Razne novice. * Iz Jlnanfine službe. Colninsko skugnjo v Inomostu je napravil s prav dobrim uspehom o. kr. finančni nadpaz. g. Jože Lužai* iz Maribora. — Za stalnega finančnega nadpaznika; je imenovan začasni nadpaznik g. Jakob Kaiser v Ptuju. — Premeščeni so: gg. nadpazniKa IgnacfHorvat iz Celja v Brežioe, Ivan Dreu iz Brežie v Smarje, paznikaj Franjo Drosg iz Smarja v Brežice in Alojz Ermenc iz Radgone v; Ljutomer. , i;*| * Iz železniške sliižbe. Na novo je sprejet uradniški aspirant Jožel Cugenus na postaji Račje-Franu Premeščeni so: Avgust Neumann, asistent, iz Pragarskega v Bruck ob Muri; Franc Sobotka, asistent, iz Hrastnika v Celje; Rudolf Segula,, asistent, iz Li-» tije v Hrastnik; Rudoli Kotnik, asistent, iz Rač v. Trient; Rudolf Robenhaupt, adjunkt, iz Maribora (gL: kolodvor) v Ptuj. lz šole. Za nadučitelja na deški šoli v Celju je imenovan nadučitelj v Ormožu Franc Ceder; na; dekliški Šoli v Celju Benedikt Groller,. Za definitivne učitelje, oziroma učieljice, so imenovani: Roman Kole na deški ljudski šoli-^tev. III v Mariboru; na ljudski goli v Marenbergu Jožefa Germuth; naj Idekliški Soli v Mariboru III Marija Liebisch; na mešfianski Soli v Mariboru Angela Sobotka. * Cesarjeva osemdesetletnioa. Kakon se poroča, bo cesar razdelil ob svojem 80. rojstnem dnevu okoli 400 redov, toda samo zaslužnim osebam na polju dobrodelnosti. Ljubljanskl Škof dr. Jeglič je pristopil z 200 K kot ustanovnik k ,,Slovenski Straži".. Ta domoljubni čin slovenskega vladike naj rvzpodbudi vse dobro misleče rojake Slovence, da pridno posnemajo z obilnimi darovi za S. S. tega odličnega slovenskega rodoljuba. Poslanec Plšek je precej hudo obolel in mora ležati. Marljivemu in priljubljenemu gospodu poslan^ cu želimo skorajšnjega okrevanja, da bo zamogel na,^ dalje sodelovati pri organizaoiji' k'me6k*ega Ijudstva na Spodnjem Stajerskem in skrbeti za njegov dobrobit. ¦-...__—- '•*--, * Slovensko romanje v sveto deželo. Slovenci priredijo letos skupno romanje v sveto deželo. Odhodbo dne 2. septernbra t. 1. Cas zai vpisovanje se je sedaj podaljšal do 31. julija. NajviŠje število romarjev; je določeno na 536. Priglasilo se jih je že približno 400. Prostora je torej Še za 136 romarjev. Pojasnila daje ,,odbor za slovensko romanje v sveto deželo" y LjuLijani. * LiberaJci med seboj. Mladim liberalcein okoli ..Narodnega Dnevnika" ni prav, da je bil staroliberalee dr. Tavear izvoljen v odbor Ciril-Metodove družbe. Nastala je vsled tega že prava časnikarska vojska med ,,Narodnim Dnevnikom" in ,,Slovenskim Narodom", ki Tavčarja zagovarja. Stajerski mladi libe^ ralci so ofiividno nezadovoljni, ker so zgubili 30. državnozborski volilni okraj in rnislijo na lastno organizacijo. \ \ * Izprememba v katoliškem časopisju. Tržaško ¦ katoliško tiskovno društvo se je domenilo z goriškim, da bo od 1. julija dalje nehala tržaška ,,Zarja" izhajati, namesto nje pa dobe dosedanji naročniki tega lista ,,Novi čas" s prilogama ,,Na& kmečki dom" in ,,društvenik". Ta združitev je prvi korak k združitvi obeh krščansko-socialnih zvez. Tako bo katoliško slovensko Časopisje med primorskimi Slovenci postalo trdnejše in enotnejše^. * Osmi avstrijski vinarski shod se vrši od 5. do 10. septembra t. 1. na Dunaju. S tem sliodom so. združena ne le razna važna, avstrijsko vinarstvo zadevajoča strokovna posvetovanja in zborovanja, am^ pak tudi gotovo jako poučna mednarodna razstava vi-^ narskih in kletarskih strojev, potrebščin in znanstvenih pripomočkov. Obenem so s shodom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Tega sboda se udeleži lahko vsakdo, ako se zglasi poprej pri avstrijskem državnem vinarskem društvu, oziroma pri njegovem poslovodstvu v Kremsu. Koledar Slovenskega planinskega društva je izdal nadučitelj Fr. Kocbek. Cena 1 K-: * Poletnl dopnstl domobrancev bodo letos od 18* julija do 7. avgusta. Poveljniki čet pa pošljejo vojake doinov že lahko 16. julija. Nakupovanje plemenslrih kobil. Dnei 15. septerabra t. 1. ob 8, uri dopoldne bode v Ljutomeru komisija nakupila 15 plemenskih kobil, ' ki morajo biti stare 3J4 do 7 let, krepke rasti, trdne podstave in pravilne,., izdatne hoje ' ter najmanje 161 cm visoke.; Rodu morajo bitii kobile po žrebčarnskih žrebcih an-! gleške polukrvnosta, iztočne krvnosti ali lipicanskega plemena, in se mora o njih domnevati, da, bodo dale ježne konje (remonte), Te kobile se bodo prodajnikom propustile pod gotovimi pogoji ( in f proti gotovim obw veznostim. Tozadevni pogoji se polzvedo pri maribor-: skem uradnem živinozdravniku. Opozarja se, da se bodo vpoštevali samo konjerejci, kojih plemenski kraj ni več nego 15 km od Budišovec, Ljutomera ali Brežic oddaljen. Umrl je v Podsredi dne 10. julija tamošnji gospod župnik Matija Vaupotič v 45. letu svoje starosti. Rojen v Ormožu dne 18. januarja 1865, v maSnika posvečen dne 25. julija 189-2, je služboval kot kaplan pri Sv. Petru blizu Radgone, v Ljutomeru, v Leskovcu, pri Sv. Barbari blizu Vurberga, v Dramljah, kot provizor in župnik v Skomerju, in od 1. januarja 1905 kot župnik v Podsredi. Pogreb bo v torek ob 10. uri. R. i. p.! * »Slov. Straža." Ker so nam še v zadnjem trenotku dohajala poročila o zadnjenedeljskih ustanovnih shodih, jih priobčujemo ob koncu lista, na kar opozarjamo naše čitatelje. * Romanje na Trsat. Prvokrat smo letos spodnještajerski Slovenci poliiteli v večjem številu na staroslavno božjo pot, ob obalih ' sinjega Jadranskega morja, na Trsat pri Reki. Le-to romanje je bilo tako lepo, da se na lepše nikdo ne spominja. Vseh udeležencev je bilo nekaj nad tisoč, raecl njimi izvenredno veliko število gg. duhovnikov, okoli 70. V dveh posebnih vlakih smo se v ponedeljek zjutraj ob enih, oziroma ob pol dveh odpeljali iz Maribora. Priznati moramo uljudno prijaznost vseh uradnikov in uslužbencev na železnici ves čas našega romanja; ni bilo 6uti niti najmanjše pritožbe. Ob 7., oziroma ob 8. uri smo dospeli v Postojno, kjer je mnogo naših duhovnikov med krasnim popevanjem vrlih pevk in pevcev maševalo. Ob 9. uri smo šli v svetovnoznano postojnsko jamo, ki j e bila divno električno razsvetljena. Ljudje so bili očarani po krasoti in zanimivosti nepopisnih znamenitosti, katere so občudovaje gledali. Naše reselje in oduševljenje so še povzdignili pevski zbori, ki so na raznih krajih v jami navdušeno zapeli; posebno odlikcnrali so se vrli mladeniči in izborne pevke iz St. Jurja v Slov. gor. pod vodstvom g. kaplana B o s i n a. Nepozabljivi so mogočni vtisi, ki so nas navdali v tajnostnih podzemeljskih prostorih. Iz Postojne hiteli smo dalje 6ez pusti Kras, kjer je marsikdo vzdihnil: ,,Oh, kaka puščava; kako lepa je naša rodovitna Stajerska!" Ob petih srao bili že v velikanski proeesiji iz Sušaka po stopnicah gori na Trsat. Zopet je ganliivo zadonelo slovensko petje. Po prihodii v cerkev nas je preč. g. gvardijan o. V e nd e 1 i n, naš štajerski rojak, prisrčno pozdravil. Ob 7. uri imel je g. p. K a s i j a n iz Maribora pridigo o zgodovini trsatske božje poti. Sledile so večernice, potem pa med priznano lepim petjem naših romarjev rimska procesija. Kar se nam je zelo dopadlo in česar še nismo nikjer opazili, bilo je sodelovanje tamošnjih vrlih prebivalcev; slava jira! Vse hiše so bile jasno razsvetljene; na stotine lučic je brlelo po vsem Trsatu; spodaj pa so od morja odsevale mnogobrojne luči — bil je to neprimerno krasen pogled. Drugo jutro ob petih je pridigoval g. dr. Anton M e d v e d , profesor v Mariboru, ki je Marijine milosti, njeno trpljenje, njeno nebeSko srečo in njeno ljubezen do vernega ljudstva primerjal zi neskončnostjo sinjega morja. Nato je slovesno maševal g. stolni župnik Fr. Moravec iz Maribora. Ob 8. uri smo se poslovili od trsatske Marije. Koliko oci se je solzilo, koliko src Je goreče vzdihnilo: O, da bi Te, mila mati, le Še enkrat videl! Tjakaj do stopnic smo peli lavretanske litanije; še en pogled nazaj na Marijino svetišče, v katerem smo vžili toliko dušnega veselja — in izginila nam je izpred oči nepozabljiva trsatska ,cerkev. Veselih in zadovoijnih src smo šli doli v reško pristanišče, kjer so nas čakali trije parniki, da bi nas nekoliko na morje popeljali. Po prozornih, mirnih, blestečih se valovih smo med najlepšim vremenom potovali tje do Opatije, drugi parnik celo tjekaj do Lovrane. Strmeli smo nad krasoto morskega obrežja, po katerem se tako divno razprostirajo slove&i kraji: Voloska, Opatija, Ika, Lovrana, Maščenice! Seveda so zopet orjaško zadonele na morju slovenske pesmi. Tu je donelo: Po jezeru, tam: Liepa naša domovina, tam zopet: Veš, o Marija, itd. Te sicer kratke, a neprimerno prijetne vožnje po morju pa ne pozabimo nikdar, nikdar! S. težkim srcem smo šli ob %12, oziroma %1 na železniške vozove; kajti vsakdo si je mislil, stoteri so tudi rekli: Minilo je prehitro! Ob 548. m /*9. sta bila oba vlaka zopet y Mariboru. Kolikor nam je znano, se ni nikomur niti najmanjša nezgoda zgodila. Le-to romanje nam ni bilo samo pobožno versko veselje, temveft tudi zdatno napredovanje v naši izobrazbi. Videli smo božja čudesa v postojnski jami, videh tako velik del kranjske in primorske tležele, videh morje, spoznali dokaj naših vrlih in globoko vernih bratov Hrvatov v trsatski okolici. In vse to za tak mal denar! Značilno je rekel nek kmet. ko smo prišli iz postojnske jame: ,,Kar sem do zdaj videl, je vredno vožnje cene, od zdaj mi bo vse zastonj!" Radi tega nam vsem romanje na Trsat ne izgine iz spomina. Sledn.ji5 moramo še izreči najsrcnejšo zahvalo vsem čč. gg. frančiškanom na Trsatu, velezaslužnim fuvateljem Marijinega svetiSča. Bili so nam vsi tako prijazni in ljubeznjivi, da smo bili naravnost iznenadeni. 65 duhovmkov so pogostili in s preno6iŠ6i oskrbeli; tudi izmed drugih romarjev je dobil vsak prenočišče, ki se je oglasil; vrhu tega so pa dali iz svojega zanimivega vrta vsakomur spomin na južne solnčne kraje. Izhod iz cerlrve bila je procesija na cvetno nedeljo, da si lepSe misliti ne moremo. Cč. gg. Irančiškani, srčna vam hvala! Spominjajte se nas pri Mariji na Trsatn, kakor se bodemo tudi mi vas yedno in vselej! * Vsilpvost. Pod tem naslovom sem dne 22. VI. v ,,Straži" in 23. VI. v ,,SIovenskem Gospodarju" izjavil, da sem že večkrat poslal list ,,SIogo" nazaj, ker ga nisein narocil in ga sploh ne maram, a se mi vkljub temu še vedno vsiljuje, kakor konjska muha. Na to mojo izjavo je uredništvo ,,Sloge" dne 8. t. m. odgovorilo sledefte: 1. Joželu Mundi se je pošiljala ,,Sloga" po naročilu njegove strienice I. K., in sicer lansko leto nekoliko številk na ogled, letos od 1. febr. pa redno, ker je imenovana sorodnica list zanj plačala. — 2. UpravniŠtvo ,,Sloge" ni prejelo od Jožefa Munda niti lani niti letos.do 26. junija ne ene številke ,,Sloge" vrnjene. — 3. Istotako izjavlja poštni urad pri Sv. Bolfenku pri Središču na tozadevna naša vprašanja, da se ne ve s p o m i n j a t i, da bi I. M. kedaj kako številko ,,Sloge" zavrnil, in tudi pismonoša odlocno trdi, da mu I. M. ni zavrnil nobene številke. — Ivan Hiter. — K temu pripomnim sledeče: Moja sorodnica me ni nikdar ob.vestila, da je list zame plačan, dobro vedoč, da za ta list ne maram in da tudi nisem berač, da bi si dal od koga drugega list plačati. Ako še povem, da je mož moje sorodnice soureduik ,,Sloge", potem bo pač vsakerou jasno, da se mi je ta list, kakor sedaj razvidim, vsiljeval radi rodbinskih razmer, vkljub temu, da sem ga večkrat vrnil. — 2. Ce sem dobil list v roke — največkrat ga je radi moje odsotnosti sprejela moja žena, (kakor mi je setl.ij :.-iivcdi:la) in ga [e zavrgla, ker je vedela, da se vsakokrat razburim, 6e najdem liberalno ali po liberalizmu dišečo ,,Slogo" na mizi — 5e sem torej list sam sprejel, sem ga vrgel v poštni nabiralnik. Ko pa sem prišel zadnjič na pošto, dne 3. t, m., mi je dala poštarica med drugimi časniki tudi ,,Slogo". Zato sem jo vprašal za svet, kaj naj storim, da se vendar enkrat rešim te nadlege. Zapisal sem in oddal. — 3. Za ,,s p o m i n" poštnega urada pa ne morem biti odsovoren, in če mi uredništvo ,,Sloge" ne verjame, da sem ji list veekrat vrnil, ji tudi ne morem verjeti, da lista ne bi sprejelo. Toliko v odgovor. — Mogoče bode ,,Slogi" sedaj vendar postalo jasno, da se je res vsiljevala, kakor konjska mulia. Da mi pravi, da sem postal vreden bralec ,,Straže" in ,,Slovenskega Gospodarja", me to priznanje celo veseli, kajti s tem me je utrdila v mojih krščanskih nazorih, in spoznal sem, da hodim po pravi poti, katero korakajo vsi pošteno misleči štajerski Slovenci. C. g. župnik Zadravec, katerega se tudi na prav surov naftin napada, pa ni vedel o celi zadevi niti pičice. Zakaj ga potem napadate vi ,,krščanski" slogaSi? Menda hočete tudi vero braniti, kakor narodni ovinkarji? Sram vas bodi! — Jožef Munda. Mariborskl okraj. m Marlboi*. Na tukajšnji gimnaziji je delalo letos 39 osmošolcev maturo. Med njimi je bilo 20 Slovencev in 19 Nemcev. Izmed Slovencev so napravili 4 z odliko, 14 z dobrim uspehom, eden je dobil pa poskušnjo. Odličnjaki so: Cremošnik, Goriean, Strižič, Weber. Imena ostalih so: Firbas, Heric, Klobasa, Kozar, Korošak, Kuk, Majcen, Marin, Marinič, Reeoršek, Slavič, Slik, Somrek, Supanifi, Svetina, Vrečko. — Izmed nemških abiturijentov se je hotel proslaviti neki Walter Thalmann, ki je se isti dan, ko je napravil zrelostni izpit, prestopil k lutrš-veri! m Maribor. Lokalno stavbeno vodstvo za stavbo novega dravskega mosta je prosilo za dovoljenje, da bi smelo postaviti splavno črto, križajočo podaljšanje službene brvi. C. kr. okrajno glavarstvo odredi zastran tega po pooblaščenju c. kr. namestnije komisijonalni ogled na lioo inesta na petek, dne 15. julija 1900 ob 9. uri dopoldne. — Pri tem ogledu se naj navedejo ugovori, če se to že ni poprej zgodilo, sicer bi se smatralo, da udeleženci pritrdijo nameravanemu pod.jetju in k temu potrebnemu odstopu (obremenjenju) zemljiške lastnine, in bi se brez ozira na poznejše ugovore izreklo razsodilo. — Načrti ležijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v sobi štev. 5 na pregled. m Pozor! Neki Franc Kaisersberger, stanujoč v Koroški cesti, deli sveto pismo med ljudi. To sveto nismo pa je lutrov&ka izdaja. Rače. S 1. septembrom se ustanovi v Račjem nova erarična žrebčarna. m Fram. Silen naliv je napravil v ponedeljek zopet veliko škodo. Na Pohorju je toča hudo pobila poljske pridelke. m Fram. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ima dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni pri g. Turnerju shod. m Slov. Bistrlca. Zaniman.je za prelepo Marijino igro, ki jo uprizorijo dekleta dne 17. t. m., je povsod veliko ter priftakujemo zelo velike udeležbe. Prav je tako, le pridite, ne bo vam žal! m Slovenska Bistrlca. Iz tukajšnje slovenske Solo so sprejeli v mariborsko gimnazijo za prihodnje Solsko leto Stiri učence. Izmed teh so napravili trije izpit z odliko, to je pismeno nalogo so napravili tako dobrn, da so bili oproščeni ustmenega izpita. — Tukajšuja toliko hvalisana nemSka Jola je poslala samo enega učenca. pa še ta edini je pri skušnji propadol. Upati je, da se bodo zaslepljencem polagoma odprle ofi. TJeenci iz slovenske Sole so delali izpit iz nemščine in s'ovenščine in so ga tudi napravili s tako ugodnim uspehom, da je slovenska Šola lahko ponosna nanj, učenec iz ncmške šole je pa delal izpit samo iz nemšč-ine, a še tukaj je propadel. — Kdor zna misliti, bo znal tudi sklepati in bo vedel, na katero golo bo vpifeal svoje otroke. m Negova.' Milo-tužno so peli negovski zvonovi zadnje dni smrtno pesem ter naglašali žalostno novico po lepi negovski župniji, . da je zopet preminulo človeško bitje. Ona, kateri je angel srarti zatisnil o6i, ]e bila po svoji radodarnosti znana daleč na okrog, Neža Fercnčeva iz imovite kršfiansko-narodne rodbine Ferenčeve v Radvencih. Bila je mladenka v najboljših letih. Prej vsikdar zdravi, čvrsti in veseli je, kratka, samo par dni trajajoča bolezen unicila pozemeljsko življenje in angelj smrti jo je dne 5. julija preselil v. boljšo večnost. Nepopisna žalost je zavladala med siromaki, katerim je njena darežljiva roka delila kruha in miloščino. Neizmerna srfina bol se je polastila osivelega očeta in dobrega brata ter zveste družine, ker so ž njo izgubili pridno gospodinjo. Negovska cerkev je ž njo izgubila veliko dobrotnico, ker je rajna kaj rada darovala za cerkvene namene in potrebe; za njo žaluje dekliška Marijina družba, za katere bandero je rajna obljubila precejšnjo svoto. Skratka: oko vseh je bilo solzno, ki so zvedeli o njeni nagli in neprevideni srarti. Vse jo je spoštovalo, kar nam priča slovesen sprevod dne 7. t. m., kojega so se udeležili 4 duhovniki, 56 članic Marijine dekliške družbe in nepregledna vrsta soobčanov in faranov. Bila je izredno nadarjena in izobražena, kajti svoj duh je bistrila in svoje srce je blažila po dobrih knjiaah, zlasti družbe sv. Mohorja, koje ud je Ferenčeva hiša od njenega početka, ter po dobrih časnikih, ]>osebno po ,,Slovenskem Gospodarju", ki že od svojega zagetka zahaja v Ferenčevo hišo. Zato naj bodo rajni te vrstice tukaj v blag spomin. Slovenske mladenke naj jo posnemajo v njenem versko-narodnem mišljenju in delovanju, njej pa naj bode vsedobri Bog plačnik za njena dobra dela. Pfujskl okraj. p Sv. Ana v Halozah. Pri tukajSnji romarski cerkvi (župnija Sv. Barbara v Halozah) se vrši letos Anino dne 24., 25. in 26. julija. V soboto, dne 23. julija so popoldne ob 5. uri vefiernice, potem pa spovedovanje. Te dni bodeta stalno dva duhovnika pri Sv. Ani, da zamorejo opraviti romarji svojo pobožnost in se sprejemati slovesne procesije. Za romarje bode vse preskrbljeno. — Janez Vogrin, župnik. p Dornova. Vsled obilnega gradiva se je naš zadnji dopis več tednov zapoznil, tako, da se je v tem čSsu že zgodilo, kar je naš poročevalec v njem omenil. Resnici na Ijubo torej beležimo, da g. W. ni govoril, pač pa se samo prikazal fajerberom, priklonil in potem odšel. Vse drugo pa se je res zgodilo, par tujih fajerberov je strahovalo celo vas, in hajlali so tako strašno, da so je skoro pol ure dalee slišalo na okoli. V celi soseski se ni našel mož, ki bi si upal nastopiti proti takim Škandalom. Kam smo prišli? Se li res mora naša vas pogrezniti v ptujskem Štajercijanstvu in šnopsu? Drugod je požarna bramba ne samo bližnjemu v pomoč, ampak tudi kompanija zavednih junakov-narodnjakov, ki se pri vsaki priliki postavijo na stražo za narodno stvar, pri nas pa igrajo tako žalostno vlogo. Kako vlogo je n. pr. igral samo oni fant na strehi, ki je v nemškem strahu klical ,,šlahe". Žalostna vloga za takega kmečkega lanta! Vzdignite se vendar enkrat in vrzite vso to nemškutarsko šaro v kot ali na smetišče! p Majšberg. Občinski odbor v MajŠbergu je izvolil za 6astne občane: Veleč. Stefana TurkuŠ, župnika v Sromljah; gg. Janeza TurkuŠ, župana v. Majšbergu; Jakoba Marinič, župnika v Majšbergu; Ivana Vogrinec, kaplana v, Braslovčah in Simona Petka, kaplana v Majšbergu. p Sredlšfie. Zahvala. Podpisano Šolsko vodstvo izgolni prijetno dolžnost, da se na tem mestu prav prisrčno zahvali vsem onim p. t. rodoljubom, korporacijam ter druStvom, ki so omogočili, da se je Stanko Vrazova šolska slavnost dne 29. junija t. 1. v Središču tako sijajno obnesla. .— Posebna zahvala gre slavnemu ,,Zgodovinskemu društvu" v Mariboru za posojeno Stanko Vrazovo krasno sliko, čč. šolskim sestram v Mariboru, ki so nam drage volje posodile primerne kostume, č. g. Val. Cajnku, veroučitelju mestne dekliške šole v Varaždinu, za blagohotno sodelovanje pri sestavljanju gledališke igre (pomagal je s hrvaškim besedilom), slavnemu predsedništvli ,,Slov. Matice v Ljubljani" za iskren pozdrav in za obljubo, da vpošlje dečkom in deklicam, ki so si pridobili posebnih zaslug za slavnost, vsakemu po eno knjigo. Zahvaljujemo se nadalje prav iskreno slavnemu županstvu našega trga za blagohotno posojene zastave, slavnemu ognjegasnemu druStvu, ki je blagovoljno prevzelo skrb za varnostno-policijske naredbe, zahvaIjujemo se velec. gospej Jelisavi Zadravčevi za hrvaški kostum in za ljubeznivost, da nam je preskrbeIa hrvaške zastave, zahvaljujemo se nač. krajnega šolskega sveta, velec. gosp. Kofievarju Jza zdatni gmotni prfspevek, zahvaljujemo se ključavničarskemu mojstru g. J. Kreutzu za krasno karbitno razsvetljavo (lastne konstrukcije), zahvaljujemo se onim starŠem, ki so pri živi sliki sodelujočim otrokom sami preskrbeli primerne, lepe kostume, zahvaljujemo se nadalje gg. trgovcema M. Robiču in R. Friednchu, ki sta posodila za slavnost marsikako stvar, ki bi se sicer morala kupiti, zahvaljujemo se vsem imlim gostom jz Ptuja in Sv. BoHenka, k\ so spomin slavnega pesmika St. Vraza počastili s svojo prisotnostjo. Končno se naj zahvalimo Še tukajšnjemu uč. gosp. J. Najžerju, v katerem se je porodila ,ideja igrokaza, učitelji«ama gdč. L. Kocmut in gd5. E. Unger zai zdatno pomoč pri oskrbi vencev ter gg. Fr. LukačiCu in L. Muzeku za trud, ki sta ga imela pri blagajni in s sprejemanjem gostov. Vsem skupaj, in >ysakemu posebej prav, iskrena zahvala. Kakor je zrl Stanko Vraz, iko je romal iz svojega Cerovca v Krapino in Zagreb, toli in tolikokrat Središče, itako smo gledali sedaj tuidi mi, čestilci velikega pesnika ob čarobni razsvetlja.vi in ob navdušenem petju St. Vrazu na čast zloženega slavospeva njegovo sliko. — Solsko vodstvo v Sreflišču dne 5. julija 1910. p Sv. Bolfenk pri SrediSču. V nedeljo, dne 10. t. m. je bilo kaj živahno v hiši g. Jožeia Munda. Naga Mladeniška in Dekliška zveza je priredila sestanek na cast sv. Cirilu in Metodu. Zbralo se je mnoco mladine, možev in žen, pa tudi mladenke iz SrediIča so nas obiskale. tako, da je bila polna hiša in veža, pa tudi zunaj jih je bilo dosti. Predsednik g. Fr. Bukovec je otvoril in zaključil v krepkili besedah zborovanje. Govonl je Jož. Borko, ki je orisal življenje slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Potem B6 je deklamovalo pesem od sv. Cirila in Metoda. Deklamovali so: Julijana Polman, Ivan Gregorinčič, J. SPrajndl in Vrbančič Mafija. Potem je Se govoril Jožef Zadravec. Omenil je obenem, kako so nek<Iaj preganjali sv. Cirila in Metoda, ravno tako delajo danidanes liberalci. Končno sla še govorila g. žup. Ivan Žadravec in Liza Trafenik. — Isti dan je imela tudi liberalna mladina svoj shod. Pa kakor se sliši, je bil shod jako klavern, ker ni bilo zborovalcev. Bomo že v kratkem bolj nataneneje poročali. p Sv. Bolfenk pri Središču. Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo? Le malo počakajte, in kmalu boste glišali. Naša nazadnjaško-liberalna mladinska organizacija je razpadla kakor sod brez obročev, razpršila se je na vse stram, kakor vrabci, kadar jih iz prosa poženemo. — Eden liberalček še vedno liodi okoli Mundove stiskalnice, kakor kak dihur za perutnino. PiŠe vedno lažnjive dopise o naši S. K. S. Z. Svetujemo mu, naj stopi par korakov naprej od stiskalnice in prišel bo v našo lepo urejeno čitalnico, da bo slišal in pisal resnico, ne pa smrdljivo laž. p Sv. Bolfenk pri SrediŠču. Tukajšnja liberalna zadruga za skrpucanje lažnjivih dopisov v celjske lističe je zopet delovala. Napadali so v predzadnjem ?,Narodnem Listu" naš sliod, katerega smo imeli že 19. junija. Torej tako dolgo so potrebovali, da so izmislili nekaj laži za svoj liberalnievangelij. PrviS napadajo naša lanta govornika. Z mirnim srcem vam povem, da vsa taka očitanja lahko pripisujete le seCi. Kedo li je prvi na plesišču, kakor ravno liberalna mladina! — Drugič ofiitajo našim mladenkam, da bi se morale Še u&iti deklamirati. Res, smilite se ini ivi "duševni revčki, da ne razumete, kaj je deklamaciJa ali kaj je govor. — V tretji vrsti so blatili odbornika K. Z., g. Franca Zebot. Poglejte si vi najpoprei Svojega govornika Spindlerja, ki sem ga že slišal Jdvakrat, pa je veclno govoril le eno; namreč proti duhovnikom in K. Z. Zdaj pa pravite: ja, mi bi bili mirni, ko bi nas klerikalci ne napadali v ,,Slovenskem Gospodarju". — Kdo pa drugi neti ogenj sovraštva med sosedi, sploh med ljudstvom, kakor ruvno liberalci. Pišejo tudi^ kako je očrtal g. Žebot Sv. BolJenk kot trdnjavo klerikalne stranke. Saj jo je tudi lahko, ker liberalizem pri Sv. Bolfenku vedno bolj peSa, naša K. Z. pa napreduje. p Dijaika knhinja v Ptuja. V drogem polletju bo darovali za to kuhinjo: Hranilno in posojilno društvo in okrajni zastop ptojski po 200 E; Okr»jna poBojilnka v Ormoža in poBOJilnica t Gornji Radgoni po 40 F; PoBojilnica v Framn 20 K; po 15 K: M Panlinič in Brenčič Miha, veleposestnik v Rogoznici; po 10 K: dr. Anton Brumen, odvetnik, Joa. Fleck, inf prošt, prof Anfon Eolarič, dr. M. Murko, vbcuč piof. mesto venca po nmrlem Jos. Zelenikn, Anton Stopič, c. kr. višji davčni nprav. v pok.; 6 E Janez Toman, žnpnik v Hajdinju; po 5 K: c. ki. notar Kazimir Bralkovič, Hrovatin Ksist, c. kr. poštni asiBtent v Gorici, Jnrca Anton, veletržec, Val. Eajnih, učitelj, It. Eankler, nadačitelj, Martio Eojc, c kr davčni oficijal, prof. dr. Jos. Eomljanec, Fr. Lenart, trgovec, Norbert Povoden, grardijan, Ferdo Pšcnder, vikar, Lucij Selinšek, miBoritski kaplan, Al. Senčar, trgovec, Ferdo Sknhala, pos. nradnik, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Fr. Toplak, c. kr. davčni apravitelj; po 4 E: dr Iv Fermevc, odvetnik in Milan Gregorič, poBtBtnik; po 2 E: Avg. Jager, mestni kaplan, Ivan Elemeočič, učitelj na Črni Gori, Jan Mlakar, žopnik v pok, Fr. Strmšek meatni kaplan; po 1 E: Miha Horvat od St. Urbana in Pij VakBelj. minoritski kaplan. — Odbor izreka zahvalo vsein p n. darovalcem ter prosi, da se spcminjsjo naše kuhinje tudi v prUiodojem šolskem letu Slov^nJjraUd okraj. Razmerje glasov. l.MarnberŠki okraj. Brezno V. 10, K. 2; Janžev vrh V. 10, K. 53; Pernice V. -, K -; Remšnik V. 58, K. 9; Ribnica, V. 20, K 81; Sv. Anton na Poh. V. 2, K. 76; Sv. Primož n. M. V. 44, K. 4; Sv. Primož na Poh. V. 15, K. 12; rTrbonje V. 4, K. 5; Vuhred V. 7, K. 54. - 2. A r v eSki okraj. Kaplja V. 16, K. 31; GradiŠče V. 22, K. 123. — 3. Slovenjgraški okraj. Golava buka V. 51, K. 41; Legen V. 68, K. 56; Mislinja V. 61, K 69; Otiški vrh V. 29, K. 62; Pameče V. 84, K. 9; Podgorje V. 47, K. 48; Razbor V. 46, K. 8; Sjele ,V. 4, K. 23; Stari trg V. 47, K. 33; St. Ilj pri M. V. 28, K. 44; St. Janž pri Sp. J). V. 44, K. 23; Smartno V. 30, K. 172; Smiklavž V. 28, K. 52; St. Vid V. 43, K. 30; Vrhe V. 32, K. 22. .- 4. S o S t a n J s k i okraj. S. Florijan V. 17, K. 28; Sv. Andraž V. 117, K. 1; St. Tlj pri Vel. V. 96, K. 4; St. Janž na V. g. N. 79, K. 32; Smartno ob P. V. 137, K. 21; Soštanj- ski okol. V. 78, K. 133; Skale V. 93, K. 34; TopolŠica V. 58, K. 42; Velenje V. 156, K. 61. - 5. Gorujegrajski okraj. Gornji grad V. 51, K. 51; Nova :štifta V. 106, K. 31; Bočna V. 154, K. 85; Kokarje V. 68, K. 34; Mozirje trg V. 20, K. 46; Mozirje okolica V- ^32, K. 25; Rečica V. 233, K. 36; Ljubuo V. 200, K. K, 55; Luče V. 222, K. 16; Solčava V. 163, K. 1. s Šmartin pri Slov. Gradcu. Ker me znani steber Narodne strauke sumniči, da sem jaz v ,,Slovenskega Gospodarja" pisal ;članke o gospici Anici Zorinanj p. d. Košutnik, zato izjavljam tem potom pod 6astno besedo, da s temi dopisi nisem v nikaki zvezi, tudi mi je premalenkostno, da bi /se bavil z dopisi o ženskem spc^lu. — Kar se pa tiče raznih groženj, ki mi prihajajo vsak dan na ušesa, moram reči, da sem pog.olnoma miren radi tega. Pač pa se iz tega vidi, kako podivjani so nekateri pristaši Narodne stranke, ki bi najrajši vse ugonobili in pokončali, kar ne trobi v njihov rog. Jaz pa sem in ostanem ipristaŠ Km. zveze. — Franc Letonja, kaplan. s Legen pri Slov. Gr. V nedeljo, dne 3. julija smo imeli v cerkvi visoke goste-poslušalce. Prišli so poslušat g. nadžupnika, kako bo udrihal po Narodni stranki, kako bo vsak pogubljen, ki bo volil Kaca itd. Celo dr. Kukovec iz Celja je poslušal, znani Jaka Vrečko si je celo pridigo spisal, za priči sta bila Kovačev študent iz mesta, ki je nenavadno zgodaj. vstal ta dan, in nadučitelj, a kako so se motili! Pridiga je bila o sv. Cirilu in Metodu in o lepi naši zemeljski, še lepši pa nebeški domovini, torej nič tožljivega, nič za časnike! — Poskusimo ob ,10. uri, mogoče se gospod kaplan kaj zareče. Postavimo stražo! In zgodilo se je, toda zopet nič; pridiga je bila o razkolništvu, zopet nič tožljivega. — Po (Opravilu je pogreb umrlega Ignaca Kalinšek. V črni obleki se je pripeljal g. dr. Verstovšek ob /411. uri. Kaj pomeni to? Gotovo misli agitirati na pokopališču in smrt Kalinšeka uporabiti sebi v prid. Postavimoi stražo! Mnogobrojna rnnožica pride na pokopališče in kaj zagleda? Ob rnrtvašniei že pričakujeta Kukovec in Salomon žrtve; truplo se shrani v hladno zemljo, Verstovšeka pa> ni! Namesto njega pa nastopi domači g. kaplan ter rajnemu v slovo govori par besedi, pohvali njegovo znaČajnost, injegovo pobožnost itd. — Torej zopet nič za cajtenge! Z dolgim nosom sta zapustila Kukovec in Salomon pokopališče. Mi pogrebci pavamasvetujemo: Le pridita Še večkrat na brito!, a posluSajta, kaj grobovi govorijo, mogoče se bodeta potem poboljšala, kar ysi želimo! s Golavalnika. Kacijanarji so nabill svoje in od Kmečke zveze izposojene možnarje, -: da bi obhajali Kacovo zmago, a zmagal je VerstovSek, možnarje so morali vrniti, kako jih na lep način izprazniti? Bistra butica si takoj izmisli. Do Aninega je predolgo 6akati, do gostije še dalje, torej vsak dan bomo ustrelili dva- ali trikrat, in možnarji bodo prazni. Kar so sklenili, to tudi izvajajo. Cetudi neradi, vendar morajo sedaj vsak dan streljati na čast naši zmagi. Usoda! s Št. Jernej nad Muto. TukajŠnji kmet Rebernik se jako kislo drži, ker njegov Kac ni bil izvoljen. Na lepo nedeljo je v St. Primožu pred Mežnarjevo gostilno skakal in trdil, da Kaca morajno voliti, ker je kmet. Zakaj pa on ni kandidiral, saj je tudi kmet! St. Primožani. s Marnberg. Predzadnjo nedeljo je bil tukaj ,,Turnerfest". Slediti bi mu morala. ob velikanskem kresu in globoko zamigljenem govoru velefi. g. pastorja Mahnerta — menda je hotel kaj povedati tudi o ubeglom pastorju — ,,SonnenwendIeier". j A vreme je prekrižalo račune. Gospoda je mislila, kar ne gre v nedeljo, se mora zgoditi v ponedeljek. In res; velik kres je vsplapolal v ponedeljeK pred Marnbergom. Slavnostni govornik je bil Hrowath, Nemec skoz in skoz. Ko je bil govornik v največji navdušenosti, se začuje raz zeleno Pohorje grmenje topičev in kresovi zabliščijo v čast sv. Cirila in Metoda. Gospodje pri ,,SonnwendIeier" so se spogledali in mislili: ,,Ves svet bo trdil, da so Marnberčani slavili sv. Cirila in Metoda." Ce ima človek protestantovsko komando, je pafi mojtoča kaka blamaža. Prevelika nacionalna navdušenosti tudi ni dobra. Cestitarao, protestantovski aranžer! Ce Marnberžani še niso zaslužili imena ,,Schildbiirgerji", pod tvojo komando ga bodo. Konjiškl okraj. k Konjice. Nemško solnce se je obrnilo v Konjicah na Sormannovem travuiku v soboto ob 9. uri zvečer. Kurili so kres, skakali čez ogenj, c. kr. uradnik Makotter je govoril vsenemški govor, nato, se je hajlalo, pelo in godlo ,,Wacht am Rhein". Da so to slovesnost (!) potem z alkoholom na Sutterjevem vrtu obilno zalili, se že iz tega lahko spozna, da so celo različne ,,milostljive" se ga tako nasekale, da so jim morali domov pomagati. Druge nesreče ni bilo. Bravo nemška kultura! Mi te ne bomo posnemali. t Konjjlce. Politično društvo ima zborovanje v nedeljo, dne 24. julija popoldne po večernicah. Ker se bodo obravnavale zelo važne stvari, želeti je obilne udeležbe od vseh občln. k Konjice. Gospod župan, veste, kdo je dne 3. t. m. ob '/22. uri zjutraj po trgu ' rogovilil in krifial: Wichs auf, komm her, Schufte, Feiglinge itd. Ce se do Balanta ni slišalo, vprašajte policijo; če pa je ta spala, obrnite se na sodnijo, tara bo pa en gospod gotovo vedel, ker je bil prava pravcata in živa priCa. Nekaj za poslance in Hochenburgerja! Kajne, blagorodni gospod priča? k Prihova pri Konjicah. Naša hranilnica in posojilnica ima lelc^ koncem junija več prometa ko lani meseca decembra. Izredno veliko je dala letos posojil. Domacini prihovski farani in dobri sosedi Venčeslani so največ pfipomogli do tega napredka. Kako je to mogoče? vprašujete radovedno. Ljudje so organizirani posebno v Kmečki zvezi; ,zato držijo skupaj in se oklepajo domaiSa zadruge. Njihov narodni ponoa se prav lepo zrcali v bcsedah nekega člana, ki je dejal: ,,V konjiško in bištriško šparkaso ali pa y nemčursko ločko voršuskaso" hodijo še samo nezavedni ljudje. CdJakJ okraj. c Pri kapncinib. v Celju bo prihodnjo nedeljor dne 17. julija imel novo mašo j>. Irenej Kobal iz kapucinskega reda. c Kinelijsko zborovaiije na Teharju. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne priredi Šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v Cajhnovi gostilni na Teharju s sledečim dnevnim redom: 1. Poučno predavanje iz živinoreje in kmetijstva; predavatelja potovalni učitelj Goričan in strokovni učitelj Zidanšek. 2. Kmetijski pogovori. 3. Sprejem udov. 4. Sprejem naročil na semena in gnojila. — K mnogoštevilni udeležbi vabi načelništvo kmetijske podružnice v St. 'Juriju ob juž. žel. c Grobelno. Stalnim železniškim premikačniitt čuvajem je imenovan vrl narodnjaki g. Jurij Cretnik.v 0 iLaŠkl trg. Predzadnjo nedeljo je laška pož. bramba, katera je seveda ,,stramm deutscn", dasirav^ no so skoro vsi njeni udje sinovi slovenskih mater, obhajala 401etnico svojega obstoja, Da je bilo več heilanja, prišli so pomagat požarniki iz ,,pristnih" nemških krajev, kakor iz Loke pri Zidanem mostu, iz Sevnice, iz L06 in drugih krajev, kjer imajo požarn& brambe še nemški poveljni jezik. — No, nesreče ni bilo nobene !j Le to se poroda, da so imeli nekateri požarniki drugi dan čisto opraskana grla, ker nemški ,,heil" se tako malo prilega slovenskim grlom. — Tudi smeha je bilo obilo. Le nekaj cvetk iz te »nemške" slavnosti. — Na glavnem trgu pri cerkvi so nemšk©(?) gospe nekim ognjegascem, ko so šli mimo, metale šopke iz plavic. Seveda, za to se je treba zahvaliti!. In požarniki so vpili: »Heil, heU, laška dekleta!" Kaj ne, pristna nemščina! — Na slavnostnem prostCK ru je načelnik neke požarne brambe dalpovelje: Doppelreih', rechts um! Eden izmed moštvat ki ni razumel povelja in ne ve, kam bi stopil, vzklikne v tej stiski: hudič, kje je pa moja luknja. Kaj ne, pristno nemško!, — Zopet drugod., y neki gostilni kričal je mož neke požarne brambe, k"o ie že precej s pivom gasil: Driigač' smo mi Slovenci, dan's smo pa heil!! Pristno nemško! — Drug požarnik je paj na cesti vzpodbujal svoje tovariše: Le vpijmo heu, saj je letos yelik' heu (sena). — Neki ognjegasec pa se je čisto slovensko pridušil, da ne pride aiikdar več v. Laško, ker so ga baje poSteno o'drli,: Da, da, slovenskih grošev se ne branijo Nemci! — Slovenci, posebno zavedni slovenski kmetje, ki so opazovali ta dirindaj, so se 6d srca smejali, in le pomilovali tiste slovenske, a zaslegljene požarne brambe., katere so prišle pomagat heilat laškim Nemcem in reševat njihovo se potapljajoče nemštvo. — Požarne brambe v slovenskih krajih, zdramite se, in vaš poveljni jezik naj bo slovenski! c Gomilsko. Tukajšnje Bralno društvo nas ]"6 dne 19. m. m. zopet presenetilo z veliko vrtno ljud^ sko veselico, na kateri je bila vrhu raznovrstnih kratkočasnih točk tudi narodna gledališka igra ,,Tihotapec" na sporedu. Vse podrobnosti, posebno pa igra sama na sebi, obncsla, se je nad vse pričakovanje i* menitno in s toliko tožnostjo, da smo dolžni na§im požrtMovalnim in neutrudljivim mladim prirediteljem vso čast in hvalo! Naša vrla mladež postala je zares naša dika in ponos, kajti tako sijajne in poštene veselice Gomilska še ni doživela. K temu sijaju nam je pa pripomoglo izredno lepo vreme, katero nam je bilo takrat le za tisti dan — kot dan pravega veselja — tako milostljivo. Vsi cenjeni, dragi nam gostje, katerih nas je pofjastila cela množica, odhajali so polni zadovoljstva, le težko od nas. — NaSe veselje nad to .veleimenitno prireditvijo pa pospešujejo mnoge pismene čestitke in pozdravi od naših vrlih rodoljubov iz tujine, ki se niso mogli na§ega veselja osebno udeležiti, in to posebno vrednostno pisma mnogospoštovanega g. Stefana Rojnik iz Gradca, polno navdušenja in bodrila za novo lepo delo. To pismo bomo hranilr v posebni 6asti ter se zalivaljujemo omenjenemu gosgodu zanj, ki si naj bode v svesti, da ne bo ostalo brez sadu pri naši nadebudni mladini. — Gomilsko kot srce Savinjske doline — z dnevora vstaja. c Griže. Pred kratkim je vdarilo v kozoleo znanega Avgusta Golavšek, p. d. Steflak v Megojnicah. Nekdo kvasi v ,,Narodnem Listu", kakor da bi se mu ta nesreča privoščila ter krati dobro ime. Pch zovemo dotičnega, naj pove, ako je poštenjak, svoje imc, sicer ostane v naših očeh ostuden lažnjivec in obrekovalec. c Mozirje. Veličastno je bilo videti kresove na vrhu mozirske planine dne 4. t. m., kateri so se prižgali na čast sv, Cirilu in Metodu, a ne samo na vrhu planine, ampak tudi na takozvanem Breclevskem vrhu se je žarela lepa vrsta, Sest kresov, v sredi med kresovi pa so žvižgale in pokale rakete po zraku. Ko pa so naši liberalčki zvedeli, da je uredil to g. Cesar, so pobesili nosove, rekoč: to pa niso naretiili na čast svetnikom; morda že ti preklicani klerikalci vohajo, da bo Verstovšek zmagal. No, no, yi ljubeznivi liberalci, kateri ste tako z dušo in; telesom vneli za Ciril-Metodovo družbo, kje pa ste bili vi? Mar so vam vsled prehude agitacije vsi žepi pogoreli s Kacom vred in ste vsled hudih opeklin popolnoma onemogli? Mi pa smo in bomo sežigali kresove na fiast Bv. Cirilu in Metodu. c Rečlca. Pomožnemu učitelju veronauka, č. p. Frančišku iz Nazareta se podpisani prav (uljudno aahvaljujemo in Vam kličemo: Bog Vam stotero poivrni Vaš trud in Vaše naporno delo, katerega steimeli z našo šolsko mladino ves čas, kar okiskujete šolo & Lačavasi, zlasti pa zdaj ob priliki prvega svetega tobhajila. — Več kraetov izza Dretja. c Nova štifta pri Gornjem gradu. Med volilci Kmefike zveze vlada veliko veselje nad zmago. Nasprotniki so zelo poparjeni, ker ne morejo, kakor pred Jremi leti, pristašev Kmečke zveze zasmehovati. Posebno je vzelo sapo g. nadučitelju Ivanu Kelcu, ki je poprej na vse načine volilcem dopovedoval, da bo Kac jgofovo zmagal — no, pa taka smola! c Nova eerkev. V naših' listih naznanjena igra >,Cašica kave" in druge priredbe so se v nedeljo, dne B- iulija prav dobro obnesle. Marljivo so se vrle mlaHenke pripravljale, vneto vadile in se ne ustrašile tuidi daljnih trudapolnih potov, da so si same pridobiivale in hotele tudi drugim koristiti. Z veseljem smo poslušali tudi navduševalno vabilo Sipove Neže na naslov deklet, da se združujejo in s pomočjo bralnega društva izobražujejo. Pavla Vrisk je razložila vsebirio igre. Nato so tudi igralke pohvalno rešile svoje naloge in nam pripravile mnogo vžitka. Zdajci je ;Silitiova Matilda prednašala pesmico ,,siromak,", ki je poslušalce globoko ganila. Nekaj do zdaj tu novega smo doživeli, ko je nastopila Vovšek Marija kot slavnostna govornica ter v vznešenili besedah poveličeTala domovino, mili naš slovenski kraj. Se več navfluševalnih in poučnih reči smo slišali, za kar smo pravš bvaležni in z veseljem gledamo v prihodnjost. b Globoko. V deželni bolnišnici v Gradcu je umrla dne 7. t. m. gospa, Magda Tominc, soproga tufcajšnjega nadučitelja Blaža Tominc, stara 38 let. — iN.: y m. p.! b Podsreda. Kat. slov. izobraževalno društvo je poslalo ,,Slovenski Straži" 20 K. b Planlna. Ko se je storil dne 4. t. m. prvi mrak, zasveti se prvi kres pri Sv. Križu med pokajaiem topičev. Caroben je bil pogled na umetni ogenj, ki je vso cerkev ožaril z zeleno in rudečo barvo. Med tem časom se tudi oglase zvonovi na Planini med gromenjem topiCev pri starem gradu. Okrog Planine ie žarelo mnogo kresov, ki so oznanjevali širnemu svetu, da tu prebiva veren in probujen slovenski rod in ida Planina ni ve5 tako zaspana kakor, nekdaj. Seveida ie to močno jezilo znanega planinskega posilinemca, a kaj si 8e pomagati, ker ljudstvo se ne da več komandirati. Prišel bo tudi tisti čas, ko se bode rekh>: Oj zdaj pa nikdar več, komanda moja zdaj je prec. — Opazovalec. b Podčetrtek. Lepo slavnost smo imeli tukaj flne 4.- julija. Ta dan je bila desetletnica, kar smo pokopali prejšnjega g. župnika, Ignacija Rom. Ker ta gospod niso zapustili nobenega premoženja, je ostal njih grob brez spomenika. NaŠ za vse dobro in blago yneti g. dekan kozjanski, Marko iTomažič, pa so lani pri duhovnikiK svoje dekanije sprožili to misel, naj bi prispevali, da se postavi rajnemu g. Romu spomenik. Duhovniki so se odzvali ter nabrali denar. Prilagali so pa tudi župljani. Nabavil se je krasen spomenik iz rujavkastega marmorja, ki ima v sredi vloženo dragoceno ploščo iz črnega marmorja z napisom. Pod imenom rajnega in letnicama rojstva in smrti * 22. julija 1854, f 2. julija 1900 so še lepe vrste: Med svojimi ovčicami Pastir utrujen tukaj spi; Za vse trpljenje Bog jim daj Uživati nebeški raj! Naredil je spomenik g. Vinko Gamernik v CeIju. — Gospo^l dekan so opravljali v župni cerkvi sknšnjo s šolarji iz veronauka, potem so šli z domaCim g. župnikom in sosednjimi duhovniki k podružnici St. Mariji na pesku, kjer je tudi pokopališfie. Imeli so vigilije, peli v svoji gorečnosti 6rno sv. ma§o in mrtvaške molitve za rajnega gospoda, Šli potem k grobu in tam spregovorili lepe, v srce segajoče besede, priporočali župljanom, naj molijo za svoje živ© in rajne dušne pastirje. Presrčna hvala preg. g. dekanu za to veliko dejanje Ijubezni, s katero objemajo vse svoje podložnike, duhovnike in vernike, žive in rajne. Končno so povabili naš ljubeznivi g. župnik Štelan Pivec yse navzoče gg. duhovnike, 8, k svoji gostoljubni mizi. Pri tej cerkveni slavnosti smo strraeli rii-1 krasnim petjem, ki smo ga slišali že pri ,Šolarski fev. maSi v župni cerkvi, in potem zopet pri D. Mariji na pesku med črno sv. mašo in na grobu. Velikanski meSani zbor, 26 oseb, je proizvajal težke Gollerjeve ,,requiem" z vso preciznostjo, ter naredil veliVanski vtis. Osnovatelj in duša vsega petja pa so naS neumorno delavni gospod župnik, izboren veščak cerkvene glasbe4 ki so si tudi sarai izobrazili izvrstnega organista. Bog nam ohrani gospoda župnika Se mnoga leta! Slovenska Straža. Fram. Prireditev v Framu v nedeljo, dne 10. t. m. se je prav dobro obnesla. Ljudstva, zlasti naraščaja je bilo obilno. D.omaCi pevski zbor je ljubko prepeval narodne pesmi, dekleta in fantje, ki so pastopili kot govorniki oziroma govornice, so dobro rešili svojo nalogo. Kot govornika sta nastopila tudi 6. g. župnik Muršec in urednik Kemperle. Prvi je proslavljal sveta brata Cirila in Metoda ter jih je stavil za vzgled, drugi je razlagal namen in pomen ,,Straže" ter j^ozival k pristopu. Po kon8anem vsporedu se je javilo takoj 50 članov. — Le krepko naprej! St. nj v Slov. gor. V nedeljo, dne 10. julija smo se strnili tukajšnji obmejni Slovenci v podružnico ,,Slovenske Straže". Po večernicah se je zbralo do 150 zavednih Slovencev in Slovenki v Celcerjevih prostorih. Zborovanis je otvoril župan .Thaler, ki je v navdušeni besedi pozdravil došle goste iz Jarenine3 Svečine, St. Jakoba, Sv. Kungote ter domačine. Dobro izvežbani domači pevski zbor je krasno peval pesem ,,Slovenski Straži". Mladenka Anica Kren je deklamovala pesem ,,Blagovestnikom". — Nato nam je slavnostni govornik g. Pušenjak iz Maribora orisal, zakaj se je ustanovila ,,Slovenska Straža". V prvi vrsti izato, da imamo Slovenci v tem društvu protiutež proti Siidmarki in Schulvereinu in da se ubranimo navalu nemštva in protestantizma, ter se gospodarsko ukrepimo. Govornik je izzval s svojim preprieevalnim govorom vihar navdušenja med zborovalci. Govoril je nato še č. g. Vračko, pevci pa so nas razveseljevali z mienimi pesmicaini. — Izvolil se je podružnični odbor, ki ima v vseh župnijah, ki so v njenem okrožju, svoje zastopnike. K podružnici spadajo župnije: Št. I.lj, Jarenina, Svečina in Kungota. Pristopilo je dosedaj blizu 100 udov, ki so vplafiali 134 K udnine. St. Iljski Slovenci so zopet sijajno pokazali, da umejo narodno obrambo, zato slava jim! Hajdin. Hajdinčani še tudi niso čisto zaspali. Ob precej obilni udeležbi se je ustanovila ,,Slovenska Straža", h kateri je pristopilo že 50 udov. Ziveli Hajdinčani! Le pogumno naprej! Konjice. Podružnico »Slovenske Straže" smo ustanovili dne 10. t. m. Dvorana Kmečke hranilnice in posojilnice, katero so zelo okusno z zelenjem, cvetlicami in narodnimi zastavicami okrasila vrla dekleta D. Z., bila je natlačeno polna. V15. g. kaplan Jurhar je s svojim govorom slavil sveta slovanska apostola Cirila in Metoda, Amalij* Solarjeva jei istotako poudarjala njune zasluge za naŠ narod, Micika Žoherjeva je pa deklamovala ,,Blagovestnikom". Ženski zbor je zapel Foersterjevo: Ciril in Metod. V16. a. kaplan Viktor Preglej pa razloži v kratkem pravila ,,Slovenske Straže" in nje namen, nakar se oglasi 64 članov, ki takoj vplačajo 150 K za ,,Slovensko Stražo",. Načelnikom se izvoli g. župan Ign. Potnik, tajnikom g. M. Jurhar, blagajničarka bo Julika Kusurova in odbornik Matija Napotnik. Dekleta zapojo krepko in ubrano ,,Slovenski Straži", in ob koncu navdušeno zapoje vsa dvorana ,,Hej Slovenci". v Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Minuli teden nam je spričal versko in narodno zavednost prebivalcev žitorodnega Dravskega polja. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so samo v naši župniji naznanjali štirje kresovi našo ljubezen in hvaležnost do slovanskih apostolov, pa tudi ljubezen in zvestobo do sv, vere, katero sta k nam prinesla1 sy. brata, in do maternega jezika, katerega sta tako negovala in povzdignila na oltarje. V nedeljo. dne 10. t. m. pa smo pri pozni službi božji slavili sv. brata in zahvaljevali za njuno. blagonosno delovanje; popoldne pa se je nad 200 mož iii žen, mladeničev in mladenk zbralo v dvorani Bralnega društva k ustanovnerau shodu podružnice ,,Slovenske Straže" za šentlovrenško in cirkovško župnijo. Iskren pozdrav; zborovalcem je lepo govorila deklamatorka, — G. deželni poslanec ž. Ozmec je nato govoril o delovanju sv. Cirila in Metoda, o njunih zaslugah, njunih trudih in trpljenju, o naši dolžnosti, sv. blagovestnika častiti, zahvaljevati in — posnemati njuno ljubezen in požrtvovalnost za sv. vero in mili slovenski jezik. Dve mladenki in dva mladeniča so po govoru s čutom prednašali ganljivo deklamacijo: ,,Sv. brata Ciril in Metod na Slovenskem". Vsak Slovenec in vsaka Slovenka bi morala prelepe besede sv. Cirila in Metoda znati na pamet in — se po njih ravnati! Vmes so pevci navdušeno zapeli slavospev v čast sv. Cirilu in Metodu, ,,Sloyenka sem", in priložnostno pesem našega organista: ,,Za narod". Zdaj povzame besedo cirkovški g. kaplan, ki v vznešenem govoru razlaga potrebo obrambnega dela. Kakor so nekdaj kresovi oznanjali, da preti nevarnost, da se bližajo divji Turki naši doraovini, in so klicali ljudi na stražo in k brambi očetnjave, tako tudi sedaj ni vse varno v naših krajib. Pruskoprotestantovski društvi Schulverein in Sudmarka si prizadevata s pruskim denarjem nasetiti pruske protestante med slovenskim liudstvom, hočeta s podkupovanjera, hujskanjem, zapeljevanjem mladine vzeti sv. vero in rodno zemljo, katero so naši pradedje že mnogo stoletij rosili s svojim znojem, jo branili s svojo krvjo. Ali naj mi, potomci tako vrlih prednikov, pustimo, da se skrajno kriviftni, brezobzirni Nemec, ki mu je tudi najslabge sredstvo dobro, polasti naše lepe slovenske doraovine? Ne, nad vse sramotno bi bilo, ako ne bi branil katoliške vere in ljube domafiije. Zato pa vsi k ,,Slovenski Straži". Kdor pa morebiti ne more prispevati doneska, ta pa naj podpira ,,Slovensko Stražo" s tem, da agitira pri tovariših in tovarišicah za pristop, za dobre časnike ter vnema v njih srcih domorodni ogenj, vzbuja versko, in narodno zavest ki je neobhodno potrebna. ako si hočemo oliraiiiti dom! Kupuje le pri domačih trgovcih, rabi tiste re8i ki jih je in si bo založila ,,SIovenska Straža". — In takoj se je oglasilo in plafialo udnino 40 udov, in gotovo se bo to število kmalu še pomnožilo! Saj je tudi čast in ponos, pa tudi dolžnost vsakega, stati na straži za naše svetinje, biti med branitelji rodne zemlje! Romanje. Romanje k Mariji PomagaJ na Brezje bode tudi letos priredila Kršč. socialna zveza. Da nas ne bode naenkrat preveč na, Brezju, kakor lani, zato gre posebni ylak iz Celjadne 25. julija, iz Brež i c p a d n e 26, j u 1 i j a. Romarski vlak iz Celja v OtoČe in nazaj iz L'esec v Celje vozi v ponedeljek, dne 25. julija po sledečem redu in za sledeče cene: Cena: III. razred. II. pomsj Celje ob 8. uri zjut, K 6 80 K 10 80. Laško „ 8. „ 14 min. „ „650 „ 980. RimskeTopl. „ 8. „ 24 „ „ „650 „ 980. Zidanmost „ 8. » 39 » „ „6- „ 8-80. Hrastnik „ 8. „ 52 . _ _ 570 „ 830. Trbovlje Otoče 9. 11. 01 52 570 8-30. Nazaj se peljemo dne 26. julija. Vlak gre iz postaje Lesce ln bo sprejel romarje tudi na postaji OtoCe. Iz Lesec gre vlak ob p o 1 e n i li popoldne, iz Otofi pa ob t r i 6 e t r t na eno ter pride nazaj v CeIje ob 5. uri popoldne, tako, .^da se romarji takoj odpeljejo y Savinsko dolino in pa proti Mariboru. Cene so letos višje, kakor lani, ker je državna železnica za osebo zvišaia ceno za 40 vin. C6. gg. dušne pastirje prosimo, naj blagoBotno opazorijo ljudi na to romanje ter najbodo tako dobri, da zberejoidenar in kolikor mogoSe skupno naroSijo kart e, 0. d Š t e j e j o n a j sistrošketakoj. VsaK romar lahko obišee, ako hoee, tudi Bled. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba za to niž doplačati. Karte za vlak iz Celja se naročijo edino-le pod naslovom: Romarskl odbor v Mariboru, Grajska ulica 2. Denar in naročila za karte je treba poslati najpozneje do 19. j u 1 i j a. V Mariboru se karte za ta vlak osebno lahko kupijo v Cirilovi tiskarni. Na vlaku in na postaji na dan odhoda vlaka ne 3obi nikdo .več karte, zato s© naj karte pravočasno naroče. Romarski vlak Iz Brežic na Brez|e in nazaj iz Lesec v Brežice vozi v torek, dne 26. julija po naslednjem yoznem redu in cenah: Gena: 111. razred. II. razred. Brežice ob 7. uri 15 min. zjnt. K 7 40 K 1130. Videm ¦ , 7. „ 29 „ B , 720 , 11—. Rajhenburg „ 7. B 37 B „ „ 7-20 „ 11--. Seroica B 7. , 56 „ „ „ 7.- „ 1050. Otofe „ 11. , 31 , , Nazaj gre vlak dne 27. julija, in sicer iz postaje Lesce ob 3. uri popoldne, iz Oto6 ob 3. uri 15 minut, in pride v Brežice ob 7. uri 38 minut zve5er. Cene so višje od lani, ker je državna železnica zvišala za osebo ceno za 40 vin. Vsak romar gre lahko na Bled, ako lioče. Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce va ni za to t r eba nič več doplafiati. Karte se narožajo edino-le pod naslovom: Franc Spindler, kaplan vBrežlcah. Karte je naročiti najpozneje do 19. juliia t. I. Na vlaku ali pa na postajah se karte ne bodo ve6 dobile, kakor lani. Opozarjamo, da se ne bodo izdali noboni lepaki, ampak bomo vse potrebno objavili le v ,,Slovenskem Gospodarju" in ,,Straži". C6. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da na romanje opozorijo ter karte po možnosti skupno naro6e. Romarje k Mariji Pomagai na Brezje opozarjamo, da je železnica dovolila za celjski vlak 150 in za brežiški vlak 150 kart, s katerimi se lahko iz Lesec pelje nazaj z vsakim osebnim vlakom in se vožnja enkrat lahko p/ekine. Kdor. vožnjo prekine, si mora dati to na dotični postaji od uradnika potrditi; drugače postane karta neveljavna. Tje se morajo romarji, ki imajo te karte, peljati z romarskim vlakom. Takarta pa stane brez ozira na postajo, na kateri kdo vsto_>i, pri celjskem vlaku za 3. razred 1 K 50 vjin., in za drugi razred 2K 40 v i n. ve5 kakor navadna;: pri brežiSkem v^aku pa je v 3. razredu za 1 K 70 v i n., in v 2. razredu za 2 K 60 v i n. dražja. Ker ie teh listkov za vsak vlak samo 1503 jih bodo dobili seveda le tisti, ki si jih bodo prvi, naročili.- Kdor do srede, to je do 20. julija ne naroCi karte m ne po^lje denarja, nanj se bode le v izredniH slučajih še oziralo. Se enkrat z vso odločnostjo Pon~, d a r j a m o , d a d n e 25. j ul i i a , k o b o d e vl am o d H a j a 1, v Celju na postaji ali p a n a y I a K u n i k d o v e 5 n e d o b i v o z n e g a 11 s i- k a, Kdorbiprišeltorejbrezlistkana postajo,hodilbi fiisto zastonj. Cč. gg. dušne pastirje še enkrat uljudno prosimo, da ljudstvo na to romanje opozorijo, denar za karte zberejo in nam ga po odtegu vseh stroškov skupno vpošljejo, ker nam s tem prihranijo veliko poštnih stroškov. Karte bomo začeli razposiljati šele dne 19. julija. ffajnovejše novice Nallvi. Dne 11. t. m. je v obcinah Slivnioa v Hočkein Pohorju, Pivole, Ranče (Polana) v Gornji in Spodnji HoCi napravil grozen naliv velikansko Škodo. Mnogo mostov je voda odnesla, obfiinske ceste poškodovala, polje s prodcem in blatom poškodovala ter rodovitno zemljo odnesla. V mlinih, stopah, kleteh in mnogih liišah ter v ho&ki cerkvi je napravila povodenj mnogo škode. Poslanec Pišek je Škodo pregledal ter pri c. kr. naraestniji in ministrstvih posredoval, da se hudo prizadetim hitro pomaga. Slivnica pri Mariboru. Pri tukajšnji novo ustanovljeni pošti se bo v kratkem tudi ustanovil brzojavai urad, kar je zasluga našega poslanca. 1 8v. Jnrij ob Ščarnici. V proslavo slovanskih apjstoloT st. Cirila in Metoda priredi tukajšnja ^Brilno druitro" prihodijo nedeljo 17. julija po veSernicab ? društTeni uti vesslico. Na vsporedn so: ra*ne perske in timburaške točie, proizvajane od domačega pevskega zbera; elavnostni govor o sv. Cirilu ia Metodu; zgodovinska igra: nSlovanska apostola". Prijatelji lepe sloveinke pssmi in pvitone zaba ve, domačini in sosedi, pokaž te « mjobilnejšo udeležbo, da bija v vaSib prsih sloveasko srce