Stav. 285 O •oc-vo. IZHAJA V&AK1 efr *i» cszsiklfj cb 5., «» t'snodeljfcifc eS 9. gjotrst- ? Dat,xa14a« ftic*. se prodajajo po Z nrS. (6 fltot.) t mnogi* • k t Trsta ia okolici, Gorici. Kranj n. Št. Petni, ifrjgfco. iii, Sčfeui, Mabrežiiu, Sv Luciji, Tolminu, Ajdov-fKŽBui, i^ornbergn itd. ZiMtareie fiter. po 5 nvč. (10 sto t.). {WtLA8l SE HAČUNAJO ft!A MJlIMETRE r šrrt^costi 1 lin*CENE: Trgovinske ic obrtne oglase po Q st. m?«v ?sfflR.riaice. zabvsdc, poslanice, oglase denarnih zavodov u« a» si. m, m. Z is oglase v tekstu lista do č> vrst 20 tk, vsaka ',j6a4»JJna -vrsta K 2. Mah oglasi po 3 s to t. boseda, naj-MMU pa 40 stol. Of?lMs sprejema Insorafcai oddelek epravt> — Pirčnje &* izključno le upravi „Edioeifci" jj^i'iiđwta5i«iiwririi' I i i ■'■■ »m" i~i ~~ mmmmS^H Tm?, v ponedeljek !! oktobra 1909. Tečaj XXX;V T'3?'" ' i*!*.**— -"T**«*«-.-""^---r 94!>«K9«Mzjr--,- T. W«kslSo političnega drv&tva „Scžinost" za Primorsko* V edinosti J« moć I m 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; r.m reebe brez dnpoalase nxročair»e, se uprava m; oiir* ■^•iiJau a« K-taljck« isdani« „STISOSTI" stan* : : i«tao K 5-20. pol le:* 2 CO -—-— dopisi naj g« pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^ vaua pisma se ae »prejsmaje in rokopisi »e ne vrača]* JfarnSaino, oglase in reklamacijo je pošiljati na j:;ravn lista. UREDNIŠTVO: tiiloa Giorgio Galatti 53 (Na rod ni dem) Izdajatelj la odgovorni urednik bT EP A H GODINA. Lastnik konaorcij lista .Edinost". - Natisnila tiskarna konzorcij* list* „Edinost" ▼ Trstu, ul. Giorgio GaJatti it. 18. P*£tn«-kraall»K:il raiun Ji 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVE VESTI. Potovanje ruskega cara v Italijo. PETROGRAD io. Čuje se, da odpotuje car v Italijo dne 19. t. m. preko Odese, Aleksandreva, Poznanja in Mona-kova. Cara bo baje spremljeval Izvolski. Boji zned Mavri in Španci v Severni Afriki. Položaj kafcilov ne vzdržljiv ? MELILA 10. Glavarji skabilskih rodov so poslali v Španski tabor parlamentarja' ki je prinesel dar za generala Marinu. Ta parlamentar je pripovedoval, da je položaj teh plemen, radi pomanjkanja in pretrpljenik zgub, neuzdržljiv. Nesreča z avtomobilom. VARŠAVA 10. Ko se je danes vozil gubernerjev pomočnik Utgov na sprehod, je eksplodirala posoda z bencinom pri avtomobilu. Utgov je bil lahko, njegov spremljevalec in šofer sta bila težko ranjena. En pasant je bil ubit, 6 ranjenih, avtomobil je zgorel. Viharji v deželnem zboru Kranjskem. Radi tudi našim čitateljem že znanega vprašanja razveljavljenja dveh [mandatov narodno-napredne stranke je prišlo v deželnem zboru kranjskem minole sobote do silnih izbruhov strankarskega nasprotstva. Hrup in krik je bil glušen. Ko je deželni glavar pozval poslanca, katerima je večina mandat razveljavila, naj zapustita dvorano, so se njeniju somišljeniki zbrali okolo njiju in so vsklikali: Nobena sila nas ne spravi iz dvorane. Deželni glavar je sklical disciplinarni odsek. Narodno-napredni poslanci so uložili več nujnih pradlogov, ki jih pa deželni glavar ni hotel vsprejeti, češ, da poslov-n k no predvidja tega. Vspričo razburjenja, ki vlada v obeh slovenskih strankah, se je bati v prihodnjih sejah novih silnih erupcij strasti in sovraštva. Žalostno je sicer, ali pripoznati treba: vredni smo usode, ki nam jo določajo — tujci ! ! Saj niso nrumni, da bi nam ne. Miuljuri v Slavoniji. >Budap<.Hirlap« piše v eni zadnjin Številk o bodočnosti Madjarov v Slavoniji sledeče za Hrvate žalostne besede: »Ma-djarska javnost ni ne sluti, kolike važnosti in vrednosti so za našo boljo bodočnost naše madjarske kolonije v Hrvatski, izla-sti v Slavoniji. Po aneksiji Bosne se je za nas povečala tudi vrednost Slavonije. To nas tem bolj veseli, ker so slavonski Madjari za nas nova tla za ustvarjanje madjarske imperijalne politike. Pred turškimi navali je bilo v Hrvatski in Slavo- PODLISTEK Valo Bratina: Listi iz dnevniku. niji veliko število Madjarov, ki so pa iz* ginili v turških vojnah. V štirdesetih letih minolega stoletja je našel nas Fennycs štiri madjarska me=ta v Slavoniji. Leta 1880 je bilo v Slavoniji že 42.000 Madjarov in 83 000 Nemcev, 1. 1900 pa 106.000 Madja rov in 148.000 Nemcev. Po iz/estju društva »Julijam biva sedaj v Slavoniji 200 000 Madjarov in 250 000 Nemcev. Od 262 slavonskih občin sta še samo dve, kjer ni Madjarov ali Nemcev. V 161 občini živi povprečno več nego 100, v 160 rad 500, a v 40 občinah več nego 1000 Madjarov v vsaki pojedini občini. Hrvatov je v Slovoniji po najboljem številjenju le 340.000 ter so potemtakem nasproti Nemcem in Madjarom v manjšini. Razun tega hrvatski element vse čim bolj propada. Leta 1880 je znašalo hrvatsko prebivalstvo 44 °/0, leta 1900 samo še 39 7 odstotkov. Še katero desetletje in ta element spade na povsem neznatno manjšino. Se-li more v očigled tej razliki še dalje trpeti in prepuščati Hrvatom plemensko supremacijo, a degradirati Madjare in Nemce na državljane druge vrste ? Gori navedeni statistični podatki so za nas glasna opomena, da glavua naloga madjarske narodne politike mora biti ta, da iz madjarskega elementa v Slavoniji skupno z madjarski državi naklonjenim nemškim elementom osnuje močan politični faktor preko Drave«. Tako si hočejo Ma djari preko Slavonije graditi most v Bosno \ Volitve v kmetskih občinah na Goriškem. Dr. Gregorin Izvoljen; za drugi kraški mandat ožja volitev med dvema klerikalcema. V goriški okolici in v hribih zmagali klerikalci. Pri včerajšnih volitvah v kmetskih občinah na goriškem je izvoljen na Krasu dr. Gregorin, v hribih d-. Gregorčič i n Kosmač, a v goriški okolici bržkone Berbu č, Marinič in Zega. Iz Krasa nam manjkajo še poročilo iz treh občin. Po dosedaj znanih rezultatih je dobil dr. Gregorin 531 glasov, Strekelj 275, Abram 303, Stepančič 442 in Zlobec 415 glasov Ako je ostalo v onih 3 občinah, iz katerih še nimamo poročil približno staro razmerje, ima — dr. Gregorin okoli 580 glasov, ki se raz-dele med Abrarna in Streklja. Klerikalna v manjšini dva klerikalna kandidata relativno največ glasov, se bo torej vršila ožja volitev med tema dvema. Iz goriške okolice nam še manjkajo poročila iz 13 občin. Po dosedaj znanih rasula tih so dobili Obljubek in Klančič po S41, Medvešče-ie 262, Križman 575, Berbuč 803, Marinič 827 in Ztga 819 glasov. Lanjsko leto so dobili v onih I3 občinah, iz katerih še Ako je torej ostalo v omenjenih 13 obči-nih razmerje približno isto, kakor lanjsko leto, so bili izvoljeni klerikalni kandidatje z yečino kakih 50—70 glasov. V hribih sta bila izvoljena klerikalna kandidata z okoli 200 glasov večine. V furlanskih kmetskih občinah so dobili Locatelli 3^0, Meizlik 370, Gasser 356 (klerikalci), Blasig 317, Pettarin 333 in Nigris 323 (liberalci). Zmagala je torej klerikalna lista. V naslednjem podajemo izkaz o razmerju glasov v onih občinah, iz katerih smo že dobili poročila: Tolminki okraj. Vr ovec Miklavec Gregorčič Kosmač Breginj 20 21 28 27 Cerkno 69 64 175 174 Drežnica 12 — 47 37 Sedlo 17 22 17 15 Žaga 47 47 — — — — — Včasih, kar nenadoma, čisto nepričakovano mi zadoneva v ušesih pesem, ki stru jo slišal bogvekje in bogve-kedaj... » Cisto natanko slišim njeno vibriranje v zraku ... In če bi nekdo sel h klavirju in bi jo zaigral, bi jo gotovo spoznal jaz v istem hipu; tako intenzivno mi je v spominu. Kakor hitro pa me prijemlja želja, da bi jo zapel sam, se razblinja in razgublja, kakor mavrica, ko je posijalo solnce, — ali kakor se razblinja kolobar v zelenem, globokem tolmunu... Brez sledi v neznan prostor, kakor lepa misel . .. Tako je tudi z Elzo: natanko vidim pred seboj njene čudesne oči, nje bel, marmornati obraz, obdani s temnimi, valovitimi lasmi; natanko vidim vso njeno sanjavo postavo, a niti ene črte ne bi mogel opis? ti . . . Kakor hitro skušam z besedo izraziti njene posamične detajle, mi izginja vsa figura izpred očij, razblinja se v eterju.... Ona je tiha, sentimentalna pesem, plakajoča za izgubljeno mladostjo, za izgubljeno srečo . . . tiha pesem igrana na gosli in slišana v jeseni od daleč .. . Tiha sanja je ona, ki se kaže v vedno novih formah, kakor beli nedolžni oblaki na nebu v lepih spomladanskih popolu-dnevih . .. Ona je Bethovenova sonata, ki razburja, napolnjuje dušo z neizpolnjivimi željami, z burno strastjo, z brezmejnim, neodoljivim hrepenenjem in doni... doni v večni umerjenosti, v bajnem ritmu, ki zavija vsak akord sproti v prijetno pozab-ljenje... Ona je morje v tužnih luninih nočeh, ko buči tam v neizmerni dalji, kakor skrivnostno jokanje neznanih bitij. . . Ona je peneči šampanjec v tankih, vitkih čašah in žvenketanje istih v razkošno razs/etljenih, z zlatom in diamanti okićenih dvoranah ... Ona je roža z druzega sveta, ki s svojim vonjem napaja vso prostornost in omamlja vsa bitja v njem ... Ah Elza, kaj vse si še ti! ?--- i Sej Eai ns ki okraj • 0 Cft >0 e 09 f cs -ac s 80 S w 0 tZ £ C -ca a> n 0 ca <0 < CO INI Avber . . . # 15 O 15 8 8 Brje . . . . 3 M 3 15 1 Dutovlje . . 5i 6 29 14 10 Gabrov ica 19 19 — 13 13 Gorjansko . 29 16 12 18 14 Koblj1 glava 18 1 24 11 IO Kopriva . . 8 7 1 12 12 Lokev . . . 44 1 43 1 1 Mavhinje . . 20 l9 — 5 2 Naklo . . . 89 86 — 17 l7 Pliskovica . . 5 4 1 34 34 Repno . . . 22 1 23 15 16 Rodik . . . 29 23 — IO IO 24 3 3 Slivno . . . 1 15 16 2 2 Šempolaj . . 13 2 10 7 7 Štjak . . . l5 8 8 32 32 Štanjel . . . . 14 5 9 23 2 j Temnica . . . 4 3 — 60 60 Tomaj . . . . 23 1 24 37 381 Velikidol . . . 3 3 2 23 1 23' Vojščica . . 8 6 19 16 Zgonik . . . • 12 10 2 3i 3i Skupa • 531 275 303 442 415 11*1 sk i okraj. A "S J* Ž s >0 -ca *o »CJ> co S »O S a cs 1 C cs "J3 o» -0 k cs H eo CD 0 a* SE a* m 3E IM Ajba . . . 16 16 13 3 o« 58 58 Avče . . . 2 1 i 35 35 35 Štandrež 15 15 7 8 18 20 i 24; Anhovo 19 15 10 3 48 54 55; Ćrniče . . 27 27 27 — 42 42 42 Deskle . . 25 25 22 i 18 19 19 Dornberg • 37 37 — 48 53 48 47 Gabrje . . 12 12 — 12 20 21 21 j Gojače . . io 15 15 — 16 16 16 Kamnje . . 2 4 2 0 46 46 46 Kojsko . . 87 83 4 76 39 45 41 Lokovec 31 31 31 16 16 16 Ločnik . . 52 53 — 52 21 22 2 i Osek . . . 15 »5 — 14 36 38 38 Ozeljan . . 34 34 — 34 4 r T 4 Pod gora 38 40 — 42 19 27 18 Prva čina 41 41 23 18 27 27 27 Renče . . 39 38 7 34 39 39 38 Rihenberg 43 44 41 4 49 48 48 Ročinj . . 47 47 42 5 12 12 12 Skrilje . . 31 3i — 31 25 25 25 Solkan . . 2 2 22 15 9 f n i 27 27 Šempas . . 32 32 32 18 17 17 Števrjan l8 18 1 17 16 16 16 Šmarje . . 32 27 23 2 19 24 25 Tre buša gor. . 22 22 — 20 — — — Vrtojba . . 60 60 — 60 35 30 36 Žablje . . 8 8 7 1 11 11 11 Skupaj . 841 841 262 575 804 827 819 7. oktober 1909. Kaj naj pomenja ta naslov ? Tega dne praznujemo tridesetletnico zveze z Nemčijo. Tega leta se je sklenila zveza med našo monarhijo in mlado državo, ki je leta 1870 tako odločno stopila na svetovno pozornico. Čudne misli nam roje po glavi kakor Slovanom. Trideset let smo že družbi silne Germanije, a bilanca kakšna je ? Preglejmo nekoliko, kaj smo pridobili, oziroma izgubili v teh letih ! Od Nemčije nimamo ničesar, a ona od nas mnogo. Ravno od te zveze si je silno opomogla. Naslanjajoč se n 1 nas in na mlado sovrst-nico zjedinjeno Italijo se je okrepila tako, da je dandanes nevarna tekmovalka mogočnemu Albijonu. Njeni sinovi so prepotovali svet, povšodi opazovaju življenje, povsodi učeči se. — Nabrane izkušnje so pa doma uporabljali v praksi. Trgovska mornarica Nemčije, pred 25 leti neznatna, je že danes največja za angleAko, saj nosi skupno 3,0889,046 ton, medtem ko naša le 745.676. Njena vojna mornarica, ki je bila okoli 1. 1890 še-le v povojih, šteje dandanes že na 30 oklopnic. ter je glede moči tretja. Le Anglija in Zjedi-njene države so pred njo. Se celo Francija, do nedavno druga velevlast na morju, je zastala za njo. Nemška industrija je prva rivalinja svoji posetrini onkraj morja. V nekaterih panogah jej je odvzela prvenstvo, tako n. pr. v vojni tehniki. K.rupova tovarna orožja in oklopov je prva na svetu. Njeni topovi in njeni oklopi najboljši. Največja angleška tovarna Armstrong zaostaja za njo. Pomislimo pa, da je Kruppov oče okoli 1. 1860 imel le 160 delavcev, dandanes pa jih ima nad 30.000. Edino v eni industriji zaostajajo Nemci za svojimi sosedi onkraj Vogazov. Francoska kemična industrija je prva na svetu. Se pred 20 leti je morala mlada Nemčija naročati ladijevje v inozemstvu, dandanes pa zalaga ona male drŽave z ladijami. V Kielu sta dva ogromna arzenala. Tvrdka Blohm & Vas, Vulkan je druga ; v Gdanjskem, Stettinu so velikanske ladijelnice. Ti si strup, s katerim sem se otroval prvo minuto, ko so te ozrle moje oči; strup, s katerim se je otrovalo moje srce — moja duša, da sedaj plaka bolno po Tebi... Elza, ti si labirint, ki sem zašel vanj in ne morem najti izhoda nikjer; labirint, po katerem tavam pijan tvoje sladkogrenke ljubezni... Dolgo je že od tega . * * Od daleč že slutim, kako se bliža ono čudežno, ono neizrazljivo, z mehko sentimentalnostjo prepreženo čuvstvo brez definicije, — nekak odjek jesenske melanholije .... Čutim, kako prihaja, kako se približuje od daleč, tam od onih temnih nerazumljivo Šumečih bukovih Šum ; čutim, kako se krade tihih, plahih kovaleov, kako se naseljuje polagoma v dušo, trepetajočo pričakovanja, — čutim kako jo preplavlja z lepimi in nelepimi spomini... Tako sc dogaja vsako jesen. — Ko začenja porumenevati drevje, ko odpada list za Ustom utrujen na tla, tedaj zašumeva v zraku nekaj dotlej nepozna- nega : neka čudna bolest; neko utrujeno hrepenenje se poraja in napolnjuje vse ozračje in objemlje vsa telesa, kakor bi jih hotelo uspavati.... Toda tedaj šele se vzbuja v duši življenje, tedaj se poraja iznova začasno uspavano hrepenenje in si zaželja sveta brez mej in življenja brez konca .. . Tedaj se predramlja v človeku ono veliko hrepenenje, ki je cilj življenja in brez katerega bi življenje ne bilo — življenje .... Predramilo se je tudi v meni in sko-prneč se oziram tja v sinjino, oziram se v naravo, ki umira pred mojimi očmi.. . Vsa otožna je pokrajina ... Počasi se pre-oblačuje v svoja žolta krila in vzdihuje in podrhteva, da bo slednjič zadremala v dolgo ... dolgo spanje .. . Zdi se mi Elza, kakor da zveni v zraku ona pesem, ki sem jo slišal bogvekje in bogvekedaj ; in spominjam se Tebe, Elza, in domišljam se onih lepih večerov in onih sladkih hipov... In glej, Elza, velika, velika žalost, objemlje mojo dušo; zakaj zdi se mi, kakor bi donelo v zraku nekaj tako neprijetnega, tako bridkega ... „Nikoli, nikoli več ne bom užival teh slasti !M — vzdihujem jaz in vsa narava . .. Ah, Elza!-------- CiilOlT' in Občni zbor H. D. 0. občni zbor N. D. O., ki Ladije Severonemškeg-a »Lloyda« ..Hamburg-Amerika-Linie" su največje in; najkomfortnejše vsega sveta. Celo v hitro-, v . .. stri je zaostajala Cunard-Linie za temi! Včerajšnji kolosi. Se-le turbine so pripomogle Angliji se Je v*ršl1 * gfledališčm dvorani „Narod-do rekorda s parnikoma „Lusitania" in! ! £ otvoril predsednik dr. »Mauretanija«. |J°ilP Mandic. Povdarjal je v svojem na- Seveda ni tudi v tej državi božjega ffovoru, da se je imela N D O. boriti na strahu in morale vse v redu. jveč . fr?nt«. Pr?U SOC,J.alni demokraciji, Tudi tu se pojavljajo gibanja, ki | Prot.1 dru^im ^orporacijam, Italijanom, ntegnejo v doglednem času nevarno raz jedati in potresati silno Bismarckovo stavbo. ! Predno omenim te pojave, navedem še par statističnih podatkov. ■frrnniTTMi—MIII iiiih i i invimmrr ; isssLU JsessLtTC- ^sk* Odlikovana kr&jacnica ■■■ Pred par leti je bilo v Nemški 2°/0 anaifabetov. v Italiji v istem času 52°/0|; na Portugalskem 67°/0, na Španskem 8o°/0.1 »II . • .T . y» . j novi stranki pagninijancev itd. On se nadeja, da se razvije N. D. O. v mogočno delavsko strokovno organizacijo za celo jugoslovansko ozemlje, v organizacijo, ki se bo borila za delavske in narodne koristi. Pozdravil je posebej zastopnike podružnic, ki so bili barno pozdravljeni. Le Dansko in Švica sta bili' pren Germa- j GosP* Jaklič *Pozoril,da na občnem o*490/o, druga z 0*5°/0, Fran- in omike, pa mjo, prva z cija, domovina napredka 9*5°/o' Anglija 3'45°/o- Po vsej Nemčiji mrgoli šol; ljudsko šolstvo je tudi na dernoiti. Kaj jja pri nas ? Leta 1881 je Nemčija izdelala 897.000 ton jekla, 1. 1899 že 6,317.000 ton, ter je ' zboru ni navzoča ena tretjina članov in da se torej v smislu § 17 društv. pravil občni zbor ne more vršiti. Predsednik strokovnih' dr' Mandić Je povdarjal, da se sme višku mo-; vr^a °bčni zbor v slučaju nesklepčnosti ! četrt ure pozneje, ki sfelepa brez ozira na i število navzočih. Prekinil je zato občni I za četrt ure. Četrt ure pozneje je g. dr. Trst Via delle Poste št. 12, !. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) 3zvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne ustiforcte. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. Nsročde se izvršilo točno is se nosljajo na (Ion f DELO SOLID-rO tako prekosila svoja dva rivala, severoameriška Unija ga je izdelala — 8,970.000 ton. Do tega napredka so pripomogle ravno imenovane strnkovne šole (Nemci jih nazivljejo „Fachschulen«), v katerih je pouk popolnoma praktičen. Mnogokrat se dogaja, d.* se ne morejo mladeniči in mladenke poročiti, ker nimajo dokazov, da so resnično hodili v šestletno ponavljavno šolo. Pri nas seveda ni treba omike. Radič pravi v svojem delu »Savremena Evropa« str. 310: Nemec proučuje najprej tržišče v vseh podrobnostih, potem pa izdeluje blago po nabranih izskušnjah, odgovarjajoče potrebam proučenih odno-šajev in ljudstev. Leta 1899 je iznašala vnanja trgovina Anglije 13.988 milijonov, nemška, 0.690 milijonov, francoska 6.574 milijonov mark. To je napredek. Vsa zemeljska krogla je tržišče za moderno Nemčijo, ki se je vsa pretvorila v velikansko orožarnico, v ogromno tovarno v svetovni bazar obenem, — vsklika imenovani pisec str. 350. Po mnenju strokovnjakov ni ta nagli razvoj nič trajnega : kakor naglo je zasijala zveza nemške moči, tako naglo oblerii zopet, ker je podobna meteorju. Naj si bo tako ali tako: Nemčija je dandanes velesila, kateri mora naša država hlapčevati. Grobo-kop temu nenadnemu razvoju, tej nenadni veličini utegne postati socijalizem, ki so ga vzbudilo k življenju: javna nemorala, praktični materijali-zem, žastajanje prave znanosti. Sklicali so ga k življenju tudi nemški zgodovinarji in publicisti svojimi spisi, pisanimi v neki vrtoglavei omotici vsled prevelikih zmag orožja njihovega. Tako se izražajo misleci, a mi ne bomo tega dalje motrili. Obrnimo pogled v domovino ! Brezdvomno je napredovala tudi naša država, če tudi pricapljuje s kako novotarijo na dan, ko jo drugod že zametujejo. Brez šale konstatiramo : tudi pri nas napredek na vseh poljih, ali ta jc minimalen v primeri z drugimi državami. Nemčiji je ves svet tržišče, mi si pa še Balkana ne z n a m o o h r a n i t i za odjemalca našega blaga. Nasprotno se godi, da naša zaveznika pri dob: vata tam preko naših pokrajin vedno več prijateljev in kupcev. Naše šolstvo se mora boriti vsemi mogočimi sovražniki, seveda najbolj s skopim finančnim ministrom. Za šole padajo drobtine z mize, za kaj drugega milijoni. Naš Lloyd, staro društvo, ima prvenstvo med enakimi društvi, kar se tiče — počasnosti. Kako naj njegovi polževo hitri parniki konkurirajo z drugimi državami ? To je uganjka, ki je ne reši naša modra vlada Bienerth <£: Comp. Minolo pomlad je morala Germanija kakor nekaka varuhinja s svojim orožjem splašiti Evropo, da se ni pričel krvavi ples na Balkanu. Slovencem se boje dati eno, piši in čitaj eno celo ljudsko šolo v Trstu, in to zakaj ? — Da se ne razjeze na Monteci-toriu. Vsaka velesila, ne — pravzaprav le dve se smeta vtikati v naše notranje razmere, mi pa smo seveda zelo obzirni ter se nikoli ne pregrešajmo zoper medna* rodno dostojnost. Ob tridesetletnici zveze smo srečno tćko daleč, da se nas smatra za nekake vazale naše mogočne sosedinje. Pa naj kdo še reče. da niso naši ministri vnanjih stvari brihtne glave ! ! Da, da, ironija mi sili na papir ne maram razmotrivati Vsakdo si lahko sam naredi svojo ' 44 vinara), sodbo, saj nad mislečimi in odkritimi Avstrijci vedno visi Damoklejev meč edina otvoril nov občni zbor, ter podal besedo glavnemu tajniku g. Engelmanu, ki je poročal o gibanju organizacije v letu 1908/1909. Iz poročila g. Engelmana smo razvideli, da je imel odbor v minulem letu 53 sej, da se je vršilo 29 večjih in mnogo manjih shodov. Dalje smo razvideli iz tajniškega poročila, da so se člani posebno pridno posluževali društvene knjižnice in pravovarstvenega urada. — Na predlog g. Godnika je občni zbor izrekel g. Engelmanu zahvalo, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Po tajnikovem poročilu je podal predsednik dr. Mandić besedo pregledovalcu računov Ferlugi, ki je poročal v imenu odsotnega blagajnika. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela N. D. O. dohodkov 24.410 K 7 st. in izdatkov 23.589 K. 35 st., gotovine v blagajni 1820 K. 72 st. Podporni zaklad izkazuje 630 K. 6 st. čistega preostanka. Na predlog dr. Mandiča je bila izrečena zahvala za trud pregledovalcu računov g. Ferlugi in Žiberni. Istotako je bila izrečena zahvala g. dr. Justu Pertotn za trud, ki se je — dasi ni bil v odboru — vendar veliko žrtvoval v korist organizacije. Dr. Gregorin je poročal imenoma nadzorstva, da so računi in knjige v redu. Sprejet je bil nov reorgaaizacijski štatut, in izvoljeni Člani v tiskovni, zadružni in pravo varstveni odsek. Pri volitvi odbora je izjavil predsednik dr. Mandić, da se ista ne more vršiti, ker še ni doseženo sporazumljenje glede osebe predsd* nika, ker on, dr. Mandić, da ne more več sprejeti te časti. G. Udovec je izjavil, da je delavstvo za Mandiča, ki pa neče več sprejeti mesta predsednika, ker se je začelo delati od nekih strani proti njemu zato, ker je začel snovati konsumna društva. Prosil je dr. Mandiča naj sprejme še nadalje predsedstvo. Dr. Mandić je izjavil, da ne more sprejeti za nobeno ceno več predsedstva. Razloge da pojasni na shodu zaupnikov, ki ga skliče v par dnevih. A nov občni zbor za volitev odbora se skliče v 5—6 dnevih. Potem ko je pozdravil zborovalce imenom puljske podtužnice g. Lacko Križ, je bil občni zbor zaključen. Dnevne vesti. Zastonj in poštnine prosto ! pošiljem ua zahtevo vsakemu poaedniku. j gramofona ali onim, ki si žele isteg-a nabavi4 i, moj ilu-strovani cenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, s portraitimi naših najpriljubnejših umetnikov previđeni popis plošč, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških kfckor tudi iaternacijonalnih komadov. Najboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov. K* Prodaja po najnižjih tovarniških cenah. BC Staro plošče zamenjavam. PV Zaloga peres, membran, igel i. t. d. H* Lastna delalniea za poprave. M. DRUCKER. Ilica Zit. — ZAGREB. — Ilica 39. AurellG Mm Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec Trst, ulico Nuoua 42,21. nnd. (prejme mertuja, eksfcorporueljo, lutalacije Itd, t plod no t? a geometrična dela, Umetni zobje . v zcboziiravniSi&etti kabinetu fir. X Cermsk m §, iiiscfte t T r Porln Pionhi ulica dell'Olmo št 7, I. n., iFarlU DIUUIII vogal ulica Molino a Vapore. Za oga slik. ogledal, modiljonov, obešal, ne, zgotovljenih moškiii oblek, blaga za ženske obleke, dežnikov, solnčnikov, perila itd. — Prodaja na upanje. (1752) C?,8»rx». »tov. i Z. ti. dUtt Slovenci i rsta in izven Trsta! Majcesa Miloš... mizar - Trst - uiica Leo štev. 2 gUH priporoča stavnemu občinstvu |il| svojo mizarnico. i; L^d Izdeluje v« ako vratno, tudi ' «*» --NAJFINEJŠE POHIŠTVO Naznanjam slav. občinstvu, da prodajam rujavi sladkor na drobno in debelo po zelo nizki ceni - GODHIGr - Trgovina jestvin v Trstu — Via S. Giovanm _ it. 8 (prej Via Nuova.____ Otvoril sem prvo dalmatinsko zganjamo in zalogo v Trstu, ulica Ghega št 10 s slov. napisom, ki vsacega Slovan* razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Kron 1'20. (Za trgovce cene primprno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefaćić Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 S kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže = Dreherjevo pivo. — Trentinska Slovsnca! Razume se, da sprejemamo. Dobrodošli! Pišite nam svoji adresi, da Vama pošljemo priglasnici in pravila. Pozdrav ! Novi poveljnik bosansko-hercegovskega peipolka Št. 4. Poveljnikom tukajšnjega bosansko-hercegovskega pešpolka št. 4 je imenovan dosedanji poveljnik 7. lovskega batalijona št. 7, polkovnik Ivan Hubl. 200X1000 : Za Ciril Metodo v obrambeni sklad so se zopet priglasili naslednji: 410. Neimenovani slovenski dijaki; 411. Fr. Lipold od vet. kand. v Celju ; 412. Ivan Marovt, brivec v Žalcu ; 413. Ivan Kapus, brivec v Celju; 414. Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu (plačalo 50 K 70 v.); 415.—416. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Viču za 2X2°o (plačala 400 K); 417. Sajovic Janko, trgovec v Kranju; 418. Josip C var zasebni uradnik v Kranju ; 419. Josip C var zasebni uradnik v Kranju vzajemno z Sajovic Jankom, trgovcem v Kranju; 420. Kukovec Vinko, stavbeni majster v Celju ; 421. Lebič Fani, restavraterka v Celju pa (Narodni dom); 422. Višjn dekliška šola dalje teh faktov. j in mestni licej v Ljubljani (plačala 22 K Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluetfere štev. 19 In ulica del Bosto štev. 14. TRST, ulica Giosue Carducci siev 23 = r. TELEFON štev. 813 :: Kirurgično orodje, ortopedićal aparati, Moderci, umelze roke ia noge, bcrglje, blloi pasi, elastični pasi in nogovlce, elektroterapevtičue priprave, aparati z& ■uiiiu.i—1 i,....... • inhalacijo. ///////7 SKLADIŠČE potrebščin za klrarplonii zdravijo nj«. Potrobšoine lz g-aci' 'n- la oi^vodlrnaji, blaga. :::::::: žMaaBgaM^npBMM Tržaški grafični zavod Trst, Piazza della Borsa 13. — Telef. 742 NajnatanČneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --lastna mehanična, delalniea.-- CENE JAKO ZMERNE. Dela Izvršena tehnično natanjko. -'ANTON SKERL uuajc. J- —1 Pa-1 mehani*, i»prlBeft«jxl tsTeilaaeo ki hodno čez mejo proti nemškemu se-; v_„ _ , . .. ver J. so — najbolji patrijotje i TRST, Cario Goldonijev trg st8Y, t i jetnostf! čemo' saj smo v državi never* I Zastopnik to¥an^8lajB_motokoles MV Nemški listi, ki jrore patrijotizma. N*p«ij»T» m •laktrienih CToo«ko», ia« in pn>a*}» it. « _.,r . nofonoT, »onofocov, In fonoanfoT. Salon prlmv u kakor smo ravnokar označili, prepevajo ^i^ni« » Fopr»Ti>nja »u. rtroj.r,kci«, seveda slavo zvezi, ki nas tako veže na1 Vafika zaloga pripadkov pO tovitr. rokah in nogah. Pika. X. 4 TELEFON Stsv. 1734. ■ Angelo Cantoni, ulica Rojaoo štev. 2 m ^ — — (hiša Tuszi) bogato založena — — jgg prodajalnica manufaktur. blaga M in drobnih predmotov % bogato isbero blaga za pomiadn. sezono Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzmernejših cenah. L?Iv x i C-a^O ■ >E.» »INOSTc št. 885 Stran III aška mala kronika Dom in svet. Oktob rska Stanik* ima aV đ^So r*e->iro: Z* Adrijo... Povest iz mkoSko* Poskus ropa, Napadalec težko ranjen, benečnikih bojev. Spi«a!a Lsa Fatnr. V^č-Vćeraj ob 2. uri popoludne je nek Jakob nost. Z "žil G. Kjritoik. Mditacra' pred ki-Roemik šel po Kolonji. Blizu Judtmannove žen?. Zložil M-fiko. Vodnik kot pivovarne ga je naenkrat napadel nek < iezikotlorec. Sou&l Izidor Modie. Trije ionski, mcž, ki mu je iz telovnika strgal zlato Zlcž i GL Kor^ik, -j- Danilo Ffifg®!?, sI-^t. verižico. Na njegovo vpitje je pritekel »ki&d&teij. K obletaici niegore s m t'. Spisal reiar Manilovič, ki je postcusil uloviti na- Jaak^ LoVisn. Ve'ebrsđ. S ina! F. F:*. Sfc3'e. padalca, kateri se je bil spustil v beg. Pe?eir. Zložil Koritoik. En dsn ▼ Orvetn. Zagrabil ga je celo, ali isti se je s silo Spisal prrf. Andrei P-e5n'!r. Jutro. Zlomil izvil iz redarjevih rok in ga celo skušal Tonei J-lesič. Pot čez Vehkc Pi&nino v B-napasti. Tedaj je redar potegnil sabljo in fctriSki Konec nai Katnoikom. Soisil Rudo'f ranil lopova na levem zapestju, tako da Badia;&. Skalnata pečina... Spiaal Proto Komu je porezal vse kite. Ranjenec se je; nec iz Sredoie va*i. Dr. Ljuderit Ga*. K pu-.til aretirati. Redar ga je peljal najprej i stoietrici ipisF^ dr. L. Lenard. Koji- na zdravniško postajo in potem v bolniš-! ževno t. T ; in S.anika iaia vrhu teg* nico. Nnpadalcu je ime Fran Vatta, star j še 19 krmiti k slik. 22 let, stanujoč v Kolonji št. 275. Ljubljanski Zvon. Vsebina okt^be-jkega Dva poskusa samomora. Evgenija Man- ze-k ■ : 1, R M -?: D?rr d Insfeliie«.; dic rđo, stara 43 let, stanujoča v ulici; 2. Vi.--di.njr L^vtik: BI g j cd e d<*ktcr Aoi-Sciitario št. 4, se je včeraj po hudem • brcž Candtr 3. ^o Mve : Jul:j Slo- rodoinskem prepiru hotela usmrtiti s tem,-v>:c%i: V S ic:. 4. Vo eB*av Mdć: E a, 5. I?, da je izpila karbolne kisline. Zdravniška i Lih : Prijatni: I o* L-i 6. V'adinsir L-ratik:' postaja jo je spravila izven nevarnosti. i H pote-.a o Lci duš». 7. T.:d. Si. Gk-a-! Ivan Lukežič, star 52 let, sluga prijbow*ki: Krakovsko gieda.iače, — Podovenil! finančni direkciji, stanujoč v ul. Sporca-| Voieskv Mo e. 8. P*ircSk^ : Ali 6e pcmr«$ ? villa št. 2. se je včeraj ob 2.30 popoldne ' 9. Podlimbarsd : Po*e*t Iran* Polajf.. 10 i s pomola Sv. Karla vrgel v morje. Pilotje Utvs : Na placi ni. 11. D;*. Joa. Teminlek.-O, ___ __X-1! rM-orvoliofi \r Knl- 1 m^m'.zrj^^- -t •. >.>• v r.. ■-'-. I UL.MUIIII |i JULIJ« BIUHB £&lis5?iG In akganinf S2T 00 zmernih cenah S čSm cj TrfST — via Maioanton Velika zaloga praznih buteljk 3SS5TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. GU1DO e UGO COEN 100.000 buteljk od šampanjca refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vr*te za reit šk, kampanje fcordeaus, reneko vino, kenjak itd. — Velika zaloga b atol J k od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo ss dopošiljatve na deželo _ Kupuje razbito steklo vsake vrst?. ^•aptk;-h ic pravilih a!zverskega T>issn;.a. 12.; Miian Paseli : Sar.čevo slovo, 13. Koi:ževne| nevosr. 14. S ovensko gied šče. 15. Med revi ami. Kazne ve bo s?a rešili m ga dali prepeljati v bolnišnico. Vzrck tiči baje v ljubavnih nepri- likah (!). Tatovi kokoši. V četrtek ponoči ob 3. je neki redar zagledal moža, ki se je z žakljem v roki hotel pred njim skrivati . V žaklju so bile — žive kokoši. L>o pozneje i je drug redar srečal v ul. S. Vito moža,! Za |akoto umr| v vot|em drevesu. Iz j ki je tudi nosil žakelj. Redar ga je takoj ; Londona poročajo: Grozne smrti je umrl' zagrabil. V žaklju so bile zopet — žive letni> bogati posestnik Grifnth Hughes, kokoši. Tat je nezaposleni kovač Ivan Slabe, star 25 let iz Ivanjega-sela. Rekel je., da je kokoši vkradel iz nekega dvorišča v ul. Navali. O drugi tatvini ni hotel ničesar vedeti. Nova prodajal, obuvaia REMIGIO BONO Trst, uiica Msdonnina I Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega obuvala za možke, za ženske in za otroke po Jako zmernih cenah. Vsaki kupec dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-nm teremu naleti »t. 50, dobi v dar tej en par čevljev. ^ DANIELE PILLIN i Tv?ST - n\ica Aoquedotto 941 ' TELEFON 241 Velika zaloga g^šenega i ■ živega apna. j \ Tovarna cementnih plošč in jI Naše gledališče. Nioba. Sinoči smo se enkrat pošteno nasmejali. Predstava »Niobe* je bila dobro obiskana in občinstvo popolnoma zadovoljno. To so pričale posebno viharne ovacije, ki so bile prirejene g. Lesiču in g. Danilovi, ki sta imela glavni ulogi. Povdarjati moramo, da je bila scenerija jako ukusno prirejena. Zdelo se je, da diha sinoči vse neko posebno zadovoljstvo. Ce smo rekli danes ted^n, da je začela letošnja sezona slovenskega gledališča v Moltu (Lanchashire). Griffith-Hughes je! splezal na neki hrast, da bi tam vzel. svoje gnezdo. Pri tem je pa vsled njegove. telesne teže padel v votlo drevo in notri umrl za lakoto, ker ni nihče čul njegovega | vpitja. Slučajno so našli polstrolinjeno j truplo posestnika v votlem drevesu. Cerkveni interdikt nad mestom Adria v Italiji. Ko J?nt«-riiali fc Uon^re£ac:ja v R «tu i Uit: h v„r kov cd tdiU, dri »ede?. Scr-fi kuri e SSr fi * Ada-, (^ivzuB l?-1! tre-mevti v R Sc inici in n-jk^l 1 c-o tdrii^ho sDlcšsn kra e7ti iu C3ebni i;t-j Pn"; teru tt ca 14 doi. S tem je prepovtdt.no maševanje 1 vioj d:uga »lužbo bož,o, svoaenje, '»»ca zskrameetov in »loveini pogrebi. Doul enoje-le krSčenjf otrek, de'ite? z&krameDto? umirajočih in f klepanie ženitev v ne iloTetci obhki. Bazan tfga ce sme enkratna teden čitati &v. j zr.sSo, na kateri ta eoaovž av. evbariKtija. Dne j 10. ckt. boco v vseh drugih zupnijeh Sktfi e }a*na molit re kri^c?. Škcf, ki eo ga kacn-n ali Adri čscit ?e nahaja §e Tedoo v bol- Mor opol Vžigalic. Po načrtu, ki ga pre- j ^ iZ___^__Mmlrfarctun ima ftUTlO- U nišnici v Rovjg^. V Adr:jn dospel veči finančno ministerstvo, se ima osno čer, da prepreči nadslice nemirp. ao zaprte in zvonovi »o m»h- tresuje va Tlic-. ki bi odkupilo tvornice vžigalic v Avstriji. Zato bi se temu društvu za dobo 15 ler prepustilo izdelovanje in prodajanje vžigalic ood sledečimi pogoji: Vžigalice. . .. , . . si nodo prodajale v normalnih škatlicah j ^rez zic med Ru^cm dalinim T^c- 50 komadov po 4 stotinke od kateri ; t rtU-čmm mor.em in t.Lim Ooea- dobt država 2 stot. m sicer se 3ej zajamči, prora^Q eoo , da ,amore br^ojavk^ iti obratno društvo s 59 mil. kron glav-j Cdrk»e Brzojavljenje brez žic med Petrogradom in Vladivostokom. — Ra-ko vcjco u»mi*t-r Vžigalice! *trc a*-dai are e^anje po«*aj brzo%- ' li^Djo bres kim. V to ivrh 1 bodi ure dne po«redo*aine sicer se' jej" zajamči | mil, kron na leto. | nn " nf..jrr.anji dohodek 1'iz d !njei:a ^zoka dc >peti v - ajkraiSfm čatu Oi vžigalic :namenjenih ' ^d^nt^I« P-^irida s p:moč o tr.h ii itiHh taVit žava 5/0 fakturne vredno^ ' p,aaj. Pur.đi« .rio dobro v.pelih po.ku m.nj 400.000 K na leto Doč m ^ ob"tno : i lg .tor],, da ie vlažen in nočni družbo pri odkupu pnvatmh tovarn opros^ ^ ^rim.r^n ,a brzojavij^e ni- pristojbin in pridobnmskega^ \ tt Iro Sve. Zooljšan e plač zdravnikov na Dunaju ij jvcč - i Duaa^ft, "lada me i sdra*- davka, tiruiba obveže izročiti državi brez stroškov; vse svoje tovarne s strojnimi napravami i r . - na vrea. ako 01 se po i5 letih pogodba ne ^ fiJ *— r- — ' ; • : i. Ci>oiosn;:n bolnifinic 2wanoo eto podaljšala. Z uvedlo monopola v; tc oblik« n:,hoTfgi gIDctnega ,t£D;a. ;Di T. oblačilo k — ^ ^L.ico^v kateri viJ: fiv-^'e zanteve. Ako če c lo. ianua:i a pr. ži^&hoo gibsDi« za O3po- •O rti- te jim tiged', ho-canuvtiti solidarao kro i in s tem bi se prebivalstvo obdačilo . ns leto s približno 56 stot. na glavo. Železniška zveza z Dalmacijo. Neka najska korespondenca je.zvedelaj, da jej ' Z |azni| . od vislicami. Vaino «odiič^ av.trij.ka vlada opozorila ogrsko vlado, ^ ^ ^^ tbfodiiorMnpt Ttš,ia naj ista izpolni oni dogovor v zadnii na^ Jrn-Lange, Fe if ude^žii ratada v; tiče dogradnje železniške 6 t . . 0 ♦ _ . železniške UU.JI, ■Th.l -------W I JJJ .;() zveze med Kranjsko in Dalmacijo. Gre se ^ ^ ? d đ pri tem, kakor znano, za gradnje,190 km.^^ 7,,a?ko e k rt0 ?edii rs tonite, kier dolge proge od Ogulina do Mina. : ^ ^ . ^^ ^ pctu k vi3liC£m je ^ ^__________. f° Lar-e^ Dnkc£t zbl*tz'iil i?i je začel *i!no . ______|bep.f:ttt Vfc.Vd tega c > o3U žili usmrt tčv io Književnost in umetnost lu^mh ppra*,:i v opaz^einico isr^e , XX in vr niestce tc ni§r.icc, k €r «o eodni 2d:a*niki{ Salonska knjižnica §t 10- ~ . ,gl j ?cg a n- -z »*iji, do Jo ob^jen-c zhlosi.! : i^ie tšikarne"* A. ^brteek I Tu g rlffc ,0 Rporočiii liieica drža-n?au neti " y'~ T" "" flRTORO RflCK Trst - ul. Gaspare Gozzi 8 - Trst Kovaška in mehanična dčlatnica ter stavbinska kovacfnica. Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje železna vrata, dela za stavbe i. t. d Največja natančnost ter zmerne cene. - NAČRTI ZASTONJ.- Skladišče šivalnih strojev o, Alojz Povh urar s prideljeno delavnico Trst Vta del Bivo št. 26 Trst Izvršuje vfako popravljanje žepnih in etenskri ur kakor Tudi vs&ko zlatarsko in draguljarsko delo f.o najzmernejih censh Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje —————— Slovensko podjetje I - Notok'SriP!) zmožna gostilno sama vod ti :n ndld* oilUd ki ima maio kavcije, se takoj sprejme. — Natančneje pove August Dolenc v Ajdovščini. 1747 pozor krčmar ji in zasebniki Podpirani se priporočam pg. krčmarjem in za s^bnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodici pismeno uli ustmeno. Ker poznam popolnoma v na ! istrska vina kakor, n. pr. belo in črno. refo5k, berza-| min, rizling, vino v buteljkabin sedaj ob času trgat-? j tudi grozdje, upam. da se bodo gg. krčmarji in v. sebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupi li Gotovi naj bodo da posredujem polteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da ne priloži znamko. Udani Martin Sreboth t. govec in posredovalec v Poreču (lat a) /NS//N TRST, ulica Barriera vecchia št 19. C ene doporae. Plačilo na obroke. Sprejme s j popravljanja šivalnih ?tro a-/ vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja žerabljene bivalne stroje. 3E j tT R D E A Josip Siolfa mizar^ti mojster, Trst, ulica "Belvedora 8, uvreai* *sakovr»fcna miz&rska dela^ Radi selitve vršila se bo dne 11. in 12. tekočega meseca na OpČin&h v dvorani hšt. 174 prostovoljna prodaja vse kavar-narske oprav* in sicer, biijard, mize z mr^mornato ploščo in železne stolice, stelaža z ogledali, vsako-vrsmia kozarčkov itd. itd. 1773 Kostoris oblek za moške in de^JSo Trst via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatlva e* Hao.;:-rj prtidaja ua mesečne ali tedenske obroke obleke Iii površnike za moške, perilo itd. flajdogovornejše senc. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prv-m nadstropja 151ta Kiiji^iiiua §t 10. V Zfilcgi . ac b.o t %z. - tiskarne"4 A. G^br^k izfila \ Tu « g it k _ ----- taviltr. Salonske knjižnice z vsebioo prR,d u-tru jo ^^ sn mL ^ š=ga za gospe in sicer po zadnjih uzorcih i drga fi ozcfa »pregcvoriir:o v jutrio i prilogi jn parjžicem kroju. Paletots, Blouses in za Trst. okolico Spodnji Kras. — Naš zastopnik g. FLECO je pooblaščen tudi za inkaso denarja. Kolinska tovarna za kavine primesi Trgovsko akcijsko podjetje Kolin, tjabljana, prostejev in Ričany. '"ob/M^fa »M« » „sno«».W kn-i- P«Mne obleke. Cene zmerne. Sarejmejo ga r:." J. Gcrecjcj; u'. Valdimo 40. S8 gasp;cs v paduk proti mali odŠKO mini. Stran IV „EDINOST St. 285 V T-st.n arp 11 oktobri Odhajanje Iti prihajanje vlakov C. k. državne železnice. izvleček iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. (Časi za prihod, oziroma odhod so zaznan jen * nrdnjeevropejskem Čaf>D.) Odhod iz Trsta (Campo Mmrzio) Trst—Rov loj—Pola (Dunaj) 5 55 0 Eerpelje—(Kanfan*r-Rovinj)—Pni* (Direktt voz L in II. razreda) T.C8 0 Berpelie—Divača— (Gorica -Ljubljana-Dunaj j. Ž.) 6.52 C Berpelie—Pula (Direktni voz I. in II. raz *.<0 C Beiji rlfc— (Kanfener-Bovinj)—Pula (Divača Ccrif e-Luf«j Ž ("Direktni voz I. in n. raz. ? C 0 Eeipf Ije (potem bTzovIrk) Puia 'Direktni vo I. in II. raz/—Divača—Ljubljana—Dunaj Zabavna vlaka ob redeljrb in praznikih: 2.15 0 Ricnarje—EcrPt—Draga— Berpelje Trst—Btje—Pareč. 6 - 0 M Kopei—Buje—Poreč in medpostaj. 9.50 M le do Buj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpostaj e (le do Buj). Trst—Gcrfta— Jesenice— Celovec —Dura]—Draždan® Berffn— fttonakovo S JO 0 do Gorice (Frvačinp—Ajdovščina). 7.48 B Gorita (PrvaČina—AjdovSčina) Jesenice, Beljak (Direktni voz I. in IT. raz.) Celovec. Dunaj j. i. (Dirk. voz I. in II. raz.) Unec, Praga (Direktni voz L, II. in HL razreda) Draždace, Beroiin. Prihod z Trsta. Iz Italije preko červinjana in Kormina. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Kormina preko Nubrežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 1.26 O iz Kormina prekr» Nabrežine. 2.40 O iz Italije preko Červinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-vinjana. .07 O iz ■ viniana. .46 O iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na-brežino. 8.35 B iz Kormina (zreza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. .03 O iz Ecimira in B iz Červinjana. P. T. Motocikl isti in kolesarji! V o;ici Ch'oz a stav. 18 odprla se je NOVA MEHANIČNA DELALMiCA za popravljanje motoci-klov in koles s zalogo raznovrstnih koles In trebššin. Pohrana koles in motociklov proti jako nizki odškodnini. V cad', da me počaste gg. kolesarji in moto-cislisti v obilnem številu, beležim udani P. TORTELLO. Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba : taloga tu- ln tnozem. vin, Špiriti. Budimpešte in Reke. j in razprodaja na d^bulo in drobno 6.15 O z Dunaja, Budimpešte j T« Ats - - - CTS^^JL 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona.1 «J 13 A. tetf, ~ 36 9-25 B in ^RekeH' Ljubljane' Za*reba' BudimPeSte j Via elia in Chianti. Umu i 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. ' konjak, razna žganja t«r posebni pristni rropmovoc J J " __ ihvovec in brmjevec. Izd.-lki L vrste, došli iz do iz iNa ličnih krajev. Vsaka, naroćba se takoj izvrši. poiilja 8© po ^ovzetjn Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 brežiue : 11.50 iz Kormina. franko. Opazke: Debele številke znači-o popoludne O = Osebni vlak in B = Brzo vlak Mali oglasi- Knjivogodjo (SUldaKontlSt) ščine, nemščine — Ceniki na zahtevo 1a prodaja od pol liti* uajjraj, ŠIRITE „EDINOST" Podpisani »amanja sluvneinu občestvu, j^j da je kupil dobroznauo gostilno „Pri Detelji 4 (Al Trifoglio) ulica Belvedero St. 7 kjer toči najizvrstntja črna In befa drfmai. vina, istrski refošk. belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postr- že tuli ob vs ki uri z mrzlimi in gcrii^mi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. - /.a obilen obisk se priporoča udani Ar.ton Vidakovič. S'Sf SSSSSS'SSS S SSSSSS S 'j HOTEL •• ABBAZ A ' Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolooma ;«tv-novljen iu preskrbljen z vm»m korufc»rtom. Sobe od A 2*— naprej. Omu.bus k vsakemu vlaku. K— racija slnv. in r5«u;Sko kuhinj i. iN Cene zmerna. Udani i. ¥*o$fcti<'2. J* 7777777777777777T77T7/- iStAiif Podpisani priporoči svo o dobrozoano go-tilao „Pri stsa,r£ feresktrr; iJ.ere Stev. 17, kjer t či najboljši KR\ŠaI TKiIAN, iftrsko črt'0 in vipavsso belo vino. Doiiaća kuh'nja. Postreže o"> vsaki uri z mrzlimi iu gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerac. Za obilčn obisk se priporoča udani Ivan Vidrih, gostilničar r^rj-j.-'jr: in veščega sioven-laŠčine. eventuelno hr- 8.48 G Gorica— Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran- vaške0^ j^SSnl1 mSn^v KraV zensfeate—Bolcan—Griee—Inomost — Mona- Bovoru ,n plsavi sPrt'me va,i6nl m,in v Kra" kovo—Celovec—Solnograd—Dunaj (zahodni kol.) 1.00 0 Gorica—Jeeenice—Celovec. 2-55 o Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3.37 Gonca—Jeaeni^e —Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan — Gries—Inomost—Mona-kovo—Celovec— Linec—Dunaj (Čez Ljubno, 5 — B. Gorica—Trbiž—Dunaj. 7.-C 0 Gorica in (medpostaje). nju. Vstop po dogovoru. 1779 rn nrne trgovini s hišo se proda ::: Ull IJJUb Letni promet ćez 500 000 K z malimi režijam«. Zadostuje K 10 000 gotovine ; ostanek po dogovoru Kje > pove Inse-ratni oddelek Edinosti. 1710 Ve.ika skladišča manifakturnega blagi in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke, TRiiT - ulica Sanita ?6, II. iialstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. s snram E2S3 ©aaESBsees®!^ SL f-nnvinn z munifakturo išče se po>po-... fcd iryU¥IIIU močnik, vešč tudi italijauskega 845 8 Gorica—Jesenice— Trbiž—Beljak, Celovec jeiiika. — Jakob Klemene, Trst, ulica San Antoni o Linec, Prajra (dirk. voz I in II. razr.) Du* _ naj—Monafeovo—Draždane—Berolin. m č'5 0 GoHca—Jesenice (čez Podrožnico v Belja (Liik. voz I. in II. raz.) Inomost—Monakovt Zabavna vlaka ob cedeljah in praznikih r 2.?5 T Gorica (in medpostaje). Prihcd v Trst. Pt.:a—(Rovfnj)—Trst 7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj). 9.42 0 i« Fnle (direktni vo* J. in D. razr.) Rovinja, —Eerpe?js {Jeseni; in G^rfee), 3.33 0 h Pule (k. g.) Dunaj n—Ljubljane, DivaČe- FTprpeJj in medpostaj. 7.'-0 0 iz PnJe (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Linb^ ljar*—Divače—Herpelj in medpostaj. 10.26 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvezosr 5t. 1, I. n. 1740 Sodi mali in veliki Valle 1. se prodajo v ulici d-lla 1523 Na p ročaj so 3 gosiiiue v okolici iu v mestu. Od teh se ena skupno s hišo proč h zarfadi bolezni — Iščem tudi '2 dekreta za mesto. Obrniti se na Kavarno Minerva od 1. do 5. »»re popoludue. — Peteroel. 1789 Predam zalogo vin«, lepo urejeno, sklaiiSče, dve polici voz, naprava plina za kuhanje, brente, kavaleti, lepa steklena omara, steklena dvojna vrata Vse novo. Najemnina stane 10 eold. na mesec, t »rej 120 na leto. V »redini mestft Cena l!00 gld. z dekretom .red. iVaalov pove liiseratni oddelek Edinosti. 17(57 ok: a, vrata, stopnice, doge, pur- Zaloga cement hidrauličnega apna, sadrovine in caroenfnih plošč SILVIO MAS-iOSSl Trst, ulica dei Geisi št. 3. Telefon 18-89. » ^ u.tr, yuocuui VIHAJ \ IVU V 1UJ») & KTCZUO: M J • bnoviak iz Dunaja Ljubljane j. ž. Divača KrOGajO S8 kete, opeka, cement itd." Ulica -fJe PeJJ- Tesa 31. _l_ Kovačnico .iata^na vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.S7 0 iz Herpelj in medpostaj. Poreč—Buje—Trat. 8.10 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12.4C M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpestaj »n akovfl—Pra — Ceioveo — jesetlce— čar Ab iz I unajs — Solncgiada— Ce:ovca-Mora- ima jjače in jedila vrr4tt?. Priporoča ae slavn. direk. voz I. m II. razr.) InomosTa . obeinHtvu za obilen obisk H. K o s ] č. 1237 ; Gostilna „Al Ginnasio44 QlnSvT? kova Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jeaenic— ), Gorice. 7.3C 3 Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 3 jz Berolina - Draždan—Prage—Linca—i/ui;-- , I Pofkuslte Fr-.Duri. j 60V0 KAVO J? je—Celovca—Beljaka—Jesenic—Gorice (is ; Of-fldrave si kavni priuatck Ajdovščine). i fcej>*ih prodslalnicaii. >0 30 0 iz Jesenic in medpostaj. \ <1,07 B iz Dunaja —Liubljane in medp staj. 2.10 .1 iz Celovca — Trbiža — Liubljane—Gorice— , (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 6.f 0 0 iz Celovca —Monakova—Inomosta—Bolcan* " — Grieaa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice. '.56 R iz Berolina. Draždan, Prage, (direktni voj ' L, II. in 11L razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirk*, voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta, Be Ijaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovščine { 41.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. 64 ki j t naj- flnejai Ig Dnbivsi v v«tb Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 b iz Gorice in mej postaj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)! V Italijo preko Červinjana in Benetk. i 48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milana Videm, Pontebo Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. &.C0 O preko Kormina v Videm in dalje. 12.10 O prt ko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 6 50 B preko Červinjana v Benetse, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 6 23 B preko Kabrež. v Kormin, Videm, Milan Rim. S 00 O t K orni in (se zvezo na ČerviDjan in Ajdovščino), Videm. Benetke. 4.''7 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. f-.< 0 B v Kormin in Italijo. 3.15 O v Kormin (se zvezo Červinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 O do Gorice, preko Kabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 4.C0 O do Koimina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (8e zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpežtr Ostende). 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto. 1.24 O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). £.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. nedeljah in prazniikh : do 2.45 abrežine. Kormina: 3 55 Prvo mmu Mitji n Drevazanie pliva in mM. Melje Rudolf Exner, Trst = VIA DSISTAZSONE Štev. 17 ===== Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovia sa pohištvo, dolgih 3 do S metrov. Pošiljanje predmetov, ki ae jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse Bvetovne proge. Sprejuna se tudi polSlTu ii dr^s jrsliele v sMo y hstaa n to priumljesa salia slfialiSCa. I EDINI TJRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠĆENJE \/fkPllM P5 FA^IFR" MH TS SHRANJEVANJE PEEPKO^ „V 4UUI5« ULLHHfcn , Točna in solidna postrežba. N l7i i? rt ^ 9 00! H SLOVENCI! SLOVANI v Trstu ! Do žnost j- Vaša, da :: se poslužujete i d.no le v :: Slovana brivnici JB f v ulici Saverio Mercadante št. :: (blizu Slovanske knj g rne :: V. GJURIN ::: BRIVEC. o Svoji k svoj>m! o o o » i » uut; ! I :: (bli i v G k I o O ( Liz: ELEKTR. DRUŽBA. XNSTilZ,A3IJSlLI BUSEAU • TM.ST Ulica Lazzaretto vecchio št v, 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 1 Električne napeljave vsake vrsta. Velika zaloga eletridnoga ma^tarijail^ TJlica Lazzaretto vecchio 41. Z0B0ZBBA7MŠKI ' AMBDLAT0R1J Dr. Viktor Bondel Trst ulico Son Glooonnl 7,1, nudi od 9. do I. in od 3. do 6. 0 odlik, prodoiol. obuvala „Calzoleria Triestina44 Trst, ulica Giosuć Carduccl 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih Čevljev za gospode in gospe Bledeče obuvalo po naj zmernejših cenah in sicer: Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 n m n Boxcalf (z elastiko) „ 9.6O M tf n Boxcalf Derbey „ 10.— » t? 19 Boacalf zap. Triumph „ 10.— Kavno tflki čevlji zs dečke 1 krono mpni. Vas ki par je iz LBjfii.ejšrga usrja. DELO iijLIDNO. " * crs 0 ►H 2: C3 •-o cc m 0 tzr r^ 0 * 1—a TRST, Corsc 4 GORICA, Corso Verdi ]] JgCŽr* Specijelna tvrdka za "S3SS g-iimijev. predmete! Gumijeve cevi, gam- posteljnine, gum. podvzgtavniki itd. | i POTRJEPŠČINE ZAnPOSTREŽBO KOLNIKOM. RASOCELNIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIĆNIH APARATOV. Kilni pasi, opasnice, nogo vic« in obveze za krtica, ravno držaj i, ortopedični oplečki itd. itd. Sosjeiiztrji, iritatorji, sitalice, iahalatorji in mrzlični termometri. Mila, dišave, toiietne potrebščine in Sčetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. RUSKE GALOŠE. IT HIGIJENIČNI PREDMETI. ^ |