Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja J21» februarja 1965 Leto AAl. - St. 44 (6022) Ladjedelnica Sv. Marka Z a prihodnji torek sta bila v Trstu napovedana dva važna gospodarska dogodka, in sicer začetek del pri gradnji pomola VII in pa splošna stavka v znak solidarnosti z delavstvom ladjedelnice sv. Marka proti nameravani preusmeritvi njene proizvodnje odnosno proti prekinitvi dela v njenih obratih. Vprašanje ladjedelnice je že dolgo časa v središču pozornosti v našem mestu pa tudi drugod v Italiji in po svetu. Zgodovina ladjedelnice sega do leta 1840, ko je Benečan G. To-nello odkupil 19,200, kvadratnih metrov peščenega zemljišča ob morski obali pod Skednjem ter dal zgraditi tam, kjer je ,stal prej starejši «škver» Sv. (Marka, za tiste čase razmeroma sodobno ladjedelnico z ■istim imenom. Kronika poroča tudi, da je gradnja ladjedelnice stala podjetnega Benečana 125 tisoč 767 forintov. Leta 1851 pa je vlada razlastila zemljišče in ladjedelnico, katero je nameravala podreti, da bi na njenih temeljih postavila vojaški arzenal. To namero je pozneje opustila ter se rajši odločila za arzenal v Pulju. Tonellov brat Josip je leta 1862 ponovno odkupil zemljišče in ladjedelnico ter usmeril njeno proizvodnjo na gradnjo vojnih ladij. Leta 1868 je ladjedelnica iprešla v last posebnega konzorcija, ki pa je moral po štirih letih prekiniti z delom zaradi pomanjkanja naročil. Petindvajset let pozneje, leta 1897, je delavnico kupil Tržaški tehnični zavod, za ladjedelnico pa so se začeli zlati časi neprekinjenega delovanja, ki so trajali vse do izbruha prve svetovne vojne. Dotlej so v ladjedelnici izdelovali ladje za avstroogrsko monarhijo, Pozneje pa za italijansko in tuje mornarice. Leta 1930 so iz fuzije ladjedelnice Sv. Marka, ladjedelniškega obrata v Tržiču in pa Tovarne strojev Pri Sv. Andreju nastale Združene jadranske ladjedelnice ". .j, \ ; . ' ** ••' *:• ’' * 1 Večina «mladih častnikov* v vojaškem svetu je glasovala proti njemu - Poslanik v Washingtonu, general Kiem je izjavil, da bo še dalje ostal na svojem mestu in da je bil smoter upora dosežen (NadaljevC jt n« 2. strani) SAJGON, 20. — Vojaški udar v Južpem Vietnamu je bil strt. Ob 6 zjutraj po srednjeevropskem čaru je sajgonski radio javil, da so upor zatrli in da bosta voditelja upora kaznovana. Radio je oddajal tudi ra?gl,as generala Kana, ki je izjavil, da. je zopet prevzel svoje mesto. Akcije upornikov je general Kan takole opisal: «Skupina ljudi, ki so bili zapleteni v neuspeli državni udar 13. septembra 1964, je zaradi osebnih ambicij nahujskala nekatere vojake, ki so bili pod njihovim poveljstvom, naj povzročijo nerede v Saj gonu. Povezali so se z elementi bivše diemistič-ne stranke in s polkovnikom Fam Tao, ki je preoblečen vietkongovec.« Zatem je general Kan izjavil, da je upor prizadejal škodo naporom, «ki morajo pripeljati do zmage nad komunisti, in diskreditira Južni Vietnam pred državami, ki mu pomagajo«. Kan je dejal, da so se uporniki postavili proti njemu, ker je dal ukaz za represalije proti Severnemu Vietnamu in je «skušal doseči solidarnost vsega prebivalstva za učinkovito borbo proti komunistom«. Dalje je dejal, da vOjska nima nobene politične ambicije in da ima samo vlogo razsodnika ter da se bodo generali pridružili o- stalim vojakom, takoj' ko bo sedanja kriza rešena. Nato je Kan pozval prebivalstvo in vojaške voditelje, naj se uprejo «zaroti skupine brez domovine«, ki lahko pripelje deželo v propast. Predsednik republike Fan Kac Su pa je po radiu še pred koncem vojaških operacij ’ sporočil, da so vladni voditelji, vojaki in voditelji upora sklenili sestati se, da bi skušali rešiti svoje spore. Pozvai je vse vojaške vodite: lje in tudi generala Kana, naj prekinejo vse vojaške premike. Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor se je sinoči udeležil razgovorov, da bi preprečili prelivanje krvi. Sestal se je s predsednikom vlade, ki je skušal posredovati med sprtimi generali. V Jutranjih urah jo svet obo- roženih sil, katerega predsednik je general Kan, sporočil ultimat še zadnjim uporniškim vojakom in jim dal rok do 13. ure (6. ure po srednjeevropskem času), da zapustijo svoje položaje. Ob tej uri so oklepna vozila upornikov zapustila sedež glavnega štaba in letališče, ki so ju okoli poldne po krajevnem času zasedle vladne čete. V Sajgonu je sedaj vse mirno in prestolnica je zopet v rokah vladnih čet. V vojaških krogih pa so se razširile govorice, da je na današnji seji «sveta oboroženih sil« večina «mladih častnikov« glasovala proti generalu Kanu ih da je ta podal ostavko na položaj predsednika tega sveta. Baje bo jutri nova seja, na kateri bodo Imenovali novega predsednika. Zdi se, da so te govorice točne, ker se general Kan ni udeležil tiskovne konference, ki je bila napovedana za 16. uro po krajevnem času na sedežu glavnega štaba. Predstavnik sveta oboroženih’ sil je izjavil, da je general Kan na Inšpekcijskem potovanju, da pa je «za sedaj« še, vedno vrhovni poveljnik. Na vprašanje, ali je" svet oboroženih sil ^prejel dokončen sklep glede generala Kan#, ‘ije predstavnik odgovoril: «Gre za zelo tajno zadevo, o kateri ni moč sedaj nič povedati.« Medtem poziva sajgonski radio kakih petnajst visokih častnikov, ki so bili zapleteni v upor, naj se v štirindvajsetih urah javijo, ker bodo drugače prijavljeni vojaškemu sodišču. General Ti, ki poveljuje četam, ki so vkorakale v Sajgon, je okoli poldne uradno javil, da je upor popolnoma strt in da je polkovnik Tao na begu. Bivši notranji minister general Lam Van Fat, ki je tudi med voditelji upora, pa je bil aretiran. General Kiem, ki Je južnoviet-namski poslanik v Washingt,onu in ki velja za enega od voditeljev upora, je davi izjavil dopisniku AFP, da zadnja poročila iz Sajgona kažejo, da je bil smoter upora mladih častnikov dosežen in da je bil general Kan odstranjen z oblasti. Dodal Je, da upa, da se bo sajgonska vla- da okrepila in da se bo stanje sedaj ustalilo. «Naš smoter, je dodal poslanik, je bil dosežen.« Pripomnil je, da se zdi, da glasovanje proti generalu Kanu v vojaškem svetu potrjuje, da je bil smoter dosežen. Končno je dejal, da bo za sedaj vstal še vedno poslanik in da nima nobenih načrtov za bližnjo prihodnost. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Mikojan Je poslal kamboškemu predsedniku Sihanu-ku pismo, v katerem poudarja, da so dejanja ZDA v Indokini (•neskladna z mednarodnim pravom in z ženevskimi sporazumi ter so naperjena proti vsem tistim narodom, ki ljubijo ideje svobode in pravičnosti«. Zatem prdvi Mikojan, da bo Sovjetska zveza prisiljena sprejeti nove varnostne ukrepe s svojimi za vezni ki ln prijatelji, da se zaščiti var nost in okrepi obrambna sposob nost Severnega Vietnama. Miko Janovo pismo je odgovor na Si-hanukovo pismo, v katerem ta izraža zaskrbljenost zaradi ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam. rom na razvoj dobrega sožitja in od tega odvisnega sporazumnega reševanja bistvenih vprašanj, zdi močno problematična. Na osnovi našega stalnega odločnega in iniciativnega prizadevanja za koristi in enotnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter v trdnem zaupanju v zrelost našega človeka smo prepričani, da bo pretežna večina slovenskih volivcev sledila našemu pozivu in pri volitvah 14. marca glasovala za Socialistično stranko Avstrije.» Poleg tega poziva, objavlja »Slovenski vestnik« o gornjem sklepu Zveze slovenskih organizacij tudi uvodni članek pod naslovom «Na-ša odločitev je jasna in temelji na dolgoletnih izkušnjah«. Članek se glasi: «Ko je Zveza slovenskih organizacij na svojem letošnjem občnem zboru razpravljala in sklepala o narodno-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, so jo pri tem vodile izkušnje predvsem iz zadnjih desetih let. Prav tako pa se je zavedala velike odgovornosti napram sebi, napram našemu ljudstvu in napram državi, v kateri živimo. Iz čuta te odgovornosti je sprejela kot obveznost širok program, s katerim se je predstavila javnosti in tako pokazala, da ji je prvenstvena naloga odločno, dosledno in iniciativno prizadevanje za dosego popolne in vsestranske enakopravnosti slovenske narodne skupine. Zlasti pa je sprejela svoj program iz zavesti, da je reševanje narodnostnih vprašanj v prvi vrsti stvar zrelosti notranjega demokratičnega razvoja države in njenega družabnega življenja.)) «V današnjem svetu opažamo splošno stremljenje po sožitju. To ne velja le za velike in male politične sile, ki iščejo pota in možnosti miroljubne koeksistence, marveč tudi katoliška Cerkev, katera je dolga stoletja čuvala svojo ekskluzivnost, išče danes dialog z drugimi verskimi skupnostmi. Tako v enem kot v drugem primeru narekujejo potrebo tega odpiranja vrat razmere, v kakršnih živi današnje človeštvo: na svetu je mnogo važnih vprašanj, ki jih je možno reševati le po pati sporazumevanja.» «Ce velja to v velikem mednarodnem merilu, potem je jasno, da obdrži svojo veljavnost tudi v manjšem okviru. Tudi v narodnostni politiki je uspešno reševanje odprtih vprašanj možno le v sporazumnem sodelovanju med manjšino in večinskim narodom. To nam kažejo izkušnje predvsem iz zadnjih desetih let, ko je kljub raznim udarcem in razočaranjem, ki smo jih doživeli, vendarle u-spelo doseči tudi gotov napredek.» «Določeni uspehi, ki jih je rodilo sodelovanje med manjšino in večinskim narodom, pa nam narekujejo, da je tudi v bodoče treba hoditi po tej poti — po poti iskanja sporazumov v okviru splošne avstrijske družbe. Manjšinsko vprašanje je namreč tesno povezano s splošnim demokratičnim razvojem v državi, zato je dolžnost manjšine, da se aktivno vključi v ta razvoj ter s sodelovanjem na vseh področjih družbenega dogajanja in s sooblikovanjem politične volje tudi s svoje strani prispeva k nadaljnji demokratizaciji in humanizaciji medčloveških odnosov. S tem odstranjuje nevarnost izolacije, hkrati pa doprU naša tudi k ustvarjanju potrebnega vzdušja za pravično reševanje narodnostnih vprašanj.* «Iz tega spoznanja se je Zveza slovenskih organizacij tudi odločila, da pri deželnozborskih volitvah podpre avstrijske demokratične sile in tako soustvarjalno pomaga krepili njihovo moč proti poskusom vseh tistih, ki hočejo v duhu zastarelih nacionalističnih predsodkov zavirati potrebni razvoj k strpnosti in medsebojnemu zbližanju v korist demokratičnega razvoja v deželi: Pri tem izbira med posameznimi strankami ni bila težka: Socialistka stranka Avstrije združuje » svojih vrstah največ demokratičnih mno-žic in je hkrati stranka delovnih ljudi, s katerimi nas vežejo sorodni gospodarski in socialni pogledi. Zato od take stranke še najbolj upravičeno pričakujemo razumevanje in podporo tudi za naše narodnostne težnje in potrebe.» «Da je taka odločitev pravilna, nam potrjujejo izkušnje zadnjih let, ko so izmed vseh merodajnih političnih sil pokazali razumevanje za življenjska vprašanja našega ljudstva edinole socialisti, ki se tudi v svojem volilnem »programu za Koroško» priznavajo k moderni koncepciji — da je treba odstopiti od nesodobnega narodnostnega boja, manjšini pa priznati pravice, ki jih le ta lahko zahtevala V prejšnjem tednu Ce je lansko zasedanje glavne skupščine OZN veljalo za do sedaj najvažnejše, moramo, na žalost ugotoviti, da je bilo letošnje najmanj plodovito od vseh dosedanjih. Edini važen sklep, ki so ga na zasedanju sprejeli, je ustanovitev novega mehanizma za svetovno trgovino v skladu s sklepi ženevske konference o trgovini in razvoju. Zasedanje se je prekinilo v petek in ;e bilo odloženo na 1. septembra. Kakor je znano, je zastoj v delovanju OZN povzročil spor med ZD\ in SZ v zvezi s plačevanjem stroškov za mirovne operacije OZN. Sovjetska zveza, Francija in nekatere druge države namreč nočejo plačati prispevkov za te operacije na Srednjem vzhodu in v Kongu, ker je sklen o njih sprejela glavna skupščina ta ne varnostni svet, kakor določa listina te organizacije. ZDA pa so skupno z drugimi zahodnimi državami zagrozile, da bodo zahtevale izpolnjevanje člena 19 listine OZN, ki določa, da država članica, ki zaostane za dve leti s plačevanjem prispevkov, zgubi pravico do glasovanja v skupščini. Ker je od vsega začetka postalo očitno, da bo ta spor omrtvičil delo skupščine, se je glavni tajnik na vse načine trudil, da prepreči neposreden spopad med ZDA ta SZ, ker bi to moglo imeti usodne posledice za sam obstoj OZN. Kajti, če bi večina v skupščini glasovala za ameriški predlog, bi Sovjetska zveza nedvomno izvajala posledice, ki vsekakor ne bi bile pozitivne za OZN ta za mednarodno sodelovanje. Zaradi tega je bil sklenjen tihi sporazum, da se v skupščini ne bo glasovalo vse dotlej, dokler se ne reši spor. Predsednika skupščine so imenovali sporazumno brez glasovanja. Prav tako so brez glasovanja sprejeli omenjeni sklep o ustanovitvi organizma o trgovini in razvoju. Odobrili so začasni proračun in sprejeli nekatere druge sklepe upravnega značaja. Ustanovljen je bil tudi odbor 20 članov, ki ima nalogo vsestransko proučiti vprašanje mirovnih operacij OZN. če bo ta odbor zaključil svoje delo prej, se bo zasedanje skupščine nadaljevalo 1. julija, v nasprotnem primeru pa 1. septembra, t. j. nekaj časa pred začetkom letošnjega jesenskega zasedanja. To je pač izhod za silo, ker v sedanjih okoliščinah pač ni bilo drugega izhoda. Toda zadnji trenutek je albanska delegacija napravila korak,' ki je bil nedvomno Preračunan na to. da se zada OZN hud udare?. Pred’ožila ie namreč re-sohiciiO. s katero je zahtevala, re j se delo sknnš*tae redno nadaljuje. ter je zahtevala glasovanje. če bi prišlo do glasovanja, ie jasno da bi se znova, razplamtel spor med 7nA in SZ Vendar na ie ameriški delegat sporočil, da se ne unira temu glasovaniu, ker da gre le za postopek. Tako je skupščina s 97 glasovi proti dvema (Albanija in Mavretanija zavrnila albanski predlog. Trinajst delegacij se je vzdržalo. dve pa se nista udeležil glasovanja. To je bilo edino glasovanje ves čas letošnjega zasedanja. Če spričo sedanjih okoliščin ugotavljamo da je bil ta izhod za sedaj vendarle pozitiven, ker Je preprečil hujše, je treba upati, da bodo čas do nadaljevanja zasedanja izkoristili ne samo za iskanje rešitve glede financiranja operacij miru, temveč tudi za vsa druga važna vprašanja, o katerih bi bili morali na sedanjem zasedanju razpravljati; in teh ni malo. Vsekakor se bo treba tudi resno lotiti vprašanja reorganizacije OZN Ta organizacija Je nastala po drugi vojni kot odraz sporazuma petdesetih držav. Danes pa ne more več ostati takšna, kot je, ker se je število članic kar podvojilo, in ko se sproti nojavljajo n^va /nrašppia. ki tih sedanji ustroj te važne mednarodne organizacije ne more učinkovito reševati, kakor se je pokazalo zlasti v zvezi z narodnoosvobodilni!!# gibanji tn v zvezi z nastajanjem novih držav ki se ne morejo docela osvoboditi ostankov kolonializma. Res je nedopustno, da si ZDA same lastijo pravico vrhovnega razsodnika glede delovanja OZN. vendar pa je večina držav, jn pri tem tudi Sovjetska zveza, mislila predvsem na to, da se ta organizacija reši še hujše krize, ko je sprejela zasilno rešitev. Združeni narodi in svet — tako ugotavlja r.ew-jrorški dopisnik beograjske »Borbe* — se včasih veselijo kakor tisti Turki, ki jim je novi sultan ukazal, da morajo hoditi iz svoiih hiš skozi dimnik. Spominjalo se dobrih časov, ko so hodili iz hiše skozi vrata, toda srečni so, če se jim včasih posreči iti skriva) iz hiše skozi okno. RAZGOVOR SARAGAT-MORO V ZVEM S PREOSNOVO VLADE Sestanek delegacij štirih strank za okrepitev in preosnovo vlade Včeraj so razpravljali o konjunkturi in brezposelnosti; Pieracčini, Tre-melloni, Colombo, Mancini in La Malfa bodo proučili tehnično-finančne plati teh vprašanj - V ponedeljek nov skupen sestanek - Poziv centralnega odbora KPI - Članek Alicate v «VUnita» RIM, 20. — Predsednik vlade Moro je bil danes pri predsedniku republike Saragatu in mu poročal o vprašanjih, ld so povezana s preosnovo sedanje vlade, nato pa je imel v palači Chigi sestanek s tajniki ta predsedniki parlamentarnih skupin štirih vladnih strank; sestanka so se udeležili: Rumor, Gava in Zaccagnini za KD; Brodolini (De Martino je laže zbolel), Tolloy in Ferry za PSI; Tanassi, Lami Stamuti in Bertinelli za PSDI n inž. Terrana in La Malfa za PRI. Sestanek je trajal do 14.30. ponovno pa se bodo sestali v ponedeljek ob 17.30. Po sestanku so izdali sporočilo, ki pravi med drugim, da so proučili politična in gospodarska vprašanja v zvezi z okrepitvijo vlade in da je nov sestanek predviden za ponedeljek. Na vprašanja novinarjev je Tolloy izjavil: «Praksa je ko- rektna in demokratična, ker sestankom s predsednikom vlade prisostvujejo predstavniki parlamentarnih skupin, ki imajo pravico udeležbe pri postopkih in pri preosnovi vlade.* Glede današnjega sestanka pa je dejal: •Razpravljali smo vedro o vprašanjih konjunkture. Sklenili smo, da bo sestanek tehničnega značaja, ki se ga bodo udeležili trije finančni ministri, zraven pa bosta tudi minister za javna dela Mancini in La Malfa, da bi proučili tehnično-finančne plati vprašanj, o katerih smo razpravljali danes in ki jih bomo — po tej tehnični proučitvi — ponovno proučili na skupnem sestanku. Smatram, da bo moč zaključiti v torek to prvo fazo preosnove. Nato bodo sestanki parlamentarnih skupin in vodstva, da bi določili način, oblike in meje preosnove.* Ker so novinarji hoteli vedeti, kakšna vprašanja so obravnavali danes, je Tolloy dejal, da so govorili o vprašanjih konjunkture, predvsem v zvezi z brezposelnostjo. Kar pa zadeva urbanistiko, se vsi strinjamo, da jo je treba izdelati čimprej*. Namestnik tajnika PSI Brodo-lini je le dejal, da so predsedniku vlade obljubili, da ne bodo dali izjav in potrdil, da bo nov skupen sestanek v ponedeljek. Tanassi je le dejal, da «gre vse dobro«. V zvezi s preosnovo vlade se potrjujejo govorice, da bosta v novi vladi tudi Fanfani in Bosco, tretji socialdemokratski minister bo verjetno Lami Stamuti, od pristašev Scelbe pa pride v poštev Ldcifredi, Martinelli ali Restivo. Govori se, da bo v novi vladi tudi Giolitti, lci je bil že ly prvi Morovi vladi kot minister za proračun, vendar pa to ni verjetno. V primeru, da bi Giolitti privolil, bi eden od sedanjih socialističnih ministrov moral odstopiti. V senatu so v okviru splošne razprave o državnem proračunu razpravljali danes o proračunu za kmetijstvo. Po posegu nekaterih senatorjev v distcusijb, je spregovoril minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi, lci je noudaril temeljne smernice vladne politike na tem področju in prinomnil, da se te smernice vključujejo v petletni načrt za razvoi gospodarstva- in upoštevajo okoliščino, da je tudi italijansko kmetijstvo vključeno v evropsko gospodarsko skupnost, ki narekuje modernizacijo in racionalizacijo italiianske kmetijske proizvodnje. da bi njeni proizvodi m^eli biti .konkurenčni. Danes so objavili besedilo «P»-živa delavcem«, ki ga je odobril ce-treloi odbor KPI na svojem sedanjem z»sedaniu. V tem pozivu se zatrjuje med drugim, da vlada levega centra ni bila kos težkočam italijanskega gospodarstva; da ne zna izbrati in vsiliti potrebnih ukrepov za njegov razvoj. Iz tega položaja je moč izplavati le, če se naglo menja usmeritev gospodarske politike in če se mobilizirajo vse energije v deželi in če se izkoristijo vsa sredstva in vse rezerve, seveda če jih izkoristimo «dobro». Poziv nadaljuje, da je nujna «drzna politika izdatkov«; potrebno pa je trošiti več iin naglo v »bistvene produktivne investicije«, kot ie to ljudsko gradbeništvo; z najširšim uveljavljanjem zakona št. 167 in z uveljavljenjem nove urbanistične zakonodaje, ki naj odpravi špekulacije s stavbnimi zemljišči. Poziv centralnega odbora KPI zahteva večja sredstva za kmetijstvo, prevoz, socialno varnost in šolstvo, »toda v okviru politike agrarne reforme, reforme železnic in javnega prevoza, reorganizacije pokojninskega in zdravstvenega sistema in demokratičnega gibanja v šoli. Državna industrija naj razvije strojno proizvodnjo. Vsa ta dejavnost pa nai najde svoj vzvod v »demokratičnih energijah, ki se izražajo v deželah in v krajevnih ustanovah«. Ta politika more prevladati in naloga delavcev in »njihove avantgarde« je v tem, da ostvari v deželi široko enotnrt fronto, obsežno borbeno gibanje, ki naj noveže neposredne smotre in splošne smotre s splošno mobilizacijo javnega mnenja, da bi porazili načrte monopolov in vsilili novo usmeritev«. Potem ko je poudaril odločujočo vlogo delavskega razreda, da bi se zoperstavili v tovarni napadu delodajalcev, centralni odbor KPI zatrjuje, da sedanji položaj ne dopušča odlaganja niti se je moč varati, da bi vlada mogla, brez krize, uveljaviti novo politično usmeritev; zaključuje s pozivom delavcem k enotnosti in na diskusijo v parlamentu. Ko se zadržuje na razlogih, ki so KD nasvetovali preosnovo vlade, namesto njene krize, Alicata zatrjuje, da se je to zgodilo zato, da bi se pogajali s PSI s »pozicij sile, da bi zmanjšali na minimum spremembo programa in da bi odteg-* nili bistvene dele programa vsa-- kršni diskusiji in reviziji«. Alicata zaključuje, da je PSI imel priložnost in tudi moč, da «razbije ta manever«. Tudi Alicata vidi izhod le v krizi vlade in zato zameri socialistom, da je niso povzročili. Ben Bela solidaren z ZAR AL2IR, 20. Predsednik alžirske republike Ben Bela je objavil izjavo, v kateri pravi, da bo Alžirija prekinila diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, če bi bili prekinjeni odnosi med Bonnom in Kairom. Ben Bela je že 10. februarja izjavil med drugim: »Solidarnost Alžirije z ZAR je popolna in če bo potrebno, jo bo Alžirija konkretno izrazila, kajti vezi, ki .-družijo alžirsko ljudstvo z egiptovskim, niso samo v tradicijah in v bratstvu, temveč tudi v enotnosti do palestinskega vprašanja, ki je eno najhujših in kočljivih vprašanj, ki za-skrbljajo ne samo ZAR, temveč vse-Arabce. Zato smo neposredno prizadeti pri tem problemu kot sestavnem delu arabskega sveta.« Informacijska agencila DPA poroča, da so na današnji seji banke vlade, kateri je predsedoval Er-hard, razpravljali o odnosih z ZAR. Agencija dodaja, da bo bonska vlada prekinila gospodarsko pomoč ZAR in da ne bo izplačala sto mark od 230 obljubljenih in ki niso bile še izplačane. Ukinili bodo tudi tehnično pomoč. Na seji vlade so tudi sklenili, da Tanzanija, ki je dovolila otvoritev vzhodnonemškega konzulata na svojem ozemlju, ne bo dobivala več vojaške pomoči od Zahodne Nemčije. Nekatere ladje, ki so imele razrivoriti v Dar es Salamu vojaški material, so dobile ukaz, na; menjajo smer. borbo za obrambo njih novega dela in prihodnosti. V jutrišnji številki glasila KPI «rUnita» pa Alicata zatrjuje med drugim, da nameravana preosno-va vlade, k'o gre za žamenjavo, ne pa za rotacijo štirih, ali netih ministrov in številnih podtajnikov, ni več preosnova, ampak gre za spremembo notranjega ravnotežja vlade in njene parlamentar-rie osnove. To pa pomedi po mnenju Alicate, da je druga Morova vlada doživela polom in da gre sedaj za tretjo, ali bolje poltretjo Morovo vlado, kar zahteva novo ItlllllllllllllltlllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII! ZBOROVANJE 0 ENCIKLIKI «PACEM IN TERRIS» U Tant za reorganizacijo delovanja Organizacije združenih narodov Ukrepi za akcije proti ogrožanju miru, kakor predvideva listina, so zastareli in ta anahronizem je deloma kriv sedanje krize OZN NEW YORK, 20. — Najvažnejši dogodek na zasedanju, na katerem razpravljajo o encikliki «Pacem in terris«, je bil danes govor glavnega tajnika OZN U Tanta. Ta je pozval ljudi vsega sveta, naj ne štedijo z napori, da se zagotovi, da se bodo svetovni dogodki razvijali v duhu razuma in človečan-stva. Pripomnil je, da je dokument papeža Janeza xxm. popolnoma v skladu z duhom ta s smotri listine OZN. Ugotovil je zatem, da je že papež Janez poudaril važnost vloge Združenih narodov v modernem svetu in to je ponovil tudi sedanji papež Pavel VI. U Tant je nato dejal, da v dveh letih po objavi znamenite enciklike se je potreba po človeški solidarnosti in razumevanju še povečala. • Naš položaj je paradoksen, je pripomnil U Tant in dodal: • Končno imamo tako instrumente kakor tudi široko težnjo, da se zagotovi mir in pravičnost vsem. Bistveno ni nesoglasij med na- mi — naj bodo ideološke razlike kakršne koli — glede sveta, kakršnega želimo imeti.* iiiiuiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinmrfiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiHiHiiiiiiiimiii Načrti za razvoj turizma med SFRJ in Italija Izjave Luke Novaka o zasedanju mešane komisije za turizem (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Pomočnik predsednika zveznega odbora za turizem Luka Novak je seznanil danes jugoslovanske novinarje o delu mešane jugoslovansko-itaU-janske komisije za vprašanja turizma, ki je zasedalo v Rimu od 12. do 18. februarja. Novak Je poudaril. da so na zasedanju v duhu prijateljstva in konstruktivnega sodelovanja proučili najvažnejša vprašanja, ki so vezana na razvoj turizma med obema državama. Posebno so proučili vprašatae nadaljnje poenostavitve formalnosti pri potovanjih, vprašanja skupne turistične propagande in vprašanja izmenjave strokovnjakov na «■>’*., *\j raznih sektorjih turizma. V zvezi sklh družb vzpostavi redno progo s tem so člani jugoslovanske de-.z Jugoslavijo. kovnjake z vprašanji turizma in ukrepi, ki se predvidevajo za liberalizacijo mejnih formalnosti s strani Jugoslavije. Med drugim se jo proučila tudi možnost, da se turistom pri skupinskih potovanjih dovoli 72-uino bivanje v Jugoslaviji brez vizumov, zatem u-stanovitev stalne službe za izdajanje vizumov turistom, ki prihajajo v Jugoslavijo-s trajekti. Na zasedanju so poudarili, da bodo v kratkem povečane morske zveze med ol ema državama posebno na srednjem in Južnem Jadranu. Na teh progah se predvideva uvedba trajektov in krožnih potovanj. Razgivarjali so se tudi o možnosti, da ena od italijanskih letal- Goyoril je nato o številnih težavah in ugotovil, da »kljub temu, da se je ovrgla vojna kot orodje politike, niso vse države sveta še ovrgle miselnosti, ki je tako po-gostoma pripeljala do vojne, t.j. nacionalistične želje, da se obvladajo in razširijo na razne načine vplivna področja, in prepričanje o igralcev.« nedvomljivi prednosti lastnih tradicij in načina življenja. Na drugi strani pa ni biio mogoče odpraviti uporabe sile kot orodja, da se dosežejo politični ali drugi smotri.« «Letture Nuove» RIM, 20. ,— Krožek «Letture Nuove« poroča, da «lgralcl in člani krožka »Letture Nuove« izražajo bratsko solidarnost s Claudiorn Volontejem, prijateljem In delovnim tovarišem, ker so prepričani, da nima nič opraviti z nizkotnim atentatom proti apostolskim palačam«. Odločno Izražajo vse svoje ogorčenje proti tistim, ki niso sposobni demokratsko udeležiti se kulturne debate in uporabljajo sredstva nasilja in moralnega izsiljevanja z namenom, da pred Javnostjo, ki je že pod vplivom potvorjenih informacij, očrnijo delo skupine l mladih gledaliških Pripomnil Je, da kljub, temu. da se sprejema ideja, da Je OZN primeren instrument za vzdrževanje mednarodnega reda, smo še daleč od tega; 'da bi se pokazalo medsebojno zaupanje v ta instrument, ki edini lahko uresniči ideale, ki so jih sprejele države, katere so podpisale listino OZN. U Tant je poudaril, da je zgodovina prinesla znatne spremembe v primerjavi s trenutkom, ko je bila listina OZN podpisana, in zaradi tega niso Združeni narodi delovali, kakor se je mislilo tedaj. «Cleni listine, ki urejajo akcijo proti ogrožanju miru in proti nanadom, je nadaljeval U Tant, so bili podvrženi različnemu tolmačenju. Iskreno moram reči da spričo tega so ukrepi, ki jih pred ri- Ladjedelnica (Nadaljevanje s 1. strani) ti tej nameri, kakor so in še bodo sloznom* nastopili proti preusrrieritvi celotne ladjedelnice Sv. Marka. Glede sploane^potrebe po skrčenju ladjedelniske zmogljivosti v Italiji in drugod po svetu pa je treba podčrtati, da je Trst že prispeval svojo žrtev na tem področju, ko se je moral odpovedati ladjedelnici Sv. Roka, ki je še pred kratkim gradila nove ladje, danes pa v sklopu Tržaškega arzenala le še popravlja stare plovne objekte. Kaj naj še naše mesto 1 žrtvuje na oltar združene Evrope? 'Trst se p#naša z veliko po- deva listina, do neke mere z^sta- j morsko postajo, ki je* skoraj legacije seznanili italijanske stro-1 B. B. tmiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimiiinMiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiimiMiHiMimiiiMiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiniiiim «Ranger 8» je zadel Luno in posnel 7000 fotografij Posnel je tri tisoč slik več kakor «Ranger 7» CAPE KENNEDY, 20. — Ameriški satelit «Ranger 8» je danes zadel Luno, kakor Je bilo v načrtu. Se prej je posnel 1n oddajal na Zemljo sedem tisoč fotografij. Padel Je na kraj, Imenovan Mirno morje. Slike je začelo oddajati vseh šest aparatov na satelitu, ko Je bil ta oddaljen 2180 kilometrov od Lune. Zadnjo sliko pa so na Zemlji dobili, ko Je bil satelit od- daljen petsto metrov od Lune. |ger 9» izstrelili prihodnji mesec. Aparati so posneli tri tisoč foto-, Poskuse z «Rangerji» so začeli grafi) več, kakor jih je lansko | leta 1961. Prvih šest poskusov se reli. Ta anahronizem v listini ki je neizbežen v svetu, ki se t?’*o naglo spreminja — je deloma kriv sedanje ustavne in politične krize Združenih narodov.« V zvezi s sedanjim stanjem Združenih narodov je U Tant dejal, da je med krizo bil priča »dogodkom ki hkrati novzročajo žalost in spodbujajo. Povzročajo žalost zaradi škode učinkovitosti in dostoian-stva Združenih narodov, spodbujalo pa zaradi lojalnosti in nenehnih naporov držav članic, da se reši ta organizacija. Dotaknil se je nato SDornega vprašanja o pristojnosti Varnostnega sveta in skupščine in dejal, da se sedaj začenja velika debata, ko je treba ugotoviti, ali naj velike države soglasno preko Varnostnega sveta prevzamejo izključno odgovornost ohranitve miru in varnosti na svetu, medtem ko naj glavna skupščina deluje kot najvišjl sedež za obravnavanje političnih vprašani, ali pa naj se skuša zagotoviti pravilna in Jasna razdelitev nalog obeh glavnih or^-nov spričo spremenjenega položaja in zlasti ob upoštevanju povečanja poletje posnel «Ranger 7». Satelit, ki je tehtal skupno 366 kilogramov, Je priletel na Luno s hitrostjo 9440 kilometrov na uro. Kakor poročajo znanstveniki, so Izredno zadovoljni z uspehom in pravijo, da so fotografije zelo Jasne. Predvideva se, da bodo «Ran- Večje število mrtvih pri raznih nesrečah Zemeljski usad potegnil v jezero skupino hiš - Letalska nesreča v Beogradu - Železniška nesreča na Švedskem-Več otrok zastrupljenih SANTIAGO, 20. — Ob pobočjih vulkana Yates v Andah, 2000 kilometrov južno od čilske prestolnice, se Je skupina štirih hiš in treh koč pogreznila v bližnje jezero, pri čemer so vsi prebivalci, skupno 21 oseb. zgubili življenje. Zaradi močnega deževja se je udrl zemeljski plaz, ki je potegnil s seboj skupino hiš. SKOEVDE (Švedska), 20. - V bližini Skoevde sta se trčila dva osebna vlaka, pri čemer je bilo osem potnikov ubitih, 66 pa ranjenih. Vsi mrtvi so bili v lesenem vagonu, ki se je pri trčenju popolnoma razbil. LIZBONA, 20, — V nekem otroškem zavetišču v Luandi v Angoli se je zastrupilo s hrano več otrok. Po prvih podatkih je umrlo 27 otrok. Policija je uvedla preiskavo. Na podlagi prve analize se zdi, da Je bilo sočivje, ki so ga dali otro- __________ __ __ _____________ ______ ________________ 1 kom, poškropljeno s preparatom m okrog 400 kvadratnih metrov. Ima državama P1 brali. PRINCE RUPERT (Kanada). 20. — Skupina enajst helikopterjev je danes rešila 120 rudarjev, ki so ostali pri življenju, ko je v sredo njihovo taborišče na ledeniku Gran-duc zajel snežni in ledeni plaz. Se prej so rešili 22 ranjencev. Vedno manj upanja je, da bi našli pri življenju še ostale rudarje, ki jih pogrešajo. Bojiio se, da bo število žrtev doseglo 25. BEOGRAD, 20. — Danes okrog 13.30 je med preletom iz starega letališča pri Zemunu na novo letališče v Beogradu pri Surčlnu padlo letalo Douglas DC 3 Jugoslovanskega aerotransporta. V letalu ni bilo potnikov temveč samo petčlanska posadka, ki je izgubila življenje. Letalo je padlo med vasjo Bežanja in levo obalo Save ln se popolnoma razbilo. Ostanki letala, ki se Je ponesrečilo. «Ranger 1», ki so ga izstrelili 23. avgusta 1961, ni stopil na pravi tir, in prav tako »Ranger 2», ki so ga izstrelili 18. novembra istega leta. «Ranger 3«, ki so ga izstrelili 26. Januarja 1962, ni stopil na pravi tir, ker so mil zadali preveliko hitrost. »Ranger 4», ki so ga izstrelili 23. aprila 1962, se Je razbil na Luni, ne da bi prej oddajal slike njene površine. Na «Rangerju 5», ki so ga Izstrelili 18. oktobra 1962, se je takoj po Izstrelitvi pokvaril pogonski sistem. «Ranger 6», ki so ga izstrelili 30. januarja 1964, je dospel na »Mirno morje«, toda fotoaparati niso delovali. «Ranger 7», ki so ga izstrelili 28. Juli la 1964, Je končno v redu deloval in oddal na Zemljo 4000 fotografi'. Z «Rangerjem 9» se bo zaključila vrsta poskusov s temi sateliti. Rankovic obišče ZAR BEOGRAD, 20. — Na vabilo podpredsednika ZAR Mohiedina, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo, bo podpredsednik republike Aleksander Rankovic s soprogo od 2. do 8. marca uradno obiskal ZAR. Med bivanjem v ZAR se bo raz-govarjal z visokimi voditelji ZAR o aktualnih mednarodnih vprašanjih ln o nadallnjem razvolu odnosov med Jugoslavijo in ZAR ter se seznanil z dosežki in izkušnjami te prijateljske države. Glede na dejstvo, da bo s pcdpredsed-nlkom Rankovičem potoval v Kairo tudi član zveznega Izvršnega sveta ln predsednik gospodarske zbornice Jakov Blaževlč. se da skleoati. da bodo raznravilall tudi ni vnelo, so se raztresli na prosto-1 o gospodarskih odnosih med obe- vedno prazna in zaprta in v katero, pripeljeta izmenično le stari «Saturnia» in «Vuleania»; je popolnoma odrezan od zaledja; njegova južna železniška postaja je čedalje bolj podobna starogrškemu templju, ki brez življenja spominja na nekdanjo slavo, kljub neposredni bližini novega pristanišča; med tračpicami železniške proge Trst-Herpelje, ki jo strokovnjaki po svetu še vedno citirajo kot eno izmed najbolj drznih ta posrečenih tehničnih rešitev na področju železniških gradenj in ki jo je proti koncu preteklega stoletja slovesno odprl sam presvit-li cesar, rastejo zdaj do 15 cm debela drevesa, medtem ko se proga v predmestju pogreza v nepregledne kupe smeti in odpadkov. staro pristanišče nameravajo menda spremeniti v mestni park ali nekaj podobnega. če bo zdaj odpovedala xt . .- .. še najvažnejša tržaška industri- fJh?CiHiJ? °d„ 5n/,Ja’ ladjedelnica Sv. Marka ta Na koncu je U Tant dejal, da 5,. nl° Polana mala in sred-je enciklika «Pace in terris« «du-|J^a 'hdustrija v mestu, potem hovno napotilo« velike važnosti pri r tržaško gospodarstvo res izpolnjevanju težavnih nalog, ki se. na robu neizbežnega propada, tičejo miru. j E. F. SMUČANJE 2ABL.JAK, 20. —- Dvajsetletni zidar Mirko Bavčer je v okviru jugoslovanskega prvenstva v nordijskih disciplinah zmagal v teku na 15 km s časom 58’54. Drugi je bil Roman Seljak (Trtglav-Kranj z 59’09. * * * Na Vitrancu nad Kranjsko goro pa je bilo letošnje prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah. Sodelovalo je 90 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 klubov. V smuku je zmagal Andrej Klinar (Jesenice) s časom r45’’9. Naslov prvakinje Slovenije pa je osvojila Majda Ankele (Triglav — Kranj) s časom 1’46”9 pred Kristo Fanedl, ki je progo prevozila v 1’51”4. VATERPOLO TOURCOING, 20. — V drugem dnevu izločilnega turnirja za evropski pokal v vaterpolu je beograjski Partizan premagal danes domači Tourcoing z 9:1 (3:1, 2:0, 1:0, 3:0). V B skupini je Barcelona premagala grški Ethnicos s 4:3. V skupinah, ki nastopajo v Es-kilstuni na Švedskem so zabeležili naslednje izide: Dinamo (Bukarešta) • Dynamo (Magdeburg 7:6, NCAC (Moskva) - Sofija 7:3, Dynamo (Magdeburg) - Tunafors (Švedska) 6:4, Sofija - Delft (Holandska) 6:5, Dinamo (Bukarešta) - Szolnok (Madžarska) 6:5. NOGOMET V VIAREGGIU VIAREGGIO, 20. — Danes se je nadaljeval mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal. Izidi so naslednji: Bologna-Augsburg 5:1 (3:0) Fiorentina-Toulon 2:1 (1:0) Genoa-C. zvezda 4:2 (3:0) Milan-Gand 4:0 (1:0) Inter-Dinamo (Zagreb) 1:1 (1:1) Lazib-Ferencvaros 0:0 Juventus-Austria 2:0 (2:0) Povratne tekme bodo v pone- deljek. 4 | NEDEUA 21. FEBRUARJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Polka je ukazana; 10.00 MaSai 11.00 Godalni orkestri; 11.15 »Pripovedka o Cerkniškem jezeru«; 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...;. 13.30 Glasba po željah: 14.45 Trio »Možina«; 15.00 Marie Laforet; 15.15 Klavirska lahka glasba; 15.30 »Hiša na vodi«, igra; 16.50 Tartinijeve simf. skladbe; 17.30 Čajanka; 18.25 Glasba s filmskih trakov; 18.40 Kvintet Chigiano; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije; 20.00 Šport; 20.30 Rehar: «Ahtej, de buoš u ejerkvi klečou na kotli uod novice«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu: 22.10 Klasična simfonija; 22.30 Blues melodije; 23.00 Nežno in tiho. PONEDELJEK 22. FEBRUARJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 L. Rehar: «AhteJ, de buoš u cjerkvl klečou na kotli uod novic?«: 12.45 Za vsakogar nekaj: 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Orkester p.v. G. Cereolija; 17.20 «Alfred Nobel«; 17.35 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Duo A. Belli - A. Ven-dramelli; 18.50 Kitarist Almeida; 19.00 Ansambel Mescoli; 19.15 Plošče; 19.45 Lahka glasba; 20.00 Šport: 20.35 Smetana: »Prodana nevesta«. Trst 12.00 Plošče: 12.25 Tretia stran; 13.15 Furlanski motivi; 13.30 Pri-jatelt cvetja; 13.40 Tržaški skladatelji; 14.00 Jazz. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Branika; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Mostovi v Mostarju; 11.15 Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL; 18.30 Športna nedelja na Primorskem; 19.00 SDortne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Družina na Švedskem; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zborovsko petje z vsega sveta; 15.30 Godba na trgu; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.15 J. Bocay: »Učinkovita re-klama«; 17.30 Toscaninijeva umetnost; 19.00 Športni dnevnik: 21.20 Ansambel Monteverdi; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba: 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske: 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.40 Pevci: 12.00 Športna prognoza; 14.30 Teden aktualnosti; 15 45 Ital. panorama; 16.15 Klnk-son; 17.00 Glasba in šoort; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Kako je nastal. Macbeth: 21.00 Športna nedelja; 21.40 Glasba v večeru. Ul. program 16.30 M. Romero: «Villan»scas a lo divino«; 16.50 Th. S. EUiot: »Riuntone di famtelia«; 19.15 Pregled, i angleške kulture; 1939r : Mozart, Schubert in St.ravinskk 20.40 Dve Bachovi skladbi: 21.20 Čajkovski: «Evgenij Onjegin«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske; 15.15 Ritmi; 15.40 Iz našega športnega življenja: 15.50 Orkester K. Mancini: 16.00 šDortni ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 16.35 Skladbe Igorja Stravinskega: 17.00 Jugoslavija po svetu: 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.40 Zbor RTV Ljubljana; 18 00 Prenos RL; 19.00 Orkester C. Gordon; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Pezzotta; 22.40 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Jutranji, pozdrav: 8.45 Orkester Basie; 9.10 Paganinijev koncert štev. 1; 9.45 Pooevke; 10.00 Mozart in Puccini; 10.30 Sola; 11.30 Chopinova fantazija, opus 49; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti: 16.00 Program za najmlajše; 17.30 Program z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan glasbeni nro-gram; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Koncert s sodelovanjem m?zzo-sonranlstke R. Greziottl in tenorista L. Ipfantina; 22.30 Slovstvo in umetnost. //. program 7.30 Jutranja glasba: 9.35 Ka- ko sed?m k mizi; 10.49 Nove pesmi; 1105 Vesela glasba; 12.00 Pevci; 14.45 Pisan glasbeni program; 15.00 Ital. narodni plesi: 15 35 Koncert, za mladino; 16.00 Rapsodija: 16.38 Profazto pole o Jugu; 16.50 Sopranistka G. Galli, baritonist A. Bover; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Stendhal: »Lucia-no Lewgen»; 18.35 Zgodovina prve svetovne vojne: 20.00 Glasbena igra; 21.00 Anketa: Ciper 1965; 21.40 Amerike popevke. III. program Slovenija 8.00 A. Marodič: Pravljica o pravljici; 8.30 Skladbe za m'a-dlno; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Lahka in zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za nafo vas; 13.50 Na kmečki "sči: 14 09 »Danes popoldne«; 18 00 Humoreska tedna; 17.05 Onemi koncert; 17.30 Radilska i?ra: D. PMchta: Obračun: 18 38 Koncertne melodiie: 19.05 Glasbene raz-gl-dnioe: 29 09 Nedelbki sestanek: 21.30 M. Tomc: Variacije na nesem «Od Kneza Marka«: 22.10 Plesna glasba; 23.05 Komorna glasba. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.00 Registriran športni dogodek; 15.30 Pust v Viareggiu; 17.00 Program za najmlajše; 18.00 Slikanice; 18.10 Pevka in cowboy; 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran športni dogodek; 20.00 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dostojevski: »Igralec«; 22.10 Umetnost in knližev-nost; 22.40 Športna nedelja in dnevnik. II. KANAL 18.00 Simf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Eno uro z Llnusom Paulingom; 22.05 Program lahke glasbe. 18.30 Pregled španske kulture; 18.45 Eatonove variacije; 19.30 Mendelssohn, Schumann ln.Hin-deniith: 20.40 Busonijeve skladbe; 21.20 G? ffuriova Missa de čarne-val; 21.50 Rasizem v ZDA; 22.30 Beethovnova sonata, opus 102; 22 45 Mrozek-Beniamino: »Na Širokem morju«. Slovenca 8.05 Zabavni zvoki: 8.55 Z obiska v Indiji; 9.10 Zapojmo; 9.25 Iz narodne skrinje; 9.45 Pihalne godbe; 10.15 Orkestralni lntermez-zo; 10.35 J. Babelj: Iz pozabljenih novel; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Dr. Kovač: Bredavičavost na vimenu goveda; 12.15 čez hrib ln dol; 12.30 Dva solista; 13,30 Priporočajo vam...: 14 05 Iz treh oper G. Puccinija: 15.40 Godala ln zabavni zbor'; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka: 18.00 Aktualnosti: 18.15 Zvočni razgledi: 18 45 Sodobna medicina: 19.05 Glasbene razglednice: 20 90 Lahka glasba; 20.49 Lepe melodije; 21.00 Črnske duhovne in delovne pesmi; 22.10 Popevk«; "3 ^ Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televizra 8.30 Sola: 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik: 19.15 Neve knjige; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Detektivka »A prova di ladro«; 22.25 Flavtist S. Gazzelloni; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Pec-catrici folll«; 23.00 »Velika Igra«; 23.15 Šport. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 21. DO 27. II. NEDELJA. 21. februarja 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mendov spored; 11.30 Lassie — film za otroke; 15.30 Viareggio: Karneval, nato športno popoldne; 18.00 Mladinski TV klub; 19.00 Svetnik — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Da ali ne — quiz; 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 22. februarja 11.40 TV v šoli: Ognji v Mas-sadi; 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Sodobna embalaža; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20.30 Tri skrivnostne lutke; 20.40 B. Crnčevič: Dekle s tremi očeti; 21.40 Naš teleobjektiv; 22.05 Obzornik. TOREK, 23. februarja NI SPOREDA. SREDA, 24. februarja 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti; 19.15 Dela Paula Hindemitha; 19.45 Cikcak; 2tf.00 Dnevnik; 20.30 Beseda ln čas .— lirika; 20.40 črno na belem — glasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik. ČETRTEK, 25. februarja 10.00 TV šola; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 20.00 Dnevnik; 20.30 Veseli planšarji; 20.40 M. Grgič: Mala nočna glasba — TV igra; 21.30 Dokumentarni film; 22.00 Obzornik. PETEK, 26. februarja 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV šola; 18.10 Živalski karneval Dr. Slane Mikuž vodi novo TV serijo o likovni umetnosti »Sprehod po svetovnih galerijah«, ka tere prva oddaja bo v petek na ljubljanski TV — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Film »Jara gospoda«; 22.00 Po svetovnih galerijah; 22.30 Obzornik. SOBOTA, 27. februarja 16.30 Tekme v hokeju na ledu med Jugoslavijo in Italijo; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Grgič: Tu nekje poleg nas — TV igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 čelist Orlov; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Golo mesto — film; 22.50 Obzornik. Podobe (Odlomek iz knjige) Seveda svojega strahu pred ločitvijo od doma nisem smela kazati. Mama je že tako imela solze V očeh, brž ko smo omenili Trst. Vendar je — kajpak v okviru Skromnih možnosti svojega gospodinjskega mošnjička — pripravljala, in šivala zame vsakovrstno perilo in obleke. «Tržačanke so oblečene po pariški modi. Tam ne boš mogla strašiti po cestah kakor preprosta učiteljica.)) ■t Meni obleke niso delale posebnih preglavic. Zadovoljila sem se s tem, kar sta mi pripravili mama in teta Mimi, ki se je bila pred nekaj leti vrnila z Dunaja in je bila pri stricu zaposlena v prodajalni kot blagajničarka. V šivanju pa je mami še vedno znala Svetovati in včasih tudi pomagati. • Skrb in želja, da mi za slovo Napravi še veselje, nista dali mani miru in kupila mi je naposled iz mojega življenja 1LKA VAŠTE j,e napisala knjigo Podobe iz mojega življenja, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. To je knjiga pisateljičinih spominov, v katerih je znaten del odmerjen ttidi Trstu. Prepričani smo, da bo že sam pričujoči odlo-piek', ki smo ga ponatisnili iz te knjige, marsikaterega či-t ate] j a zamikal, da si knjigo nabavi. Dobil jo bo lahko \ Tržaški knjigarni. y .konfekciji dva lepa. draga 1?q- gama, čeprav sem se ju na moč Rrahila — saj sem dobro vedela, tis se bo morala zaradi tolikšne Potrate pri trgovcu zadolžiti In bo ta dolg še dolgo vsak mesec odščipaval lep košček očetove uradniške plače. 1 Priznati moram, da sem v odporu proti tej materini žrtvi le prehitro odnehala. Toda mislila sem si: saj je zadnjikrat! Odslej bom skrbela sama zase. Sicer pa — ali ne žrtvujejo starši za brata mnogo več? Pa vendar — oče je gotovo pričakoval, da ne bom zahtevala nobenih žrtev več. Glede tega sem bila morda pretirano tankovestna, skoraj bi rekla ošabna. Očitala sem si sebičnost zaradi tistih oblek. Da se opravičim očetu, sem se ponudila, da bom od svoje plače, ki je bila za dva desetaka Višja od plače, ki sem jo imela na Kranjskem in je znašala pet desetakov, pošiljala vsak mesec BO en dešetak visokošolcu, da ne bo .stradal. To sem tudi storila. Privarčevala sem si denar s tem, Oa nisem hodila z drugimi večerjat v gostilno, ampak sem leto in dan večerjala doma kakao s kruhom, kar je bilo za mlado dekle V velikem mestu le koristno. Sicer pa — kar se teh nevarnosti tiče — so naši mladi tovariši s Ciril-Metodovih šol in drugi njihovi prijatelji, ki so bili že d.ve in več let pred nami v Trstu, za nbs mlada dekleta, ki smo prišle ieta 1912' v Trst — bilo nas je menda šest —, kar dobro poskrbeli, Moj' poznejši mož mi je ne-kOč pripovedoval, da so si nas že kar naprej «razdelili» in sem jaz “Padla nanj,,. Mepda je. res bilo tako, kajti Prvi dan so že v šolskem odmoru Pridrveli iz drugega nadstropja k narp navzdol — dekliški oddelki šole na Acquedottu šo bili v prvem nadstropju, eden tudi v hiši blizu šole — m se nam predstavili. Ko1 sem pozneje učence odpustila, pa je potrkal na vrata mojega razreda eden izmed tovarišev, • šjrokopleč, močan človek, temnih valovitih las, visokega čela m riepih:, modrosivih. oči, ki\so skozi ščipalnik hudomušno gledale name. Nad lepo oblikovanimi ust-n«$i .so . se mu v, smehu poigra-kratke brčice... Gustelj da je moje svobode in moje ((vzvišenosti)) že — konec. Ooslej je vodil moje korake on. Pridobil me je še najbolj s svojim odločnim uglajenim nastopom. Kot pevec solist se je mnogo gibal v meščanskih družbah, povsod priljubljen ne le zaradi svojega lepega baritona, ampak tudi zaradi svojega izrednega humorističnega pripovedovalnega daru in svojega že skoraj umetniškega igranja klavirja. Mnogokrat je nastopal na koncertih bodisi kot pevski solist bodisi kot solistov spremljevalec na klavirju. Ure, ki sem jih kot edina poslušalka preživljala z njim in s kakšnim njegovih znancev ali prijateljev violinistov ob nedeljskih vajah na šoli ali v Glasbeni Matici, so mi ostale v spominu najdragocenejše. Tu Je prihajalo na vrsto le najlepše vsega lepega v glasbi. Jaz pa sem tiho sedela kje v ozadju in — uživala lepoto glasbe ln bližino svojega ljubega. * * m Nekaj tednov pred božičnimi počitnicami je rekel Gustelj: «Kar piši domov, da sva se zaročila! Nočem, da bi znanke in znanci otresali jezike in bi potem tvojim staršem prinesli kdove kaj vse na ušesa. Ljudje so zlobni. Ti jih še ne poznaš.» In pisala sem. Kakor vsa pisma sem tudi tisto naslovila na mamo. Oče mi je namreč nekoč skrivaj naročil: «Kadar pišeš domov, naslovi pismo na mamo! Vselej joka, če pišeš meni in ne njej.» In mama mi je odgovorila s pismom, dolgim osem drobno popisanih strani. Nekaj stavkov Iz vsebine: ... Saj si bila zmeraj moja pametna Uka! Kaj je zdaj šinilo vate? .. In pevec je? Pevci so vsi pijanci in ponočnjaki. .. Pa zakaj siliš v mizerijo državnega nastavljenca! Ali Ti ni hilo doma dovolj uradniške revščine? Vse življenje se Ti bo slabo godilo ... Pozabila sem že na vsebino vsega maminega jadikovanja: Tedaj, ko sen} pismo brala, pa sem bila močno jezna in žalostna. Pismo sem prejela v šoli. Po pouku sem ga pokazala Gustelj-nu, ker sva se tako dogovorila. Nekoliko potrt je bil, ko ga je prebral. Gotovo je pričakoval boljši odziv. Hotela sem pismo vreči v peč, se pravi: vrgla sem ga že, pa ga Je on, na enem oglu ožganega, potegnil spet ven. ((Spravila ga bova za spomin. Dokazal bom mami, da se je v meni zmotila. Kar odgovori ji, da vas o praznikih obiščem v Ljubljani!« Odgovorila sem mami s prav kratkim pismom, ki ga vem še na pamet: «Ljuba mama! Tudi tl si iz ljubezni vzela revnega davčnega adjunkta, pa si bila srečna. Predstavim Vama svojega za- Prizor iz Achardove komedije «Lipe za luno« v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu. Od leve na desno: Miranda Caharija (Marceline), Jožko Lukeš (Richard), Silvij Kobal (Clotaire) in Adrijan Rustja (Jcf) Doslej še nimamo estetske analize Prešernovih poezij Prešernovo besedo spoznavamo v dobršni meri prezgodaj, ko nismo še zreli, da hi doumeli vso njeno lepoto ln ves njen pomen. Posredujejo nam Jo šola, vsakoletne proslave, predavanja, predstave, recitacije. Postane zato kulturna usedlina, preden jo utegnemo dodobra prebaviti, in se lz naše podzavesti prikrade bolj ali manj površno na dan pri števil nih priložnostih ob naši življenj skl poti pa tudi se zbudi iz ljud ske apercepcije ob težkih in ve selih trenutkih narodovega življenja. Pesnika, ki se je celo življenje bil zoper gluho in topo družbo, sredi katere je živel, pesnika, ki je umrl beden ln izoliran, je že zdavnaj narod spoznal in priznal za svojega velikega glasnika in genija. Njegovo umetniško postavo so zdavnaj že priznali strokovnjaki z vsega sveta, ki so celo laže kot domači literarni zgo- (Nadaljevanje na 8. strani) """ """""""""""■■inim,n,,,„1,11,11,1,ii„ii «■" ŠE ENA KOMEDIJA V UPRIZORITVI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Lahkotna in briljantna komedija med realnostjo in poetičnostjo «Lipe za luno» zahteva od režiserja in igralcev izrazit posluh za francoski espri in verziranost v salonsko-komičnem žanru Achardova komedija «Jean de j njegovem pestrem okolju prav la Lune« (Lipe za Luno v sloven- 1 gotovo ni manjkalo, in s takimi se poigrava na prijetno lahkoten skem prevodu Janka Modra), ki je sedaj na repertoarju Slovenskega gledališča (premiera je bila v petek 12. t. m.), spada med tiste komedije, ki skoraj nič ne povedo, zabavajo pa vendarle. Je nekakšna komedija zaradi komedije, namenjena sama sebi, ki je nastala le kot produkt avtorjeve ustvarjalne fantazije, pisateljske spretnosti in komediografske ver-ziranosti. V njej ni nobenih problemov ne take ne drugačne narave in čeprav bi njeni akterji bili lahko tudi i zanimivi objekti za psihološki študij, ostajajo v Achardovi obdelavi le zunanje nakazani, postavljeni na oder taki kot so, brez raziskovanja vzrokov, zakaj so taki in ne morda drugačni. To Acharda prav nič ne zanima; take si je pač izposodil iz neizčrpne galerije življenjsko možnih likov, ki jih v in briljantno poetičen način v dražljivem in mikavnem razpletu vse do konca. V obsežnem Aehardovem opusu je takih komedij na pretek in so zanj sploh značilne. V prejšnjih časih, posebno ' med obema vojnama, so pogosto prihajale, na odre gledališč, v zadnjem času pa le bolj poredko, ker so nekako preživele naš angažirani čas in angažiranost modemih gledališč, v katerih da-našiiji gledalec ne išče več toliko lahkotne in brezpomembne zabave kot predvsem svoj lastni obr^z ,y dramatičnem, komičnem, satiričnem ali tudi psihoanalitičnem, toda vedno v iskrenem zrcalu. In ker nas je tudi naše Slovensko gledališče začelo v poslednji dobi nekako navajati na to zrcalo, smo bili ob tem delu ne- „,„„i,i,i,„i,i„i,»i,n,i„i,„i,n im,milim, Knjiga o Severnem Vietnamu (Arkad/ Fiedler: V deželi divjih banan) koliko razočarani, ker se pač nismo imeli kam zazreti. Toda dejstvo, da je «Lipe za Luno» samo lahkotna in briljantna komedija, ki lahko barvito zaživi le v pristnem francoskem espriju ali pa tudi v njegovem vernem surogatu, še nikakor ne pomeni, da tudi v igralskem pogledu ni sTiič več kot samo igrica za zabavo. Prav zato ker jo je treba postaviti v nekak vakuum, v katerem mora spretno nihati med poetično privzdignjenostjo in življenjsko realnostjo, keii jo je treba, pojiajati v v§ej,f brihtnosti s polnokrvnim esprljem in kei je treba iz besed vendarle ustvariti tu- 3edel je na prvo klop in me 3lče gledal. Pozneje mi je portal, da si je mislil: Tale bo 3Ja in nobena druga! Uredila sem do konca nekaj adnih spisov ln jih spravila v znico. Jezna sem bila sama na-ker sem čutila, kako mi pod sgovimi vztrajnimi pogledi vsta-rdečica od vratu do las. Pa M' potlačila v sebi nemir in *no nekoliko zviška vprašala: f\ trtKMABDK bE b\LWO PKEbTBK £>U-K , KO bTD OPAUL* KA0\-|AvKW\... VEUKA C.OSMLE.HK LAODK b£ Ot ttUSVlO &OOALA NA MALOMtH IN Ntom 3E &\LO,OA 3E VISE vj KEOv).... TOOA.NtG.tLO TAKO SEDEn IU 't TSO NAb ?eY /fib bOOtEfc AumA.lA V&PATtu*. / la.lm... wtK<^ 1J JMfei -m OMO.TO DE W9PE Vaše čustve- I — K \ ne težnje se bodo l / lahko sedaj zadovo- \“ ~'y ljivo uresničile. Na- ----' vezali boste stike s simpatičnimi osebami, s kate-imeli se boste zelo dobro razumeli. Tudi odnosi s prijatelji bodo zelo ugodni. BIK (od 21. 4. do 20, 3.) Z ljubljeno osebo bodo nekateri nesporazumi zaradi različnega značaja ali mnenja. Toda ne bo slabo, če boste nekoliko popustili osebi, ki vas ima rada. V odnosih s sorodniki bo vladala napetost iz gmotnih razlogov. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Srčno življenje bo ta teden zelo prijetno, saj boste doživeli nekaj novega in le-ega Seznanili se boste tudi nekimi podjetnimi osebami, katerimi boste lahko uresni-ili neke načrte, čaka vas u-odno pismo iz inozemstva. RAK (od 21. 6. do 22 7.) S tem tednom bodo postali vaši čustveni odnosi bolj romantični in polni prijetnih obljub. Teden le zelo primeren za določitev datuma zaroke ali poroke. Na delu se boste lahko okoristili z nasveti strokovnjakov ln napredovali. /-----v LEV (od 23. 7. do fr. \ 22- Popolnoma I ] boste zaposleni z no- l I vimi paznanstvl. Biti V J pa morate nekoliko ----^ zadržani in zapeti ter ne smete izpovedati svojih intimnih čustev, kar bi lahko povzročilo nesporazume. V odnosih s prijatelji in z znanci obnašajte se resno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vpliv zvezd bo vzbudil v vas nenavadna čustva. Sploh pa boste dobre volje zaradi nekih novih srečanj. Obstajajo tudi možnosti za fllrt s tujimi osebami. čas je ugoden za uresničenje novih načrtov v poslov- nem življenju. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Vaše čustveno življenje bo ta teden zelo razgibano. Ne izgubljajte — časa v bežnih srečanjih ki so lahko prijetna, a ne morejo zagotoviti notranjega miru. V družabnem življenju boste lahko navezali stike z zelo zanimivimi osebami. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Upoštevajte, da je Vsaka ljubosumnost sedaj neupravičena ter da se sploh iz nje nikoli ne rodi nič dobrega. Sicer pa je vaš položaj zelo ugoden za trajne zveze. Skušajte se razvedriti v kinu, gledališču ali s prijatelji. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V ljubezenskih odnosih bo ta teden polno ne- pričakovanih dogodkov,' pa tudi priložnosti ne bo manjkalo. Povabili vas bodo v neko prijetno družbo, s katero pojdete tudi na izlet. To pa bi ponovno vzpostavilo vaše duševno ravnovesje. ^—X KOZOROG (od 22. f ,v\ 12. do 2«. 1.) Bodite I \ prisrčni z vsemi ljud- ) ml, s katerimi pri- V y hajate v družbo. Te- den Je zelo primeren za vabila ter za obiske, prav bi bilo. da bi začeli bolj misliti na izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Na delu pojde precej dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaupajte vase in v ljudi, ki vas imajo radi. S svojo očarljivostjo si boste priborili mnogo naklonjenosti. Ti dnevi so zelo ugodni za srečanja s prijatelji. V družini utegne nastati kak nesporazum. Na delu boste zelo podjetni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pričakujejo vas prijetna iznena-1 denja ter simpatični odnosi z osebami drugega spola. Ne bodite preveč zamerljivi. Radi boste šli v družbo prijateljev ter se udeleževali družabnega življenja. Delo pa vas stane mnogo truda. 1 zemlji se mu ne bo posrečilo odpluti čim dalj od tistih zloglasnih otokov. Zato se je odločil za neverjetno drzen podvig. U-smeril je čoln proti otoku Timor, oddaljenem skoro 4 tisoč milj. Kljub strašni žeji in lakoti je po 40 dneh prispel srečno na cilj. O uporniški posadki pa se ve, da je plula v nasprotno smer ih se Je izkrcala na otoku Pitcairn, kjer so se naselili. Potomci teh angleških mornarjev in Tahi ti j k žive na tistem otoku še dandanes. Otoki Fidži so v Južnem morju raztreseni **tako V<¥t bi jih kd6 posejal po širnem o-ceanu, približno na sredini med avstralsko obalo 4« Tahiti jem. Domačini imenujejo' svoje o-toke Viti. V otočju-je 322 otokov, a le okoli sto je obljudenih. Največji otok je Viti Levu (Veliki Fidži), naslednji po velikosti, Vanua Levu pa je za polovico manjši. Vsi drugi pa ne dosežejo niti desetine njegove velikosti. Otočje je vulkanskega izvora. Obrežje je strmo, prav tako gore, ki so poraščene na jugovzhodnih pobočjih z goščavami, medtem ko so severozahodna pobočja suha in rjava. Na otoku Viti Levu je glavno mestu Suva s 37.000 prebivalci. To mesto je obenem trgovsko središče vsega otočja- Mesto Suva je kaj nenavadna mešanica narodnosti, ras in jezikov. Kitajci, Indijci in prvotni Fidžijei. Evropejci so dolgo časa i-menovali te otoke Kanibalski otoki. In to ime je bilo docela upravičeno. Otočani so namreč pretežno sorodniki divjakov, med katerimi so bili tudi «lovci na človeške glave« in ljudožerci, Dolgo so se ladje vseh na- rodnosti otočju Fidži previdno ogibale, čeprav je bilo prav ob poti kitolovcev in iskalcev sandalovine. Mornarji so se pač bali nevarnih čeri otoškega sveta, še bolj pa otočanov, za katere so vedeli, da so zelo bojeviti 3fa"’ge ljudožerci po 'vrhii. Na vseh ot9kilA Fidži je o-koli- 435.000 -prebivalcev, od katerih je največ Indijcev, za njimi so Fidžijei. Precej manj pa je Angležev in Kitajcev. Zdi se nekoliko čudno, da je prav Fidžijcev manj kot Indijcev. Vendar pa je to brž razumljivo, če vemo za nekatere okoliščine. Leta 1874 je Velika Britanija anektirala otočje Fidži. Britanska kolonialna uprava je dortiačinom pustila njih nkčiii življenja in tudi njih plemensko ureditev. S posebnimi predpisi je tudi zagotovila nedotakljivost domačinskih posestev. Ce bi tega ne storila, bi bili od takrat domačini že docela izpodrinjeni. V manjšini pa so zato, ker niso kdove kaj prida delavci. Pravzaprav imajo neizmeren odpor do kakršnega koli težaškega dela. Prav nič jim ni do tega, da bi za nekaj drobiža garali na obsežnih plantažah belih gospodarjev. Kolikor so potrebovali za življenje, jim je domača zemlja v obilici nudila. In tako so bili Angleži prisiljeni uvažati delavce od drugod. Najemali so za to delo indijske kulije, hindujce in mohamedance. ' Fidžijei pa so bili, in so še. odlični rokodelci. Posebno so spretni v izdelovanju kanujev. A tudi v rezljanju lesa ne zaostajajo in v izdelovanju pre-, prog ter lončenega blaga. Dandanes pa imajo v svojih rokah tudi precej trgovine, obrti,- industrije in denarništva. Prav tako so še uveljavili tudi v gradbeništvu in v transportu. Večino otokov pokriva bujno tropsko rastlinstvo. Saj pa hi to nič čudnega, ko pa pogosto dežuje. V mestu Suvi npr. pade do 3 m dežja na leto! Gozdovi imajo obilo zelo dragocenega lesa. Toda domačini imajo najraje kokosovo palmo, od katere dobivajo hrano, pijačo, les za gradnje in kurivo. Nekoč je bilo na teh otokih dragoceno santalo-vo drevo, ki ima bledo rdečkast les, a sok tega drevesa daje aromatično eterično olje. To drevo so zlasti cenili na Kitajskem, kjer so iz njega izdelovali predmete, ki so jih rabili pri raznih obredih. Ker je bilo povpraševanje po san-talovem lesu veliko, je bila tudi njegova cena visoka. Zato so to drevo sedaj popolnoma iztrebili. Pač pa je precej zaslužka od kopre. Pridobivanje kopre je zelo preprosto, kokosova palma oorodi kmalu in daje plodove tudi sto let. Ko zreli kokosovi orehi popadajo na tla, jih odpirajo in njih jedra sušijo na soncu. Tako posušena jedra so kopra. Iz nje stiskajo olje za kuho, za kozmetiko in še za številne druge namene. Tropine pa, ki ostanejo po stiskanju, so izvrstno krmilo za živino. V fidžijskih naseljih ob o-bali, v bližini mest, se življenje že močno ■ modernizira. To se čuti v načinu njihovega žiVljenja, v zidanju in oprem' tfanji? hjfh tfomoV’ iri v ' vseih drugem. Le v oddaljenih vaseh in na manjših otokih živijo otočani še vedno tako kot so živeli njih predniki. Postavljajo si še zmeraj lesene kolibe, obložene z debelimi sloji trave in snopi palmove slame. 'Tam tudi še najdemo prastare navade in običaje nekdanjih Fidžijcev. Kot je na primer obredno pripravljanje jangone. To je fidžijska ((kava«. Pijača, ki jo imenujejo jangona, je mešanica zmlete korenine poprovca in hladne vode. V veliki leseni skledi pripravijo iz gmote zvarek, potem pa to pijačo ponudijo v poliranih lupinah kokosovih orehov. Obredno pripravljanje te pijače Je jedro družabnega življenja na otočju Fidži. Ne smemo pa misliti, da je jangona tako nedolžna pijača kot kava. V njej sicer ni alkohola, vendar pa ta rjavkasta tekočina včasih omrtviči, pivcu u£la in jezik. V vaseh žive Fidžijei'še sedaj pod strogo poglavarsko oblastjo, ki je Britancem vdana. A tudi v mestih so poskrbeli Angleži, da so izšolali v Angliji kader domačinov, ki polagoma prevzemajo v svoje roke upravo. S. A. a, ocenjevala le le vzorce. t je bila pobuda omejena na ejeno področje, je to popolna pravilno. Marsikdo, ki je upokojen, ali dela pri enem drugem podjetju, ali v toni. ali imri svoio obrt, a ima 'pselle do zemlje, najde pro-ure in jih posveti njivi, vrtu, ogradu. Izpopolnjuje svoje nje in dela z veliko ljubez-o. To je koristno in zdravo. mi so razve- bližin MSaRŠŠHMHS mammrzm k — r /:tos / farnim mmm B-lrSre il.fa.v!1 .vX* TEDEN Vprašanje obstoja ladjedelnice Sv. Marka je angažiralo vse tržaške politične in gospodarske kroge v široki akciji, da se prepreči proizvodna preusmeritev ali celo popolna likvidacija tega največjega tržaškega industrijskega obrata s tako slavno tradicijo. Na ponedeljkovi seji je tržaški občinski svet enotno nastopil v o-brambo ladjedelnic, župan je poročal o svoji misiji v zvezi s tem vprašanjem v Rimu, ki je bila dejansko brezuspešna. Predstavnik KPI je predlagal sestavo posebnega odbora za obrambo tržaškega gospodarstva, predstavnik PSI pa se je zavzel za čimprejšnji sestanek načelnikov svetovalskih skupin, ki naj določijo način borbe za obrambo ladjedelnice. Prav ta ko v ponedeljek se je sestal vodstveni odbor Nove delavske zbprnice CGIL, ki je proučil položaj in se izrekel za odločno akcijo delavcev ter pooblastil tajništvo, da proglasi splošno protestno stavko sporazumno z drugo sindikalno organizacijo. Oba sindikata pa sta napovedala stavko vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki je bila v četrtek in v kateri je sodelovalo okrog 4000 delavcev, ki so uprizorili tudi eno najmogočnejših protestnih povork po mestnih ulicah v zadnjem času. Istočasno so protestno stavko delavstva in napore za obrambo ladjedelnice podprli tudi razni krajevni politični in gospodarski forumi, med njimi predvsem trgovinska zbornica. Odločno stališče so zavzele med drugimi PSDI, PSI v imenu katere je tajnik Pit-toni naslovil na deželnega odbornika za industrijo in trgovino posebno vprašanje, kar je v imenu PSIUP naredil tudi deželni svetovalec Bettoli, ki se je s podobnim vprašanjem obrnil na predsednika deželnega odbora. In končno sta se oba sindikata sporazumela, da ho splošna stavka vseh strok v torek 23. t. m. Kritičnost gospodarskega položaja v Trstu je v tem tednu prišla ponovno do izraza tudi v npvi zaostritvi položaja v podjetju Crane-Orion. Predstavniki tržaške, goriške in videmske trg. zbornice so v Ponedeljek zaključili v Ljubljani razgovore v zvezi z organizacijo letošnjega sejma Alpe-A-dria. Sestanek na Gospodarski zbornici Slovenije je težil predvsem k odpravi nekaterih birokratskih ovir, ki so zavirale delovanje sejma. Na upravnem področju okoliških občin je prišlo do sestave miljskega občinskega odbora in pa do prisege treh županov habrežinske, zgoniške in repen-taborske občine pri prefektu Mazzi. Iz Rima Je prišlo obvestilo, da se bo gradnja pomola XII končno vendarle premaknila z mrtve točke in se dejansko začela z uradno svečanostjo v ponedeljek. Pokrajinski odbor za cene je sprejel sklep o manjši pocenitvi telečjega mesa največ za 60 lir pri kg, potem ko je komaj pred slabim mesecem cene telečjega mesa na drobno Povišal povprečno za 10 odstotkov. Naše kulturno-prosvetno življenje je bilo v minulem tednu izredno intenzivno. V nedeljo je bila v Kulturnem domu o-srednja Prešernova proslava v Priredbi SPZ, na kateri je govoril pisatelj Boris Pahor, nastopilo pa je 11 pevskih zborov, ki so pokazali kar zadovoljivo raven. Nagrajenih je bilo tudi 14 zaslužnih prosvetnih delavcev. Slovensko gledališče je v nedeljo gostovalo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari nad Miljami in pred napolnjeno dvorano uprizorilo «La Moscheto*. Planinsko društvo je v ponedeljek Priredilo v Kulturnem domu svoje drugo predavanje, ki je Pritegnilo veliko število poslušalcev. v Slovenskem klubu je v torek predaval o tržaški mladini v antifašistični borbi Mil-če Skrap, sinoči pa Je kot višek gostovala v Kulturnem domu ljubljanska Drama s komedijo "Kdo se boji Virginije Woolf», ki jo bo ponovila tudi danes. Zaostritev gospodarske krize na Goriškem je dobila v preteklem tednu svoj najvidnejši izraz v dveurni splošni stavki, ki. so jo organizirali po vsej pokrajini trije sindikati CGIL, CISL in UIL. Dva dni prej so imeli v dvorani trgovinske zbornice v Gorici zborovanje, na katero so povabili predstavnike sindikatov, notranjih komisij, razne gospodarske ustanove in predstavnike oblasti, ter predstavnike trgovcev Na tem sestanku so se načeloma sporazumeli o potrebi take splošne protestne manifestacije, ki naj osrednje oblasti o-Pozori na nujnost učinkovitih ukrepov, da se prepreči nadaljnja zaostritev industrijske in gradbene krize, ki negativno vpliva tudi na industrijski sektor. Poudarjeno je bilo, da so potrebni takojšnji ukrep' predvsem kar se tiče naročil goriški tekstilni in drugi industriji in pozneje njena reorganizacija tako glede proizvodov, kct glede modernizacije naprav. Stavke so se poleg delavstva udeležili tudi vsi trgovci in tudi javni lokali, tako da je bilo za dve uri popolnoma paralizirano vse življenje v pokrajini. V Gorici so tisti dve uri ustavili tudi mestni avtobusni promet. Med stavko so bila v Gorici in po večjih središčih dobro obiskana sindikalna zborovanja, na katerih so predstavniki treh sindikalnih orea-nizaci.i nakazali probleme in postavili nekatere praktične predloge za njihovo rešitev. Predvsem pa so poudarili, da bomo le z enotno in vztrajno borbo lahko kaj dosegli. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je svetovalec PSI dr. Sancin postavil vprašanje glede otvoritve slovenske trgovske šole v Gorici, kot nadomestilo za nižjo trgovsko šolo, ki je združena z enotno srednjo šolo. Ker je zadnji rok za vložitev potrebne dokumentacije 23. t. m. bi morala občinska uprava takoj, določiti primerne prostore. Ža začetek je predlagano, da bi ta šola lahko poslovala v prostorih bivše nižje trgovske šole v Ul. Randaccio. Odbornik za šolstvo Lodi in žuoan dr. GaUa-rotti sta interpelantu zagotovila. da bodo vso zadevo pospešili tudi s poverilnico odboru, da lahko ukrepa v tej zadevi samostojno. Na omenjeni občinski seji se je tudi zgodilo, tokrat prvič, da je občinski svet s 'lil proti 15 glasovom zavrnil predlog izvršnega odbora. Šlo ie za od-prtie tekočega računa do 100 milijonov lir pri mestni hranilnici v Gorici za tekoče plačilne potrebe občinske '..prave. Vse stranke opozicije so claso-vale proti, ker so pogoji neugodni zaradi previsokih obresti ter poudarile, da hi občina lahko dobila drugod bolj ugodne pogoje. Spričo tega sklepa .ie zašla občinska uprava v težave pri izplačilih za razne dobave in storitve. Omenimo naj še, da’J6' noriška občinska uprava v razgovorih z obmejnim holandskim mestom Venlom za medsebojno pobratimstvo. Venlo ima precej soroden položaj kot Gorica. Šteje okrog 60 tisoč prebivalcev ter leži ob meji z Zah. Nemčijo. Tudi gospodarski in kulturni položaj oheh mest si precej sliči. PO DRUŽABNEM VEČERU V PROSVETNEM DRUŠTVU BARKOVLJE Take prireditve so potrebne in koristne Kdaj bo tržaška občinska uprava priredila razstavo domačih vin? O družabnem večeru s pokušnjo in nagrajevanjem domačih vin, ki ga je priredilo prosvetno društvo Barkovlje v soboto, 13. februarja, smo že poročali, toda zdi se nam potrebno, da o tej pobudi barkovijanskega društva še nekaj napišemo. Predvsem, kakor je v svojem nago- ‘ varu poudaril inž. Stanislav Grgič, ki je bil član ocenjevalne komis’je. je treba pohvaliti vodstvo društva za lepo oobudo in vse tiste, ki so as vabilu odzvali ter poslali v-orce svo ih vin. Skupno je prišlo 30 vzorcev belega vina in 11 črnega. Med belimi vini sta bila le dva vzorca tako slaba da jih komisiia ni ocenila. Vzorci črnega vina so bili vsi dobri ir. je bila tako orira konkurenca, da je komisija, poleg treh diplom za I., II. in ITT, mesto, izrekla še m-sebno pohvalo ker so bile pač tako za črno kot za belo vino določene le po tri nagrade z dmlomo. „ Nihče ni pričakoval, da bo prišlo tol'ko vzorcev, člani ocenjevalne komisije na so se kar čudili kakovosti vin. Pri tem moremo upoštevati, da so vzorce vin ooslali skoraj izključno s področja Barkovelj. Pobuda pa ie vzbudha tako zanimamo, da so se hoteli udeležiti s svojim vinskim pridelkom tudi nekateri 'cr-ogradn-ki 5 Kontovela in iz Križa. Kakš°n je bil odziv občinstva in kako so bili gorite zadovoUni na ie bilo oAitno na '8m“n večeru in marsikdo ie izrazil 7»'jo, da bi si taki večeri še sledili. Vzorce vina so poslali vinogradniki, ki pridelajo do 20 hi vina, pa tudi taki, ki ga pridelajo le nekaj sto litrov zase in za svoje prijatelje. Pri ocenjevanju ni komisija vedela, čigavo je vino jn koliko ga pridela, Ker je bi omejeno noma že ali še ste ure vinogradu, znanje in nijo. To je Takih ljudi je v lepo število in med tudi mladi, kar je zelo seljivo dejstvo. To tudi pomeni, da naš človek, čeprav ga je že prevzelo mesto, še čuti v sebi spadajo pod tržaško občino tu-neka.1 ljubezni do zemlje. Tudi di Križ, Prosek, Kontovel, Lo-zaradi tega so take prireditve mer. Piščanci, Kolonkovec itd. vse pohvale vredne. Z zadovoljstvom smo na družabnem večeru opazili kar precej mladine čeprav ni bilo plesa. Razvedrila se je in Drene-vala stare slovenske narodne pesmi, ki so primerne za takp večere, pa tudi partizanske, Marij Grbec, ki je občinski svetovalec, je obljubil, da bo to zadevo sprožil na občinskem svetu. Po zgledu mnogo manjših podeželskih občin bi zares Jino. še Je čas za to, oziroma zdaj je še najbolj primeren čas, da se na take prireditve pripravimo in jih lahko organiziramo spomiadi, ali v zgodnem poletju. Ce bomo še poskrbeli, kar je nujno potrebno, da bo sodeloval strokovnjak, ki tudi tržaška občina morala da- bo, na podlagi ocenjevanja vzor- ti pobudo za razstavo, domačih 1 cev in razgovora z vinogradni-vin, ki bi bila lahko eno leto v ki, povedal svoje pripombe in katerimi nekaj pevcev bi I enem kraju, drugo pa v drugem nasvete o kletarstvu, bomo 0 zborevsko petje vseh »ostov. Tu-' (Trst, Križ, Prosek...). Zdi se pravili zelo koristno delo za na- di zaradi tesa so take priredit- * narrL da Je potrebno le malo; šega človeka. In tudi zaradi te- dobre volje. Upamo, da bo tudi ga so take prireditve vse po- glede tega birkovljanska po- hvale vredne. FERDO RUKIN šestdesetletnih ve vse pohvale vredne. Prireditev v Barkovljah nam daje povod tudi za drugo kušnja v*n koristna. Umrl je JOSIP POČKAR V četrtek zjutraj smo spremili k zadnjemu počitku Josipa Počkarja. Kdo bi si bil v nedeljo popoldne v Kulturnem domu na Prešernovi proslavi, ki jo je kot na stotine naših drugih ljudi obiskal, mislil, da bo naslednji dan ponoči dragi Josip že mrtev. Povsod smo ga videli, povsod srečavali, v prvih vrstah onih najbolj zavednih demokratov, antifašistov, Slovencev, ki so izkoristili vsako priložnost v javnem življenju, da bi se uveljavila bistvena načela svobode in napredne ideje. Za pokojnega Počkarja pa je treba dodati, da je bil med prvimi tudi v primeru, ko je šlo za uveljavljanje slovenskih narodnih pravic. Pokojni se je rodil v Trstu 10. septembra 1901. Obiskoval je slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Se mlad se je zaposlil in sproti strokovno usposabljal, da je leta 1925 dobil službo v Tovarni strojev, kjer je ostal vse do svoje upokojitve. Ves čas, praktično vse svoje življenje se je po malo ukvarjal s političnim delom, tudi v naj hujši dobi fašizma, po vsem se angažiral pa v najhujšem času in v povojnih letih se uveljavljal v naprednih gibanjih, še posebno v sindikalnem gibanju, tudi tedaj ko je v znanih razmerah prišlo v delavskem gibanju na Tržaškem do neljubih trenj. Nikoli ni rinil v ospredje, hkrati pa v svoji odločnosti in predanosti ni nikoli zaostajal, pa čeprav ga je včasih to stalo žrtev, če drugih ne, moralnih. Tudi ko je stopil v pokoj se ni povsem umaknil, pač pa je sodeloval povsod, kjer je bila potrebna njegova navzočnost. Zapustil je ženo in hčer, pa tudi veliko prijateljev in tovarišev, ki bodo čutili, da je za njim ostala praznina. Prenaglo, preveč nepričakovano je šel, zato je vrzel, ki jo je zapustil za seboj, še tembolj občutena. Naj mu bo lahka zemlja, svojcem pa naše najgloblje sožalje. KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo &e obm.it na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 TRST. Ul. Milano 18 TELEI. 35-169 Katera vam nucu po najnizjin cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih ktaiev m senpena lastnega pridelka ter razne sadike iveplo modro galico umetna tn organska irnojila te: vsakovrstn, orodje m strme vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino: svetovno znanih strojev zg obdelovanje zemlje ter kosilnic* «AGRI A» za Goriško in čedadsko se obrnite na trgovino: Zav^Uv Orlando, Ulica trieste — Gorica. ■v pripombo. Kakor Je poudaril tajnik ZMP Marij Grbec, je bi-la na tem večeru prva pokušnja z nagrajevanjem domačih vin v tržaški obč'ni. Razstave domačih vin prirejajo že nekaj let podeželske občine, tržaška občina pa do sedaj ni dala še take pobude, čeprav je iz uradnih podatkov razvidno, da se prav na področju tržaške občine pridela več vina kakor v vsaki drugi občini na Tržaškem. Pri tem moramo upoštevati, da In za zaključek še epa pri-pomba-spodbuda. če je barkov-ijans.ro prosvetno društvo z u-spehom priredilo tak družabni večer, če kulturni krožki v Milj-sitih hribih prirejajo take večere in razstave z nagrajevanjem domačih vin že več let, lahko pričakujemo, da bo tem zgledom sledilo še kakšno drugo društvo, ki ima za to potrebne pogoje. Pri tem mislimo ne samo na tržaško, ampak tudi na goriško in videmsko pokra- A. B- Obvestilo kmetovalcem! Vsako prvo In tretjo soboto v mesecu je od 9 do 10. ure na sedete kmetijskega nadznrnistva v Trstu na razpolago kmetom In koko ere.icem specializirani veterinar znnprofllaktlčnega zavoda Iz Vidma za diagnoze in nasvete glede bolezni perutnine. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllirfllllllltllltltll lil lil tm m ||,| 111,1,1111)1111 m m umi ||f ft ItlllllitHlNI II llfllfllMIIIIIHfllllllllllllllllllllllllltllllllllllllUllllllllllllllfllllllilimilMIIIIII Novi traktorji FIAT-OM Tovarna Fiat skoraj že 50 let Izdeluje tudi traktorje, ki jih kmetje zelo cenijo. Te dni je začela s prodajo novih tipov traktorjev Fiat-OM. Na sliki najmanjši tip Fiat 215 (22 KS), drugi so močnejši (35 KS, 45 KS in 65 KS). Za naše kmete sta najbolj primerna prva dva Pred skoraj dobrim mesecem je praznoval svojo 60-letnico naš znani antifašist in revolucionar Ferdo Rukin. Rodil se je namreč 22.1.1905 v Nabrežini, kamor se je preselil iz Beneške Slovenije njegov nono ter se zaposlil pri gradnji Južne železnice. Zanimivo, da se je le-ta pisal Ruskin in je bil po rodu iz naselja Rukini nad Čedadom. To ime spominja na Ruse, ki so v napoleonskih časih podili razbito francosko vojsko, beneški Slovenci pa so jim bili za tolmače v njihovih stikih z Italijani. Ferdov oče, po poklicu kovač in po prepričanju socialist, je hotel postati avstrijski t državljan, ker pa ni mogel plačati na županstvu predpisane takse 200 goldinarjev, je moral odslužiti vojaški rok v Italiji. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga internirali, družino pa izgnali v Beneško Slovenijo, od koder so jo vojni dogodki pregnali v Ligurijo. Mladi Ferdo se je šel učit mizarstva v Tržič in je obiskoval obrtno šolo v Nabrežini. Nato je leta 1921 dobil zaposlitev v trži-ških ladjedelnicah, hkrati pa je srkal prve nauke o delavskih in političnih problemih, ki mu jih je dajal nabrežinski kamnosek Josip Burger. Rukin se vpiše takoj v FGC (Federazione della Gloventii Comunista) in FlOM ter postane vnet propagandist. Tri leta nato ga odpuste z dela zaradi politične dejavnosti, čeprav mu je bil malo prej žerjav poškodoval nogo. Fašisti ga preganjajo, a on ne miruje. Pomaga organizirati delavske stavke, sodeluje pri Rdeči pomoči in opravlja aktivistično delo. Ker doma ni zanj več kruha, si ga gre iskat v Turin in ko tudi to mesto zajame val brezposelnosti, se leta 1926 vrne v Nabrežino, kjer tu pa tam najde delo kot težak. V dveh letih dela vsega skupaj morda le pičle tri mesece. Njegova mati — Legiševa iz Sempolaja — si sposodi nekaj denarja, da sinova Ferdo in Leopold lahko odpotujeta v Argentino. V mestu Rosario (Santa Fč) se Rukin takoj po svojem prihodu vpiše v Komunistično stranko in Antifašistično ter antiimperialistično federacijo, v katerih je zelo delaven. Ko pa leta 1931 KPI pozove svoje člane domov, da jo okreve, se Rukin odzove in se vrne v Nabrežino. Toda fašisti ga zasledujejo in ne dobi dela. Poveže se s starimi borci in skupno z njimi organizira partijsko mrežo. Leta 1934. po stavki nabrežinskih kamnarjev, pa za-pro, pretepajo in murtjo, toda Fakin ničesar ne prizna. Je pač komunist in to je vse, kar vedo o njem. Posebno sodišče ga obsodi na 5 let ječe (Coroneo. Regina Coeli in Fossano). Leta 1937 ga po-milošte. čeprav bolan in brez sredstev opravlja svojo partijsko dolžnost tesno ob Budinu in Tomažiču do leta 1940. ko ga ponovno aretirajo. pretepajo in zaslišujejo, toda zapisnik o njegovih zaslišemniih na procesu Tomažič je najkrajši: le nekaj vrstic. Verjetno ni nikoli stala pred fašističnimi sodniki tako čvrsto strnjena skupina komunistov, kot na tem procesu. Med njimi ni bilo preplaha ne izdajstva. Rukina odpeljejo že drugič o Fossano, zdaj z Bolčič.em, dr. Da-nevom, Vremcem, Vukom in drugimi; ostali so namenjeni v druge ječe. Stanko Vuk organizira 3.9.1943 pobeg iz kaznilnice; na prostosti ne dobe stika s partijo. Neka) jih polove in znova vtaknejo v zapor. V aprilu 1944 odpeljejo Rukina nazaj v Coroneo, kjer se spet snide z nekaterimi starimi znanci. Na Hitlerjev rojstni dan jih odpuste. Po kratkem počitku jo Rukin ubere v Pliskovico; imenujejo ga za podpredsednika okrožne volilne komisije za srednje Primorsko. Kot aktivist komenskega okraja na raznih položajih se udeleži mnogih akcij in nekoč sam samcat ujame do zob oboroženega SS-ovca. V novembru 1944 zamenjajo vte terence aktiviste ženske, ker morajo moški v oborožene oddelke. Na zdravniškem pregledu Rukina odklonijo, a ta se s tem noče sprijazniti. Pošljejo ga v Cerkno k IX. korpusu. Ob osvoboditvi Rukina izvolijo za predsednika okrajnega ljudskega odbora v Nabrežini, in potem še vnovič, ker je obče spoštovan in priljubljen daleč naokoli. Pod «zavezniki» pade ponovno e Coroneo in naleti na prejšnje paznike. Vzet od doma naravnost iz bolniške postelje, zaman prosi, da bi ga dali v ambulanto. Tam zanj ni prostora, ker poležujejo na posteljah zdravi fašistični priporniki in se mu režijo v obraz. Upornost in žilavost, tipični potezi slovenskega značaja, posebno Kraševca, odlikujeta tudi našega slavljenca. Naj mu bodo te skromne vrstice v znak priznanja; želimo mu pa še mnogo let plodnega delovanja v korist delovnega ljudstva. RUKINOVI TOVARIŠI "'•"O....MIHIH"......IIIDHIIOIIH....Milim""!.....HIIIHHMHIII....IHIHIHHIIHIHHH.......ni.lllllllinill.M,|...tHtIHHIHIHIHHIHIIIHIIIIUIIHIHIHIHHtIft....HI......HIHHIII................IUIMIHHHHIIHHHIIHH........II............................... IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV NABREŽINA Prvi Nabrežinci kot kmetje - Začetek vinogradništva - Pastni v bregu Prvi ribiči - Hude dajatve gosposki Poglobimo se v takratne razmere, skrbi in brige teh prvih izoblikovalcev-graditeljev Nabrežine na tem prirodno nič kaj bogatem življenjskem prostoru. Njih življenjska sila, izredno krepka volja in težnja za obstankom vzbujajo v nas občudovanje. Praznih rok so si gradili krove in prilagajali tla za prvo življenjsko potrebo — za hrano. Prvo skrb je bilo torej treba obrniti poljedelstvu In živinoreji. Težka stvar, kajti to je pomenilo krepko zavihati rokave in napeti mišice; to je pomenilo trebiti gozdove za eno In drugo kmetijsko stroko. Saj je znano, kako so Benečani in njihovi trgovci že pred naselitvijo prvih Nabrežlncev tod trebili hrastov In drug les. A iztrebili ga niso. Se v nedavni preteklosti so rastla po naših dolih debla v gradbene namene. Kako pa je moralo biti pred več sto leti in v dobi prvih ^4a-brežincev! Od samega lesa - pa oni niso mogli živeti, posebno še, ker se ni dal vnovčiti, tako kot je to bilo kasneje, ko so z mesti vred zrastli tudi potrošniki tega blaga. Zapela je torej sekira ln verjetno večkrat tudi požar, vsaj pri manjšem lesu. Sploh so se prvotni poljedelci posluževali pri krčenju gozdov v poljedelske namene zlasti v vzhodnih in severnih deželah požiganja In to imenovali požigalno (požarno) gospodarstvo. Od tega so imeli dvojno korist: odpadel je trud z lesom in upepeljeni les je služil kot gnojilo novim poljskim kulturam. Kaj pa požar in bur-ja? Te bojazni ni bilo, ker so bili tl ln drugi (severni) kraji še najbližje in naprimernejše zemljišče, slabše in bolj oddaljene zemljiške površine pa senožetim in pašnikom, oziroma govedoreji in ovčereji. Naj glede ovčereje omenimo, da niso te gojili le zaradi mesa in mleka. kolikor tudi zaradi volne, lz katere so predli predivo za obleko. Na to rejo spominja vzdevek «Ovčarjevi». Nedvomno so devinski fevdalci kot gospodarji tudi nabre-žinskega področja nudili prvotnim Nabrežincem nekaj časa gospodarske olajšave v dajatvah, a vendar ni bil njihov položaj rožnat, posebno ker so Devinski pravočasno zavohali, kdaj jim lahko v polni meri naprtijo dajatve. Nabrežinski kmetje so se ozrli za novim virom dohodkov in se — kot njihovi sosedje lotili nove kmetijske stroke — trtore-je, saj je znano, da je bila trta na kraškem področju že prastara kultura. A kje naj bi bili zanjo ugodni pogoji, ako ne tik rad morjem! Če niso tega pogruntali naši kmetje, pa je to dobro znala devinska erai?k,a unrava. Devinskim plemičem je bilo vedno več do tega da imajo razen polnih žitnic in hlevov tudi polne kleti najboljšega vina. Z njim so si oslaja-li brezskrbno življenje in se ponašali r,a gostijah. Zato so poskrbeli, da so se podložni kmetle s to stroko čim bolie seznanili. Je tudi povsem naravno. da so se oosebno zanimali za nabrežinski breg. kot nalašč ustvarjen za trto. Ko so se Nabrežinci oprijeli vinogradništva, so se pomaknili bogati z lesom, dodtm je burja j ^ morju — na breg ln je s teni " ’a S°'in- .njihovo naselje še bolj zaslu- Nnbrežinoi t- polji' p-lmpHU | žilo naziv Nabrežina. A ;q je tudi pomenilo še večje težave in še bolj trde delovne dneve. V takratnih razmerah je bile vinogradništvo v bregu izredno trd oreh. Preden je bil urejen vinograd je bilo treba pripraviti kamenje in z r.jim zgraditi oporne zidove, poravnati zemljo za paštne, napraviti pota (steze) itd. Te roke so zaslužile spomenik! Tudi breška zemlja je bila tedaj deviška in rodna. A ne za večno. Ti nepismeni ljudje so se najbrž že prei (na polhi) nrenr^ai), kaj )e zemlji za njeno večjo rodnost potreb-no. Z izkušnjami so pogodili naravni zakon in dognali, da ni zemlja neizčrpna zakladnica, zlasti ne. če od nje s pridelki čim več zahtevamo. Trti je bilo treba gnojiti. Tako šo si naortui breme. Kakšno 'e to bilo, lahko pove najstarejši rod. V breg ln iz brega se ni vozilo, ampak, se je nosilo. Gr.oj so speljali nad bre« — tla, kjer je stavba enotne srednje šole — od tam pa na glavi ali v košari v breg. Za nošnjo s košarami so bili primerni Tolminci, navajeni tega dela. Ti so na zimo prihajali na to opravilo. Na srečo so se nekoč laže dobili delavci za mučno kopanje pod nizkimi latniki glire. klanrice. medvežije (malvazije), ki so bile najbolj udomačene sorte. V bregu so dale prijetno in okusno pijačo. Toliko bolj prijetna je bila trgatev Bandima — že stara beseda na Krasu — je hkrati pomenila letino m konec vinogradniških težav. Torej dvojno veselje vseh vaščanov, ker so vsi kmetje Imeli breg. veselje v obliki posebnega vaškega danes, ko trga vsakdo zase ir. I ven in neroden čoln, nič za to, skoro neopaženo. Določila jo je' da je le plaval in držal nekaj občina; na Krasu Jo je' s priž- J,‘” * niče oznanil duhovnik. Grozdje so v brentačih nosili v maštele, v kleti ga metali v plavnike in mošt merili (na debelo) s po lovnjaki. Mošt so prelivali z nafo, z dna posode pa zajemali s šešlio. Uradna mera le bil kvimč (60 maseljcev ali 84 litrov). Pili so iz buče (bokala). Se bolj živahno Je bilo pri prešanju.,Ne ve se kako so prvotno stiskali grozdie. Sodi Da se, da so v te kraje uvedli stiskalnico fevdalci že v zgodnjih stoletjih srednjega veka. Pri stiskanju se je lahko vsakdo napil do mile volje, sa.i so k letini vsi pripomogli in prispevali k pridelku, ki edini odganja in vsaj za hip uspava skrbi. A breg je bil še za drugo kulturo. Kar ni bilo namenjeno trti je služilo oljkam; noben kvadratni meter zemlje ni smel o-statl neizkoriščen. Oljka je bila Izredno cenjena. Res so kmetje imeli še drugo zabelo: prašičjo mast in maslo, a so vedeli kaj pomeni olje kot rastlinska maščoba. Zato so skrbeli, da je bilo v kamnu čim več olja. V vasi so bue kar tri stiskalnice — torklje: Radčeva (Radovlče-va), Vikamčna (Caharija) in Zupanova. Napačno bi bilo, če bi preskočili še eno dejavnost, ki je bila važen člen njihovega gospodarstva: ribištvo. To ima v Nabrežini svojo tradicijo. Kot brežani so videli, da nudi tudi voda svoj pridelek. Kar so videli pri sosedih, so posnemali tudi nabrežinski kmetje. Stesali so si iz smrekovega (mogoče tudi iz li- t ^uročiš 11 c g» vnacvcgn i ouucivuvcj;o \ inugUA.e lUUl Ih li* slavja. Trgatev se ni vršila kot I povega) debla preprost, enosta- rlbičev-kmetov in nekaj ribjega tovora. To je bila znamenita častitljiva čupa. Zal nihče ne ve, zakaj so ji prvi ribiči — menda Babčevi, Martinčevi in Lu-ketovi, nadeli to ime. Se nedavno sta na obali samevali Babčeva in Martinčeva čupa; ena od teh je v tržaškem muzeju. S tem «kmečkim» čolnom so ribiči lovili le blizu obale. Vendar pa so se — pravijo — včasih spustili do Sdobbe, kjer so nabirali črve, ki so jim služili za trnek. Ce sq vsi kasnejši nabrežinski kmetje — 12 po številu — postali ribiči, pomeni, da je ta lov gospodarsko nekaj zalegel. Kot smo že omenili, so bili naši kmetje podložniki devinskih fevdalcev, ki so živeli na njihovih (kmečkih) plečih, od njihovih dajatev. Se slišimo o desetini. A ta je bila najbolj znana, ne pa edina dajatev. Prvotno je bila cerkvena dajatev. Ko pa so se teh krajev polastili goriški in kasneje devinski plemiči, je desetina prešla v sistem dajatev. A poleg nje je podlož-nik-kmet plačeval zemljiškemu gospodu še razne druge dajatve, kot npr. primščino (ob prevzemu zemljišča), pojezdino (ko je deželna sodna oblast jezdila na razsodbe), poklon (za gospodarjevo kuhinjo ob večjih praznikih), bero (župniku) ln še toliko drugih. Dajatve so vedno bolj naraščale, kmetje so se tej krivici upirali (puntali) in v obliki puntov zahtevali »staro pravdo* — stare pravice ali stare (manjše) dajatve. JANKO FURLAN (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najvisja temperatura 3.7, najnižja 0.1, ob 19 uri 2.3r zračni tlak 1021.8 neredno raste, veter severovzhodnik 27 km s sunki 55 km na uro, vlaga 55 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 6.6 Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 21. februarja Irena Sonce vzide ob 6.59 In zatone ob 17.40. Dolana dneva 10.41. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.48 Jutri, PONEDELJEK, 22 februarja Marjeta VELIKI DAN ZA SLOVENSKO KULTURO V TRSTU Edinstvena igra gledaliških umetnikov Ejubljanske Drame v Kulturnem domu 1 dramo «Kdo se boji Virginije Woolf» so pred tržaško publiko izpričali vrhunsko umetniško raven osrednjega slovenskega dramskega gledališča Od prvega dne, odkar imamo naš novi Kulturni dom, smo nestrpno pričakovali dneva, ko bomo lahko sprejeli v goste gledališke umetnike osrednjega slovenskega gledali-šča-ljubljanslce Drame. In sinoči smo ta veliki in težko pričakovani dan dočakali in bili za vse naše pričakovanje izdatno poplačani in preplačani, kajti prisostvovali smo uprizoritvi, ki bo ostala v naših spominih ne samo kot prvi nastop Drame v našem novem hramu Kulture, temveč tudi kot višek tega, kar lahko od gledališča pričakujemo. Štirje slovenski gledališki umetniki iz Ljubljane so z magično močjo svoje igre izpričali, da je slovenska gledališka umetnost na najvišji evropski ravni, in nam Slovencem na Tržaškem je to še posebno drago in prijetno, saj so prav naše kulturne afirmacije naše najmočnejše in najučinkovitejše orožje na tem stičnem svetu dveh svetov in dveh kultur. Prepolna dvorana Kulturnega doma je prav v tem toplem občutku sprejemala mojstrsko igro dragih gostov iz matične dežele in jim s temi občutki tudi izražala zahvalo, ki jo je lahko obilno in navdušeno ploskanje samo nakazalo, kajti vse drugo je ostalo v naših srcih in v naših čustvih, ponovno oplemenitenih z, najžlahtnejšo umetnostjo, Oceniti dramo «Kdo se boji Virginije Woolf», s katero nas je obiskala ljubljanska Drama, bi bilo i> teh prvih neposrednih vtisih nemogoče, saj gre za močno psihoanalitično ameriško ilramo, ki zahteva poglobljenega študija m časa. Drama jo je samo v svoji letošnji sezoni uprizorila že več kot štiridesetkrat in tudi v drugih velikih evropskih gledališčih je bila na repertoarju po več mesecev. Za učinkovito odrsko postavitev zahteva od igralcev vrhunsko igralsko kulturo in močne igralske o-sebnosti, polnokrvne umetnike, ki so sposobni odvreči raz sebe vse, kar jih označuje kot izvengleda-liške ljudi, in se vživeti do kraja in popolnoma, do mozga v svoje osebe. In prav to so gostujoči igralci, v prvi vrsti prvakinja Drame Quša Počkajeva, poleg nje pa Jurij Souček, Marija Benkova in Danilo Benedičič tudi dosegli in čudovito uglašenem kvartetu ustvarili edinstveno igralsko mojstrovino. Njihova intenzivna igra nas je do jedra prevzela in pretresla, ker smo v njej resnično občutiti Življenjsko tragiko štirih «samo-mučilcevn v vsej njihovi psihološki kompliciranosti. Nič manj kot ob sami igri, do potankosti popolni v vsaki gesti, v vsakem premiku, pa smo uživali tudi ob lepoti in čistosti jezika ter V govorni kulturi akterjev v vseh neštetih glasovnih niansah, ubranih v čudovito stilno sozvočnost. Poleg igralcev so seveda imeli svoj delež zaslug za tako krasno uprizoritev tudi režiser Mile Korun, scenograf, lektor in še vsi drugi, katerih pomoč je potrebna v gledališkem kolektivu. Vsem, prav vsem, in tudi tistim, ki so to gostovanje omogočili, naj gre naša iskrena in prisrčna zahvala, katero si dovoljujemo izreči v imenu gleddlcev. Dragim gostom-umet-nikom pa želimo, da bi s tega svojega kratkega a tako zelo pomembnega bivanja med nami, odnesli s seboj zavest, da so opravili veliko in plemenito kulturno poslanstvo, katerega blagodejni učinki imajo trajno veljavo. In še, da bi se zdaj, ko imamo tako vabljiv Kulturni dom. še in čim pogosteje videvali, da bi naša kulturna enotnost postala iz besed tudi stvarnost. j. k. Štipendije za otroke uslužbencev openskega tramvaja Tržaško županstvo sporoča, da Je razpisan natečaj za podelitev dveh šolskih • štipendij (vsaka po 50.000 lir) marljivim dijakom ali univerzitetnim študentom, ki so otroci uslužbencev pri openskem tramvaju. Prošnje je treba predložiti na tržaško županstvo (soba 32) do 12. ure 20. marca. Štipendije bodo podelili na podlagi šolskih uspehov v lanskem letu ter upoštevajoč ekonomske razmere prosilcev. Potrebne informacije interesenti lahko dobijo na uradih openske tramvajske uprave, ali pa na občini (soba 97/11. nadstr.). Čestitke pedesctletniku Danes se bo srečal z Abrahamom znani kmetovalec Drago Kocjan iz Žirij pri Sežani. Ob tem življenjskem jubileju mu toplo čestitajo in želijo še mnogo let vsi Znanci in prijatelji, katerih krog sega zelo daleč. ga prometa zamenja male vozove z velikimi, ali doda še po enega. V torek bo tudi v Trstu 24-ur-na protestna stavka delavcev gradbene, cementne in lesne stroke ter delavcev opekarn, ki so jo enotno napovedali vsi trije sindikati po vsej državi. S stavko bodo delavci poudarili, da ne bodo pasivno prenašali pomanjkanja pobud, ki naj zagotove polno zaposlitev delavcev na vseh gradbenih področjih. Nadalje bodo s stavko poudarili svoje odločno nasprotovanje ofenzivi delodajalcev, kar se tiče pogodbenih zadev, kakor tudi z zahtevo, da se čimprej uveljavi zakon št. 167 o zazidljivih zemljiščih. Nadalje bodo zahtevali s stavko, da se izda urbanističen zakon, da se preprečijo gradbene špekulacije ter da se začnejo bolj množično zidati ljudska stanovanja. Nadalje bodo zahtevali s stavko, naj vlada čimprej sprejme ukrepe, da se pospešijo razna javna dela. Končno bo imela v Trstu stavka teh strok tudi značaj solidarnosti z delavci Sv. Marka. Na dan stavke ob 10. uri bo enotna skupščina omenjenih strok v Ul. Duca D’Aosta 12. •n"1".......................................................liiilimiiiiMliiiiiiniiiiiiiimuitiliiiiiiiiiiiiiiimuii ENOTEN NASTOP V OBRAMBO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA Splošna protestna stavka in sindikalno zborovanje Solidarnost KP, PSI in tržaških vseučiliščnikov z borbo delavcev Vprašanje svetovalke Grbčeve o šoli pri Sv. Ivanu Pokrajinska svetovalka Gabrijela Gerbec je naslovila na predsednika pokrajine naslednje vprašanje : Zaradi velike zamude, s katero se izvršujejo dela za gradnjo šol- skega poslopja, kjer bosta imeli sedež Trgovska akademija in Znanstvena gimnazija s slovenskim učnim'jezikom, ki so se pričela 1961. leta in ki bi se morala končati pred začetkom tekočega šolskega leta, vprašujem: 1. kateri so razlogi tega neznosnega stanja, ki je že povzročilo živahne in upravičene proteste dijakov, ki se nahajajo in študirajo v neugodnih razmerah; 2. katere ukrepe je podvzel pokrajinski odbor im kaj le-ta misij storiti, da se nemudoma uredi sedanje stanje in čimprej začne uporabljati šolsko poslopje. Protestna stavka gradbene stroke V torek bo splošna stavka vseh strok v znak protesta proti nameravani ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka in v zaščito tržaškega gospodarstva. Stavka bo trajala od 11. do 24. ure. Ob 12. uri bo zborovanje, na katerem bosta govorila tajnika obeh sindikalnih zvez Arturo Calabria in dr. Novelli. Delavci bodo odšli iz tovarn ob delavskih družin. Resolucija po udarja nadalje, da ne bi bila prizadeta samo ladjedelnica Sv. Marka marveč vse pomožne dejavnosti. Zato izraža odbor PSI popolno solidarnost z delavci, ki branijo svoje delovno mesto in važni vir zaslužka za vse delavstvo sploh ter poziva vse svoje člane in zastopnike v vseh upravnih or- li. uri v povorki na kraj zboro-1 ganih in v vladi kakor'tudi v sin-vanja. Avtobusi, filobusi in tram- dikatu, naj aktivno sodelujejo v .vseh akcijah. vaji bodo ustavljeni od, 12. do 13.30 ure ter od 22. ure naprej. Stavke so oproščeni uslužbenci bolnišnic, službe nujne pomoči ter vsi tisti, ki morajo skrbeti za varnost naprav in za protipožarno službo. Sindikati so poskrbeli tudi za urnik stavke delavcev, ki delajo v izmenah. V železarni Finst-der v Skednju bo trajala stavka od 11. ure v torek do 6. ure v sredo. O položaju v ladjedelnici Sv. Marka sta ponovno razpravljala odbor federacije in nadzorna ko- Vabila za V. NOVINARSKI PLES, ki bo 27. t.m. V KULTURNEM DOMU - , so na razpolago v uredništvu PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Ul. Montecchi 6 in pri potovalni agencij) »AlJRORA* v Ul. Cicerone 4. misija tržaške KPI, katerima je senator Vidah poročal o nedavnem zasedanju CK KPI v Rimu. Na sestanku so ponovno opozorili na odgovornost tistih strank, ki so prikrivale stvarni položaj In niso pristale na predloge KPI za enotno borbo proti krčenju ladjedelnic. Nadalje so opozorili na odgovornost sedanje vlade, ki ne kaže nobene občutljivosti na tržaška vprašanja. S sestanka so pozvali vse člane stranke, naj podprejo sedanje borbe v obrambo ladjedelnic. Nadalje zahtevajo, da se vsi Izvoljeni organi odločno zavzemalo za krepko akcijo v obrambo tržaškega gospodarstva. Predvčerajšnjim se le sestal tudi vodstveni odbor tržaške federacije PSI, ki je odobril resolucijo, v kateri izraža skrb vsega delovnega ljudstva in vseh proizvodnih sektorjev v mestu spričo grožnje Sv. Marku. PSI odločno nasprotuje vsem načrtom za likvidacijo največjega tržaškega industrijskega obrata. Odbor poudarja predvsem sedanji veliki gospodarski zastoj Trsta ter pravi, da bi vsaka sprememba, položaja v naši ladjedelnici, ki jo neupravičeno imenujejo za obrobno, še bolj zaostrila gospodarsko krizo, saj je ladjedelska industrija stržen našega gospodarstva, ker živi od nje na tisoče Ladjedelnico Sv. Marka bi lahko hitro usposobili za okrepljeno proizvodno dejavnost in s tein bi vlada tudi priznala Izredne potrebe Trsta, s čimer bi se ustavil zastoj in bi se položili temelji za gospodarsko in socialno obnovo Trsta, zaključuje resolucija. Tudi tržaški univerzitetni študentje so razpravljali o perečem vprašanju ladjedelnice Sv. Marka, ki zanima vse tržaško prebivalstvo. Na Izredni skupščini reprezentativnega organa univerzitetnih študentov, ki je bila včeraj, so po živahni razpravi o tem problemu odobrili resolucijo, ki so jo podpisalt Intesa Universita-ria, UGI, AGI Liberi Gollardi, In GNT. iv*. Resolucija najprej omenja, da je skupščina na izredni seji proučila dramatičen položaj, ki je nastal v ladjedelnici Sv. Marka spričo predlogov o zapori ali o skrčenju. Skupščina ugotavlja, da tak ukrep izhaja iz popolnega pomanjkanja organlčnega načrta za rešitev gospodarskih problemov Trsta. Pri tem poudarja, da Je ladjedelnica Sv. Marka največji industrijski kompleks v Trstu In da okrog njega teži večji del tržaškega gospodarstva, zaradi česar bi zapora te ladjedelnice poslabšala gospodarske razmere in odstranila vsako upanje v obnovo. Razen tega, je podčrtano v resoluciji, bi skrčenje ladjedelnice Sv. Marka močno prizadelo In okrnilo možnost zaposlitve mladih diplomirancev tržaške univerze ne samo v okviru ladjedelnice, ampak tudi v vseh številnih podjetjih, ki živijo z dejavnostjo ladjedelnice. Spričo vsega tega vabi tajništva študentov ekonomije, trgovine in inženirje, naj se prav po tem specifičnem problemu poglobijo tudi v študij krize krajevnega ladjedelništva v zvezi z gospodarsko strukturo mesta, kakor tudi v proučevanje problemov, ki izhajajo iz povezave univerze z družbo. Skupščina končno vabi vse študente, naj se ob priliki splošne stavke v torek, 23. t. m., vzdržijo pouka; izvršnemu odboru pa naroča, naj izrazi solidarnost tržaških univerzitetnih študentov z aktivnim posegom in sodelovanjem v enotnih manifestacijah za obrambo gospodarske bodočnosti Trsta. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 20. februarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 80-letna Francesca Mar. slch vd. Parovel, 66-letn>i Giovanni Radin, 81-letna Amelia Bevilacciua por. Gregori. 72-letni Cario Carl, 68-letnt Santo Bralni, 77-1 etn a Giustina Carli vd Carli, 77-letna Alba Unga-ri, 75-letha Nerina Soave vd. Canzi, 61-letna Angela Cok por. Odinal, 65-letni Antonio Cerkvenik, 644etnl I-sacco Bekar, 77-letni Giovanni Malu. sa, 61-letna Natalia Tamaro por. Bul-li, 86-letni Mario Fregnan. OKLICI: delavec Bruno Cociani in uradnica Senta Manzel, finančnik Ni cola Leandro in gospodinja Adriana Moro, trg. potnik Edoardo Grczar in uradnica Giovanna Dualni, inženir Socrate Liberati in učiteljica Ameba Popazzi, podčastnik finance Giuseppe Monaco in gospodinja. Libera Simone, zdravnik Salvatore Coppolino in učiteljica Lucilla Barde, uradnik elemente Mastrangelo in šivilja Li-dia Marinelli, uradnik Giovanni Bat-tista Lagom^rsino in gospodinja Giu. sepplna de Denaro, poljedelec Mar-ccllo Visconti in gospodinja Olga Košir, hotelski natakar Benito Apol-linari in frizerka Anna De Cecco, obrtnik Paolo D’Aprile in prodajalka Dora Palmolungo, računovodja Eugenio Vesnaver in gospodinja Rita Furlan, trg. potnik Sergio Sate in specializirana delavka Anna Gasparini, pleskar Ennio Comar in gospodinja Olga Rubin, uradnik Sergio Duda in uradnica Silva Gorup-to potujemo vsi v res neznosnih pi. sprevodnik Vinicio Flego in pro. razmerah in nas že po sebi dolga I dajalka Luciana Dordei, delavec Vit-vožnja zelo utrudi. I torio Kolarič In frizerka Maria Gen- Zato pozivamo vodstvo tega pod-lzo, uradnik Claudio Malusi in urad-Jetja, naj vzame v poštev 'naše po-1 niča Anita Casalaz, študent Abbas trebe in naj vsaj v urah največje-1 Keivan Goleetani In študentka An- Pismo Križanov podjetju «La Carsica» Vodstvu avtobusnega podjetja «La Carslcaii so naslovili kriški imetniki tedenskih avtobusnih vozovnic naslednje pismo; opremljeno z nad 100 podpisi: ((Podpisani imetniki tedenskih avtobusnih vozovnic iz Križa se o-bračamo na Vaš naslov, da izrazimo svoje nezadovoljstvo, ker se v urah največjega prometa (okrog 7 zjutraj in od 19. do 20.) vozimo v Trst in nazaj v najslabših pogojih. Avtobusi, ki jih namreč Vaše podjetje daje na razpolago, so vse premajhni za število potnikov, ki se dnevno vozijo na delovišča v mesto. Včasih je po petdeset oseb stisnjenih v vozovih, ki so primerni za kakih 20-25 potnikov. Za- tonieitta Risolo, električar Carmelo Leo in baristka Maria Pia Delpiano, uradnik Luciano Riguttl in uradnica Assunta Sabia, cevinar France-sco Bruzzone in gospodinja Laura Donolato, delavec Giancarlo Davan-zo in frizerka Maria Pia Antonelli, šofer Ettore Giacomini in gospodinja Annamaria Stagni, elektromeha. nik Ennio Blsiacchi in gospodinja Nella Cociahcich, špediter Francesco Pesavento In uslužbenka Maria Ono-rata Marcon, oficir trg. mornarice Mario Giannetti in tolmačlca Nicolet-ta Donadelli, pooblaščenec Attllio Fragiacomo in gospodinja Marina Milile, podčastnik Benedetto Pellegri-no in uradnica Anita Dambrosi, čuvaj Salvatore Dl Gulda in gospodinja Giovanna Reale, natakar Giancarlo Mersini in delavka Nella Mar-son, kuhar Remiglo Aredessl in slaščičarka Maria Craievlch. DNEVNA SLUZHA LEKARN (12. 2. - 21. 2.) AlFAiabarda, Ul. deiristria 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg. Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26; Vielmetti, Trg della Bor. sa 12; Mianl. Drevored Miramare 117 Služba lekarn od 13 do 16. ure AlFAlabarda, Ul. delJTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Lelten-burg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (12. 2 — 21. 2.) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Mia-nt, Drevored Miramare IM, Komemoracija heroja Eugenia Curieia Ob 20-letnici odporništva bo danes 21. t. m. ob 11. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na 19 komemoracija 20-letnice smrti zlate kolajne odporništva Eugenia Curieia, Govorila bosta tajnik federacije KPI Paolo Šema in član tajništva mladinske federacije KPI Silverio Piciga. Predsedoval bo inž. Atto Braun. Sledilo bo čitanje odlomkov o junakovem življenju. * * * V okviru vsedržavnega dneva za povišanje pokojnin in reform socialnega zavarovanja ,je tržaška federacija KPI pripravila naslednja srečanja s parlamentarci in voditelji: danes (v nedeljo 21.), ob 10.30 v gledališču Verdi v Miljah s senatorjem Vidalijem in Semilijem; danes ob 15. uri v dvorani krožka v Ricmanjih s poslanko Marijo Bernetičevo in Semilijem; v ponedeljek, 22. t. m. ob 16. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 s senatorjem Vidalijeth in Radlchem; v ponedeljek ob 16. uri v dvorani kulturnega krožka na Opčinah s poslanko Bernetičevo in Semilijem. Gledališča Prvi koraki za proglasitev Rižarne za narodni spomenik Priprave za zborovanje žensk, ki so bile v taboriščih Tržaška sekcija Združenja bivj ua šoferja Fabia Mullerja napuli političnih deportirancev v na- I del neznanec, ga s pestjo udaril Mističnih taboriščih je dala pobudo | v obraz in ga pahnil na tla. Mul- Obvestilo upokojencem Poštna uprava sporoča, da bo izplačal INPS od 1. marca dalje poseben obrok pokojnine skupno z rednim obrokom pokojnine. Gre za pokojnino neposrednih zavarovancev INFS, to je za kategorije VO — VO-S — VO-P VP in VO-MIN. Okvirno bodo poštni uradi izplačevali pokojnine v dneh od 1. do 4. marca po abecednem redu, ki ga bodo označili na lepakih v poštnih podružnicah. Urnik Ljudske knjižnice Ljudska knjižnica sporoča, da deluje po naslednjem urniku: v Ul. Polonio za posojanje knjig od raslim od 18. do 20. ure. Pri Sv. Jakobu v Ul. Paolo Veronese štev. 2 za otroke od 11. do 12.30; v Ui. Frausin za otroke od 15.30 do 16.30, čitalnica od 16.30 do 20.00 posojanje odraslim od 18. do 20. V Miljah: za otroke od 15.30 do 16.30, čitalnica od 16.30 do 20.00, posojanje knjig odraslim od 18. do 20. ure. V naselju S. Marco pri Timavi: čitalnica za otroke 'in za posojanje odraslim od 14.30 do 20.00. Vizumi in potni listi Potovalni urad AURORA obvešča, da v najkrajšem času oskrbuje nove potne liste in obnavlja zapadle, poleg tega pa posreduje izdajo turističnih vizumov za Jugoslavijo kot tudi vizumov za obisk sorodnikov. V tej zvezi posreduje tudi ostale dokumente. Vizumi in dokumenti so na razpolago naslednjega dne, v nujnih primerih pa še istega dne. Vse podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu «Au-rora», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. za proglasitev Rižarne za narodni spomenik. V ta namen je pred nekaj meseci posredovala na tržaškem županstvu, pred nekaj dnevi pa je dobila od občine sporočilo, da je 23. novembra poslala Skrbništvu za varstvo spomenikov v Trstu obširno dokumentacijo o dogodkih v Rižarni v letih 1944 in 1945, da bi posredovalo pri pristojnem .ministrstvu za proglasitev Rižarne za narodni spomenik. Prvi korafk je že storjen in upati je, da se zadeva ne bo zavlačevala v nedogled. Toda Rižarna propada in jo je treba preurediti ter obnoviti, da bo zares spomenik žrtvam. Zato je omenjena organizacija dala tudi pobudo za u-stanovitev pripravljalnega odbora, v katerem nai bi bili zastopniki vseh odporniških organizacij. Ta odbor bi moral pripraviti vse potrebno, da se s prispevkom države, javnih uprav, ustanov, podjetij itd. Rižarna primerno uredi. Upati *je, da se bo ta odbor kmalu sestavil in pričel z delom. Medtem se nadaljuje^ zbiranje gradiva, spominov in podatkov o žrtvah Rižarne in o življenju v tem taborišču smrti in grozot, ki je imelo svoj krematorij. Tržaška sekcija pripravlja v okviru 20-letnice odporništva zborovanje žensk, ki so bile v raznih taboriščih. Zborovanje, v deželnem merilu, bo spomladi v Trstu Na to opozarjamo vse bivše de-portiranke in jim priporočamo, naj stopijo v stik s pripravljalnim od borom, ki je že na delu (za informacije se je treba obrniti na tajništvo v Ul. Zonta 4). Ob tej priliki tajništvo opozarja svoje člane, naj poravnajo članarino za letošnje leto, kot je dolžnost Vsakega člana, da lahko organizacija deluje. Pri tem je treba še omeniti, da bo 19., 20. in 21. marca v Bologni vsedržavni kongres združenm, na katerega bo šlo tudi nekaj delegatov iz Trsta. Otvoritev novega hotela na proseški postaji Ko se boste odslej v nedeljo ali kadar koli odpravljali na izlet na tržaški Kras, povezan seveda ■ s kosilom, upoštevajte, da je prav včeraj odprl svoje nove moderne in prijetne lokale pri proseški postaji znani proseški gostilničar in sedaj hotelir Mihael Riolino. Včerajšnje prijetne otvoritvene slovesnosti so se udeležili ...številni povabljenci, ki so po blagoslovitvi, ki jo je opravil proseški župni’:, zadržali v veselem družabnem razpoloženju ob...pristnem domačem vinu in prav tako pristnem pršutu ob velikem omizju v glavni gostinski dvorani. Razpoloženje je poživljala tudi domača proseška godba. Novo gostinsko poslopje, ki je povečalo že prej obstoječo gostilno, obsega prostorno in zelo okusno opremljeno dvoranico, manjši gostinski lokal in moderen bar z vsemi potrebnimi pripomočki za hitro postrežbo in seveda no vseh modernih higienskih kriterijih zgrajeno kuhinjo, ki bo lahko sproti oskrbovala goste tudi ob popolni zasedenosti. Gostom bodo postregli po želji z domačimi vini iz lastnega vinograda, z izbranimi jedili in kot posebno specialiteto z divjačino v najrazličnejših pripravah. V zgornjih prostorih je 8 moderno opremljenih eno in dvoposteljnih sob z internimi umivalniki, dve kopalnici in sanitarije. Cene so tako za prehrano kot za prenočišča zelo zmerne, še posebej ugodne pa so v izvensezon-skem razdobju. Z novim gostinskim obratom je zgoniška občina dobila še eno privlačno točko za nedeljske Izletnike in podjetnemu gospodarju, ki je poslopje zgradil takorekoč s svojimi rokami in brez vsakih sredstev za pomoč turističnemu razvoju našega Krasa, želimo, da bi Imel vedno polno zadovoljnih gostov. Na prefekturi razgovori o gradnji pomola VII Na prefekturi bo jutri ob 16.30 sestanek podtajnika ministrstva za javna dela, na katerem bodo razpravljali o gradnji pomola VII, ob 17.30 pa se bo podtajnik sestal z novinarji. Neznanec ga je napadel Ko se je včeraj ponoči okrog 1. ure vračal peš proti domu na Stari istrski cesti 25, je 36-letne- lerja, ki (je imel zlomljeno nosno kost, krvavenje in je začasno izgubil spornim, so, z avtom RK prepc|jali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Muller je bil pijan, zato ni znal povedati, kdo ga je pravzaprav napadel in zaradi kakšnih razlogov. Policija je uvedla preiskavo in išče neznanega napadalca. Neroden padec ženske V zavetišču «Banelli» v Ul. Ga-spare Gozzi 5, se je včeraj zjutraj ponesrečila 79-letna Giuseppina Lipari. Ko je vstala iz postelje, je nerodno spodrsnila in padla ter si pri tem zlomila levo stegnenico. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico,, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Pred dvema tednoma je Liparijeva postala žrtev nesreče v zavetišču ter si zlomila levo nogo. V ambulanti zavetišča so ji zlomljeni ud prevezali, včeraj pa se ji je pripetila druga še hujša nesreča. Slovensko gledališče v Trstu priredi v Kulturnem domu v nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 15. uri TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE «V PRAVLJIČNEM SVETU» «V Trstu rudnik» V Trstu rudnik! pravi rudnik najrazličnejših artiklov, ki v kakovosti nimajo tekmeca, pri tvrdki U. BAZZANELLA Ulica F. Venezian 5 Naprave za refleksno kopiranje, Thermo-Fax papir, brusi SCOTCH ameriške znamke 3 M MENNESOTA, točilniški razdeljevalci vina, točilne mize-hladilniki znamke MORTARI iz Milana, poljedelski obdelovalni motorni stroji nemške znamke HAKO, kmetijski in gradbeni stroji «BETA», kletarski stroji «MIXER», grelci za vodo, radiatorji, pipe, električne žice «THERMAL», eno-loške kemikalije «SCHIRATTI» — razprševalo! za zalivanje znamke «VERMOREL», sanitarne naprave, ogrevalniki, peč-kopalnice. štedilniki-ohišia-peči na plin, nafto in kerozsn Po najnižji ekspertni ceni dobite snperavtomatiene pralne stroje; C£NI)Y. OASTOR. Ufd. IUBEU, ZOPPAS VEHDl Pri blagajni gledališča s« nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo opere ((Boris Godunovi) Mode-sta Musorgskega, ki bo v ponedeljek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah. Dirigent Franco Capuana. V glavni vlogi bo nastopil Nicola Rossi Lemeni namesto Borisa Chri-stofa, ki še ni okreval od nedavne operacije. V ostalih važnejših vlogah bodo nastopili še Aldo Bertocci, Franca Mattiuccl, Augusto Vicentini, Angelo Mercuriali, Leo Pudis, Pli-nio Clabassl. Diana Garlatti Kirsch-ner, Gloria Paulizza, Maria Madda. lena, Enzo Viaro, Bruna Ronchini, Giuseppe Botta, Vito Susca, Raimon-do Batteghelli in Eno Mucchiuttl. Zborovodja Giorgio Kirsčhner, koreografija Enrico Sportiello, režija Wal-ter Boccaccini. TEATRO STABILE Danes ob 16.45 izven abonmaja ((Romagnolan Luigija Squarzine ob 20. obletnici osvoboditve. Drevi ob 21. uri film «T!ro al plc-cionen s sodelovanjem CUC v ciklu ((razlogi odporništva«. Predvajanje za člane CUC, Cineforum in abonente gledališča. Nazionale 14.30 »Assassinio a bordo« Margaret Rutherford, Llonel Jeff-ries. Arcobaleno 15.30 ((Agguato nella Savana« Technicolor. Pustolovski film Evcelsior 1430 «1 tre volti« Techni. color. Soraya, Alberto Sordi. Richard Harris. Fenice 14.00 ((Agente 007, missione Goldfinger« Technicolor. Sean Cori-nery. Grattacielo 14.00 «Pazzt, Pupe e Pil-lole« Technicolor. Jerry Lewis. Alabarda 14,30 «La calda pelle« Elsa Martinelli, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18 letom. Filodrammatico 14.30 «Cadavere per signora« Silva Kosclna, Selila Ga-bel, Sandra Mondaini. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 14.00 ((Angelica«. Cristallo 14,30 ((Matrimonio all’italia-na» Technicolor. Sophia Loren. Marcello Mastroianni Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 15,00 «La notte delPiguana« Richard Burton, Ava Gardner, Sue Lyon. Prepovedano mladini pod 18 letom. Garibaldi 15.00 «Zulu» Technicolor. Stanley Baker. Impero 14.30 «Strano incont.ro« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 14.00 «Chi giace nella mia bara« Bette Davis. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Moderno 14.00 Marcello Martana, Ro-sy Zampi, Mara Veli! in francoski balet ((Jeunessen v reviji «Le gam-be dei sogni« Na platnu «La piu allegra avventura« Technicolor Zadnji dan. Astra 15.00 «Fa,r West». Astorla 14.00 ((L’eroe di Sparta« — Technicolor Richard Egan. Abbazla 14.00 «Frenesia deU’estate» Vittorio Gasman, Sandra Milo. Ideale 14.00 «1 due seduttori« Technicolor. Marlon Brando, David Ni--ven, Shlrley Jones. Skedenj 14.00 «Le avventure di un giovane« Cinemascope technicolor. Ljudska prosveta OBČNI ZBOR PD «IVO GRUDEN« Prosvetno društvo «Ivo Gruden« v Nabrežini vabi člane in simpatizerje na občni zbor, ki bo danes 21. t. m. ob 9.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Mali oglasi MALI PROSTOR, primeren za trgovino — zelenjave ali drugo — se odda v najem v Ulici dello Scoglio 35. Informacije pri Vratarju iste hiše. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Josipa Počkarja darujeta Danila Taučer 500 in Grozdana 500 lir za Dijaško matico. i V počastitev spomina pok. Marije in Josipa Piška daruje Ivančič Milka 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pavle Rolič vd Klamert, Polesello daruje družina Kodrič 3000 lir za Glasbeno matico. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU Danes 21. febr. ob 16. uri GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Edward Albee Kdo se boji Virginije WooIf? Osebe: Martha — Duša Počkajeva; George — Jurij Souček; Honey — Marija Benkova; Nick — Danilo Benedičič Režija; MILE KORUN Scena: UROŠ VAGAJA Kostumi: ALENKA BARTLOVA, Prevod: MAILA GOLOBOVA Predstavi izven abonmaja Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kodirnega doma. Danes, 21. t m. ob 15.36 v prosvetni dvorani »Albert Sirk« v Sv. Križu MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU V torek, 23. t. m. ob 20.30 v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v četrtek, 25. t. m. Otr 20.30 MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih ' PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« H priredi v četrtek, 25. febr. t. L v društvenih prostorih predavanje 1 BRUNA KRIŽMANA «0 potovanju v Tokio» s predvajanjem filma o zadnjih OLIMPIJSKIH IGRAH Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva, posebno pa mladina. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes 21. februarja Bedni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ulica deF MoiiTeccfirTdospeli so katalogi Jugoslavije za.Jeto 1965, ki bodo članstvu na razpolago. S prvim rednim sestankom meseca marca bodo vsi člani lahko razstavljali v klubskih prostorih na stalnih razstavah. Olani, ki Želijo razstavljati, naj se na prihodnjem sestanku zglasijo pri članih odbora. • * * V petek 12. t.m. Je bila po premieri v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4 najdena zlata zaponka. Lastnica naj telefonira na št. 28893. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I Preminila je naša draga Justina vd. Carli Pogreb bo danes, 21. t.m. ob 14. pr iz stanovanja v Trebčah št. 19. Žalostno vest sporočata: hčefk Dorotea Cavagna in Marta Kri zet, vnuka Ferdi in Žarko ter os sorodniki. I.T.F.. Ul. Zonta 3 pri tvrdki vSSSl Obiščite kmetijsko trgovino AGRARIA in v OPČINAH, Narodna ulica št. 53 TRSTU, v Ulici Udine št. 23 Tel. 221-321 Tel. 36-258 Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske Stroje - po eksportnih cenah - ter umetna gnojila Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil Angel Hrovatin Žalujoče sorodstvo Buenos Aires, Briščiki, Praprot, 21.11.1965. Ravnateljstvo, profesorski zljor in ostalo osebje Državnega trgfev* skega tehničnega zavoda s sloverv skim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je 19. t. m. preminil Anton Cerkvenik dolgoletni uslužbeneč tega zavoda. Ohranili ga bomo v najlepšem spo. minu in izražamo družini iskreno sožalje. j RAVNATELJSTVO! Trst, 21. febr. 1965. ' š i* t ZAHVALA Ob izgubi naše najdražje mame Jožefe Muravec se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož JANEZ, hčere in sinovi z družinam) Gor. Lokavec, Kanada, Jesenice, Gorica,^ Most^na Soči, Idrija, Cepo- Z A II V A L A i\t Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega Josipa Počkarja Pravtako se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina 1’OCKAR in sorodniki Trst, 21.11.1965 č A n V A U A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none IRENE PERTOT vd. MIHELIČ Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Delamaju, sosedovim, vsem darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine MIHELIČ in PERTOT Nabrežina, Ljubljana, 21.11.1965. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Morilec Mario Primi obsojen na 26 let ječe Pri razsodbi so porotniki upoštevali olajševalno okoliščino, da se je obtoženec sam prijavi! policiji Na 26 let zapora so včeraj porotni sodniki obsodili Maria Pribija zaradi umora lastne sestrične in zaradi nekaterih drugih zločinov, oziroma prekrškov, ki jih je zagrešil v zvezi z glavnim zločinom. Razsodba porotnega sodišča se glasi skoraj dobesedno takole: «U-poštevajoč ustrezne člene kazenskega zakona, meni porotno sodišče, da je Primi zagrešil zločine, ki so mu jih naprtili v obtožnici, iz-vzemši obtožbo posilstva, katero spreminja v nasilna pohotna deja- ENAIOTTO Natečaj ZMAGOVITI št. 8 STOl.PFC Bari .... 2 Gagi i ari . . • . 63 2 Firence . . . 90 2 Genova . . • . 5 1 , Milan . . . • . 40 X Neapelj . • • . 70 2 Palermo . . . 4 1 Rim .... . 58 X Turin . . . . 53 X Benetke . • . 54 X Neapelj II • . 71 2 RT m II . . - X • PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce Z 12 točkami ' t lir 4.449.000 I I točkami lir 274.200 lil točkami lir 24.200 Dokončne Kvote določi o srednja komisija * Ohranite odrezek, da hnste imeli pravico do nagrade nja. V tej zvezi in priznavajoč ob- spremeni 2. rubriko obtožnice, bi fnoonmi nemtinn /In -1- l J___•___Tl_______________1_______1 tožencu pravico do splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih predvideva čl. 62 bis, ga obsoja na omenjeno zaporno kazen. Poleg tega bo moral obtoženec plačati stroške procesa ter ne bo mogel nikdar več stopiti v službo pri javnih uradih. Poleg tega ne bo mogel izvrševati svojih zakonskih pravic (očetovstva itd.) skozi vse razdobje zaporne kazni, na katero so ga obsodili.« Končno so sodniki sklenili, da se vsi zaplenjeni predmeti, ki so bili last pok. Ade Spadaro, vrnejo njenim sorodnikom, medtem ko se zaplenijo ostali predmeti, ki pripadajo Prlmiju (gre v tem primeru za avto znamke «Opel» in za druge predmete). Porotniki so nadalje sklenili, da je treba priznati Primiju pravico do amnestije v zvezi z obtožbo skrunjenja trupla pokojne Ade Spadaro. Znižanje kazni je v tem primeru sicer malenkostno, saj znaša komaj leto dni zapora. Potrebno pa je poudariti, da so porotniki spremenili obtožnico glede obtožbe posilstva. Obrambi se je posrečilo dokazati, da se v tem konkretnem primeru sploh ni moglo govoriti o posilstvu, ker je žrtev sama imela že prej ljubezenske odnose z morilcem. Ko se je odigrala tragedija nad Ricmanji, ni šlo torej za posilstvo, temveč kvečjemu za nasilna pohotna dejanja. Glede te obtožbe je torej javno tožilstvo doživelo določen neuspeh. Pripomniti pa Je treba, da Je ta neuspeh zelo relativen, kajti kazens);i zakon predvideva dosmrtno ječo za umore, ki so bili zagrešeni bodisi zaradi posilstva, zaradi poskusa posilstva in celo zaradi nasilnih pohotnih dejanj. Sklep sodišča, da KINO SKEDENJ predvaja danes, 21. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni film: LE AVVENTURE Dl UN GIOVANE (Mladeničeve dogodivščine) Izredno lep film, ki si ga je vredno ogledati. torej ne mogel rešiti Primija naj hujše kazni. Kar ga je rešilo, je samo dejstvo, da so sodniki upoštevali splošne olajševalne okoliščine, ki jih v njegovem konkretnem primeru predstavlja izključno dejstvo, da se je prostovoljno prijavil policiji in priznal svoj zločin. Primijevi zagovorniki so včeraj izjavili, da bodo vložili priziv proti razsodbi prvostopnega porotnega sodišča. Javni tožilec dr. Ballarini V SPREMSTVU SVETOVALCEV VIŽINTINA IN SANCINA Delegacija iz Pevme in z Oslavja je bila pri goriškem podžupanu Zahtevala je izvedbo najnujnejših javnih del v Pevmi, na Oslavja in v Št. Mavru Včeraj popoldne ob 14. uri se je zglasila na goriškem županstvu de- je bil nekoliko bolj rezerviran. Spo-1 legacija vaščanov iz Pevme in z Anšbn ea la 'zrifllrt H O c tl na mrl oj _ ... četka se Je zdelo, da se ne bo pritožil, toda pozneje je izjavil, da bi se do Jutri lahko premislil. Zakaj bi se obramba utegnila pritožiti proti razsodbi? Morda zato, ker meni, da ni Primi hotel umoriti sestrične ter bi mu morali v tej zvezi znižati kazen? Na vsak Oslavja v kateri so bili tajnik krajevne sekcije PSI Karel Sošol, ter še trije drugi vaščani. Spremljala sta jih občinska svetovalca PSI Viktor Vižintin in dr. Peter Sancin. Delegacijo Je sprejel podžupan Lupieri, kateremu so prikaza- način je gotovo, da bi ponovna raz-, U nekatere najvažnejše probleme sodba prizivnega porotnega sodišča ne mogla preseči kazni, ki so jo odmerili porotniki prve stopnje, če se ne bi pritožil javni tožilec. V tem zadnjem primeru pa bi seveda visela nad Primijem še vedno grožnja dosmrtne Ječe. Obravnava proti Primiju je vzbudila veliko zanimanje široke tržaške javnosti. Dvorana porotnega sodišča je bila vedno polna občinstva. Obtoženec, ki je med obravnavo večkrat podlegel malodušju, je mimo in stoično sprejel razsodbo. Odšel je iz dvorane, ne da bi na kakršen koli način izrazil svoje nasprotovanje proti hudi kazni, ki ga Je doletela: za njim so se zaprla vrata 26-letnega zapora. LOTERIJA NOVO: Slodnjak: «PREŠEREN» in •PREŠERNOVO ŽIVLJENJE« jubilejna izdaja za samih 4.500 lir TRŽAŠKA KNJIGARNA . Trst Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-292 Ml}* »M loloDin EMP0RI0 AUT0 MOTO SC00TER TRST - Ul. S. Lazzaro, 17 ■ Tel. 24-245 vam nudi vse DELE in NADOMESTNE dele za vse vrste AVTOMOBILOV, MOTORJEV in SKUTERJEV. AMORTIZERJE znamke «RIF», kroglične ležaje «RIF». Vse za ELEKTRIČNO NAPELJAVO pri AVTOMOBILU in MOTORJU. Vseh vrst svečke: MARELLI, ACCI, SHAM- PION, LOGGE, CEG za AVTOMOBILE, MO-TORJE in MOTORNE ČOLNE. FILTRI za OLJE,, FILTRI za ZRAK, PREPROGE, celotne PREVLEKE za vse vrste avtomobilov. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE KIISO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 21. t. m. ob 16. uri Universal barvni film: Per soldi o per amore (ZA DENAR ALI ZA LJUBEZEN) Igrajo: KIRK DOUGLAS, MITZI GAYNOR in THELMA BITTER Janc nn HnMUMk-i predvaja danes, 21. t. m. ob 15. uri HORIZON technicolor SUPER PANAVISION film, ki je prejel 7 Oskarjev: LAWRENCE D’ARABIA g* saa"ZtcšT'-,40K haw- v *»»***. *... - »vv2 rrs« KIMO «1 KIS«. P KOM BS K predvaja danes, 21. t.m. ob 16. uri Wamer Bross film v techni-kolorju: «UNA NA VE TUTTA MATTA» (ZBLAZNELA LADJA) Najbolj zabavni film leta Igrajo: ROBERT WALKER, WALTER MATTHAN, BURL IVES BARI 90 9 47 33 23 CAGLIARI 63 12 17 67 8 FIRENCE 90 27 28 4 72 GENOVA 5 84 25 38 14 MILAN 40 58 64 3 73 NEAPELJ 70 71 66 34 21 PALERMO 4 18 81 73 79 RIM 58 38 68 69 80 TURIN 53 15 14 5 24 BENETKE 54 29 20 67 59 Ureditev pokojnin otroških vrtnaric Goriška federacija PSDI sporoča, da je vlada odobrila zakonski osnutek za ureditev pokojnin učiteljstva otroških vrtcev in posebnih krajevnih šol, ki niso bili deležni zadnjih poviškov za upokojence krajevnih ustanov. Ko bo ukrep odobril tudi parlament bodo upokojencem te kategorije izplačali za dobo od 1.1.1963 pa do 30.6.1965 po 104.000 lir posebne letne doklade, po tem datumu pa povišano pokojnino ko bo medtem odobrena. briškega področja goriške občine, ki še vedno čakajo na rešitev. Med temi je določitev lokacije za novo pokopališče in njegova ureditev, asfaltiranje ceste od Oslavja proti Steverjanu, popravilo ceste iz Pevme v St. Maver in asfaltiranje ceste v Grojni. Poleg tega je treba urediti smetišče v Pevmi ter okrepiti ulično razsvetljavo tako v Pevmi kot na Oslavju. Govorili so tudi o podaljšku vodovoda v St. Mavru tudi v Konec lil Gropaje ter o potrebi ureditve kanalizacije v Pevmi in se dotaknili še raznih drugih javni del, ki bi jih bilo treba na tem področju izvesti. Podžupan Lupieri je dejal, da so nekateri od teh problemov že na tem, da jih rešijo, kot na primer javna razsvetljava. Glede drugih pa Je dejal, da so v proučevanju za njihovo rešitev. Tako je omenil, da je občina zaprosila za državni prispevek 50 milijonov lir za ureditev ceste v St. Maver, pokrajinska uprava pa Je že lani zaprosila državo za 200 milijonov za ureditev in asfaltiranje ceste iz Gorice v Steverjan. V pričakovanju odgovora iz Rima pa namerava pokrajinska uprava spomladi posuti neasfaltirani del ceste z Oslavja do Steverjana s posebno soljo proti prahu. Podžupan je dodal še, da bodo po dokončni proučitvi vseh naštetih problemov inženirji občinskega tehničnega urada odšli na mesto, da bi na kraju samem temeljito proučili probleme in njihovo najboljšo rešitev. Po teh zagotovilih se Je delegacija poslovila. Vaščani, ki so sprem- ljali njeno pot z živim zanimanjem, pričakujejo, da ne bo ostalo samo pri obljubah kot so običajne pred vsakimi volitvami, ampak da jim bodo kaj kmalu sledila tudi konkretna dejanja. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Avtomobilist je od zadaj podrl kolesarja s Peči Stanislav Kovic se je moral zaradi hudih poškodb zdraviti več mesecev Pred goriškim okrožnim sodiščem so obravnavali v prizivni razpravi zadevo 29-letnega Gior-gia Capursa iz Trsta. Obtožen je bil, da je povzročil hude poškodbe 18-letnemu Stanku Koviču s Peči št. 26 pri cestni nesreči, ki se je pripetila dne 21. januarja ob 19.30 uri na glavni cesti v bližini Rupe. Kovic, ki je bil igralec pri košarkarski ekipi Goriziana, se je tistega večera vračal s košarkarske igre v Gorici. Malo prej se je še razgovarjal s trenerjem Zor-zijem, nato je postavil na držalo kolesa vrečo s svojimi športnimi potrebščinami in se odpeljal po glavni cesti proti Dolu. V bližini Rupe pa je privozil za njim s svojim avtom Capurso, zadel vanj ter ga podrl. Kovica so takoj odpeljali v goriško civilno bonlšnlco, kjer so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje, pretres možganov in zlom leve noge v gležnju. Okrajni sodnik v Gradiški Je dne 24. junija lani obsodil Capursa na plačilo 400 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list ter na povrnitev škode Koviču s takojšnjim plačilom dva in pol milijona lir na račun ter na odvzem voznega dovoljenja za eno leto. Capurso Je proti razsodbi vložil priziv ter pavedel, da na tistem delu ceste ni omejena hitrost vožnje, ter da je imel Kovic pri kolesu od zadaj pomanjkljivo razsvetljavo. Njegov odvetnik Pascoli je zato predlagal, naj ga sodišče oprosti. Kovičev zastopnik odv. Cossa pa je zahteval potrditev prvostopne razsodbe. Sodišče Je prvo razsodbo spremenilo v toliko, da je znižalo globo od 400 na 100 tisoč lir, vse ostalo pa Je potrdilo kot v razsodbi. V Sovodnjah občni zbor Kmečki; blagajne Prihodnjo nedeljo 28. t. m. z začetkom ob 11. uri bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor Občinske kmečke bolnike blagajne (Mutue). Odborniki bodo ob tej priliki podali poročilo o delovanju te ustanove v lanskem letu ter o raznih problemih, ki se tičejo njenega delovanja in članov. Na pustni torek otroška maškarada V torek 2. marca z začetkom ob i6 uri bo v prostorih kluba «8 __ ......... Gregorčič« v Gorici na Verdije našega največjega pesnika. vem korzu 13 OTROŠKA MAŠKARADA, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza. Prireditelji vabijo k udeležbi otroke in njihove prljateije. Na sporedu je tudi priložnostna lutkovna igra, sledilo pa bo prosto rajanje otrok. Priporočamo naj pridejo otroci po možnosti oblečeni v pustne maske. Prireditev bo trajala približno do 18. ure. Ocenjevalna lestvica za učitelje šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na vpogled na oglasni deski tega urada poročilo prvega sestanka ocenjevalne komisije za natečaje v letu 1964-65. V tem poročilu Je ocenjevalna lestvica v smislu ministrske okrožnice. Roditeljski sestanek danes v Gorici Ravnateljstvo nižje srednje in strokovne šole v Gorici sporoča, da bo danes, v nedeljo 21. februarja ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Randapcio roditeljski sestanek. Vabljen’ so starši in njihovi namestniki. Ženski nogomet danes v Sovodnjah Med športniki in nešportnlki v Sovodnjah in sosednjih vaseh Je veliko zanimanje za današnjo nogometno tekmo na igrišču v Sovodnjah, pri kateri se bosta pomerili dve ženski ekipi. Ena bo zastopala Skrije, druga pa vas. Tekma se bo začela ob 14. uri in bo kot predtekma pred srečanjem sovodenjske moške ekipe s S. Mar-com iz Gradiške. Na vsak način hočejo dekleta pokazati moškim športnikom' kako se igra nogomet, vsaj tako pravijo Videli bomo pri igri, kako bo to v praksi. iz fe- do- Prešernova proslava danes v Doberdobu Prosvetno društvo »Jezero« Doberdoba priredi danes 21. bruarja popoldne ob 15.30 v mači prosvetni dvorani Prešernovo proslavo z zanimivim kulturnim programom. Prireditelji vabijo domačine, starejše in mlajše, da se polnoštevilno udeležijo te kulturne manifestacije v proslavo Ustanovitev sekcije PSIUP v Čedadu Danes bodo odprli v Čedadu sedež sekcije PSIUP, ki se bo imenovala po umrlem prof. Riccardu D’Atenl, ki je dolga leta vodil socialistično levico v videmski pokrajini. Med otvoritveno ceremonijo bosta spregovorila slikar Bront in deželni tajnik PSIUP Ezio Martone Danes v Steverjanu cepljenje proti paralizi Danes v nedeljo z začetkom ob 11. uri bo občinski zdravnik dr. Rutar opravil v občinski ambu- lanti v Steverjanu drugo cepljenje s Sabinovim cepivom proti o-troški paralizi. V poštev pridejo vsi tisti, ki so prejšnji mesec o-pravili prvo cepljenje, ter otroci in mladina do 20 let, ki morajo biti prvič cepljeni. Opozarjamo, da je treba biti pri cepljenju tešč vsaj tri ure. Protestna stavka gradbenih delavcev Pokrajinski sindikat gradbenih delavcev pri CISL sporoča, da so se delavci te kategorije na Goriškem odločili pridružiti se splošni stavki kategorije po vsej državi, ki bo v torek 23. t. m. od 15. do 17. ure. Stavke se bodo udeležili stavbeni delavci in delavci industrij, ki so z gradbeništvom v povezavi. Medtem pa je Zveza industrijcev v imenu gradbenih podjetnikov izdala proglas na delavstvo s povabilom naj ne stavkajo ter vali krivdo za krizo na vlado in njeno programacijo. PISMO PSI PODTAJNIKU ZA ŠOLSTVO Ukrep o premestitvi učiteljev je treba takoj preklicati Naslanja se na fašističen zakon, ki bi ga morali že zdavnaj ukiniti - Tudi PSIUP protestira Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI nam je poslal poročilo šolskega odseia stranke v zvezi z nameravano prisilno premestitvijo 40 odstotkov osnovnošolskih učiteljev na Goriškem, ki naj bi bili prisilno premeščeni v južne italijanske pokrajine. Odsek se je v tej zadevi obrnil do socialističnega podtajnika pri šolskem ministrstvu sen. Piera Caleffija ter mu predložil vrsto predlogov, kako naj bi rešili to zadevo postopoma in v deželnem okviru. Takoj pa je treba preklicati odlok o premestitvi, da se pomiri razburjenje med prizadetim učiteljstvom. Kot znano gre za prisilno premestitev 190 od skupnega števila 523 učiteljev na Goriškem pod pretvezo, da povprečno število na posamezni razred ne dosega po 25 učencev. Taka prisilna rešitev problema spominja na fašistične metode in se dejansko tudi oslanja na fašistični zakon, ki je na žalost PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I „„..iihiiiii.iiiiNiHiimiiMiiiimiiiiiuiiiiii......Ulil.um.........Hlinili.. VESTI JZ SOVODENJ Goriško podjetje Tacchino bo asfaltiralo ulice po vaseh Pripravljajo tudi ureditev ceste Vrh-Rubije - Kako je s telefonom na Vrhu ? Pretekli petek ob 11. uri je bila na županstva v Sovodnjah dražba za oddajo del pri ureditvi in asfaltiranju nekaterih ulic po vaseh sovodenjske občine. Kot znano ima občina na razpolago za taka dela 10 milijonov lir državnega prispevka ter namerava s tem denarjem asfaltirati nekatere najpotrebnejše ceste v Sovodnjah, Rupi, na Peči in na Vrhu. Dražbe se je y4e'ežilo šest. .podjetij in sicer Luigi Taochino iz Gorice, Calcisonzo iz Zagraja, De Paolo,Jz Ampezza, A. Travanut iz Furlanije, E. Mattfrolli fž GdHd^' in Impresa friulana bitumi iz Vidma, ki sedaj popravlja pločnike na Travniku v Gorici. Delo so prisodili goriškemu podjetju Luigi Tacchino, ki je ponudilo na predvideno vsoto največji popust in sicer 13.5 odst.. Pri oddaji del so bili prisotni župan in podžupan, predstavnik tehničnega urada iz Gorice, občinski tajnik in občinski geometer Grusovin. V pogodbi je rečeno, da mora podjetje izvesti delo v treh me secih po roku, ko mu bo dala občina delo v izvedbo. Tako bodo že v nekaj mesecih, če ne bo kakih posebnih vremenskih zadržkov in bo postalo topleje, dokončali to delo in vaščanom ne bo treba več požirati prahu z vaških cest v suhem in brozgati po blatu v mokrem vremenu. Občinska uprava se tudi zanima za ureditev ceste Vrh-Rubije, ki bi bila najkrajša in najbolj prikladna povezava te vasi z občinskim središčem v Sovodnjah in tudi z Gorico. To je potrebno, ker dela precej vaščanov bodisi v Sovodnjah kot v Gorici ter se dnevno vozijo na delo. Občinska uprava ima v ta namen zbranih ali obljubljenih okrog 6 milijonov lir, vključno s prispevki vojaške uprave in goriške prefekture. Za ure ditev ceste pa bo potreono precej več denarja in namera ajo vzeti posojila za manjkajočo vsoto. Tudi to delo bodo skušali o-pravitt tekom letošnjega poletja ali vsaj v jeseni, da bo cesta pripravljena še pred zimo. Na Vrhu še vedno čakajo tudi na napeljavo telefona. Ta zadeva se vleče že nekaj let in podžupan Janko Cotič je že pred nekaj meseci, v razgovoru z goriškim prefektom in pokrajinskim zdravni- kom dr. Montagno o nujnosti instalacije javne telefonske govorilnice na Vrhu tudi za primer nezgod in bolezni, ko je nujno potrebno poklicati zdravnika. Oba sta takrat priznala utemeljenost te potrebe in obljubila ureditev te zadeve Do danes pa je ostalo vse pri starem. Kje se je vsa zadeva zadrgnila? V okviru »Večerov ob sre. dah« priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice v sredo, 24. t. m. ob 20.?0 pri V klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici zanimivo predavanje o temi Z jugoslovansko ekspedicijo v bolivijskih Andah Predaval bo tržaški planinec Sandi Blažina, ki je leta 1964 vodil jugoslovansko ekspedicijo v to pogorje Južne Amerike. Predavanje bo spremljalo kakih 200 barvnih diapozitivov. Športno združenje « D O M » vabi dne 27. februarja 1965 ob 21 uri na tradicionalni predpustni ples «N0Č V TROPSKEM SVETU* ki bo v dvorani pri «Zlatem pajku« Verdijev korzo št. 13 v Gorici. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/l. Avto povozil Sovodenjca na Korzu Včeraj okrog 11. ure je hotel 50-letni carinski nadzornik Franc Rojic iz Sovodenj Ul. ex Impero 131 prečkati cesto na Korzu Italia v Gorici v bližini hiše štev. 9t, da bi šel na sedež pokrajinske uprave, kjer je imel opravka. V tem je privozil po Korzu iz središča mesta proti postaji z avtom fiat 1500 52 letni Vittorio Comelli iiHiiiiuinimimiiiiiiHiiiiiniHiniiiiuimiiuiiiiiiuiHiiiiiiHMHHHiiiiiniiumnHiiunmm,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 14. do 20. februarja se je v goriški občini rodilo lfi otrok, umrlo je 13 oseb, poročili so se trije pari, trije pa so bili oklicani. ROJSTVA: Francesco Saverio Mo-scato, Gabriella Bianchi, Claudia Pacoric, Stefano Di Bert, Antonio Gallotti, Daniela Sclauzero, Luca Napolitano, Paolo Colus, Alessio Carciofi, Guido Šanson, Marco Seno, Paola D’Achille, Luigi Calliga-ris, Marina Visintini, Cristina Sa-mar, Michele Marin, Alessandro Chinese, Susanna Visintin, Luciana Supino. SMRTI: gospodinja 75-letna Giu-liana Paglavec, por. D’Amora, poprej vd. Gregorič, 50-letna Maria Zotter, por. Restivo, upokojenec 87-letni Giuseppe Della Marina, invalid 27-letni Sergio Cucit, upokojenec 76-letni Francesco Donco-vio, upokojenka 78-letna Giuditta Picotti, vd. Corazza, 50-letna Rosa Mazzi, por. Ganzarolli, invalid 92-letni Karlo Illicher, upokojenec 81-letni Luigi Gugiielmo Cargnel, invalid 67-letni Deodato Comand, TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 4,4 stopinje nad ničlo ob 12.10 in najniž-^ ^ jo 1,2 pod ničlo prejšnji večer ob 71 letna Terom Rocc/T vd" Sforri-! 23.30 uri. Povprečna dnevna vlaga * na, upokojenec ,10 letni Eugenio Or-1 je dosegla 73 odstotkov. zan, 31-letna Adelina Verdura, por. Pagano. POROKE: občinski stražnik Ca-taldo Palmeto in Vanda Pian, mehanik Novellino Cantarut in Učiteljica Edda Ria, uradnik Alessln-dro Alchini in uradnica Clauaia Gois. OKLICI: bolničar Luciano Marco-lini in bolničarka Renata Pallaver, uradnik Roberto Lodi in uradnica Maria Grazia De Chirico, uradpik Richard Fluck in Adalgisa Paron. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76, DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 21. februarja je v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF na Travniku št. 6, tel. 54-42. iz Gorice Ul. d’Azeglio 2 ter povozil Rojca. Poklicali so avto Ze lenega križa, ki je Rojca odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom leve stegnenice ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 60 dneh. Ogenj v Grojni Včeraj okrog 16.00 ure so poklicali goriške gasilca v Grojno, kjer se je vnela suha trava in grmičevje na posestvu dedičev Coefani v bližini gostilne Terpin. Gasilci so v pičli "ar!''omejili 'in pogasili’ ogenj, ki Je zajel kakih 2000 kv. m. površine. Skoda je razmeroma majhna. Požar zaradi saj Včeraj zjutraj so že ob 6.20 poklicali goriške gasilce v stanovanje dr. Pompea Zumina, na Korzu Italia 51 v Gorici, kjer so se vnele saje v dimniku. Ogenj se je razširil na bližnje tramovje in na pod ter ga uničil za kakih 10 kv. metrov. Gasilci so bili skoro poldrugo uro na delu, preden so ogenj pogasili, škodo cenijo na okrog 200 tisoč lir. še vedno v veljavi, čeprav bomo letos praznovali 20. obletnico zmage nad njim. če bi ta odlok obveljal, bi bile prizadete tako slovenske, kot italijanske šole in njihovo učiteljstvo. Zato je povsem upravičeno razburjenje vsega prizadetega učiteljstva in široke javnosti, ki zahteva, naj se ta ukrep nemudoma prekliče in vso zadevo reši na res demokratičen in človečanski način. Tudi šolski odsek PSIUP pri pokrajinski federaciji stranke je protestiral proti temu ukrepu in zahteva njegovo takojšnjo ukinitev. Obenem je poveril svojemu deželnemu in pokrajinskim zastopnikom nalogo da se v tem smislu zavzamejo na pristojnem mestu. v Gorici VERDI. 15.00: «Veneri al sole«, Franco Franchi in Ciccio Ingras-sia, italijanski barvni kinema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.00: «11 gaucho«. Gass-man, Nazzari in Manfredi. MODERNISSIMO. 14.00: «Summer holiday», C. Richard in L. Pitters, ameriški barvni kinemaskopsld film, zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 15.15: «11 giuramento di Zorro«, T. Russel in M. Alfon-so. Italijansko-španski film v barvah. CENTRALE. 14.00: «11 vangelo se-condo Matteo« od Pierpaola Pa solini ja. v Tržiču PRINCIPE. «Giallo a Creta«, Hav-ley Mills in Eli Wallach, barvni film Walt Disneya. NAZIONALE. «1 pistoleros di Časa Grande«, Alex Micol in Jorge Mi-stral, barvni kinemaskopski film. AZZURRO. «Le arml della vendet-ta«, Gerard Barray, Valerle La-grange in Isa Miranda; barvni film. EXCELSIOR. «Fantomas 70«, Jean Marais in M. Demongeot; kinemaskopski film. v Ronkali RIO. «La mia signora«, Silvana Mangano in Alberto Sordi. EXCELSIOR. «Londra chiama Polo Nord«, Dawn Adams in Curd Jur. gens . v Novi Gorici NOVA GORICA: 21. febr. ob 10. uri matineja ameriški barvni film «Dr. Jerryjev čarobni napoj«. NOVA GORICA: 21. febr. ameriški film «Patrola smrti«, 23. in 24. febr. italijanski barvni film «0. svajalec Suleiman«, 25. in 26. februarja ameriški barvni film «V vrtincu«. ŠEMPETER: 21. febr. ameriški barvni film «Sedem grešnikov«, od 22. do 24. februarja ameriški barvni film «V vrtincu«, 25. febr. francoski barvni film aSalambo«, 26. febr. italijanski barvni film «Osvajalec Suleiman«. PISCANCI selekcionirane pasme, se priporoča KOKOŠJA FARMA TOMŠIČ-SOVODNJE PRIZNANO MEDNARODNO . AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA !■* Gl. Do ca d’Aosta 180 - 1«1 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA PRALNI STROJI 12 VRST NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ZNAMK HOOVER ■ MINERVA - CANDT TELEFUNKEN • NAONIS ■ REX po 5 kg - od 75.000 lir dalje superavtomatičnih po najboljših plačilnih pogojih za inozemstvo V trgovini RIAVEZ & SPONZA GORICA UL. MAZZINI 1 PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA (iORIVA — Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GOR" A - UL RasteUo 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji N AJ N 12JE CENE ITALIJANSKO PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH Franco Nones prvak tudi v teku na 15 km Giuseppe Steiner na drugem mestu ASIAGO, 20. — Franco Nones, ki je pred dvema dnevoma osvojil italijanski naslov v smučarskem teku na 30 km, je danes zmagal tudi na 15 km dolgi progi. Nones je premočno zmagal tudi pred članom smučarskega kluba iz Cortine Steinerjem in klub----- skim tovarišem Giuliom De Floria- nom. Izid današnjega tekmovanja za naslov italijanskega prvaka na 15 km je naslednji: 1. NONES FRANCO (GS Fiamme miiitiiutiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiimimi VČERAJ V ORTISEIU V smuku zmaga Nemca LEITNERJA ORTISEI, 20. — Nemec Ludwig Leitner je danes zmagal v smuku za poKal «Treh ladinskih občin«. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil Italijan Enzo Zande-giacomo, na tretje pa Francoz Jean Claude Killy. četrto mesto si delita Francoz Leo Lacroix in Avstrijec Karl Schranz. Izid današnjega tekmovanja Je naslednji: 1. LUDWIG LEITNER (Nem.) 1’44’'92 2. Enzo Zandegiacomo (Italija) 1'45'TO 3. Jean Killy (Fr.) l-45”98 4. Leo Lacroix (Fr.) in Karl Schranz (Av.) 1'46”27 6. Felice De Nicolb (It.) 1’46"34 7. Hanspeter Rohr (šv.) 1’46”48 8. Ivo Mahlknecht (It.) 1’46”60 9. Ugo Nindl (Av.) 1'47”40 10. Pierre Stamos (Fr.) 1,47”76 11. Jules Melquiond (Fr.) 1'47”94 12. Franz Digruber Av.) 1'47”98 13. Renato Valentini (It.) in Andreas Sprecher (Sv.) 1'48"14 15. Giovanni di Bona (It.) 1’48"15 16. Gerardo Mussner (It.) 1’48’’24 17. Martino Fill (It.) 1’48”52 18. Hans Schlunegger (šv.) 1'48"56 19. Kurt Huggler (Sv.) 1’48"57 20. Enrico Demetz (It.) 1’48"97 21. Stefan Sodat (Av.) 1’49’'26 22. Alain Blanchard (Fr.) 1’50” 23. Daniel Chatiard (Fr.) 1’50’’27 24. Michel Balmat (Fr.) 1’50”40, itd.. * * * MARIAZELL, 20. — Avstrijka Iraudl Hecher je zmagala tud! v slalomu za pokal Burschuk. Na drugo mesto se je uvrstila Italijanka Inga Sei.oner, na tretje pa Švicarka ^ Fernande Bochatay. Hecherjeva Je progo prevozila v 48"7 in 47”5, Senonerjeva pa v 5(.”3 in 49”. Danes v Trstu ODBOJKA PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Ob 10.30 v telovadnici šole Mor-purgo- (C. Elisi) B0R C5I (Milan) NOGOMET PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE Ob 10. uri pri Sv. Alojziju Libertas Bare. - PRIMORJE JUNIORSKO PRVENSTVO Ob 13.30 na igrišču Ponziane Pomiana - PRIMORJE MLADINSKO PRVENSTVO Ob 13.30 v Ul. Flavia gialle Predazzo) 4516” 2. Steiner Giuseppe (Sci Club Cortina) 46’07”5 3. De Florian Giulio (GS Fiamme gialle Predazzo) 46’13”8 4. Manfroi Franco (GS Fiamme oro Moena) 46’47”8 5. Piller Aldo (GS Fiamme gialle Predazzo) 47’05”5 6. Stella Gianfranco (CS Esercito) 47’22”3 7. Scola Pietro (GS Fiamme oro Moena) 47’29”3 8. Stuffer Livio (CS Esercito) 47’45”1 9. Genuin Angelo (GS Fiamme oro Moena) 47’49” 10. Abrielli Remo (GS Fiamme gialle) 48’09”8. DANES NA STADIONU PRI SV. SOBOTI S Ferraro in Cignanijem Triestina proti Spalu Domačini na igrišču s strogo obrambno taktiko? Po porazu s 3:0 v Ferrari Je Triestina nestrpno pričakovala dneva, ko bo Imela v gosteh enajstorlco Spala. Tržačani so se hoteli namreč oddolžiti in vrniti moštvu, ki ga trenira bivši igralec Triestine Petagna, milo za drago, žal pa se bodo morali verjetno odpovedati temu načrtu. Diskvali- fikacije in bolezni so izločile nekatere igralce iz seznama tistih, ki pridejo v poštev za sestavo enajsterice. In ti so Frlgeri, Mantova-ni, Pez in Varglien. Kaj bo napravil Renosto še ni znano. Sicer je sestavil seznam Igralcev in tudi postavo, vendar čaka, da bo to potrdil tehnični komisar Frossi, ki je moral ostati zaradi bolezni kar v Milanu. Renosto je poveril nalogo branilca Ferrari in ta igralec je verjetno edini, ki je gotov nastopa. Obstaja samo vprašanje ali bolje dvom, komu bo Renosto poveril vlogo zveze. Trener sicer meni, da bi MED 4. IN 11. JULIJEM LETOS Padalske tekme za pokal Jadrana Tekmovanje bo na sečoveljskem letališču in v Portorožu Na portoroški obali se skrbno pripravljajo za veliko mednarodno turistično športno prireditev, ki bo letos med četrtim in enajstim julijem. Gre za mednarodno padalsko tekmovanje za pokal Jadrana, ki šteje kot neuradno svetovno prvenstvo. Doslej se je prijavilo 120 tekmovalcev iz 21. držav. Prvikrat bo nastopila tudi ekipa Avstralije, tako da bodo zastopane vse celine. Iz Evrope bo nastopilo nekaj novih držav, med njimi Italija, Francija in Sovjetska zveza. Jugoslavija pripravlja tri izvež-bane ekipe in sicer štiričlansko štiričlansko A eki- Libertas - PRIMORJE ekipe žensko ekipo, po in štiričlansko B ekipo. Kljub temu računajo le na sedmo mesto, kajti konkurenca bo precej močnejša kot lani, ko je bila Jugoslavija peta. Priprave za prireditev so dokaj zahtevne. Zato so ustanovili 40-članski prireditveni odbor, ki mu predseduje znani turistični delavec dr. Danilo Dougan iz Ljubljane. člani odbora so že krepko prijeli za delo, saj morajo med drugim pripraviti številne načrte in skice, da bo vse v redu potekalo, potem je treba poskrbeti za letala, za izvežbane organizatorje in redarje med prireditvami in še za vrsto drugih stvari. Med drugim bodo posvetili veliko pozornost tudi propagandi. Dali bodo natiskati okrog 300 tisoč letakov s sporedom in s startno listo, ki jih bodo raztrosili z letali po vsej Sloveniji in v turističnih predelih Hrvatske Istre. Prireditev bo vsekakor zelo privlačna za gledalce. Dva dni bodo izvajali atraktivne skoke, ki jih bo ocenjevalo občinstvo. Posamezne ' ekipe seveda pripravljajo povsem nove figure. Pri tej disciplini bo zlasti zanimivo štafetno tekmovanje padalcev. Trije padalci bodo namreč izmenjavali štafetno palico v višini 2500 metrov in šele potem odprli padala. Zanimivi bodo tudi tekmovalni skoki v morje v bližino cilja. Pri tem je zelo važno pravilo, da se tekmovalec ne sme dotakniti cilja. Glavna točka pa bodo tekmovalni skoki z obveznimi figurami na določen cilj z višine 1000 in 1500 metrov. Ta prireditev bo na sečoveljskem letališču. Rekord v tej disciplini imajo Rusi — in sicer 7 sekund iz višine 1000 metrov. Morda bodo na portoroški prireditvi ta rekord zrušili? ATLETIKA se Cignani bolje obnesel kot Ranca ti in skoraj gotovo je, da se bo moral slednji zadovoljiti z vlogo rezerve. Triestina, ki se zaveda nevarnosti Spala, se bo skušala častno braniti, če se ji bo posrečilo rešiti točko tembolje. Nevarnost Je namreč, da tekmo izgubi, ker bodo igralci iz Ferrare napeli vse sile, da si ohranijo častni položaj na tretjem mestu lestvice. Prav zaradi tega smemo pričakovati, da bodo prikazali najboljšo možno igro in da bo Triestina znala, pa čeprav s slabšim orožjem, uspešno odgovarjati. Triestina bo zelo verjetno nastopila v naslednji postavi: Colo-vgtti; Ferrara, Cattonar; Palcini, Dalio, Sadar; Gentili, Scala, Ber-nasconi, Cignani, Novelll. VATERPOLO TOURCOING, 20. — V okviru tekmovanja za evropski pokal v vaterpolu je italijanski prvak Pro Recco premagal belgijsko ekioo Gents 7:3 (1:0, 3:1, 1:1, 2:1). NOGOMET FIRENZE, 20. — Trener avstrijske nogometne reprezentance Fruhwirth, ki je bil skuono z nogometaš; gost športnega centra v Covercianu, je v intervjuju govoril »udi o kvalifikacijskih les mah za svetovno prvenstvo, ki to 1966. le:a v Angliji. Avstrijski tehnik je izjavil ae je naloga avstrijske rc-prezentance težka, vendar ni ne mogoča. Zanj Je najtežji oreh prav Madžarska. O Vznodm Nemčiji p-> je Fruhwlrth izjavil, da njena moč še ni znana. Petnajst avstrijskih nogometašev bo v porv-teljek od x>,.ovalo v Muenoh»n, kjer bodo od*g- i dve prijateljski tekmi. Ostali igralci pa bodo zaključili priprave v Covercianu. Prvenstvo ZDA «Indoor» NEW YORK, 20. — V prvem dnevu atletskega prvenstva