205. Številko. V umnimi, i sredo 14. gjajn 1921 LTO. leto Izhaja vsak dan popoldne, Izvzem*! nt del je la praznika. ,5*^ra,,! Prostor 1 m^m X 54 m!m za male oglase do 27 mlm višine 1 K. od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnistvo „Slov. Naroda11 ln „Narodna tiskarna" Enaflova ulica ki. 5, pritlično. — Telefon it. 304. „Slovenski Narod11 velja v Ljubljani In po postil V Jug^mijl: celoletno naprej plačan . K 3ttF— polletno........150— 3 mesečno ....... 75'— 1 ........25 — V inozemstvu t celoletno......K polletno ...... t 3 mesečno . . . • . , 1 ........ 480 — 240— 120-— 40-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v pnrič nnročnlno vedno W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda" Enaflova ulica ti. 5, I. nadstropje Telefon itev. 34. Dopiie sprejema le podpisane ln zadostno Irankovsns« IV Rokopisov so ne vrata. Posamezna SfeuHka oslja no K Poštnina platans v gotovini. Prošnja s seuerne meje. V počitnicah me jc srce z nco* doljivo silo gnalo nazaj na koroška tla, na katerih mi je tam pod sinjo Peco, tekla zibelka in kjer sem že kot otrok občutil neizmerno miline fclovenske besede, čeprav sem poha= jal v ljudsko šolo s samo nemškim Učnim jezikom. Vsled nesrečnega plebiscita spada moj dom sedaj pod nemško državo, a hotel sem ga videti vsaj raz mejo in se v duhu nekoliko vto-piti nazaj v ono mladostno navdih šenje, s kterim smo hoteli kot ma. turan ti celovške gimnazije Nem5 cem iztrgati iz rok še Vrbsko jeze« to in Gospo Sveto. Otožnost obide vsakega, če gles da iz daljave naše hribe, naša sela. naše cerkvice, prostrana polja, ko* pajoča se v solnčnih žarkih in bajn: svetlobi, do kterih pa nam je po zaključku trde usode prost dostop zabranjen. In nehote se spomniš na polet svoje duše v nežni mladosti na sklepe, ki smo jih delali takrat in primerjaš vse s temno sedanjosti jo. Motriš vijugaste skoraj nemogoče mejne črte in kmalu se pojav? žarek upanja v tužnem srcu, da mo* rajo te meje prej ali slej izginiti ker so gospodarsko, politično in itrategično ne vzdrži j ive. Ne bom o tem podrobneje raz* pravljal, ker v to nisem poklican pač pa smatram za svojo dolžnost javnosti sporočiti, da koroški Slo* venci to* in onstran državne meje silno pogrešajo glasila, ki bi bilo pisano v njihovem duhu »Koroški Slovenec«, ki izhaja na Dunaju, se še ni mogel dovoli udomačiti, map: ka mu gotovo tudi zmožnih sotrud= nikov. »Koroška domovina«, glasile narodnih izdajic, ki izhaja v Celov* cu, pa je dobro urejevan, z dopis z vse slovenske Koroške opremljen list, ki ostro zasleduje vse, kar se piše pri nas o Koroški in odgovarja točno na vsako pritožbo o nemšku* tarskih nasilstvih. Bati se je, da bc ta list speljal mnogo naših značaj s nih Slovencev v nasprotni tabor in da bo povzročil tudi med trdnimi narodnimi vrstami s časoma oslab; ljenje misli na ujedinjenje. Kajti pri nas ima vsako razdiralno delo ložji uspeh, kakor delo, ki je v res snici namenjeno narodu. Koroško nemšrvo in nemškutarstvo je od nekdaj zastrupljevalo naše dobro ljudstvo z žganjem in spolno nemos ralo. Ta sredstva bodo igrala sedaj Se večjo vlogo, ker bo ljudstvu manjkalo odporne sile, kajti prepuščeno je več ali manj samemu sebi Nekateri rodoljubi na vodilnih mestih se bavi j o z načrtom, osno* •vati za obmejne Slovence na severu naše države poseben list, ki bi stal nad strankami in služil samo držav: in narodu, list, ki bi načeloma od* klanjal vsak oseben napad in ki bi tudi različne politične stranke in njih delovanje presojal samo s sta; lisca, kako služijo skupnim interes som naroda. Misel je lepa, toda po mojem mnenju zelo težko izvedljiva že radi tega, ker bi mogel tak list izhajaš ti le ob izdatni podpori države, koje vlada bo vedno sestavljena iz strank Tudi bi bilo mogoče težko najti ne. strankarskega urednika, še težje vo* diti kontrolo nad dopisi, ki se naj sprejmejo ali izloči j o„ Pri prijateljskih razgovorih o tem vprašanju je naglašal bivši Koroški član naše mirovne delegacije v Parizu, ki se je mudil zadnje mesece tudi na Angleškem da bi postalo posebno glasilo za obmejne Slovence lahko povsem od* več, ako bi naše časopisje le nekoli* ko hotelo posnemati angleške časni* karje, ki stoje res na višku svoje naloge in kterim je brez razlike strank glavna smernica korist m ugled države. Nikjer ni morda to* liko prostosti in toliko strank, kakor na Angleškem, ker uživajo strankarske organizacije obširne avtonomijo celo na polju šolstva Ali glasila vseh strank se med seboj visoko spoštujejo, tako da prinaša n. pr. katoliški list patriotičen govor anglikanskega škofa in na j napreda nejši list izvajanja katoliškega ško^ fa, ako so državi v prilog itd. Vsi pa, ki javno delujejo, poznnjo samo en cilj, koristiti domovini in državi Tudi če bi stopil v življenje po= seben list za obmejne Slovence, ne bi mogel doseči tega, kar bi lahke doseglo po angleškem vzorcu ures jevano že obstoječe časopisje. Akc se nočemo odreči neodrešenim krajem za vedno, ako hočemo vzdrža* vati med brati, ki so ostali pod tu? jim robstvom, upanje na zarjo svos bode, trdno vero v narodovo celoto ki mora streti nenaravne spone, po= tem moramo posnemati Angleže pa tudi Francoze in Italijane, izmed kojih je vsak ponosen na svojo državo in pri kterih se šteje poniževa? nje državne avtoritete za najhujši zločin. Izginejo na i iz našega časo* pisja vsi pojavi nizkotnega osebne; ga in strankarskega boja in skrb in briga za državo in svobodno naše domovino naj stopi pri vseh javnih glasilih odločno v ospredje. Šele po; tem se bo ob mejah, kjer je vpliv sovražnega soseda najhujši, poglobilo prepričanje, da je naša država živa potreba naroda, da jo moramc braniti z vso vnemo, kakor smo v prošlosti branili slovensko grudo proti nemški grabežljivosti. Iz vsa* kega časopisa naj odseva skrb za komaj rojeno mlado Jugoslavijo Spoštujmo vsakega, ki ji hoče dob* ro, če tudi ni naš politični somišljes nik. Le na ta način bomo uspešne zastražili svoje meje in vzbujali onostran njih želje po prikloptvi. In še nekaj. Vlada naj strogo pazi na svoje nastavljence ob me; j ah, da bodo z ljudstvom ravnali kakor je ljudstvo to vajeno. Koroški kmet je dober in mehak kot vos sek. Vse lahko iz njega napraviš, če znaš z njim postopati. Če ga pa užališ, ga odbiješ za vedno. Mnogo neuspeha pri plebiscitu gre na rova«-onega našega uradništva, ki ni po; znalo ljudske duše, ki je grešile proti treznosti in gazilo nared; be lastne vlade. Na mejo spada uradništvo brezhibnega značaja, ki gre ljudstvu na roko in mu daie do; ber vzgled. Nergačev in podpiho-valcev ljudske nevolje imamo v drugih vrstah dovolj. Urada ništvo naj kaže pozitivno dele s tem, da vpliva na ljudstvo z dob; rimi nauki in nasveti, nikakor pa ne sme še poglabljati nesrečna poiitič; na nasprotstva. Uradništvo se mora zavedati, da znači njegov ugled ugled države. Kdor tega ne ve ali kdor zoper to resnico greši, spada drugam* To sem hotel zapisati pred svo; jo vrnitvijo v belo Ljubljano. Vem da je v Slovencih toliko poštene in v resnici dobre volje, da moj opomin ne bo zaman. Utrdimo meje in nastal bo tudi v notranjosti mir. No; tranji mir pa bo sam prestavil nam neugodne mejnike. _Dr. Rado Kušej KOMITE ZA POMOČ RUSIJI SE RAZIDE? — d Beograd, 12. sept. Presbi-ro doznava iz Pariza:« Z ozirom na to, da je vlada svojetske Rusije od* klonila dovoljenje medzavezniški komisiji strokovnjakov, da bi poto* vala v Rusijo, je mogoče, da se raz* pusti mednarodni komite za pomoč v Rusiji pod predsedstvom Neulens sa.J&šj™obstoja velika možnost, da se l^^nre raziđe zato, ker se misli da ne obstojajo dovoljna jamstva za to, da bo hrana res razdeljena med laćao prebivalstvo« M^xsi organizaclie osrednje uprnye iti driauni suef. Beograd, 12. sept. Pred dnevi smo kratko javili, da jc roni rcr pravde predložil ministrskem i svetu zakonska načrta o organizaciji centralne uprave in o državnem svetu. Ta dva načrta sta sedai predložena zakonodajnemu odboru v razpravo. V prvem načrtu ie določenih 12 ministrstev. 1. ministrstvo za pravosodje in ver i ministrstvo prosvete, ministrstvo za zunanje stvari, ministrstvo za notranje stvari, finančo ministrstvo, ministrstvo za vojno in morna- rice. 7. ministrstvo za javna dela, 8. ministrstvo za promet, poŠto in brzojav, 9. ministrstvo za poljedelstvo in vode, 10. ministrstvo za trgovino in industrijo. 11. ministrstvo za narodno zdravstvo in socialno politiko, 12. ministrstvo za šume in rude. Njih pristojnost se bo odredila s kraljevo uredbo. Ministri so lahko tudi brez portfelja. Ministrskim sejam smelo prisostvovati tudi državni pod-tajniki. Državni podtajniki zastopajo ministre v njihovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnosti odgovornega ministra in imajo pravico, govoriti v Narodnem predstavništvu. Čas, ki ga prebijejo v tem ,poslu. se jim računa kakor v državni službi. Dalje sme vsak minister, ako smatra za potrebno, s svojo naredbo sestaviti osebni kabinet. Temu kabinetu se uradni posli ministrstva ne morejo izročevati, temveč samo osebne in politične odločbe ministrstva. Nameščenci osebnih kabinetov ministrstva se nastavljajo z ministrovim odlokom. Oni niso aktiv-jii uradniki in jim minister določa plačo po zaslišanju ministrskega sveta. Načrt zakona o državnem svetu in administrativnih sodiščih ima 30 členov. Državni svet rešuje posle v oddelkih po pet členov. Stalen oddelek se sme sestaviti za administrativne spore finančne narave. Razpored svetnikov v oddelkih se vrši s kockanjem za vsako leto naprej. Po Členu 102. ustave se ustanavljajo administrativna sodišča s sedežem v istem kraju, kjer so apelacijska sodišča, lahko pa se ustanovijo tudi v drugih krajih. Upravna sodišča rešujeio posle v pododdelkih s tremi sodniki. Ako ima to sodišče več kakor dva oddelka, mora Politične oesfi. = Protičeva politična akcija. »Jutarnji List« poroča iz Beograda, da bo g. Stojan ProtiČ v četrtek izdal proglas na narod, potem pa da bo v spremstvu poslanca Ivaniča odšel na rgitacijsko potovanje v Vojvodino, kjer bo imel v Novem Sadu. Subotici in Bečkereku konference. Pristaši &. Protiča so že organizirali krajevne politične odbore v svrho agitacije. =r Avstrijski kancelar o Zapadni Ogrski. Poročevalce lista >Excelsior<: Baze je imol priliko govoriti z Zveznim kaneel^rjem dr. Schobrom. ki mu je obrazložil stališč© avstrijske vlad© plede zapadano - ogrskih komitatov. Zvezni kancelar je izjavil, da ne dvomi o tem. da so moro zahtevati, od madžarske vlad© odgovornost za dopfodk© v Burški. Dokaz za to vidi v poročilu, ki pa j© objavila brezžična postaja v Budimpešti. V tam poročilu se trdi, da so Avstrijci boljševiki. >Verajte mi,< je d©jal Zvezni kancelar, >v Avstriji ni nobenega boljševizma. Naei orožniki niso nikdar razobesili rdečih zaista v. Po mojem mnenju je postopanje Madžarske kršitev mednarodnega prava in flagranti. Nasilstvo Madžarov je naperjeno ne samo proti Avstriji, mar-vae tudi proti zaveznikom, Madžarska ima dobro izvežbano armado, docim se ie morala Avstrija razorožiti. Mi se nočemo odtegniti nobeni kontroli, temveč želimo preiskavo na licu mesta.< — Po zahvalnih besedah entente za korak, storjen v Budimpešti, je sklenil zvezni kancelar: ^ >Ura je preresna. Ako ostane položaj tak, kakoršen je, potem bo konec miru v Srednji Evropi.« = RrdstaniŠee BareŠ in Italija. Reška >Voce del PopokK piše, da bi morala Italija v slučaju izročitve pristanišča Baroš Jugoslaviji seči po orožju. Tudi piše, da Zanella na bo nikdar odnehal od svoje zahteve, da mora pripasti Baroš reški državi. Pristanišče Baroš j© sveta in nedotakljiva laet. kater© n© bo mogel nihče nikdar on©častiti. Rapallska pogodba je v teta oziru brez pomena. = Sestava novo t>oljske vlade. Iz Varšavo poročajo: Fo posvetovanjih, ki so s© vršila pod predsedstvom deželnega maršala Trampeezvnskega, s# je ponudila sestava novega kabineta voditelju narodne ljudske stranka poslancu Glombinskemu. Izjavil je, da sprejm© ponudbo samo tedaj, ako bo dobil njegov kabinet večino v deželnem zboru. Konono vel javna odločitev torej ni mogoča pred otvoritvijo deželnega zbora. — Evakuacija Baranje končana. Izvršene so pripraviš sa likvidacijo baranjske županije. Vsi uradniki so bili ž© tndi porazmeščeni po drugih mestih v kraljevini. Na ta način j© ©vakuacija Baranja končana. Pod našo upravo je stal samo se majhen trikot med Dunavo in Dravo. = Za Izgon Hohenzolternoir Iz Nemčije. Berlinska »VVelt am Mon-tag« priobčuje članek, v katerem apelira na socijalno demokratsko stranko, naj ta v parlamentu zahteva izgon Hohenzollerncev iz Nemčije. Članek je napisal Hellmuth von Gerlach, ki nravi, da so Francozi po I. 1**70 v svrho j konsolidacije republike izgnali vse j bivše v Franciji vladajoče rodbine, t biti en oddelek stalno za razpravljanje o upravnih sporih finančne narave. Državni svetniki in upravni sodniki imajo glede stalnosti poklica in nepre-mičnosti vse pravice rednih sodnikov. Po činu in plači so enaki apelacijskim sodnikom. Upravila sodišča sadijo o administrativnih sporih, ki lahko obstajajo med posamezniki ali pravnimi osebami na eni strani in upravnimi oblastvi na drugi strani. Pod upravnimi oblastvi se razumevajo tudi samoupravna oblastva. Državni svet rešuje pritožbe proti razsodbam upravnih sodišč, o pritožbah proti ukazom in motiviranim sklepom, in sicer v prvi in zadnji stopnji. Posameznik, kateremu se ie kršilo pravo, temelječe na zakonu, s kakim neutemeljenim aktom upravnih oblasti, ima pravico pritožbe na višjo upravno oblast. Proti aktom onih upravnih oblastev, ki stojijo neposredno pod ministrom, posameznik nima pravice pritožbo na ministra, temveč samo pritožbo na upravno sodišče. Pritožba na upravno sodišče, oziroma na državni svet ni dovoljena: /. V stvareh, ki spadajo pođ redna sodišča; 2. v stvareh, v katerih so in kolikor so upravna oblastva pooblaščena, da sklepajo na podlagi svobodne ocene; 3. v disciplinarnih stvareh v kolikor ni z zakonom določeno druzače: 4. proti upravnim poslom rednih sodišč. Proti razsodbam upravnih sodišč je dopuščena pritožba na državni svet, in sicer v roku 15 dni po prejemu razsodbe upravnega sodišča. Proti izvršilnim razsodbam upravnih sodišč in državnega sveta se pri istih sodiščih lahko zahteva obnova administrativnih sporov. Obnovo spora sme zahtevati privatna oseba, kakor tudi upravno oblastvo, katerega akt je dal povod adminjstrativnemu razsojanju. V prehodno naredbo se je sprejelo tudi tole: Upravna sodišča bodo začela svoje delo 4 mesece potem, ko ta zakon stopi v veljavo. To velja tudi za državni svet. Administrativni spori, ki se bo-jdo nahajali prt državnem svetu v času, ko bo ta zakon stopil v veljavo, se bodo reševali po dosedanji zakoniti uredbi državnega sveta in dosedanjem njegovem poslovnem redu in sicer v njegovih odsekih, sestavljenih po tem zakonu. Finančno upravno sodišče v Zagrebu se ukine in se bodo njegovi nedognani spori odstopili tem sodiščem. Hohenzollernsko vprasr.nje se bo rešilo le tedaj, ko ne bo smel noben HohonzoJlernski princ bivati v Nemčiji. = Vprašanje razorožitve. Na poslednji *c*i razorožitvene knmisiie Zveze narodov je britanski dcleoat. kateremu je bila poverjena sestava splošnih razmotrivanj, ki naj M tvorila uvod za poročilo NoblenKiira. predložil besedilo tcc:a uvoda, kjer aj zlasti zatrjuje, da jc razorožitev Ncrnčiia Izvršena povoljno. Nadalje se skicira program vvashingtonskc konierence, pri čemer se označuje kot slavna naloga konference omejitev veirih priprav na morju in naglasa, da se razorožitev tiče zlasti Zcdinjenih držav. Velike Britanije in Japonske. Trditve in namere britanskega delegata v tem ekspozeju so imele za posledico mnogo pridržkov zlasti s strani delegatov Vi-vianija, Brantinga, Schanzerja, Oude-geesta. Jansena, Noblennura in Jrni-geauxa. Sestavilo se je novo besedilo, ki uvažujc te pridržke zlasti pridr2\c francoskega delegata.__ Žabe u luži. Naši klerikalci in avtonomiji so mociri ljudje, ki vse vedo in vse znajo. Ni čuda, če v svojih lisfjj? dele svojo rn/Kiroirr, kakor malo nakajeni kmečki možakar Vseimal ki v vaški gostilni nedeljskega po# poldne razklada svojo učenost. Ko bi Angleži ali celo Amerikanci v\> deli, kakšne učene pričo prernore* mo v Sloveniji, bi nam jih kar prt brali ter posadili na oraktUk! st*A da bi spuščali od sebe nedosegljivo, učenost »Avtonomist« tako moKfrd in enostavno razlaga o našem or» ž a vnem gospodarstvu, da se rr\pra* mo čuditi. Ne pove sicer ničesar kako naj dobi država dohodke, pač pa pravi tako: »Država živi, kakor amerikanski miljardcr, ki lahke brez skrbi sipi je in troM denar, Tcer ve, da svojih miljard ne moro za* praviti, če bi jih prav hotel Mi vzdržujemo ogromno arrm:Jo in n^ bavljamo zanjo silno količino orožja in drugih potrebščin, brez ozira na to, da ne vemo, če država letno sploh toliko dobi v svoje blagajni kolikor znašajo ti izdatki. Vprav9 nega uradništva ie nebroi, ra lol« stvo rastejo izdatki od dno dd tfnja a nihče ne vc, 6e si lahko vsa te tudi privoščimo na račun lasrnib sredstev.., S tem nočemo reči (aha, rdeči jezuit!), da vse to atvnj^ niso lepe in potrebne. Ne; ml prt* znamo, da bi bilo prav lepo, Čo bi vsaka občina imela svojo univerzi ampak odkod denar? Tudi reven osebenek ve, da so pečenka in vfnr dobre stvari, toda odkod in 3 čim?« Avtonomiste torej poleg vojaAttfH tišči tudi šolstvo. Sicer prarUc ljudje, da ie za Šolstvo Irdanl Atfđ: nomistt ima pa serveda tisto mnenje, kakor klerikalci, katerim] nabava novih zvonov bo važna, kakor zidanje toh jezuiti zavijajo in zavijajo, toda navsezadnje se pa le izdajo, da: 66 skrajni reakcijonarji, katerim 4a zdi denarja za šolstva škoda, OvK več jim je, da smo dobilt po pre* vratu s pomočjo centralizma \z Beograda univerzo, nekaj meačaff. skih in strokovnih šok Tisti pa, poslušajo avtonomlste, pa lahko previdijo, kakšno bi bilo pri n< šolstvo, če bi imeli avtonomijo klerikalno * avtonomistično komadi do. Za šole bi bilo škoda denarja za klerikalne svrhe bi ga bilo ac% vol). Revni osebenek sicer rte jc pečenke in ne pije vina, a aziva drugače tečno hrano, avtonomiiti pa bi slovenskemm ljudstvu no p A voščili druge hrana, kakor praana otrobe, katere vežejo vsak ponae-liek v »Avtonomistu«, sami bi pa jedli bel kruh in pečenko, pili pa sladko vince. A kakor se je Šaha od prevelikega napihovanja razpo> čila, tako se bodo kmalu za komu* nisti razpočili tudi avtonomisti, hrer vse škode za slovenski naaoaV katerim) flj Ji nujna & lole. RdfSm 2 stran .SLOVENSKI NAROD', dne 14. septembra 1921. *tev. 205 Ljubljanski veleselem. Uradno poročilo seimskega urada o uspeha sejma. 121.000 obiskovalcev — Kupčijaki uspeh 600 milijonov. Po zaključitvi sejma je imelo Vodstvo Ljubljanskega velikega sej« ma sejo, na kateri je bil odobren ju izdan sledeči uradni komunike o uspehih sejma. Tudi zadnji dan semnja je bil naval obiskovalcev velikanski in tudi sklepanje kupčij je bilo jako živahno. Se ob zaključitvi semnja, ob 6 uri zvečer so se mnogokje se sklepale kupčije, da se izrabi še zadnji trenotek. Po ugotovitvi semjskega urada je bilo obiskovalcev v vsem skupaj 121.000. Kupčijski uspeh je mnogo večji, kakor se je cenile te dni. Urad je ugotovil okroglo za 600 milijo; nov kron fiksno sklenjenih kupčij Vsi razstavljale! so bili izredne zadovoljni in isto se sme trditi o obiskovalcih in kupcih — marsikdo je naravnost v navdušenih besedah za goto vi j al ob slovesu sejmskemu uradu svojo veliko zadovoljnost Vsi razstavljalci so na vprašanje urada z veseljem zagotovili, da drugo leto zopet razstavijo in sicer ve; Hka večina na mnogo večjem pro* Btoru, deloma v lastnih paviljonih. Ker je tudi od podjetij, ki letos Se niso razstavila, ob živahnem za: nimanju, ki ga je semenj letos v njih zbudil, zanesljivo pričakovati Številne udeležbe se sme že sedaj Trditi, da bo prihodnji ljubljanski veliki sejem, ostal ne samo na sedaj nji višini, temveč, da bo imel še večji obseg. Zlasti zadovoljni so bis li tudi razstavljalci iz Hrvatske in Srbije in so se pri odhodu uradu gorko zahvaljevali, zagotavljajoč udeležbo tudi na prihodnjem sem: nju. Upati pa je, da se ob velikem letošnjem uspehu semnja priglasi Iz Srbije in Hrvatske prihodnjič še veliko večje število novih razstav« Ijalcev. Smoter semnja je popolnoma dosežen. Uspeh je naravnost sijajen kakor ga nihče ni pričakoval. Postanek Ideje uelesejma. O postanku ljubljanskega velesem-nja je uredništvo prejelo iz avtoritativnega vira še naslednji članek, ki ea V celoti priobčujerno: Decembra meseca 1920. je sprožila -Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani mi-jptel, ki jo je že gojila Trgovska in obrt-sriška zbornioa, naj se priredi v Ljubljani obrtna razstava, ki imej namen seznaniti južne in iztočne dele ujedinjene kraljevine, kaj da premore slovenska obrt. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je sle-Jieč tej ideji in v polnem razumevanju važnosti, sklicalo takoj anketo vseh gospodarskih organizacij, &0i prouči možnost izvedbe te misli. Misel je bila iod vseh strani po zdravi jena. Sledeč teku gospodarskega razvoja, se jk pa odpadlo od tega prirediti razstavo, tem-Jvec le aranžirati vzorčni sejem, ki imej za slednje namen: 1. ) pokazati, kaj premore Slovenija v industrijskem in obrtnem ozira; 2. ) utrditi trgovska zveze z vzhodom in jugom, ki so se od prevrata tako ojačile; 3. ) Oskrbeti stik med trgovci in kupci ter tako seznaniti tudi slovenske pridobit kroge in javnost, kaj nam morejo nuditi izvenslovenake pokrajine nase kraljevine; 4. ) pospešiti en gro trgovino v kraljevini glede izdelkov, katere moramo uvažati. Sklep je našel hitrega odmeva v širši javnosti. Trgovski in obrtniški zbornici so se poverile predpriprave na inicijativo g. dr. Viktor Murnika, tajnika trgovske in obrtniške zbornice, in se je dne 23. decembra 1920 osnoval pripravljalni odbor in pozneje glavni odbor, čigar predsednikom je bil soglasno izvoljen g. tovarnar Fran Bonač, Ta se je prvič sestal dne 4. januarja 1921 in vzel izvedbo misli energično v roke. Da se je z delom moglo takoj pričeti, ie omogočil oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, čigar predstojnik g. sekcij-ski svetnik dr. Mam je dal na razpolago vse uradni št vo likvidacijskega prehodnega gospodarskega urada pod veščim vodstvom g. ravnatelja Karola Detele, ki je takoj započel z delom za Ljubljanski velesejem. Na vprašanja našim pridobitnim krogom se je takoj javilo nad 900 interesentov, ki bi za izložbo svojih vzorcev rabili nad 2000 m*. Ze to dejstvo je nasprotovalo prvotni nameri, prirediti semenj v srednji tehniški soli na Mir ju in se je na krepko zastopan predlog g. ing. Milana Šukljeta sklenilo sezidati posebno razstavišče. S t*m je pa stopilo v ospredje finančno vprašanje. Skrb za potrebna denarna sredstva je prevzel novo osnovani konzorcij Ljubljanskega velikega sejma pod predsedstvom g. Ivana Kneza, predsednika trgovske in obrtniške zbornice. Industrijci, trgovei in obrtniki, mestna občina ljubljanska, nase gospodarske korporacija so položile z denarjem delež, prvi fundament, mestna občina ljubljanska pa je dala za razstavišče potreben prostor v najem. Dokončno izvoljen glavni odbor se je med tem razcenil v pododbore in odseke, da more tem intenzivneje delati. Osnovali so se finančni odsek, propagandni odsek, prometni odsek, razstavni odsek, gradbena eksekutiva, pododbor za razne prireditve in stanovanjski odsek. Organizatorično delo se je delilo, sklepe je izvrševalo in kotner-cijemo delo vršilo predsedstvo in Urad ljubljanskega velikega sejma, koder so se stekale vse niti med prireditelji in razstavitelji in v katerem Je sodeloval s svojo znano vnemo kot zastopnik predsednika g. dr. Ciril Pavlin. V tivolskem parku ob Gosposvet-ski cesti je pa naenkrat nastalo novo mestece. Dvignil se je paviljon za paviljonom, stavba za stavbo, ki nad 30 po številu delajo vso čast .in priznanje gradbenemu vodji g. arh. Josipu Oosta-periji in njegovim delavcem. Današnji dan nas stavi pred efekt, kaj da premore smotreno in krepko de, lo. Naša industrija, obrt in trgovina so pokazali, da so zmožne in pripravljene za živahen razmah. Pestrost izdelkov je presenetljiva. Dober poznavalec naših gospodarskih prilik bo našel na sejmskem prostoru vedno še kaj nove- ga, za kar ni vedel, da se doma produ« oira. Slovesni zakllnCek. Zadnji trenotki velikega sejma so bili zanimivi. Po lepem in živahnem prostoru sejmišča je vrvelo pravcato kipeče iivljenje. Vse je hitelo in drvelo še zadnji hip po paviljonih ogledovat si najljubše predmete. Po paviljonih pa so stražmi organi uradno-resnih obrazov že klicali: >Z a k 1 j u -ŽekU Godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. J. Cerina je živahno svirala razne narodne himne, med drugimi popolnoma ob zaključku našo državno himno. Jekleni zvonovi Kranjske industrijske družbe so potrkavali. Veseli potrkovači so radnji trenotek pokazali svoje umetnosti. Jeklenim so odgovarjali bronasti Strojnih tovaren in livaren. Cerknica, kamor so bronasti namenjeni, je bila vsa ponosna na svoje zvonove, kajti i i zvonovi bodo klicali našim bratom tam preko Javornika . . , odrešenje. Bili so pa tudi ganljivi trenotki. NaŠi bratje Hrvatje so se hiteli zahvaljevat vestnemu, strokovnemu ravnatelju g. K. Detel i. Tu na sejmu so naš sale spoznali. Pravi, našo državo ljubeči hrvatski rodoljubi so poudarjali veliki gospodarski moment tega sejma. V superlativih so Hrvatje omenjali precizno vodstvo sejma, v superlativih so hvaliti točno in pošteno javno varnost, ki je vladala vse dni sejma v Ljubljani. S posebnim poudarkom moramo res omeniti, da vse dni sejma ni bilo nikakih neredov, nika-kih prizorov, nad katerimi bi se mogel kak obiskovalec spogledavati, ni bilo ves čas nikakih tatvin. Organizacija javne varnosti je bila poverjena veščim in dobrim rokam, sicer pa je naše ljudstvo prav na tem sejmu znova dokazalo svoje poštenje. Moramo na tem mestn pohvaliti naše uniformirane stražnike, ki so znali s posebnim taktom in z veliko vestnostjo vodili nadzorstvo javne varnosti in reda po vsem sejmskem prostoru. Vsak tujec je občudoval naše strnže, ki so vršile v polni meri svoje Jim poverjene aukcije. Sejmu na so po čudili rudi merodaj-n! trgovski faktorji iz Trsta, odkoder je došlo na semeni mnogo vodilnih krofov bivšega trznškecra lanakAjra sejma. Vsi "o morali odkrito priznavati da je T/julviana nadkrilala Trst in da je bil lanski tržaški sejem pravi fia^ke. Kultura, 2000letna, ni zmogla prirediti take trgovske prireditve, kakor smo jo mi — >barbari«! Sad svobode! O gospodarski važnosti našega ljubljanskega vele-semnja so mnogi različno razpravljali. Soglasno pa je bila sodba, da je ravno ljubljanski veles*menf najbolj nazorno in na najeklatsnrnejši način dokazal naše osvobojenje. Po polomu in ujedinjenju — naj utihnejo elasovi demagogije proti temu dejstvu! — je naše gospodarsko življenje dobilo tak procvit in razmah, da morarro ravno na temelju velesemnja priznavati svojo politično in c*ospodar?ko kompaktnost z Beogradom. Kaj bi mi bili, mali in samostojni v takozvani ^Sloveniji«?! O gospodarskih in trgovskih uspehih velesemnja nam jasno jrovori kratko, trgovsko jedrnato uradno poročilo Urada ljubljanskega velikega sejma<. K temu poročilu moremo pristavljati še samo nekatere podrobnosti. Statistični podatki samo enega paviljona, zbrani na poseben, tajen način, pri katerem je bil vsak podjetnik varovan do skraj- nosti, nam kaSejo, da so « t«m paviljonu bile napravljene velikanske kupčije. Celokupni anesek kače v«iHu 62,462.600 K. V to vsoto pa niso vsote kupčije, oziroma naročila 25 tvrdk, med njimi veleuglednih, ker niso v onem trenotku izročile svojih poročil. Lahko rečemo, da samo v tem paviljonu ie bilo sklenjenih za 100 milijonov fiksnih kupčij. V poročilu moramo omemti tudi brezhibno poslovanje pošte. Bila js poštna ekspozitura na sejmišču ves čas preobložena z delom. 4 v?e ie urar dovalo brezhibno in prav po modernem načinu. Ob zaključku sejma moramo posebno in z iskrenim poudarkom nagla-šati, da bo ravno ta velesetnenj imel globok vpliv na naso politično in go-spodairsko konsolidacijo. Ne smemo prezreti, da je ravno sejem ustvaril važne in intimne zveze med severom in jugom, zveze, ki bodo gotovo v kratkem času rodile najboljše sadove. Z uspehom sejma so lahko zadovoljni uprava, razstavljalci in obiskovalci. Uprava sejma je bila previdna ter je računala za vso dobo na 30.0«h) obiskovalcev. Zato je tem razveselji-vejše dejstvo, da je znašalo skupno Število p(..=etnikov sejma 121.000. Tudi razstavljalcev je bilo več, kakor se je pričakovalo; računalo se je, da se sejma udeles i okoli 2 5 0 t v r d k, a v resnici se j? udeležilo sejma nad 43 0 tvrdk. Razumljivo je, da je radi tega mnogo razstavljalcev tožilo, da je dobilo premajhne prostore. Toda vsi razstavljalci so v polni meri zadovoljni tako v moralnem, kakor v trgovskem ozirn. Neka tvornica je že tretji dan sejma razprodala vso svojo zalogo. da ve«, kakor vsaka pogodba ali ie tako velika ara. Ako hočemo biti malenkostno natančni, moraiiKj zabeležiti, da so se pripetile tekom vso dobe f^jma tri tat vi-niče. Neka ženska, tujka, je izmaknila 6 komadičev toalotnega mila in 1 otroško braci eto, vredno 30 K, a bila je zasacena ter se jo blago vrnilo. Tretfl slučaj pa dn je nekemu gospodu izginila ura hrr^z verižice in z visečim obeskom; mogočo ie tudi, da se mu je v gnječi ura izmuznila iz žepa. Hrvatski in srbski rn7.*tavl>alci so zato izražali svoje začudenje nad ljubljansko poštenostjo, Sej povsod drugod bi bilo treba razstavljene predmete z Žeblji pribiti, v Ljubljani pa so svobodno ležali. Splošno so je Izražala želja, naj bi so semenj le podaljšal, toda, razstavljalci so bili preveč a trn jeni, saj niso imeli miru in oddiha niti opoldne. Obiskovalci so ostajali na sefuui od zgodnjega jutra do pozne noči. zat<*> pa so bil! tudi razatavljalci in njihovi uslužbenci od 3. do 13. septembra brc/ od* n>ora sapoeloni« Posebno blagodejno je vplivala na posetnike izborna godba pod vztrajnim in spretnim vodstvom g. dr. (Jerina. ki jo prirejala naravnost krasne koncerte vaako popoldr0 ter ob nedeljah in praznikih tudi dopoldne« Ok^ii godbe« rega paviljona so »tale vedno gosta množica, ki so z napeto pozornostjo poslušalo izborna izvajanja orkestra T»2—42 mož. Dr. Cerinova godba so je na sejmu široki javnosti prvič predstavila z resnimi koncertnimi točkami najtežjih opernih .-kladb. Večina je poznala nas orkester lo kot plesni ali telovadbo ali različne zabave oživlja- Nekateri tujci so kupili prav vse, ka- joč element. Selo na sejmu je dr. ueri kor je ležalo na razstavi. Mnogi so dobili naročil za pol leta naprej ter so bile sklenjene kupčije, s katerimi se izpraznijo vse razpoložljive zalogo, vsa danes polna skladišča ter imajo tovarno naročil za daljšo dobo. Glavno pa je, da so Srbi in Hrvatje ter celo brati iz Crne gore spoznali solidnost in izborne kvaliteto slovenske obrti in industrije, o katerih marsikdo ni imel niti poima in so se sklenili med producenti in konzumenti stiki, ki ostanejo trami. Ljubljanski semenj je prinesel dokaz, da se Jugosloveni med seboj nismo poznali, zato so bili naročniki večkrat naravnost osupnjeni. kakšne izdelke je mogoče izl&hka nabavljati v Sloveniji, udobno in cono, med tem ko so zahajali naši bratje doslej čisto brez potrebe preko naših meja k sovražnim tujcem. Ljubljanski sejem peso eŠ i torej v naiizdanejši meri emancipacijo Jugoslovenov od Nemcev in Italijanov, oziroma Madžarov. Bratje Črnogorci si ž^le samo praktične plovitbe po morju, potem bodo prihajali prav radi med Slovence. Tožili so, da jim leži blago v Bosanskem Brodil po štiri mesece in se potem po ozkotirni železnici vozari tedne in tedne, dokler ne dospe do končnega cilja, od koder pa se mora blago odnašati končno k naročniku z mulami, kar vse blago silno podraži, oziroma se blago pokvari in marsikdaj tudi pokrade. Zveza Slovenije in Kotora z ladiami in na to odvoz blaga z avtomobili prav do sredine Črne gore mora biti torej ena prvih skrbi naše centralne vlade. Zaminivo je. da Srbi naše >a r ec (kapare) ne poznajo ter so hoteli sklepati kupčije le na pošteno moško besedo. Srbi so pač tako pošteni in solidni, da jim velfa moSka bese- nov orkegfr prine«f*l širokim slojem dokaze svoje velike umetniško sposobnosti. Narod je izražal svoje zadovoljstvo z živahnim ploskanjem. Glavni odbor, na čelu mu tovarnar g. Fran Bonač, sejmski ravnatelj g. Kari De te l a in njeno-.* nam govarjajo med seboj. Cerkvena svečanost je končana, in ver* Taraskon se je zbral v prostorih Planinskega društva. Bompard bo na svečani seji poroča-o nesreči, govoril bo o zadnjih trenutkib P. P. D. Razen članov so zasedli dvorano tud* še nekateri privilegiranci: zastopniki oboro. žene sile, svečenstvo, plemstvo in veletrgovb na. Vsa okna so na stežaj odprta, in spodaj v predveži stoji mestna godba, da spremlja besede govornikov s kako junaško ali pa mrt-maško melodijo. Ogromna množica se gnete okrog godcev, se dviga na prste in izteza vra: tove, da bi ujela drobtinico iz seje. Toda okna so previsoka, in nihče bi ne vedel, kaj se vrši za njimi, če ne bi bila splezala 3va pa» glavca med veje široke platane in zdaj spo-Igožala, oj^&natvji najvažnejših dogodkov, ka- kor se mečejo peške z vrha češnjevega drevesa. »Čo, čo, kako se Costecalde muči, da bi se jokal! Aj, cigan! Zdaj bo predsednik! In ubogi Bezunuet, kako se usekujeJ Kako ima rdeče oči! Viš, viš, črn trak so privezali na zastavo! In Bompard, ki se zdaj bliža mizi 7 vsemi tremi odposlanci! Zdai je položil neka na njo, zdai govori. O, to mora biti lepo! vsi že jokajo...« V resnici, vse je bilo tembolj ginieno. čim dalje, čim živahnejše govori Bompard. O. spet se mu je vrnil spomin, s spominom domišljija! Ko sta se bila s slavnim tovarišem prikas zala na vrh Mont - Blanca sama brez vodnika zakaj vsi so bili zbežali iz strahu pred orkanom — sama s tem praporiem tu, ki je pet minut vihral na najvišji točki Evrope, pripoveduje zdaj — in s kakimi živimi barvami! — o vra--tolomnem povratku in strašnem padcu. Pred očmi vseh drči Tartarin na dno prepada, — on pa, Bompard, privezan na dvesto čevljev dolgi vrvi, preiskuje žrelo. Več od dvajsetkrat, gospoda., — kaj pra* vim! — več od devetdesetkrat sem preiskal tc ledeno brezdno na vse strani, ne da bi mogel dospeti do našega predsednika, dasi sem pc teh ostankih, ki sem jih našel po čereh, lahke natanko ugotovil, kot mu je bila pot...« In sproti polaga na mizni prt odlomek če= ljusti, nekaj dlak iz brade, kos brezrokavnika zaponko pri naramnicah — pravi relikvarij z Grand»Muletsov. Pred temi živimi pričami se vseobča žalost ne more več krotiti. Tudi naitršim srcem: pristašem Costecaldovim in najodlič. oseb; nostim: notarju Cambalalettu in doktoriu Tourmatoiru vro solze iz oči, debele kakor za« maski pri steklenicah, navzoče dame pa upi= jejo tako pretresljivo, da je komai čuti ihteče tuljenje Excourbaniesovo in Pascalonovo me* ketanje. Vse te izbruhe obupa r>a spremlja v dlo bokih legah, počasnih in turobnih, mrtvaška koračnica tam doli... In videč tako, da ie ginienost in razburi jenost dosegla že svoj višek, skonča Bompard svoj govor, a slovesno kretnja proti prehodni- , kovim ostankom, tem nepobitnim dokazom njegove grenke smrti: »Da, gospoda in dragi rojaki, to ie vse kar sem mogel najti od našega slavneca in ljubljenega predsednika — vse ostalo nam vt; ne v štiridesetih letih kruti ledenik!« Da bodo te zadnje besede razumeli tudi oni, ki še niso čuli o najnoveišem odkritiu dede rednega premikania snežnikov, je hotel baš razložiti še to, ko žaškripljejo ozka vratca na koncu dvorane, govorniku uprav nasproti in med njimi se prikaže nekdo, ki je strašnei* ši od vsake prikazni — Tartarin sam. — Čo! Tartarin! — Orpo, Gonzaga! Tcda ti vražji ljudje so tako nekaj posebnega, da ti verjamejo, če jim poveš še tako nemogočo pripovedko, še tako debelo laž, na drugi strani in istočasno pa ti spet ničesar ne verjamejo — tem ljudem se je zdelo celo Čiste naravno, da se naenkrat prikaže med njimi človek, čigar ostanki leže na mizi pred njim. »Pomota, daj!« pravi Tartarin, žareč od sreče, da mu je spet tako lahka njegova vest. In položivši svojo roko na rame njemu, o ka* terem je mislil, da ga je ubil: »Napravil sem pot na Mont*B!anc pač na obeh straneh: pc enem pobočju gor, po drugem dol. In tako ni bilo težko mislili, da sem izginil,« Tega, da je napravil pot navzdol po hrbtu, seveda ni povedal. »Ampak zakuril nam jc s svojo strašne historijo pošteno ta vražji Bompard!« je vzkliknil Bezuquet. In vse se je smejalo in si stiskalo roke, d oči m je bilo nemogoče ustaviti fanfar, da ne bi tam zunaj do konca iztroben* tale Tartarinove pogrebne koračnice. »Čo, čo, glejte, kako je Costecalde rumen!« je poŠepnil Bravidi Pascalon in mu pokazal puškarja. Ta sc ie bil pravkar dvig; nil da se umakne pravemu predsedovalcu, čl, gaif dobrodušni obraz ie kar žarel. Bravida pa ^i rnu nikoli ni zmanjkalo pregovorov, ie gle* al Costecalda, kako se ie s nrvega selil na mesto, in ie tiho pristavil: »Temu se godi. kakor preeastttemu go* spodu Mandairu, ki je iz župnika posta! kaplan.« Potem m ja seja nadaljevala« » 205. štev. .SLOVENSKI NAKOU*, ane 14. septembra 1921. stran 3 Pozlu vsem jugoslovanskim trgovcem in industrijalcem. Trst in Reka propadata, ker sta kot trgovska in pomorska centra popolnoma odvisna od nas. V Ita* liji vlada vedno večja trgovska in industrijska kriza. Mnoga industrij, ska podjetja vstavila so delovanje 400.000 italijanskih delavcev je da» nes brez dela, 600.000 delavcev ie zaposlenih po tri dni na teden. Na stotine brezposelnih italijanskih delavcev prihaja zopet iz stare Italije v našo državo s trebu« hom za kruhom in to isti delavci, kateri so, preoblečeni v »ardite«, pc premirju postali junaki in klali na? nesrečni narod po Dalmaciji, Istri Goriški in Reki. Ti ljudje so postali sedaj zelo ponižni in kradejo kruh našim delavcem. S seboj nosijo gnjilost, umazanost in hinavstvo italijanske rase in s prislužki v nas! državi bodo vzdrževali svoje rano* gobrojne družine in gojili novo nam sovražno zalego. Zločin bi bil z nase strani, da mi podpiramo narod, kateri nam ie povzročil toliko zla, ki vedno in povsod ruje proti naši državi, ta narod, kateri pod firmo fašizma v sporazum z italijansko vlado pre* ganja in ubija naše neodrešene bra* te, požiga naše narodne dome, vnl čuje naše šole in ne prizanaša niti najrevnejši istrski koči. Sladke obljube italijanske vla* de so v nasprotstvu z njenim delo« vanjem. Zopet požigajo laški ban* diti nekažnjeno naše narodno pre* moženje. Razvaline naših narodnih domov v Trstu in po Primorju so dokaz brezpravnosti našega naroda pod italijanskim jarmom in brezobzirne italijanske brutalnosti, k: hoče vničiti vse, kar je našega. Udarite Italijane po žepu in zadeneta ga v živo! Ne kupujte blaga od italijanskih trgovcev, ne kupujte laških proizvodov, ne spre. jemajte v službo italijanskih delavs cev. Posebno Vas odvračamo od italijanskih tvrdk v Trstu, ki so naj odločnejše podpirale fašiste, kc so žgali naše domove in preganiaii naš narod, med tem ko so avtomo= bili teh tvrdk letali po Jugoslaviji in nosili italijansko blago brezvest; nim trgovcem. Ne prisilite nas k drugim ener gičnejšim meram. Ljubljana, 9. septembra 1921. Narodna obrana v Ljubljani. Dnevne uesti. V Ljubljani. 13. septembra 1921. — Zdravje kralja Aleksandra. Iz Beograda javljajo: Zdravje Ni. Vel. kralja Aleksandra se obrača na bolje tako, da bo konec tega me. seca ali pa začetkom prihodnjega meseca dospel v Beograd. Sedaj se nahaja v Versaillesu, odtam pa bo šel po vsej priliki v Vichv, kjer bo sprejel ministrskega predsednika Pasiča. — Ponovna volitev župana. Mestnemu magistratu v Ljubljani je poslala vlada ta-le dopis: »Pozivno na tukajšnje razpise z dne 12. avgusta t. L št. 22778, z dne 11. avgusta 1921, št. 22779 in z dne 31. avgusta t. L št. 24.800 naznanjam mestnemu magistratu, da je g. minister za notranje zadeve z odlokom z dne 6. t, m„ št 379 sledeče odredil: Z ozirom na dejstvo, da v uredbi o volitvi v občinske zastopstva v Sloveniji ni predvideno, aH in kako se imajo vršiti dopolnilne volitve za slučaj, da je cela skupina že pravilno izvoljenih občinskih odbornikov in nadestnikov ene stranke na podlagi zakona zopet razrešena svoje občinsko - odbomiške dolžnosti ter z ozirom na nadaljno dejstva da v tem slučaju niti pokrajinska uprava, niti ministrstvo ni upravičeno avtentično interpretirati navedeno uredbo, se za dan 20. septembra t L že razpisana dopolnilna volitev za mestni zastop ljubljanski odloži, dokler se v zakonodajnem odboru, kamor je uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji predložena, ne donese avtentična interpretacija v smislu Čl. 130 .ustave. Da pa zamore med tem časom občinski zastop ljubljanski pričeti z rednim delovanjem, naročam vsled gori navedene ministrske odredbe, da mestni magistrat takoj vse potrebno ukrene, da se takoj skliče seja občinskega sveta, v kateri se ima voliti novega župana. O izidu volitve je nemudoma poročati semkaj.« — Z ozirom na žalovanje po pokojnem kralju Osvoboditelju je ministrstvo notranjih del odredilo, da se dovoljuje sviranje samo v zaprtih lokalih in sicer samo koncertiranje in sviranje brez^ pesmi in drugih zabav. — Zaprisega rezervnih oficira jev. Uradno poročajo: Za 18. sep* tember t. 1. so pozvani vsi rezervn' častniki na enodnevno vojaško vež-bo, da polože prisego. Vsakdo se ima zglasiti na sedežu svojega voji nega okruga, kateremu pripada Dovoljeno pa je poedincem, da se zglase pri najbližjem vojnem okru* gu. Obvestiti pa morajo o tem svojo pristojno komando vojnega okruga. Zaprisega se izvrši v um* formi. Kdor si je Še ni nabavil, naf do 15. t. m. to naznani vojnemu okrugu, kjer misli položiti prisego Vsi rezervni častniki naj prineso s seboj pismeno prisego po členu 1 zakona o ustroju vojske, pisane lastnoročno in opremljeno poleg podpisa z žigom na pečatnem vo; sku s svojim monodramom. Pečat je prinesti s seboj za slučaj, da bi prisega ne bila dobro spisana. Pra« voslavni rezervni častniki se zapri-sežejo v Ljubljani in v Mariboru mohamedanski v Ljubljani, evan* gelijske veroizpovedi v Ljubljani. Celju in Mariboru. — Županska volitev v Ptuju. Iz fHuja javljajo: Kakor znano je bil pri Prvih županskih volitvah izvoljen za župana nemčur In O migov pristaš Losinschegg. Pokrajinska vlada je to izvolitev razveljavila in včeraj 12. t. m. je bila ponovna volitev župana. Pri prvem volilnem aktu je prejel socijalni demokrat in nemčur Losinschegg 11 glasov, dr. SenČar 7 (demokrat) in narodni socijalist Serona 6 glasov. Pri drugem volilnem aktu je bil rezultat isti. Pri ožji volitvi med socialnim demokratom Losinscheggom in deno-tatom Sencariem I« pevi dobil 11 gla- sov (socialno demokratičnih), drugi demokrat dr. Senčar pa 8 glasov. Eden narodni socialist je glasoval za demokrata, dočim so ostali glasovali zopet za svojega narodno - socialističnega kandidata. Zanimiva je bil tudi volitev podžupana. Izvoljen je bil narodni socialist Blaiek s 13 glasovi, dočim je socialni demokrat dobil 10 glasov. Žigosati moramo ta ptujski škandal, da je župan svobodnega mesta človek, ki je še nedavno žalil slovenski narod z »windische Hunde«. Za volitev je vladalo v Ptuju velikansko zanimanje, kar dokazuje tudi dejstvo, da je tej seji prisostvovalo nad 300 obči-n ar jev. Losinscheg volitve oficijelno še ni sprejel, ker si je pridržal rok treh dni. — Iz carin ar ske službe. Za blagajnika pri carinarnici v Ljubljani je imenovan revizor Franjo M i k u š, v Mariboru pa za revizorja II. razreda Mihovil S i novčić in-za revizorja III. razreda Miodrag Janko vi 6, nadalje so imenovani za carinike IV. razreda Ljudevit Škvarča in Martin Cesar na Jesenicah. Vladislav A r k o na Rakeku, Erik Košin in Rudolf Endlicher v Spod. Dravogradu in Anton Kepic v Gornjem Cmureku; za carinika III. razreda pa Štefan Fi-lipovič v Boh. Bistrici. ■— Tudi Japonci. Med osnovni« mi šolami ljubljanskimi se odlikuje glede raznovrstnosti učnega mate« rijala (učencev) najbolj manjšinska ljudska šola, ki izkazuje razen Slo; vencev tudi: Ruse in — 2 Japonca! — Električna cestna železnica vozi vsled velikega tujskega pro* meta med velikim sejmom in vsled zahteve javnosti s priklopi j onimi vozovi, ki so vedno nabito polni. — Mestna razsvetljava in veli« ki sejem. Od dne otvoritve ljubljanskega velikega sejma dalje je bila mestna razsvetljava na odred; bo mestnega magistrata pomnože* na. V centru mesta se na vseh ce* stah in ulicah, kjer se razvija glavni tujski promet, prižigajo ves čas vsa razpoložljiva svetila. Mestna plinarna in elektrarna se imata od« slej ravnati po dobljenih instruk-cijah. — Prekupovalci krompirja po deželi in okrajna glavarstva. Poro* čajo nam : Po kmetih so jeli hoditi razni kupci in špekulantie iz Ljubljane, ki kupujejo od kmeta krom* pir na debelo in preplaČujejo po 5 do 8 K za kilogram. Zato krompirja ni na trg, ali pa je le droben in pre? tirano drag. Na te verižnike in oderuhe opozariamo okraina gla* varstva po deželi, da store svojo dolžnost. Svojo dolžnost naj pa tu* di stori tržno nadzorstvo v Ljubljani, zlasti pa nekateri brezbrižni tržni organi. — Veliko zamudo ima iz neznanih vzrokov julijsko napredovanje državnih železničarjev direkcije Zagreb, ker še do danes ni bilo objavljeno. — Požar v Klecah. Danes si je ogledal pogorišče v Klečah poslanec SKS g. Jakob K u š a r ter zagotovil, da se bodo slovenski poslanci zavzeli za to. da dobe nogoreld najizdatneišo podporo. — Stanovanjsko vprašanje. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec bo te dni sklical v Beogradu konferenco strokovnjakov, da dajo svoje mnenje o tem, ali naj bi se stanovanjska naredba podaljšala še za eno leto, ali pa v drugi polovici 1. 1922 dovolil svoboden dogovor med lastniki his in najemniki stanovanj. — Umrla ie nadoficialu Mestne hranilnice ljubljanske g. Matiji Rode t u 7Ietna hčerka Milena. Pogreb bo v sredo ob 4. iz mrtvašnice Pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Hudo priaadoti rodbini iskreno fložalie! — Smrtna kosa. V Ormožu je umrl davčni upravitelj v p. g. Anton — Na nemških (manjšinskih) osnovnih in srednjih šolah bo s pričetkom šolskega leta 1921—22 slovenščina učni jezik, nemščina pa le na paralelkah. — Trgatev se je na bivšem Štajerskem pričela te dni, po Dolenjk skem se prične koncem tega mesca. Kvaliteta tu in tam dobra, kvanti* teta srednja. Grejan, g. Pavlu Zorcu v Ljubljani je umrla hčerka Magdalena, v Gledališki ulici št. 2 v Ljubljani pa ga. Katarina Neumaverieva, vdova vlad. viš. inženjerja. Pogreb (pravoslavni) bo v torek. 13. t. m. ob 4. bodi jim blag spomini__ Kultura. — Zbor kubanskih kozakov je sinoči imel v Narodnem domu svoj koncert ruskih narodnih in kozaških pesmi. Zbor je prvovrsten in zasluži \so pozornost muzikalnega naše^* občinstva. Pod spretno roko kapelnika g. Sokolova izvaja svoj program dovrše-n v čuvstvenem in tehniškem ozira. Ruski basi so itak svetovno znani in ti krasni, lirični tenorji dvignejo poslušalca s seboj v višave. Lahko se reče, da bo zbor nekoč še svetovno-slaven, saj se je kreiral stoprav pred par meseci in že sedai tako odlično prenašanje jamči za njega bodočo slavo. Solisti, osobito bariton, razpolagajo z odličnimi organi. Naše ljubljansko občinstvo naj ne zamudi redke prilike, saj je nastop Rusov res pravcat dogodek. — Balokovicev koncert v Matl-riboru. V torek, 13. t. m. koncertira v Mariboru svetovnoznani umetnik Ziat-ko Bal okovi ć. Program koncerta je prvovrsten. Koncert se vrši v Narodnem domu.___ Šolstvo. — Vsled razširjenja griže se prične reden pouk tako na ljudski kakor tudi meščanski šoli na Jesenicah še le dne 1. oktobra. — Komisije za za Šolskoszakon ske načrte. Ministrstvo za n ros ve* to je sestavilo na predlog glavnega prosvetnega sveta, ki ima nalogo zbrati materijal vseh zakonskih načrtov srednjih in ljudskih šol posebno komisijo, ki bo zbirala ta materijal. — Glasbena Matica v Lfubljani. Dosedanja delitev glasbeno Šolskih zavodov naše Glasbene Matice v glasbeno šolo in v konservatorij Glasbene Matice v bodoče odpade in se je zavod popolnoma preosnoval na podlagi konservatorij ske uredbe, ki postane v kratkem zakon. Na podlagi te uredbe se deli konservatorij v štiri pripravljalne razrede, 3 letnike nižje in 3 letnike višje konservatorijske stopnje. Vpisovanje v vse tri oddelke se že vrši in se zaključi dne 15. t. m. V interesu rednega pouka ie, da se gojenci takoj oglase. Vsi nanovo vstopli in ki v svojem instrumentu niso začetniki, moraio napraviti sprejemni izpit. Na poznejše oglase se bo oziralo le, ako bo še kaj prostora na razpolago. — G-asbena Matica v Ljublian?. Ureditev urnika za gojence konservat-torija Glasbene Matice v Ljubljani se vrši po sledečem redu: Vsi gojenci so-I opet j a naj pridejo k razdelitvi ur v sredo. 14. t. m. ob 3. uri pop. Gojenci vseh letnikov glasbene teorije, združene s petjem, v četrtek, dne 15. t. m. ob 3. uri pop. Gojenci klavirja v četrtek, 15. t. m. ob 4. pop. Gojenci gosli v petek, 16. t. m. ob 4. pop. vsakokrat v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici 7. II. — Kr. državna trgovska akademija v Ljubljani. Ravnateljstvo kr. drž. trgovske akademije naznanja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do Inki. 15.. septembra na srednji tehnični Soli v drugem nadstr. soba št. 6. in sicer od 9.—12. In od 3. do 6. Začetek pouka bo naznanjen na doski v avli omenjenega zavoda. Vpisovanje v abiturijentski tečaj se vrši od 25. do 30. septembra na istem zavodu. Ravnateljstvo. — Na deski in dekliški meščanski šoli na Jesenicah je vpisovanje 15. t. m. s poukom pa se prične 16. t. m. V 1. razred se sprejemajo učenci (učenke), ki po že 11 lf»t stari in so z dobrim uspehom dovršili 5. razred (oddelek) ljudske šole. Učenci, ki so dovršili 4. razred meščanske šele, se sprejemajo na tehniško srednjo šolo, trgovsko akademijo, učiteljišče, v 5. razred realke itd. Ravnateljstvo. Sofeolsfoo. — Telovadno društvo Sokol v Št. Viđn nad Ljubljano pripredi v nedeljo 2. oktobra 1921 svojo javno telovadbo z veliko vrtno veselico pole« gostilno Antona Štruklja na Trati, h kateri vabi vsa bratska društva, somišljenike in prijatelje Bokolstvo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh prostorih gostil, pri Zibertu na Trfcti. Solidna in točna postrežba preskrbljena. — Zdravo! — Za stavb, sklad Ljubljanskega Sokola daruje g. Klopčar Jos. iz Grahovega K 40. kot neizplačano najdeni-no za svoj potni list. — Za zgradbo Sokolskega doma j v Spodnji Šiški so darovali: Br. predsednik Stepič 184 K pri njemu nabrane, g. generalni tajnik Fr, Murko 50 K in po br. Dolinšeku darovali bratje Srbi 1092 K. Iskrena hvala. Odbor. nafnouelša poročila. MINISTRSKI SVET. Predvojne tirjarve naših državlja= nov. — Naša vlada za naše neodre* šene brate. — d Beograd. 12. sept. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od šestnajstih do dvajsetih. Razpravljalo se je o raz* nih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Sprejel se je predlog ministra dr. Kukovca, da naj naša vlada za* hteva od zavezniških narodov, da določijo kurz, po katerem morajo avstrijski dolžniki plačati tirjarve naših državljanov, nastale pred svetovno vojno. Govorilo se je tudi o zunanji politiki ter se je pri tem omenjalo zadržanje xMadžar. ske ob izvršitvi mirovne pogodbe Sprožilo se je tudi vprašanje radi porušenja Narodnega doma v Rojanu pri Trstu s strani italijan* sirih fašistov. Definitivno je sklenieno, da se začne graditi most med Beogradom in Zemunom. Minister za pravosod; je je poročal vladi o predstojećih pogajanjih z Avstrijo glede ukinje-nja sekvestrov na imetje naših dr žavljanov v Avstriji. Potem so bili podpisani razni ukazi in se odobril:' razni krediti, ki so jih ministri predložili v odobrenje. KONGRES RADIKALNE STRANKE. — Beograd, 11. septembra. (Iz* virno) Odbor radikalne stranke v Novem Sadu sklicuje za prihodnje dni kongres radikalne stranke za Vojvodino. Na kongresu bodo po* ročali radikalni poslanci iz Vojvo* dine o političnem položaju radikal* nc stranke, RUSKI POSLANIK PRI PAŠIČU. — d Beograd, 12. septembra Ministrski predsednik Nikola Pa* šić je sprejel danes v svojem kabi« netu ruskega poslanika Strandmar«. na, s katerim se je dalje časa raz* govarjaL Razgovor se je sukaj okrog pomoči ruskim beguncem ter okrog zagotovitve eksistence onih ruskih beguncev, ki se nahajajo v naši državi PROTIČEV LIST. — Beograd, 13. septembra. (Iz* virno). Dne 15. oktobra začne Sto-jan Protić izdajati svoj list »Ra* dikal«. UVOZ PŠENICE. — Beograd, 13. septembra. (Iz» virno) Finančno gospodarski odbor ministrskega sveta je na včerajŠni: seji razpravljal o uvozu pšenice, ki se naj zmelje v naših mHnih. ITALIJA NE BO INTERVENL RALA. — d Rim, 12. sept. Nekateri listi so trdili, da je sklenila italijam ska vlada, odposlati čete na Macb žarsko, ako bi se vprašanje BurŠkc ne uredilo kmalu po dogovorih Oficielni krogi izjavljajo, da je ta vest docela neutemeljena, Italija n: nameravala nikdar iniciative za individualen oborožen nastop. Ta bi se izvršil, ako treba, le skupno z drugimi zavezniki. SOLUNSKA LUKA. —d Beograd, 12. septembra. Pres-biro poroča iz Aten: List »Katemerini« doznava iz Soluna: Radi težkoč, ki so nastale za tranzit blaga v solunski luki, katero je bilo namenjeno za Sr- j bijo, se je začelo blago za Srbijo izkr- | cavati v romunskih lukah. Tudi italijanske ladje odhajajo v romunska pristanišča. Srbski trgovci so začeli odslej naročati sladkor iz češkoslovaške, dočim so ga doslej naročali v Ameriki. Srbski trgovci dobivajo samo še 35% sladkorja iz Amerike. Nekateri listi trdijo, da je za luko Solun velika škoda, da dobivajo jugoslovenski trgovci sladkor iz Češke. DELEGAT SPALAJKOVTĆ O ALBANSKEM VPRAŠANJU, — Ženeva, 10. sept. Pri posve* to van j u Zveze narodov jo izrazil de» legat Jugoslavije Spalajković svoje zadovoljstvo nad tem, da je svet Zveze narodov odklonil pečati se z vprašanjem Albaniie, zakaj to vprašanje ne spada v pristojnost Zveze narodov, ampak v pristojnost vrhovnega sveta. Albanija je bila sploh prezgodaj sprejeta v Zve* zo narodov. Albanija niti država še ni, saj nima niti vlade, niti mej in dela Zvezi narodov samo sitnosti Zveza narodov naj bi se rajši ne vtikala v zadeve Albanije. Govor Spalajkovića je zadel na protest predsednika in je povzročil, da je izjavil Balfour, da bi trpel ugled sveta Zveze narodov. Če bi se zadr* žanje sveta v albanskem vprašanju kritiziralo v tej formi. ARETIRAN KOMUNIST. — Beograd, 12. septembra. (Iz; virno) Preiskovalni sodnik je da* nes zasliševal komunističnega vo. ditelia Lazarja Markoviča. Tekom zaslišanja je sodnik odredil njegovo aretacijo, ker je soudeležen pri aAcataju.aa kralja Aleksandra- AVSTRIJSKO MADŽARSKI KONFLIKT. Češkoslovaška nota. — Ne vzdrži j i* položaj. — d Praga, 12. septembra. Cer škoelovaški minister zunanjih poslov dr. BeneS je poslal danes do* poldne predsedniku poslaniške kon« forence v Parizu Cambonu noto, v kateri govori o dogodkih in terorfr stičnem režimu na Zapadnem Mad« žarskem. Nota opozarja, da so sosednje države zaradi tetfa vznemir« jene. Češkoslovaška vlada noce preiskovati, kdo je za vse to odgo« voren, toda izjavlja, da je ta polor žaj nuvzdržljiv. Delovanje za mir ki naj odstrani, kar je zakrivila voj* na, bi bilo zelo otežkočeno, ako se ta položaj podaljša le za en dan. NOVI VOJAŠKI POVELJNIK NA REKI. — d Rim, 11. sept. General Gi« unto je včeraj prevzet poveljstvo nad četami na kopnem in nad po* morskimi četami na Reki. MADŽARSKA ODSTOPI ZA* PADNO OGRSKO AVSTRIJI. — Budimpešta, 13. septembra. (Izv.) Pariški poslanik Madžarske je brzojavnim potom obvestil svo< jo vlado, da antanta grozi Madžarski s sankcijami v slučaju, da točno in brezpogojno ne izvede pogojev trianonske pogodbe. Pod vtisom tega obvestila jo bila včeraj seja ministrskega sveta, ki je skle= nil, da Madžarska odstopi vse v trianonski pogodbi določene kraje zapadne Ogrske Avstriji. Vsa Za= padna Odrska bo v kratkem času predana avstrijskim oblastem Madžarska vlada pa skuša ta neuspeh kriti n i diplomatičen način Madžarska vlada bo po posredova: nju antante podpisala zadevni odstopni protokol. SPREJEM MADŽARSKE V ZVEt ZO NARODOV. — Dunaj. 13. septembra. (Izv.) »Nfeue Freie Presse« javlja iz Z ene« ve, da je Zveza narodov sklenile sprejeti Madžarsko v zvezo, »Neue Freie Presse« pristavlja k tej vesti da je češkoslovaški zimanii mini« ster dr. Beneš doživel poraz glede svojega protesta, ker ga niste za» dostno podpirali Jugoslavija in Romuni j a, BORZE, — d Curih. 12. sept (CTU) Devize. Berlin 5.55. Now York 582, London 21.72, Pariz 42.70. Milan 24.90, Praga 7.02, Zagreb 2.90, Dunaj 0.55, — d Zagreb, 12. sept. Devizo. Berlin (izplačilo) 209.50—210.50, Berlin (ček) 209—210. I tali f i 945—985, London 825—835, N*w Vork (kabel) 0— 220 — New York (ček) 212—315. Pariz 1600—1700, Praga 270—277, Švica 2650—0, Dunaj 1590—16.10. Valute. Dolarji 212—211, earaki ruKlji 20— 22, napolondori 750—7S5, nemško nvir-ke 0—210. romunski leji 0—210. — Zatekel se pes z znamko št. 129S. Poizve se Turjaški trg št. 1. — Našla se je večja sveta denarja na Dunajski cesti. Dobi se pri g. Der-žaju na Gosposvetskj cesti št 6. Glavni urednik: Rasto PustoslemŠek. Odgovorni urednik: Ivan Pcdržai. Na prodaj rekama, gostilna, poslopje, 14 ora! zemlje. Dobra gostilna, mesarija, centrum mesta Celje. Krasna vila s pohištvom, velik vrt konfort Lepa kmetijska posestva, veleposestva, gTaščine, mlinf, ža^e, gostilne' tesrovine. hiSe, vile. Karo! Breznik, Celje, Dolgopolje 3. 6465 Sprefmejo se trlfe dijaki na stanovanje in hrano najraje iz nižje gimnazije. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. £493 Družabnik s kapitalom 100.000 do 500.000 K se liče za že več let obstoječo, dobro idočo trgovino z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani. Ponudbe pod »Podjetje se poveča 6480« na upravo SI. Nar 64SO Kupim Ano. Obvezne ponudbe z dobavnim Časom je poslati na J« Pogačnik, Dalmatinova ulica 1. 6506 s star otroški športni voziček. Reflektiram tudi sarmo na kolesa. Ponudbe pod .Voziček 6521* na upravo Slov. Naroda. z mešanim blagom, odnosno gostilna v prometne]5em trgu na Kranjskem ali Sti crskem, se išče. Ceno je navesti. Ponudbe pod .Trgovina« na an. zav. Drago Beseljak d drug, Ljubljana, Sodna ulic« & 6£09 Ekonoma ki sta dovriila vinarsko in sadjarsko Solo v Mariboru, z enoletno prakso, Iščeta primerne službe na kakem posestvu ali če mogoče državno službo. Vst p kakor se zahteva. Ponudbe pod .Dobra ekonoma 6499* na upravo Slov. Naroda. Imam na drobno v zalogi večjo množino tih odej, pri (k ovire) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljub liana. Stari trg št- 12 Sprejmejo se dijakinje ali gospodične na stanovanje in hrano. Naslov pove,uprava Sloven. Naroda. 65t2 Dva psa čiste volčje pasme (6 tednov in 2 leti) se prodasta. Več v gostilni Rupar, Tržaška cesta 11. 6514 obstoječe iz dveh sob, kuhinje in prit ikl i n, se Išče v Novem mesta a(i kje drug le ob ieleulikl posta'!. Pismene ponudbe pod itMfegefte meblovano 6819" ne upr\ c Slov- Narode. 6519 j»v.: : • •*»*,* .-V '"• V,j4'j v r '' . + Pavel Zore naznanja v svojem In v Imenu svojih sorodnikov, da mu je po kratkih mučnih bolečinah preminula njegova ljubljena hčerka Pogreb se bo vrJil danes, 13. septembra ob >/, 6 Iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. septembra 1921. Marija Orejan naznanja vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je njen preljubljeni soprog, gospod Anton Grejan davčni npravltolj v p. danes ob 5. uri zjutraj previden s svetimi zakramenti v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo 14. septembra ob 4. uri popoldne na pokopališče v Ormožu. OrznoS, dne 12. septembra 1921. Dijak iz boljše hiše se sprejme na hrano In stanovanje. Na razpolago klavir in ti imajo prednost. 648J' Strt od srčne bolesti naznanjam v svojem imenu ter v imenu svoje žene Jerica in svojih sinov Cirila, MIlana in Branka, da nam je danes zjutraj preminula preljuba hčtr-ka oziroma sestrica milena v starosti 7 let. Pogieb predrage ljubljenke bo v sredo, 14. ieptembra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. septem. 1921. Matija Boda, nadoficijal Mestne hranilnice ljubljanske. 1 Vsem prijateljem in znancem tužna vest, da je danes ob pol 9. dopoldne izdihnila svojo blago dušo gospa vladnega visjaga loža« njorja vdova. Pravoslavni pogreb se bo vršil 13. t m. ob 16. uri Iz hiše žalosti, Gledališka ulica 2 k Sv. Križu. LJubljana, 12. septembra 1921. Vrtnar samostojen, 40 let atar, išče stalno slu'ho. zmožen popolnoma vrtnarstva, poljedelstva, živinoreje, vinorejstva, čebc r stva, drevjereje itd. Naslov: Josip KUj-cenovič, ekonom, vrtnarski voditelj, r. Sv. Lenard, Velika Nedelja. 6511 Preklic. Preklicem besedo, katero sem v nagli jezi radi prepira izrekla pomočniku Struna. Prodajalka pri tvrdki Novotnv. 65-6 Meblovano sofio z dvema postelj ama, ev, z >.a tri om in kosilom išče v Ljubljani ali okolici inteligenten trgovec. Ponudbe pod .Dobro plačilo 6M5* na upravo Slovenskega Naroda. f515 Sprejme se gospodinja, dobra kuharica, v mesčan-ko hišo. Zahtevo plače navesti. Ponudbe pod »Gospodinja 6525' Ljutomer, poštno ležeče. Kontorist (inm) a prakso in lepo pisavo, za pom l pri kujigovodstvu, in več pomočnikom železnlnske stroke sprejme Fr. Stupca, Liubljana. Gosposvetska cesta 1. 6513 Snlonslia o&teRa zelo dobro ohr.in ena, miza, netiv; Inik, srnjakovi ropov i. vinski sod ?6l i >r-A. se proda po nizki ceni. Lavrcnač, Frančiškanska ulic i 10, I. nadstropji'. 6500 Zelo miren in soliden gosri) išče malo sobo fJ^^S™ tudi k mirni družini najraje v sredini mesta. S posteljo razpolaga sam. Ponudbe pod »Miren 6520« na upravo Slov. Naroda. r - Deček iz dobre hiie želi vstopit; kot vajenec v špecerijsko trgovino. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6508 Lesno industnia išče uradnika za pisarno v Mariboru. Zmožen naj bo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in stenografije. Nadaije uradnika na žago na deželi, kateri bi bil porab-Ijiv za skladišče In pisarno. Prednost imajo več ali manj strokovno naobra-ženi. Ponudbe z navedbo zahtavane plače in referenc naj se pošljejo dod .Lesna indus'rija 3000« na upravništvo lista Tabor, Maribor. €491 Masivna Mica iz trdega lesi, divan, pisa'ni miza, se proda za 10.000 K. Tomše, Rimska cesta 23. f>350 Dobra mM s° m 2a poldiui,- etnega fantička. Dopisi z navedbo etne pod .Dobra oskrba 6516" na upravo Slov. Naroda. 6516 M gospodični iščeta nemeb'ovano sono v sredini mesta Ljubljane, proti dobri najemnini. Več pove informacijska pisr.rna, Dunajska c. 5. 6518 ranco: SKl pUHIU Francozinja gćt, Laissue prične v krat kem s poukom in sprejema p:l;ave 14. in 15. t ni od 3. do 5. v Narodnem domu, Or^anfsation Franco-SSovene. 6517 J mm s !o l oktobra Froilii ss owa 330 m dolga. 2 30 m visoka, 70 cm široka, z ogledali. Več v trgovini Iva S.k t. Konjr^ni trg 6. 64CJ5> Ba snovanje in hrano se sprejme pospica iz dobre hiie. Lav-renču\ riančižkanska ulica 10/i. 6501 Man no proda). Prodam dobro idoČ mlin s štirimi pari karninv 10 minut od železniške postaje poleg je tudi lop vrt. Ponudbe pod .Mini 6503" na upravo Slovenskeea Naroda. 6503 BHali nižjih razredm* se spreime na hrano In stsnova:ijO Puizve se v posredovalnic: Novotnv, Dunajska cesta. 6504 Sprejme se gospodična takoj na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6505 Rompl. w\m soba (z zimnicama in peresi) skoraj novi, iz otelvjvega lesa se proda. Cena je 12.000 K. Poizve se pri B. Salmlč, Sv. Jakoba nabre!je 27. 651 j HCe se spreten zastopnik za Ljubljano in Gorenjsko. Išče ga staroznana južnoitajer^ka veletrgovina z \i-nom. P mu Ibez referencami pod .Spreten 6-165- na upravo Slov. Naroda. 6466 Iči "loMnlS, mestni f s iorsRl mojster, LjufcJfasa, Danajs'ia cesta 46. — Telefon štev. 379. Vsakovrstna *cs;uskq dela, kakor: modtr:,e ksene stavbe, o-»treŠ;a za palače hiše, vile, tovzfne, cctkve in zvonike; stropi, ra^ia tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene crraje, itd. G.nadba lesenih mostov, jezcv in mlinov. Parna žr-rjaj tovarna furnirja. moške, fantovska in deške, mikado, raglane. površnike, kožuhe, jdnlne hlače, specijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpripr sttjSep-' do najfineiiega kroja v najbolj*i izdelavi ter rszno sukno, hlačevino in podloge nabavite rr.jcer.eje edino ie pri 3 00 f • O * « OtO (Fran Dersndr) LfnMIar:a, Erserislic cc^ia 8. — Telefon st. 313. Vdeležensc Ljubljanskoga vzorčnega velesejnia. Paviljon E oddelek štev. 52. lili p: m P 7°0 državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu MU* ha na Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelja Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis 7°j0 drž. investicijskega posojila v nominalnem zneske Đ 500.000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno t svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev iu razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog; napravo in popravila pristanišč, cest, pot<>v itd. Nominalni iznos posojila je D 500,000 000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 številk obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brež vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajuicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10. let se to posojilo ne more konvertirati, uiti v tem Času obrestna mera znižati. V slučaju da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic t ^nuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarov.vi > s hipoteka, a potrebna svo^a za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v bndget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki dotienega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domaČih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podazetjih. Obavznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisUi. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vaakega tedanjega in bodočega davka in dokiade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastuih, okrožnih, »rezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini krall, Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921. Minister financ Dr. Kosta Kumatiudi I. r. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne* Za inseratni dpi odgovoren Vajeatia Kopitar, 2820