi Za^gre-ba, pripravno za sanatorij, penziV), stanovanje itd., s hipoteko za ceno 600.000 Din proda »In-te-r.missor«, Itca 52, br. 68.
3-n»dstroi>no hišo
na Sijmlštn, št;ri 4-sobna stanovanja s kom fo rtom 2 suterenski stanovanv. k.i nosi 160 000 Din, hipoteka 500 000 Din za oetio l-?50 000 Din proda »Intermissor«, Ilica 52, br. 45.
2-ntdc*rr>ono hiš'*
poleg Ribnjika, 2 elegantni 4-sobni in 1 3-s-o!1t?o komfortno stanovanje s hipoteko 300.000 dinaifev, ugodno prode »Intermissor'«, I fc-ca 5i2, br. 34.
VinogradsVo posest
krasmo, ma'lo, pri Gjur-?jevcj, preko 5 jutrov vzornega ptpmcnrfega vinograda, 5 jutrov njiv, lepim stanovanjskem, vn-rvoarčkim 'n gosipodiar-s-Viinii zgjradbam:, s kompletnim inventarietm za vse gosTK)dairstvo, proda povoljno Intermissor, IBca 52, br. 650.
Dvonadstr. hiša
polerg opekarne, v dvosobnih, komfortnih, 1 trosobno, 3 enosobna stanovala s prtikKna-mi, ki nosi 141-600 D:n, s hpoteko 300 000 Din, ugodno proda »Intermissor«, Kca 52, br. 166, Telefon 21—64.
Ugoden nakup vile
iiik Hercegovačke utice. obstoječe iz 2 stanovanj po 4 sobe s komfortom, enjm 3-sobnim komfortnim stanovanjem. Cena 500.000 Din odnosno po dogovorni. Hipoteka se ocfbije od kupnine, ali se lahko prevzame proti 10-cdstot. za dalje časa. — Ob;e.kit nosi sedaj 18%. PobTže agenc^a »Intermissor«, IKca 52, br. 87, telefon 21-64.
Lokal
pripraven za v rak o mirno
obrt, oddam v Lafot-m. na Glavnem trgu..	4137
Čevljar, delavnico
dobro vpeljano oddam na prometnem kraju z vsem potrebnim orodjem ali brez Z 1. ma em na vpo-glod ob nedeljah dopoldne. Na .lov v ogl. odd. »Jntra«.	38G2
Lokal
oM»m s 1. maroem na
Celovški e. 41.	4J-,
Trgovki
meJanega blaga, v prometnem kraju v mestu Po av-ja želim oddati radi prezaposlenosti na drugem obratu in bolehno«ti Potreben kapital do 100.000 Din. Ne-ožpnjeni imajo prednost. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod znašlo »Prometen kraj«.	3225
Trgovina
5peceri:e in sralanteHie. dobro idoča. t kompletnim inventarjem in kurantnim blacom ugodno nanroda'. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	3308
Lokal
na pometnem krajo v
Kran-u oddam takoj v "a''em — Franc Jamnik. Kranj.	3383
Poslovne lokale
r centru L'nbljane. kjer je na'živahni*;Ji promet od dam * 1 maJem u pcelov-ne »Ji pl.arntKke namene — 3—5 krasnih sob fkupaj a'i posamezno ngo-1na p^l lika t* tdravnik*. inženjer ja ali gospodarska podjet'* vseh vrst Dopise je" na sloviti nod *if»o »Centrum Linbl -ane« na oglasni od delek »Jntra«	»416
Lokal
za trgovino mešan, blaga. « ftanovanjem i S č e m v nTometnPTn k-ra Cen *ene ponndbe na	oddelek
»Jutra« pod »Dobrodo?-'«.
8747
Strojne tovarne in livarne d. A-Ljubljana
Več rodovnih ln ♦brniških lokalov
obdamo j 1 novembrom nn Miklošičevi ce»ti v L'nbl!an! — Vo-aSan^a na "-'as oddelek »Jntra« pod Šifro »Poelovaj prostori T< 3946
Centrala Dunajska c. 35
Telefon 2830 Brzojav: Stroj
Srzoiekoči
poIno)arniemki
najmodernejše konstrukcije sistema
JU © f 111 a n n-B res I av
stroji za
obdeloTanfe lesa
na pogon z jermenom ali direktno z elektromotorjem. Zahtevajte ponudbe.
Lep lokal
pripraven za krojača. p'e-tiljo. modistinjo. mefarja. vinotoč a'i kako drugo obrt takoj oddam Vprašati v trgovini na Can a--jevem nabrežju 7. 8829
Obrtniški lokal
primeren tudi za pisarno oddamo takoj sredi Ljubljane. VpraSanjs na ogla.« oddelek »Jutra« pod šilro »Obrtniški lokal D«. 3947
Mesnica v Zagrebu
na prometnem kraju centra, blizu lelačičevega trsa po ugodni ceni naprodaj. Pojasnila daje Vilkr Skačej, Zagreb, Petrinisk br. 59.	4050-a
Lokal
po možnosti v .-redini mesta iščem. — Pismene ponudbe na oglasni odde ck »Jutra« pod žilro »Lokal za 1. maj«.	3706
Lokal s skladiščem
oddam 15. julija 1930 v novi dvonadstropni 8'aviv na Dunajski cesii št. 37. Kje se dobijo informacije, pove oglasni oddelek Jutra 4207
Dva lokala
oddam na Krakovskem nasipu pripravna za teiinčno pi.arno alj ele' trotehnično podjetje. Po;a milo daje E. Navinšek, Selenburgova ulica L	4025
Lokal
za vinotoč na prometni točki vz-asnem takoj v najem. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra«" pod «LokaJ 113«.	4304
Malo trgovino
s papirjem m točen'em alkoholnih pijač, dobro ido-čo vzame takoj v najem Ivan Lorger, poStno ležeče Velika Nedelja,	4136
Mesnico
v majhnem mestu vzamean takoj v najem Naslov pove oglasni oddelek »Ju"-a« 8937
Gostilno
na zelo prometnem kra:u
radi b&lezn1 in druž*n«' ib razmer od»Jam v najem Ponudbt na oglas oddelek ijutra« pod »Dobro ideči go. tilna v Ljub! j mi«. 393-i
Katera natakarica
bi vzela gostilno na deieli na račun Ponudbe na ogl. o-^elek »Jut-a« pod Kfro »Kavcije zmožna 1091«.
4063
Dobro znana gostilna
v Ljubljani r.a najpremet-ner5i' točki, z lepimi lokali, ee odda s 1. majem t. 1. v na:pm. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4102
Trgovina
mešanega blaga — dobro vpeljana, na zelo prometni točki, s stanovanjem vzamem takoi v najem. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Navedba pogojev«.	4275
Gostilno
vaamem takoj y najem v Ljubljana ali okolici. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Gostilno 1'17.	4303
Pekarno
v prometnem kraju Slovenije vzamem v najem. — Dopise na naslov- Kavarna Spaček. Maribor. 4152
Trgovino
mešanega blaga s posebnim točen?eim ki vsemi pravicami na prometnem krajra poles Saimišta vzamem v najem. Vprašati pri lastniku: Natan Friedrich, Sajmilua 27, Zagreb.	4183
Sobo in kuhinjo
iSče za 1 marec mirna in znažna stranka. 2 o.-ebi, rto možno ti b'izu centra. Naslov pove ogl. cddelek »Jutra«.	4063
Krasno stanovanje
oddam samo odraslim osebam v novi vili b!:zn centra. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1500«.	4062
Stanovanje
tri- aH dvosobno, z vsemi pritiktina.mi, po možnosti s kopalnico m plinom išče tričlanska družina za takoj a!li pozneje, najraje v bližini gl. kolodvora. Ponudbe z navedbo stanarine pod šifro »Trgovski zastopnik«.	4059
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam 'Za maj. Naslov v oglasnem oddelku »Jufra«.
4333
Golob & Ko 111 p*
LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3, prej Jugo Luc
Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s šamotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke.
Cene konkurenčne.
Kino
* vso opravo, radi odpo-wvanja po nizki ceni pro-Jam. — Dopise na oglasni oddelek »Ju'ra« pod šif-o »Kino 18.000«.	4171
Kavarna
sredi mesta v Zagrebu z zelo majhno stanarino ie radi bolezni naprodaj. Vprašati: »Za - 22238« Publicitas dd., Zagreb. Gunduiičeva H. 4182
Za skladišča ali delavr«'ce
oddamo v najem velike prostore v bližini glavnega kolodvora. Nas'ov pove osi. odd. »Jutra«. 4360
Velik, svetli prostor
Dunajsii cestj, pripravni za_ pi«a-no. manjšo in daotrijo, osobito pa za ko menzo, o Idamo posamezno ali ekupno. Pod »I pi prostori« na oglasa! od. delei »Jutra«.	4362
Gospodar, poslopje
z vsem potrebnim poleg in 1 hektar zem je vzamem v najem. Ponudnl' i naj stavijo ceno. kraj, zadn;a pošta na ogl. ood. »Jutra« pod »Go. f.odareko po je«.	8940
Gostilno
vzamem t najem eventuel no tndi na račun Podedujem osebno nraviec (n sem ■ avcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua og:a«. oddeVk •Jutra, p^l značko »Prometna 26«	249
Gostilno
po možnosti z mesarijo, kjerkoli na prometnem kraju, v bližini železnice vzamem v najem. Sem kavcije znvožen in nastopim lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« .pod šifro •Naijem«.	4071
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, strica in tasta_ gospoda
Tomaža Oprešnika
posestnika in strojevodjo v Vevški papirnici
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. — Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini, ravnateljstvu papirnice v Vevčah, vsem gg. uradnikom in drugim pokojnikovim tovarišem uslužbencem vevške tovarne, zaloškim gasilcem in vsem domačim in tujim znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pokojnikovega pogreba. Vsem tem, kakor tudi poklo-oiteljem lepih vencev, naš prisrčni: Bog plačaj!
Zalog, dne 8. februarja 1930.
. Žalujoča rodbina OPREŠNIKOVA.
Krojaški salon
kompletno opremljen — t »redini mesta o-idam prvovrstnemu kr0'.iču poceni v najem. — Naslov pove oglve.i oddelek »Jutra«.
4119
Pozor, mesarji,
oddam moearijo z inven-tarem in stanovanjem v na!em; je na prometnem k-ajn. kjer se izvršuje lahko dohroidoča m^-ar-'ka in prekajevalska obrt Izve «• na ogl. od del' u »Jutra«.	4121
Trg. mešm blaga
na Gorenjcem. * stanovanjem in sobami za tujce, oddam vsled preselitve v najem. — Potreben kapital ca. 150 000 Din. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Podjeten«. 3798
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge, sestre, svakinje ln tete, gospe
ANE COKAN
vdove Slobodstfk
se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Frančiška v Sp. Šiški, dne 13. februarja ob 8. uri zjutraj.
Ljubljana-Sp. Šiška, dne 8. februarja 1930.
Globoko žalujoči ostali.
t
Vodmat-Ljubljana. Pogrobod zavod J. GajSek,
Naznanjamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Franč ška Železnikar
gojenka II. letnika drž. trg. šole,
v soboto, dne 8. t. m. po kratkem trplejnju previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. februarja 1930 ob 15. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. februarja 1930.
Karol in Frančiška, starši; Mica in Anica, sestri
Stanovanje I S 1. majem oddam I Sobo s štedilnikom I Dopisovati želita
Z »Ob za maj išče druži- sredi Ljubljano, na najbolj ali sobo in -tahinjio iščeta	<jrž> uslužbenca z
»odrasKhoseb.Nas^l^ ft^h $ 1J^S	| dvema boljšima sospo-
v ogl. odd. »Jutra«.
398312 krasni prazni sobi
ki merita & 27 in 33 mJ
na stranka« na ogl. odde- di-čnama do 25 let staro-lek »Jut-a«.	4088 | s tj v svrho spoznanja.
Stanovanje
2 boljša gospoda
Sobi sta zelo pripravni za
____________vsak boljši ponovni obrat.	______ _____
tfveh sob kuhinje" in pri- I K njima je event. mogoče I solidna,	sprejmem *na sta-I na podr. »Jutra«
ti klin, vodovod, elektrika. dobiti še nekaj manjših eob novanje	v lspo sobo. Na- ribor.
^	.....1 in stranskih prostorov — Ulov -	- '	"" • 1
dbe
par et, oddam takoj eolid- , „ .
ni in mirni stranki. Na- ^Jfne ponudbe	na oglas,
siov v oglasnem oddelku oddelek >Jutr/«	. ?.lr0
»Jutra«. 425! .Izredno ugodna	pozicija«
1	5415
»Jutra«
oglasnem odde-ku 435*
Dopise s sliko pod »Slavček im kanarček« Ma-4031
Samec |
z 200.000 Din premože-nija išče zdravo sa.mioo s pokojnino, Jci .ima do bet značaj, za skupno gospodarstvo. Dopise na oglasni oddetek »Jutra« pod »Domačija«. 4046
Stanovanje i
eobe in kuhinje ižčeim ▼ I .	. i ■ ^ ■
fientpeterskem ali vpdmait- •	IBSlrce™ ^	r0«?04: Ura«,
okraja. Ponudbe z Cenj	?™udbena	o-lasn, I
navedbo cene pod značk.,	»Jutra« P°d	>Ma^
Dve prazni sobi
ravo veliko z balkonom ir eno manjšo oddam. Na?V v oglasnun oddelku »Jn-4356
►Fedja«.
4252
3 krasne sobe
Obrtnik
Uradnica	star 25 let želi n poznati | dobro situira-na, sredin jih	gospodično z nekaj prelet, išče redi osamelostn	moženja, radi takojšnje znanja z dobrosrčnim io	ženitve. Pomud. na ogl. značajnim sebi primer-	oddelek »Jutra« pod Sitnim uradnikom. Le res-	ro »Dober mizar«. 4007 I ti-e ponudbe s sl-ako je poslati na ogl. odd. »Ju-
Opremljeno sobo
I elegantno, oddam bii®u glarae pošte solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Miti r
Realitetna pisarna
družba z o. z. Uobljana, Miklošičeva e. 4 j • dda v oljem sledeča
stanovanja.	merna tudi za pisarno, "od- I
DVOSOBNO, v najboljSem :1am taboj v Rožni do,ini.
• pritr-linami (plin, e'ek- ffa ^ mrc »nfekreci-trika. telefon itd.) oddani 1
za takoj na Duna>-fci os ti, | ia v bližini kavarne »Evropa. Posebno pripravne za pisarno s stanovanjem ali za zobozdravnika itd. Ponud-
4045
be pod »Za taboij« na o<*l. , „ •ku »Jutra«.	43&i I	* nJema P"'
Prazno sobo
s separatnim vhodom, pr!- I
Mesar
Mhd mesarski obrtnik, ločen, se želi takoj poročiti z gospodično od 20 do 24 let s primerno doto. Prednost imajo natakarice. Naslov v ogl. m-rno gospodično, v ^svr- | ,Jutra«.	4015
Trgovec-obrtnik in posestnik
ttanju. elektrika, plin vodovod, parketi, center mesta, za maj. Din J 1000.—.
cesta Vni/11
4100
Elegantno sobo

Gospodična
I ho takojšnje ženitve. Samo resne ponudbe na oglasni I oddelek »Jutra« pod »L"pa bodočnost«.	SS74
Starejši gospod
-------------- .„ .	,. . , , . , stara 45 lei, ki poseduje Ik' poseduje nekaj premo-
PETSOBNO, _ pntikhne,_trk | posteljama m ^elektri-| nekaJ premoženja. želi žpn:a. išče dobrosrčno dru-
Upokojen 55nik
želi poroči ti po sestal ico-vdovo. Ponudbe pod »55mk« ita ogl. odd. »Jutra«.	4029
ko. sredi mesta oddam. — . 7n.nia 7 hnh;irn Naslov v oglasnem oddelku |	„zoi b0'ls"n
»Jutra«.
g'avne pošte, za maj Din 2000.—.
ENOSOBNO, začetek Rož n e doline, za takcj, I> 450.—
ENOSOBNO, Glince. pod
str/Cm o. Din 150.—. I s separatnim vhodom, v ENOSOBNO, začetek Rož- | centru mesta oddam. Na-i slov dovč oglasni oddelek »Jutra«.	433T
gospo
. I žabnico ra skupne izlete.
Državni uradnik
pod šifro »Dobrodošla 50«. I star 28 let, želu znanja
Sobo
Z'™ I dom, najraje železniškim Tajnost zajamčena Dopise 1 uradnikom nad 40 let. | 'f)?_"J" ^ dovci niso izključeni. — Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Sijajna bodočnost«.	4218
ne doline, za marec, osebam, Din 350.—. TRISOBNO, center mesta. Din 1300.—.
6TIRISOBNO, komfortn" blizu kolodvora, Din 3500.—.
DVOSOBNO Vrtače. Din 700.—.
TRISOBNO komfortno, bFsu Vrtač«, za maj Din 1600.—.
Opremljeno sobo
Gospodična
stara 20 let, trg. naobra-žena. želi korespondirati s
Pismo dvignite
pod »Epizoda«.	4195
3/fi
3935 inteligentno go podično do 22 let, čedne zunanjosti in nekaj premoženja v svrho poznejše ženitve. Ponudbe s sliko ia polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča 250«.
425<
s posebnim vhodom oddam sp0dom. s prvovrstno eks . .,. , Naslov v oglasnem oddel-maj, blizu j tu ,jntra«.	4331
finim in inteligentnim go- | vzradoSčen za pozdrav — nričakujem daljše poročilo
senco. — Prednost imajo Mnogo pozdravov pošilja lepi črnolasci. Dopise le m na Tebe vedno misleči
Sobo s štedilnikom
Poleg t^a več dru^h M	*
stanovanj, Itd.
mesečnii
stu iščeta 2 osebi. — Pr. 4213 nudbe na oglasni oddelek I »Jutra« pod šifro »Mirna | stranka«.	408S
sliko do 12. t. m. na ogl | oddelek »Jutra« pod šifro »Mignon«.	4196 i
Dvignite pismo
za dober sveti	4270 i stoino.
Stanovanje
tri »li dvosobno, s pritikli-sami, mirno in solidno.
SšSem za pod »Solidna in mirna
Lepo sobo
Gospodična
Prijateljico
temperamentno, mlado, ne-sebično, intimno, samo-iščem: poznejša ženitev ni izključena. Le resne ponudbe če mosro-če s sliko, na ogl. odd.
Gospodična
stara 40 let. pridna in 4206 | marčna, s premoženjem — želi poročiti dobro situ-iranet,a državnega uradni ka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srčna kultura«. 4273
Vpokojenec
50 letnik. osamljen, želi
j iu tuiniuv. I ti-__ .__, .	, ,	i aiaia ici. » lou.uuu Ulll
maj. Ponudbe JjJnemu gospodu Na?lov°v '	' drž"
stara 39 let. s 150.U00 Din, »Jutra« pod »Turist«. 4211 Poročiti značajno posestni-
poa »oom»m m umu« i |	ntVeiiri,	|ka s premoženjem in ne-
Stranka. na oglasni oddel. oslasnem °ddelku »Jutra«^ oporečnimj |astnostmi,
»Jutra«.
3743
4198
co (vdovo samico). Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Značajen 50«. 4169
Učiteljica
išče za maj v centra mesta stanovanje sobe. kuhi-
Mesečno sobo
i snažno. » posebnim vhodom in elektr. razsvetlja-
rav51 - as-™: 'Utv^ i
WinSni V pod^tličjiT aR I og'asn' oddelek »Jutra« podstrešju ne vzamem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno
starosti od 42 let naprej. I Ponudbe na oglas oddelek >Jutra« pod »Zamudniki«.
4274
Katera
Gospodična
trgovsko naobražena. z
I hoče biti srečno poroče- večletno prakso v pisarni, na? Vsestransko naobra- želi znanja z industriial-
žen, iščem srčno izobra-	cem ali višjim državnim
,.	. ženo, odnosno od 2b do	uradnikom od 34—45 let
, zeI' resn° zn!n!e 2	35 let premožno in dobro	starim Ponudbe na o<rl.
4209 spodično ali vdovo - ki KOSpodinJOi da si ustvari-	odd. »Ju>ra« pod šifro
Vdovec-posestni^
in soln&no«
3816
Večje stanovanje
oddamo c 1. majem na I onišču, 4 minuie od tram-
Sobo
oddam, event. s hrano enemu ail dvema dllakoma
(dijakinjama) nasproti Le-
Miklošičev; cesti v Ljub- vaja — Na Kodelievo 13.
liani. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večje stanovanje III«
3945 I
4277
! ima trgovino ali posestvo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jupiter«.
4288
Absolutna diskrecija
častna zadeva, naj dvigne pisano v ogl. odd. »Jutra«.
4350
va lepo bodočnost ali se »Novo življenje št. 359« pa na dom v skupno de-iovanic priženim. Obširne j dopise pod »Neizrab.jena [ sila« na ogl. odd. »Jutra«.
4170
3224
Trgovec
v 34 letu s* želi priženiti I
Klavir-citre
Opremljeno sobo
Gospodično
Stanovanje
razsvet-
J liavo oddam takoj mirne 2 sob, z 2500 m3 zelenjad- mu gospodu ali gospodični
h gospodični al, mladi vdo- ^g ppedTa.ge za začet-.	______________* brez otrok U	n5ta kupim. Ponudbe z
lepo. s separatnim vho-	ka b, m. hotela pre-	Stilno Sedai sem opisom iti ceno na ogl.
dom in električno razsvet- I ?anjati do!gč^. Pero Luk-	t^ U- od<telek »Jutra« pod- H-
janski, poštno ležeče. Je- I —m.: —I _ . ..
nega vrta oddam. — Pri pravno za vrtnarja. Našlo pove ogl. oddelek »Jutrn 4327 I
za takoj. Tržaška cesta 43 pritličje.	4278 |
4343
Sobo
Drž. uradnica
I žeti znana z i: teMgent-J
je milijonsso premoženje. Dopis na ogl odd. »Jutra« ; I 6 sliko pod »Milijon«. 3079
2 Gorenjca
•ro »Dobre citre«. 4027
Harmonij
I dobro ohran;cn naprodaj.
Stanovanje
Naslov v oglasnem oddp'ku
I event. s hrano oddam na- I n.:m gospodom od 27 do I s staln0 službP se. že,ita I »Jutra«.	8873
I-----1 I---.	I	'poročiti
2 sob.Tab^aTIuhinie I ^/^a^ajf - Na Kode! I « tet- U resne ponudbe I ^z' malo" dom.'pon^
,, Dn.ni H^ltn; V/a*J I ..	. -	.„,., I A Slfr-rt »^t^l.O* TIH	I Ko e rtrtlnim na^lrtVOm na
oddam v Rožni dolini V/33 ijevo 13 (pod Rožnikoml. 4329
Stanovanje
Prazno sobo
I po možnosti vhod iz stopni-
4276 Šifro »Štela« na ogl be s polnim naslovom na odd. »Jutra«.	4319 | ogl. odd. »Jutra« pod
»20—25 let«.
3 sob, kuhinje ln pritiklin | &ča, iščem za stalno. Po-oddam za maj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. I pod »Sestri«.
4332 1
Mladenič
Želim poročiti damo
KLAVIRJI!
4168 I Svarim pred nakuipom navideznega blatra — cenenih k'avirjev! Kupujte na obroke
od Din 400.—
Dva konja
s kompletno oprtrmo in težkim vosom. 1 konja z an gleško opremo in gajvozič kom, vse v dobrem 6tanju proda B'ey»r Josip, Črna pri Prevaljah.	3976
V Kranju
se Je dne 2. februaria t. I
izgubil psiček Spanjolskc pasme, črne barve, p-trebuhu bel. kodrast, ; dolgimi ušesi in odseka nim repom, ki sliši na ime »Črt«. — Najditelj naj ga proti nagradi vrne v hotelu »Petran««. Bled. 417«
k
Na veselico
s plesom vabi tvrdka Brata Lasan. ki jo priredi v nedeljo na Vodnikovi c« sti št. 17 — pri »Anžoku« Točila se bodo pristna dalmatinska vina. poleg tega :zbira vsakovrstnih rib — Se priporočata Brata La-san-	409S
Miss Cerknice
volitev bo 16. februarja 4172
V gostilni pri Komi darju v Vcdmatu
točijo pristna vina in vsako nedeljo špehovka. Spr, jemajo se tudi abonentje.
4230
Financiramo
civilno pravdne sodne in odvetniške stroške. Uprav ništvo »Mtrfcu «. Ljub!:ana Večna pot 5, telefon 3052.
4120
Terjatve
od najmanjšega dc najvišjega znes'a. poedine ali večje oartije izt6rju:e brez v akega predu.ma Upravni-štv-o »Merkur«, Ljubljana. Večna pot 5, telelon 3052.
4120
Karkoli želite
kupiti ali prodati, oglasite Agenturni in komisijski trgovini v Ljubljani. Stu-dentovska ulica štev. 7.
4285
Organizacija
razdoižitev
osebnih kredrov, hipotek, potom brezobrestnega posojila. Temeljna navodila prinaša »Domačija«, Maribor. Koroška 10. List in posebej navodila 12 Din.
4154
Bolnim
brezplačno pošljemo »Nov način pomlajevanja in le-čenja organizma«, povratek moči, zdravja, delovne spo-- obnost.i in podaljšanje ak-tivnega življenja. Obrnite se na naslov: Miloš Markovič. BeosTad, Kralja Milana 58.
15820
nudbe na ogl odd »jutr£ želi znal,5a z ^spodično ki je ^ zunanjo-ti najbolj 4084 v svrho izletov in pose- podobna sliki katero se
iatlja gledališča. Ponud-H<>bi v nekaterih paketih	prve svetovnr fabrikate
1 ržene kavt »Sada«. Po-	Basen-dorfer, Stemway, Fftr.
Stanovanje
sprejmem v leipo sobo. Na-3 sob. kuhinje in pritiklin, | slov v ogL odd. »Jutra«.
Rni;5P„n jrn«innHa be na 0gI' <>d'd' »Ju'tira< nndbe pod »Slada« na ogl. ster, Holzl. 'stingl original uiMijcsd susiiuud I pod »o&aimljeac. 4311 odd »Jutra«.	4ns7lki n»nWi,o na hoi si
poleg sodišča oddam. Na tančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Mesečno 1300«. 4297
4357
Učiteljica
Samostojna vdova
Stanovanje
velike sobe in kuhinje. 7 električno razsvetljavo od dam zakonskemu paru bre; otrok. Naslov v oglasnei i . n oddelku »Jutra«.	4197 4/1
Dve lepi sobi
I s predsobo
[ dobro situiirana išče radi I želi poročiti gospoda s
6t.alno službo, tudi upoko-
osamljenosti znanja z }euca ?tare?a 50 _ 60 let
4087 I ki so nesporno na'bo! ši (Lah' a. precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in b:vši učitelj »Glasbene Matice
ALFONZ BREZNIK
takoj6 oddam*" samo^-oine- I dobrosrčnim in značaj- I JPonuibP »pamo re-no« I MeStnj trg Štev. 3.
.	a •___ _ _ 1 *__; — —____T__ J. I _— _ _1 -- J O . T,.i«A — A -)1 A I
mu gospodu (ali dvema) -
tudi za pisarno ali kaj | žavniim uradm;i.kO'm sred-drugega. Ogleda se lahko vedno v
nim. sebi primernim, dr- | na ogl. odd. »Jutra«. 4210 j Velikan-ka izbira vseh
glasbil in strun.
Stanovanje
»olnčno, obstoječi" iz treh velikih sob. z vsemi pri-tikiinami. komfortno — v pravem centru mesta oddam s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krasno stanovanje«.
Gledališki ulici Di'h ~ Ponudbe na TrgOVSki Zastopnik Najcenejša Izposojevalnic,
4267 | upravo »Jutra« pod šifro | vdovec g ^sikrbljetKmi _______
otroci bi se ožem! z go- I StrokOTno la5 -e ^
nI., ifflnirM	CM . 1	, •	, .	.
Sostanovalca
I sprejmem k mirnemu gospodu takoj. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	422S
»Zaže!.'eno domače og- j Itijišče«. Prednost imajo -proif-esoriji.	3223
Sobico
mirno in o:sio, -išče tnlad 42791 gospod v mestu. Po-
Dalmatinec
bodoči častnik, prvorazredni Jahač, ki strastno I m]adi«. ljubi konje, čedne zunanjosti, lepega nastopa, želi resnega znanja s satno-
spod:čmo ali vdovo, staro 40 do 50 let z nekai premoženj a. Samo resne ■ponudbe na oglas. odd. | ulica'3 »J uitra« pod šifro »Soo-4305
pravlja klavirje
G. Jurasek
Ljubljana, Kijučavuičarsika Mestni trg 22.
136
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje I Sn zraven spadajočih pr-i-tiklin z bakonom, oddam Ob Mladinskem domu 7
nudb na ogl. odd. »Ju- stoino in simpatično go-
tra« pod »Književnost«.
Dama
srednjih let, lepa, gantna pojava, svet .ko i-z- I odd. »Jutra«.
spodično Istega značaja.
staro od 17—22 let. čiste obražena, dobra gosipodi-4307 j in neopnrečene preteklosti. n;a. muzi.' alična. veselega Cenj. in samo resne po- | temperamenta.^ broz^ pred-nudbe, če mogoče s sliko
Kovčeg-gramofonov
nekaj no v-ih prodam pod ele- | last-no ceno. Naslov v ogl.
4222
O'!kov, tudi trgovsko ver-
Separlrano sobo na oglasni oddelek »Ju- zirana- W Poročila primer-
Krom. harmonika
.* I nova »Lubasova«, poceni
2 enosobni
stanovanji
parketirani, v novi vili oddam malim poštenim dru-žinajn. E e'trika hn vodo-v.>d v kuhinji. Naslov
4231 I oddam s 15. dvema ose- 'ra" pod šifro *HippofiI-1 ' 1	1 Diskrecija častno zalam- | _
ziidua, ui	u.:uid>r- i	. .	- - -
nega gospoda, gre tudi naprodaj. Cimerman. Sv.
1 .	0	Pptro rocti C2
bama. Naslov v oglas- jj„ae nem odd. »Jutra«. 4323
Na stanovanje
vzamem
Želim poznanstva
inozemstvo. Po-42001 1",'">e pod »Najboljši tovariš« na ogl. odd. »Jutra«. Anonimno v koš.
40S6 I
simpatičnim go -podom I Z VSO oskrbo. I od 38 do 50. Dopisi —
Redka prilika
Petra cesta 53, dvorišče.
4287
Klavirje
in piani ne proda ja, iz-posojuje, popravlja in 6i-
c,.: odd »Jutra«. 4232 za 600 D mesečno. Vod-	- P«d ^-	»««	sto uglaš,;e nanjcen-eje
Stanovanje
4 sob in kopa'n:cp za maj I »Ii pogreje iščem v bližini '
matska ulica 15.
ma inozem.'a-t na ogl. o1-4325 delek »Jutra«
Mesečno sobo
Dve gospodični
. poseduje približno 70.000 I twM m obroke -'tova-r 4128 dinarjev gotovine, da se v . , . . ... , najkrajšem času iporoči M «la.v5r;ev VVarbinek,
'ahko s finim in zelo pod- I Ljubljana	---x:x---
jetrnim mladim trgovcem ki je niameii;en tem
tavame Evropa. Naslov v čisto, oddam talko- na iščeta znania z dvema f J mamen.en tem posel, odd »Jutra«	T . VI ,	, isc-eta znanja^ z nvema tom zn-itjo raiiirit- svoi-o ogl. oaa. »jut-ra«. Taboru. Naslov V Oglas. starejSma, distingnran.ima na prometnem lra;o, n-ta
Gregorčičeva 5., Rimska c. 2. 4299
Stanovanje
dvosobno s pritiklinami USe za 1. aipril boljša
odd. »Jutra«.

Godbo na pihala
kompletno, prodam. Več
Gospoda
etramka. Ponudbe na oglas- I Sprejmem na stanovanje
event. tudi na hrano.
Bi oddelek »Jutra« po
enačbo »Točen p,aen„k<^ ■ p^^ ^ Lj.lBt>].j.an,a VIJ., I ma otrokoma, bol ua eksi-Lepodvarska uL št. 30.	* "
Stanovanje
w mestu z eno a4i dvem: eohama in kuhinjo za ta' c ali za maj išče f"trank br<-z otrok. Ponudbe n cgl. odd. »Jutra« »Stranka 2 o eb«.
na ogl. odd. Jutra. 380S Neanonimno dopise se pro-	se P°'zve v palači De-
--- 1 si pi 1 šifro »Srce te išč°«	lavske zbornice. Mikloši-
na podr. »Jutra« v Cel;tt.	čeva cesta, Ljubljana, pri 4132 Simoniču,
Nemec
6tar 32 let, vdovec * dvema otrokoma, boli -tenoa, želi znanja z go-
4265
Gospoid
I sPod!ino a!i vdovo, ki ob-1 30 let, v zelo dobri elufbi, v'ada nemščino, v Pvrho že'i takoj poročiti lepo na-
—— I 1U17	i i>n ■ t tro	I nhpainnt.	___
Gospoda ali dijaka
sprej-mem na stanovanje | ko *?"CTne<''-takoj. PoijansJca 4348 I vr.ata 18.
pozneiše ženitve. Cenjene cbraž»nc gosipodično z ne-ponudbe s sliko na oglasni kai gotovrlne in pohištvom.
rtrt n flVftlr * Tn ♦ ro» r\r>yl	n X I I l/%rYi m t, n n_1 _ , »	-
Dva para konj
54,
odde'-»k »Jutra« pod znač- Dopise na ogl. odd. »Ju-
4096 | tTa« pod »Dalmatia ban-"'*« I tr-ednje težkih, dva sred-4116 ni® težka vozova in vso
Mirna stranka
Gospo dična
' onjsko opremo prodam. Prodaja dne 15. februarja jpold-ne v gosti'.ni J~ž
Sobo
I V t«	.	1 ., I	vj S0OQ	I	1"""0	'	o r-4.
zeh poznanstva z bolj-1	^	Vrhovo pri Rdtčah. 4099
ci,m CMnrvobAntm cmct\n_ I _____1____-	1 _________
§i-m simpatičnim gospo- znan^tva premožne^e
rlm.tn s\r1	Lof cfo^-m I ^T>(yTr?.np Mili C Ir SJCn S m
___n, ,mrp I tru oddam gospodični. —
vanje. Pcn-udbe na jJpra- | NasIov v ogl odd_ >In.
Jajca
(dve sobi) išče za ma} z električno razsvetljavo dom od 35-45 let starim. I ^P»fčne Vadi skora^nie ena^no in šolnino slano- 'n posebnim vhodom v cen- Ponudbe na osi. odd. ŽPn,itve- I>«pi'-e p polnim ,
----- -------»Ju.tra« pod šifro »Raz- ^""»Za^foL ^ ^^ ^ ^
4260 I vedrilo«.	4065 odd »Jutra«. 4li
vo »Jutra« pod »Točen | tra«. plačnik«.	4293
Solnčno sobo
Mlada damica
Častnik
cWca.rn.pben Ln beKh in-j-dijsk-lih trkaoev (weise šndisebe Lanfemte), !am-I sko leto importinan« iz
Antihemoroidin
zdravilo proti beinerui.fom z zajamčeno sierurno tjo ozdravi brez vsakih posle-di" takoj v počitku v 7 a že zastarelo v 15—20 dneh. Uspešno uporabljeno od pr»ko 400ii bolnii-ov — C»na 115 Din po povzetju. N"aroč:'a sp-ejema: D. Mi-lutinovič. Baošič — Boka Kotorska.	1810
Ribje olje - vitamini
Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja. prvovrstn- kakovosti. Ka-' or so na Dunaju izveden: noskusi pokarali, v.-ebujp to olje. poleg potrebne množin" jod? in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to zahte»a:o na's!roži' pred ni-i. Lekarna G Ba'arčič. L'ubl:ana. Sv Jakoba trg št. 9	1965
Generator
r dobrem rtanju kupim ako j 3 X 380 v. od 10—20 ks., 1000 — 1500 obratov "jO per. Alojz Valant — Radeče.	3722
Dieslov motor
50 HP. t električno centralo, pro lamo zaradi preureditve obrata Naprava je primarna za privatno in javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd »Jutra« v Lubljani ■H>d naslovom »Nenavadno ugodna prilika«.	3727
Motor za šiv. stroj
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3910
Pietilni stroj
10/90 ali 10/100. dobro ohranjen kupim Sprejmem
izurjeno pletiljo
po možnosti z lastnim trojim. Čuden, Lončarska steza 2.	3969
Lokomobilo
rabljeno, toda v prav dobrem stanju. kompletno. 30—35 H P kttpim takoj. — Ponudbe na og'a- oddelek Jutra« pod »Pogon 30«
Šivalni stroji
Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/III, Ljubl ana 57
Pletilne stroje
švedske, krožne, ima za-topstvo retiua. Ljubljana. Me. tni trg 2o'I. — Iščemo povbod zastopnike. 34
Pietilni stroj
št. 8/60 ugodno prodam. Naslov v ogiasnem ouuel-ku »Jutra«.	4194
Svilene senčnike
Izdeluje naj-oliumeje in sprejema naročila 0 1 g a Gorazd. Medvedovi c. 32. Ljubljana VIL — Avtobus Carman.	4064
Splošno, umetno modelno
stmgarstvo
lesa, kosti, popravljanje ei-garni'-:ov. biljardnih ter kegljiških krogelj. Oblak. Vič-Glince XUI/U. 1086
Obleke
barva In kemično Elstl
najlepše in najcenejše Fr.
Potočnik v Kranju. 4181
Povodom preselitve iz Broda v Zagreb 6C_ izdal nov ve'/ nstriran cenil za znamke za leto 19" Razj>oši!.am skupno e 100 različnimi rumunski-m i Enamkami vsakemur, ki mi pošlje v naprej 20 Din.
Najstarejša trgovina z znamkami v Jugoslaviji
Izidor Steiner, Zagreb
Zrinjskega trg 14. 340
Gredam
pod lastno ceno
en avto »Peugeot«, 6sedežni, komaj 18.000 km vozil, dalje en Ford poltovorni, pripraven za trgovca na deželi, Din 6000.—, namizno tehtnico, novo, patent »Schulz«, Din 6000.—, ležišča, kompozicija za ležišča, zobčasta kolesa, razne gonilne gurte, železni voz, ki bi bil pripraven za montiranje kakega stroja, dalje cunje in volna za čiščenje vedno v zalogu
Tovorni prevozi, selitve s težkimi ali lahkimi avtomobili ali s konji se prevzemajo v hitro izvršitev in po jako solidnih cenah.
Selitve na deželo ali z dežele v mesto se tudi prevzemajo.
Veletrgovina s sirovinami in prevoz tovora
IVAM SLUGA
Maribor, Tržaška cesta 5. Telefon 2272.	3339
Pietilni stroj
S'60. nov. znamke VValter prodam. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 4 262
Šivalne stroje
najboljših znamk najceneje dooavija tvrdka Franjo Potočnik v Kranju. 41S0
Motorje
regulatorjem za I, 1%. in 2 ks rabljene za 220 V izmenični tok. iščem. — Ponudbe pod »Motor« na ogl. odd »Jutra«. 4261
Pencin motor 4 PH
in kino aparat ugodo proda- Jos. Žlof, Sv. Vid, po-nošta Grobelmo.	4339
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-preclzneje
Franc Wolfing
urar, Gosposvetska c. 12.
35
Naznanilo
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom dne 10. februarja odprl trgovino z mešanom blagom v Cešnjoci številka 4 pri Železnikih. Jamčim za točno in solidno postrežbo ter se j najtopleo« priporočam. J. | Završnrk in Co., Cešriii-oa pri Železnikih. 3966
Lisičje, polhove kože
D rseb drugih diviih tirali kut-nje *talno «kozi «<4o ("tu D Zdravit trg u-nja Ljubljana Flonjan--k> ulica 9	188» •
Električna sveti J j ka
Din	za šiv. stroje
jS. naioopol-• ^ —	A ntisa, fino
poniklana, za vsak stroj primerna. Pri;rdi se lahko spredaj ali zadaj. Iščem povsod zastopnike. B. Weber, L,|Ub jan«
335u	Prečna ulica 8
Poziv
Andolšek Janko In SkulJ Franc, bivša uslužbenca pri gosp. Hrastu v S;ični. naj javita pismeno svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroške povrnem«.	4200
Zaliva* a.
Podpisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
»Ljudski samopomoči"
T Mariboru
za izplačilo pripadajoče podpore po mojem očetu g. Juriju Gorečanu in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Vojnik, dne 7. februarja 1930. 3338	IVAN GORE C AN.
s trgovsko naobrazbo in znan.em deženih je®ii-ov iščemo za večje podjetje. Reilektanti z iiveine stroke imajo prednost. Ponudbe pod »Spo*obam putuik 28—26« se proa na »Inter-reklam« d d. t Zagrebu, Manovvka 28.	3331
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO za prodajo kremenatega peska za železo-litje se odda gospodom, ki so dobro vpeljani pri livarnah.
Interesenti naj se javijo pri g. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 7.	3343
Darujte za Jugoslov. Matico
Ribje olje
svriie. najfinejše, norveško, iz lekarne dr. Picoolija v L!ub'jani. se priporoča bledim. slabim o-ebam. 229
Jecljanje
popolnoma od«tran'-te pri Pavli Kovač. Ključavničarska ulica 2-IL Najbo!:£p reference.	4222
Pisalni stroj
»Erika« dobi o ohranjen poceni naprodaj Zrinjskega št. 5/H.	4075
Pisalne stroje
švedske, i m a zastopstva Tehna. Mestni trg 25fl -Iščemo povsod zastopnike
Pisalni stroj
zelo ugodno proda Soršak, Maribor. Maistrova št. 18.
4148
Pietilni stroj
št- 9 ali 10, šintna od 70—100 cm, kupim. Naslov pove oal. odid. »Jutra*.	3191

"epo opremljeno, efektrv išče v svrho dopisova- trt- mornarice išče vsled Holaadske. ga-rant-Tarpo ' -	1	tako;Sn]H ženitve oo»-on- '	&
I 'tva Slovenke, dobre go-
Ooremijeno sobo
I ka, parket, souporaba I nja znača^nega in globo-kopalmice. poseben uhod. ko mislečega gojipoda
I spodinje s kapita'om. Do I oddam gospodu. Naslov I Ponudbe prosim na o-gl. "''e s sliko in polnim na
lep«, oddam na Mestnem P0^ odd- »Ju*ra«. odd. »Jutra« pod
trgu št. 13.
43131
4374 I značaje.
»Lep 4006
slovom na og'. oddelek »Jutra« pod »Robineon«.
4123
čiste pasme, katere nesejo preko 300 tajc na leto pošlje komad po 10 dinarjev, Peradarsrvo, Ciril Žagar, Sunja. 4041
Čevljarji!
Dobro oh-anjen stroj »šte-narpc« ugodno prodam. — Na^l-ov v ogla nem oddelku »Jutra«.	3085
Fin stroj za rezanje papirja
poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutri« S707
Velika prodaje
sukna in dr. blaga stečalne mase
BOZIC I SOLDATOVIC, Beograd
Važno za trgovce, krojače, konfekcije, nabavljalne in kmetijske zadruge
Na podlagi odloka beograjsekga prvostopnega trgovskega sodišča M. Br.: 1749 z dne 31. januarja 1930 se bo vršila prodaja vsega blaga stečajne mase Božič i Solda-tovič na sledeči način:
Blago se bo prodajalo v partijah, kakor: moška sukna v barvah za obleke, črna sukna, modra sukna, sukna za uniforme, ulstri, raševina, zaostale svile, šilišfe i ii, hlačna sukna_ razna sukna za konfekcijo, kmetijske zadruge itd., podstave, plastike, serži, gumbi "in ostale potrebščine.
Ogled blaga se vrši lahko vsak dan dopoldne in popoldne v lokalu stečajne mase Vuka Karadžiča št. 11.
Blago se bo prodajalo klaslficirano po kvaliteti in v partijah. Ponudbe za blago, ki se prodaja po metru, se bodo dajale po ceni od 1 metra, ostalo pa pa ceni od 1 ducata, zavitka itd.
Ponudbe je oddati v zapečateni kuverti vsakega dne od 10. do 12. ure dopoldne do 27. februarja 1930. 1. zaključno, zagovorniku stečajne mase g. Drag. Leovcu, advokatu, v lokalu stečajne mase Vuka Karadžiča št. 11.
Ko sodnija odloči, da se ponudniku blago prepusti, je on dolžan v roku treh dni od dneva sporočila sodnijskega odloka položiti denar ter blago dvigniti.
Zahvafa
Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
Evgena Laha
magistralnega nadsvetnika v pokoja
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč., sestram-usmiljenkam splošne bolnice, čč. duhovščini, čč. gg. kanonikom-sošolcem pokojnika, mag. uradništvu z direktorjem dr. Zamikom na čelu gg. obč. svetnikom, ravnateljstvu in profesorjem mest. dekl. liceja in gojenkam tega zavoda, dalje odboru Jozefišča, ki se je spomnil dragega pokojnika pri sv. maši in se korporativno udeležil s svojo predsednico dvorno damo go. Franjo dr. Tavčarjevo na čelu žalnega sprevoda s čč. sestrami in gojenkami tega zavoda, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli na njegovi zadnji poti tako v Ljubljani kakor v Kranju.
Maša zadušnica se bo darovala v torek 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1930.
Žalujoči ostali.
»JUTRO« IL 33
ssa
lfeddjh, I. H. 1930
floutfc
MOŽJE
Roman
m. POGLAVJE
»Vobče pa,« sem nadaljeval, »nekoč je prišel k meni oče in mi je dejal: »Vidim, Jack, da skušaš delati troje namah: kmetovata, loviti Hsjc« in prti julepe. AM misdiš, da boš zmogel toliko v eni sapi?« Mcwa mati je namreč kvakerica in oče, kadar me hoče osteti, govori z menoj brez ovinkov. Nu, gospod, te besede sem si zapomnil; prvo dvoje sem skoro popolnoma opustil, zato se pa tem bolj vneto posvečam kmetovanju.«
»Vaš oče je Mr. Cowies, s Covlesove farme?«
»Da.«
»Gotovo pozna vaša rodbina vsakoga v tem koncu dežele?«
»Da, prav dobro.«
Cei nekaj časa je nadaljevat: »Nemirni časi so zdaj. To mislim glede na govorice o odoeplrenju Južnih drŽav.«
Opazoval sem ga. Kaj dela ta človek v naši mirni kmečki občini? Kakšno poslanstvo hna? Kakšni so nameni župnika, ki pije tutepe in jaše na konju?
»AH ste iz Washmgtooa?« sem vprašal naposled.
Pokfenal je.
»Vsckako se obetajo dežeK neprilike,« sem rekel »Zastran su-fenjstva se bo Virgkiija razcepila na dva tabora. Ne jaz ne kdor-ko® izmed nas ne sme pospešiti tega razkola. Tudi brez naše pomoči bodo kmalu nastale zmede.«
»To priča, da ne potrjujete popolnoma mojemu malemu govor nSkoma poizkusu. Jaz sem si ogledal to reč preprosto, z logiškega vidfka. Stari svet mora imeti bombaž, Južne države morajo ta bombaž dobavna ti m edino, kar omogoča proizvodnjo bombaža za ves »vet, je suženjstvo. To Je bolj vprašanje zemljepisnega položaja nego politike, le vi s Severa delate iz tega politično vprašanje. In
ka} poreče Anrtfc? Na katere stran m bo postavfe. 6e pride do
razcepa? Kakšne bodo posledice« ako »e združi z Jugom? Ne dvomim, gospod, da vam je znano, kaj milijo vaši sosedje o teh stvareh. Zeko srečen bi bil, če bi mi pripomogli do prilike, da se sesfcanem z vašim očetom in njegovimi mejaši, zakaj te reči me živo zanimajo, čeprav samo kot proučevaica. Zedo veliko hvale sem slišal o ljudeh v tem kraju, kako so ljubeznivi do Dujcev.«
Mi v Virginiji nismo nikoli dovolili, da bi človek, ki ima te količkaj vzgoje, stanoval v javni gostilni. Vsakega smo še vzefi s seboj domov. Ob času, kadar je bil četrtletni shod Družbe prijateljev, sem videval okoli očetovih staj do sto konj namah. Morda svojih gostov nismo preveč oprezno izbirali, a taka je bila pri nas navada, šteli srečne, če mu smemo ponuditi gostoljubje na Cowlesovi farmi, šteli srečne, če mu smemo ponuditi gostoljubje na Colesovi farmL Pravkar se mi je bil začel zahvaljevati, ko naju je mahoma nekaj zmotilo.
Sedela sva več korakov od kraja, kjer je ime! terčmar Sander-son točilnico, tako da sva le kdaj pa kdaj začula hrup glasnega razgovora, ki je prihajal do naiju skozi okna. A tisti trenutek nama je udaril trušč glasneje na uho in skozi vrata je zakolovratil moj prijatelj Harry Singleton, mlad sadjaT iz naše soseščine, ki se ni menil za nauke mojega očeta in se je s1e(j ko prej posvečal kmetovanju, lovu in pijači, vsemu obenem. Obstal je, loveč se z roko za-
dopoldne dobrem zoppcn.
»
»Alo, stari kamerad!« Je zakrakal name. »Slava Združenim državam ameriškim!«
»Izvrstno,« sem nra dejal, »recimo, da bomo kdaj kfllcafl slavo Združenim državam! A počakajmo rajši, da pride res do tega!«
Harry je tebuljfl name oči ter slovesno proglasil: »Tedaj pa slava gospodični Grace Sheratonovi, najlepšemu dekletu v vseh Združenih državah ameriških!«
»Prestani, Harry!« sem vzkfiknfl. »Pijan sli Pojdlva, spremim te domov!«
On pa Je negotovo odmahnil z roko ln zamomljal: »Pusti me pri miru, bedak! Grace Sheratonova je najlepša dekle v vseh Zdru-
ženih državah amerSkfh!«
Po naših šegah je bSo nedopustno, da b! katerikoli gentfeman, nasj je bil pijan aii trezen, izrekal ime kake dame na kraju, kakršen je bil ta. Vstal sem in položil Harryju roko na usta, ker nisem hotel, da bi tujec slišal, kako se v gostilni pričenja razgovor o spodobnem dekletu. Ni dvoma, da bi bil storil isto za katerokoli mladenko iz našega kraja. Toda v m^je presenečenje je bij Harry Singleton ravno dovolj pijan, da se je utogotil nad tem deoanjem svojega najboljšega prijatelja. Ne da bi me le z besedico posvaril, je zamahnil z roko in me na vso moč udaril v obraz. A jaz sem tudi zdaj še pomnil, da tega ni storil Harry Singleton, ampak pijanec, ki jutri ne bo več vedel, kaj je delal.
»To popolnoma zadošča, Harry,« sem dejal. »Zdaj pojdi, spravim te domov! Sanderson, skočite po njegovega konja ali voz ali s čimer je že prišel!«
»Nič domov!« je kričal Harry. »Najprej te moram kaznovati za to, ker praviš, da gospodična Grace Sheratonova ni najlepša dekle v vseh Združenih državah ameriških. Preveč rad imam dekleta Johna Cowlesa, da ne bi videl tega. Daj, da pre.tepem Johna Cowie-sa zaradi Graoe Sheratonove, ki je najlepše dekle na vsem širnem svetni!«
Približal se ml Je, kakor Je vede! in znal, s stisnjenimi pestmi. Ujel sem ga za zapestja in ko se je opotekeJ nazaj, sem ose obrnil in si potegnil njegove lakti preko ramen. Recimo, da sem ravnal z njim zelo neusmiljeno, a mislim, da je tudi zaslužil. Ko ssno ga zanesli v hišo in ga položili na usnjato zofo, je čisto mirno obležaL
»Tako mi Jupitra!« sem začul zraven sebe glas. »To ste krasno napravili — vobče ste vse to krasno napravili!«
Obrnil sem se in zadel ob iztegnjeno roko svojega novega prijatelja Gordona Ormea.
»Kje sto se naučili tega trika?« Je vprašat
»Trika, da je treba biti gendema«, se vobče nisem nS!,« sem počasi odvrnil, še ves rdeč od jeze nad Singletonovo norostjo. »Ali nrisiite morda to, kako sem si vrgel ubogega pijanega norca preko glave? Tega se lahko vsak deček v šoli nauči.«
Industrijskega uradnika
dobrega organizatorja, trgovsko naobraSene-ga, veščega knjigovodstva (kalkulacije), korespondence, sprejmem takoj. Ponudbe naj stavijo le prvovrstne, samostojne moči s navedbo dosedanje prakse in eahtevk na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober organizator«.
ignmrnii maiinmmi mmi n mmx
DVOKOLESA mlboim mmk v rcMd »rbtrt. teto poceni. NajnvretM mode* ocroSk* rocrffcov. od prtpfoskti «0 Mjfiocjieifc. a icratei rra&ki » nttojs Vet touri •trojev	mo4 ekxr. de* k pnevma-
tik« Ceofti traoko Proda* M • bfofc*.
•TRIBUNA« F. R. B„ tovarna dvokoles In otroških vozičkov i	Liubliana, Karlov ska cesta 4.
uuuuuuuuuuuuLa muuumi nmmno.i ninc
I »vesti Revesn letoma »luilnsfc* Broxo*i£< pat o nt postelja z\oL ijiva, s tapeetanim ma-dracom. telo praktična za vaako hi&o. hotele, prcnočiiča, nožne službe In tx potujoče oso. b« slano Din. 4M.— RaspoiUjam po poJfr nem »ovietlu
Le»en» patent postefla
(ložliiva, • tapeciranim miilutom, tele p« aH« fdnj tune Din. ssa—
letat*. ta «•»*»» I« — Mttubl) »*iM*M« »"U (U-•• Ote.
L BTOZOTUk 8««rrt. Ocm U.
3162
PHILIPS
(pfti£tp&ov AprejemaCee
št. 2.5ii <t)\n 4.SCC-
Vam nudi poteg nenadkrfljlve, Jasne reprodukdje tndi še sledeče prednosti:
Stafi&o tn $eCe o&ttc afcctdhatt)ef
ptefinjeno ctiCi&o,
dhe&ten p\i&Cjuce6 na eiektiicno
mtejo na igmeniene &ttujof
eno&tavno in lahko manipuihanfe
Uporabite za ta spremljevalec PHILIPSOV zvočnik Št. 2007, Din 1450.
1/ Ustanovljeno 1852.
Teod. Kom
LIUBLIANA
Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski hi okrasni klepar. — instalacija vodovodov tn centraL kurjav«. — Naprava strelovodov; kopališke tn klosetne naprave.
Pozor!
Ženini In neveste!
Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, div&ne tn vse tapetniške izdelke edino le
Franc Jager
tapetništvo 8v. Petra nasip 29
Samo 49 Din
st 129 bodUka, 18 em visoka, dobro kolesje. Slctoo jamstvo.
«t 105, ista, 1» em visoka, Din 64-20.
St. 106, ista, s radijskimi kazalci in urnikom, Dte 78.
St. 120, kovinska topna um, z dobrim kolesjem, pooljo-
na ta regulirana, Sletno jamstvo, Din 44. gt. 121, ista, s radijskim urnikom ta kazalci, Din S& Katalog gralta ln traakel
H. SFTTNER, Ljubljana 4
Prešernov* nlieii 4
pr«t«k*llraia frmrnm mr r Ivld
UN DE RW00D
svetovnoznani
pisalni stroji na zalogi pri tvrdki Telefon 29-80
LUD. BARAGA
Ljubljana, Šeienburgova nL i
€ITItOEJ¥ - aTtomobilo
najnovejše 4 In 6 sedežne odprte Sn zaprte kakor tndi tovorne In avtobnft-eli&ssls
z odplačilom v 12 in 18 metecih m«11 tvrdka	*
f amprel in Srng, m* z i, f^iižga, ei. »
ZAKUP—ODDAJA
Klemenčevih TRAVMI KOT oo Ljubljanici,
K JI VE ob športnem KlUl U,
TRTA pri hiši Cesta na Loko 26
i. t d. se vrši za dobo 3 let v nedeljo, 16. februar jn ob
ari. Ltteiesei ti naj se zbero pri mostu koncem Opekarske ceste
Zobni atelje
v Litiji 30S,
BORIS STOKA mm ;e otvoril
r „l iii Koiar"
Sprejemne ure: dopoldne od 8.—12.; popoldne od 2.—6.
Na željo tudi izven ur.
NE ZAMUDITE "m
vnovčitt 20*/o KRONSKE BONE pri menjalnici
REICIIER & TURK
LJUBLJANA Piešemova ulica 44. dokler ie še noraba zanie
Ofertalna prodaja parne žage
iz konkurzne mase Antona Kajfeia se bo vršila na licu mesta v Črnem lugu, srez Delnice, dne 20. februarja 1980 ob 10. uri. Na prodaj bo:
1. Parna žaga z dvema polnojarmenikoma Pini & Kav, 600 mm in 450 mm, 1 venecijanko z dvema listoma, 2 krožnima žagama, 1 čelno žago, kompletno Wolfovo lokomobilo 45 KS, 1 železno turbino 40 KS, 1 dinamom, avtomatičnim vlačilcem verig, mlinsko napravo z 1 kamnom. K žagi spada dalje brusilni stroj, stroj za sekanje žag, 3 vagončki. rezervni žagni in cirkularni listi, gonilni jermeni, tračnice ter več raznega žagarskega in ključavničarskega orodja. Cenilna vrednost znaša 250.300 Din, izklicna cena pa 2/3 cenilne vrednosti. Plača se takoj. Kupec mora kupljene predmete odstraniti do konca marca leta 1930. Ako za celoto ne bo kupca, se bodo predmeti razprodajah na drobno ta in po potrebi prihodnje dni.
raa,
Din, najmanjši ponudek pa
Za ogled na licu mesta se je zglasiti pri nadlogarju Juriju Jelencu na Vr-šičah pri Črnem lugu. Pojasnila pa daje podpisani.
DR. LUDVIK GROBELNIK,
notar V Ribnici na Dolenjskem, upravnik konkurzne mase A. FajfeJ

Advokata
dr. KORUN MILAN in dr.JELENEC CELESTIN
naznanjata, da sta preselila svojo pisarno v
Frančiškansko ulico št.10jI.
(palača državne hipotekarne banke)
l
-O
Zajamčeno reparirane
parne lokomobile
vsake velikosti, za vsako vrsto kuriva v najem ali v prodajo nudijo
Brnder Fischer
DUNAJ (WIEN), UL, Jacquing. 45. Brzojavke: Lokomobilfischer. Ponudbe, obiski inženjerjev brezplačno.	*it»T
Zmožnim zastopnikom
kateri stalno obiskujejo špecerijske, kolonijalne in defika-itesne trgovine,
nudimo v ^»prodajo predmet
prvovrstne znamke
Ponudbe pod »Izdaten postranski zaslužek« na anončno podjetje AJoma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2, L 3297
!IHI
Za poznejši vstop iščemo reprezentativnega
potnika.
Zahtevamo strokovno znanje, daljše potovanje pri podobnem podjetju, treznost in nepogojno zaupljivost Nudimo: fixum, diete in provizijo od prometa. Samo gorenjim pogojem popolnoma odgovarjajoči ponudniki naj pošljejo ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku.
Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba
poprej Simon Ratter Sohn, Hntter & Eisbacher, Ptuj. ■MMnMHimuiiiiiim
js+
Hidravlična oljnata stiskalnica
z gosposko hišo, gospodarskimi poslopji, garažo, velikimi kletmi, hišico na vrtu, rastlinjakom, električno lučjo in silo, vodovodom, telefonom, 3 jutri zeml|tšča, 400 sa inimi drevesi, v Gradcu ležeča, naprodaj. Ponudbe po i ,Gflnstige Zahlungsbea ngun-gen 9127" na KiENtfEICH, Graz, Sack-strasse 4, Avstrija.
najbolj znanih svetovnih znamk
LJUBLJANA - Miklošičeva c.
(I?ecfe industrijsko
ki pogreša veščega vsestransko zmožnega in po : :	modernih načelih delujočega	: :
leo«ttei*cfo/tte|a ali prodajnega vodjo in hitancista
t eni osebi, naj blagovoli izraziti željo do neobveznega razgovora pod značko „ Komercialni : : vodja m bi ancist' na Upravo Jutra. : : m«

Žaluzije,
tekstilne rolete, lesene rolete iz gradena in saraonnvljalce najceneje pri
Peter £Lobal, Kranj-Slovenija
Zahtevajte cenike ia prospekte
® ® <8> <8> <
> > >
Za ples ** masžeer&do
Svila — cipfem
modni naGit t

81 valili strop
Grltener", ^Adler4*,

Oblastveno Iconcesijonirana
scfersšca šola
L GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubliana, Bleiweisova cesta štev. 52.
PRIJATELJ!
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko?
Zato, ker Je francosko pristanišče
Le Ha vre najbližje New Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzoparnlkl »De de France«, »Pariš« itd. vozijo samo 5 dni Čez morje, ker je na parnikih zabavno in ndobno potovanje, iz borna postrežba, okusna domača hrana in »Bordoc vino brezplačno
pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. —
Cie. Gle. Transatlantique Chargeurs-Reunls, Sud-Atlantique, Trans ports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
Ako imate veselje do ustanovitve
^SBBHHBMHBB^MHBBMBBBBOBHHBHBHB^.
nove industrije
^IflBSEKBSHHHKflSEBSBSBSBflEBSBHIHHBIHHIHBflHBi^
prve te vrte * Jugoslaviji, ie tedaj blagovolite javiti to pod značko „Nova industrija" na opravo Jutra. Reilektira se samo na resne kapitala zmožne interesente, vendar so razgovori za njih ndeležbo absolutno neobvezni.
Stojala ma sli/carje in rtsarfe
<11 metnišRe, stud*jsQep in solsiee barve. (Deica-fiasur, Scht, (Pigment m {Relief barve ma sli-šcanje na svilo, barmun platno i. t. d. (Pastele, tuše, slilearslco platno in čopiči vseh vrst v
.	• f • t I	•
največji tmb*ri le pn tvrdici
/)r?cifj
£juhtfana, <Dunajsfca 44
fet kolo— aajboijte » BsatorijsOo, precizna konstrukcij*, kraaaa •-prema ter po najnižjih oena/v, kakor tudi pUaiai stroji
„Uraniau se samo pri
JOSIP PETEUNC
Lfabljana — TeL 2913
Prešernovega mpamaai)s*
iJB brczpiagen:
obveza cenjene ftgovco v Ljnbiiani. da ima rvo}e skladišče vseh vrst čokolade t prostorih tvrdke S. Jurčič, Ljubljana, Dunajska cesta 7, kjer se iaiiko dobi v vsaki množini po en rros ceni.	3275
PR0TTY PREHLADE
IOOO l>!n plačani
če R10 BALZAM ne odstrani kurjih očea, bradavic, trdi koža.
Kaj pišejo o Rio Balzamu?
Usneh na bradav cah zelo dober, p;8e g Ignac Stare. Goriča vat
p. Ribnica • roti kurjim očesom in trdi koži mi je pomagal ed no RIO BALZAM, zato ga vsakomur t plo priporočam, piše gospa V. ^edej, L u:>i|ana, Krakovska 19.
Lontek 1©-— Din (predplačilo), IS"— Dm po povsetjn poftljei
R. COTIC, LjrBLJAM Vil, Kamniška IO m
hišica
s pripadajočim vrtom 992 m*, pri Bohinjskem jezera, pripravna sa letovišče, se proda iz proste roke.
Katančna pojasnila daje
Rozlka AtŠIc, Boh. Bistrica 133
MUH Za,ltevalte povsod edino le pravo
nileČBio lešnikovo (J¥oisotte«
Sanle) čokolado A. Zavrtani k, Lesce-BI cd
katera vsebuje vse redllne snovi	3^77
Pazile pri oakupn m ime A. ZAVRTANIK, Lesce — Bled (Nolsette - San«),
se lešnikoma čokohada poo3cc)a od ra&nrb drug'h tvorjric, kojifc izdcBci pa mo* lega v kakovosti ta vrednost: ae dosegajo.	Dobi se t vseh bo 1)5iti trgovinah.
Najbolje sredstvo protiv prehlade, kalila kao vratoboije I astmo Ujetnici preponičajul SAMOPROIZVAOiAČ
KANOLD D. D.
karlovac
Oaflmaal ihtan ksl^jm • Knp...ht<a—i
fhrortU dotJ»vt]ačl Njeg. VeL KraTJa švedske t* Njeg, Kh Vis. Prestolonas!]. Kralj, švedska. OVE PO CIJELOM SVUETU ČUVENE TABLETE
DOBIVAJU SE SVAGDJEI
tvorni ce. kopenhagen, goteborg, wien, berlin, kOrnberg, essen, wlano, prag, leszno
Oglasi v »Jutru" imajo
siguren uspeh!
Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za konzorcij »Jutrac AdoJf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnaija Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojzij Novak. Va v Ljubijani.