105. številka. V Trstu, v soboto 31. decembra 1892. Tefiaj XVII. ___________ „E D I N O S T" •«haja dvakrat na tede«, T»ako tfBde in ■oboto ob 1. uri popalndnn „Edinost" stane: ia ltfo ffl. 1-; isTen A Trt. 9.— gl. *a polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ ta ftetrt lota „ 1.50; „ 2.25 „ Pcsamirne iteTilkn ne dobivajo » p<-o-dajamit-ah tobaka v Trtto po & nov.. ▼ &orici in v Ajdovščini p" "<>»■ S« naroibe bras prilotene naročnii^ie •lpravništvo nt ozira. I EDINOST OglMi in ti&adf a ae rainne po 8 dot ▼ra»ica v petitu/; z* naalOTS * debelimi črkami se platjo prostor, kolikor bi navadnih Trrtic. Poslana, JavTia lahvalt, osmrtnic« Itd. »« rarune po pogodbi. V«i oopisi se pošiljajo uredniitTu Piazsa Caserma At. t. Vsako piamo nora biti iriiiikovtuio ker nefrankovana »e ne »prejemajo. Rokopisi ae ne vrafajo. Naročnino, reklamacijo in inserate pro« jem« uprarniitvo P ia*ta Caserma Št. 9 Odprte reklamacije -o proste poštnin«. Gladilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V « za narodnost poaebe in s posebnim orožjem, ne zanikujemo nevere, ne oerkve, in nikdo nam ne more očitati zastran tega brezboi-nosti. Dokazali smo, zakaj da ne mor« cerkev sedaj vspešno braniti zapadnih Slo- že izražen v imenu samem, obravnavali bodemo vsa dnevna vprašanja, kolikor zadevajo naš narod v obče in Primorje posebej. Taiste imd prevejati svobodoljuben duh na temelji krščanske mordle z izrečnim stremljenjem za prirodnimi in v zakonih nam zajamčenimi pravicami, katerih konečni smoter je popolna jeduakopravnost naša z drugimi narodi avstrijske države. In da bodo to najodliennjše mesto našega lista izpolnjeno vsestranski in dostojno, v to naj nam pomore jo dosedanji politični izvedenoi naši, kajti jedna glava pač ne zmore ogromnega gradiva vseh tisočerih toček narodno-političnega vsporeda dandanašnjega. Kdor se čuti torej v to poklicanega in sposobnega, prosimo ga v imenu svete ne.se stvari, da blagoizvoli stopiti v vrsto naših člankarjev ! Za uvodnimi članki hočemo razpravljati, kakor doslej, bolj podrejene zadeve na polji narodnega razvoja in Bicer v okviru lokalnega področja. Da se pojavi tudi v tem predelu zaželjena mnogovrstnost, obračam so zopet do veščih svojih podpornikov dosedanj ih, katerim nuj bi se blagovolila pridružiti še nova, čila in ne-skrhana perona. 1 Ker jo dobremu časniku, kakor ribi ▼»nov; rekli amo da zato ne, ker sedaj ih te Slovane nima tiste organizacije, ▼ katero je bila privolila pred tisoč leti. Boj u kako reč je vse kaj druzega, kakor pa ječ sama; te resnice naš na* sprotnik pa noče ločiti. In kako more on trditi, da hočemo ločiti narodnost od ▼ere, ko smo dokazali, da ▼ boju s posebnim orožjem za narodnost hočemo cerkvi pomagati ? Prav posebe in ravno s pogledom na cirilometodijsko cerkev pred 1000 leti smo dokazali, da potrebujemo in da želimo cerkvene pomoči priboju za narodnost; saj smo dokazali, da bi se ta nas boj zlajšal v veliki meri, ko bi nam mogla cerkev pomagati s posebno organizacijo, kakoršna jo v cirilometodijaki cerkvi. Kdor se opira na pomoč cerkve, kdor obžaluje, da sedaj ni tiste pomoči, in kdor stremi va tem, da bi se povrnila ista pomoč, vendar ne more pahati svojega zaželenega pomočnika od sebe. Kje je v takem očitanja zdrava logika P Kje je bezbožnost P Kakor srno našemu nasprotniku vrnili njegovo lehkomiselno očitano „blasfemijo", ravno tako mu zaresno vračamo očitanje „brezbožnosti*, da jo porabi na drugem mestu. Sicer je jako čudno, da se spodtikajo nad ločitvijo vere in narodnosti taki ljudje, kakoršen je naš ligist, ki razglašajo narodnost za „poganstvo." Ako bi bili oni dosledni, bi morali izločevati poganski ži-velj narodnosti od vere in oerkve, ter se tega življa bati v teoriji in praksi. Saj ravno zaradi „poganstva* narodnosti, zanemarjajo oni to narodnost, boj za njo in napadajo vse te, ki se borć sedaj na Slovenskem za narodnost in najprej za narodnost. i/ No mi razglašamo tukaj svoje dvom-ljenje, da bi naš ligist s svojimi tovariši vred prav umel pojem narodnosti. Najmanj, zdi se nam, pozna naš ligist cilj boja za narodnost. Ako bi on poznal dobro pomen narodnosti, Bodil bi ugod-niše o teh, ki se bojujejo za narodnost, ne agresivno, kakor tuji narodi, ampak defen-■ivno, kakor Slovani, specijalno Slovenci. Našligistne zna ločiti zadač cerkve in narodnosti in najmanj pozna on vzajemnost teh sadaČ. Iz njegove nevednosti na to stran prihajajo neosnovana očitanja, in prihajajo tudi Don Quixotski boji ▼ polemikah proti nam in drugim narodnim bojevnikom na Slovenskem. Nas je mikalo ravno ob tej priliki, narodu v pouk poučiti našega nasprotnika ,Liga 4-1' o razliki in vzajemnosti sadač cerkve in narodnosti. |No to nalogo nalagamo po pravilnosti dispu-tfccije in polemike naSemu nasprotniku in, ▼ode, treba točnih, raznovrstnih ter zanesljivih poročil se vseh stranij, zato se iznova priporočam vsem dosedanjim svojim poročevalcem z zaupljivim pristavkom, da se zavedajo častnega poklica svojega. Isto velja torej vsem stalnim našim dopisnikom, kakor tudi onim, ki nam poročajo kakšne važnejše vesti, dog »dke in novice od slučaja do slučaja. Toliko obširnim dopisom kakor tudi kratkim noticam pa bodi istotako prvi in poglavit pogoj : hitrost, stvarnost in resnicoljubje, da se izognemo ▼sem nepotrebnim in nadležnim popravkom. In, ako bi se temu ali onemu poročevalcu pripetila nehotoma kaka pomota, naj jo popravi takoj sam, predno ga k temu prisili znani §. 19. tisk. zakona. Politični pregled piše običajno urednik sam in to poslednji hip, ko je list malodane dogotovljen ; vender, ako bi nam tu pa tam kakšen prijatelj, ki ima časa na preostajo, včasih namignil tudi v tem obziru, bil bi mu podpisanec jako hvaležen in naš list bi se odlikoval po raznovrstnosti. Zlasti pa so mi tu v mislih vsi takoimenovani „dobri nasveti*, katere naj bi nam dotiČniki pošiljali bkrati „črne na belem", namesto da nam jih poročajo po dolgih ovinkih in pod tajnost-nimi krinkami ! ako je pošten nasprotnik, nam priobči rešitev te naloge. Mi mu hočemo tu pomagati pri tem še a vprašanji: Kaj je narodnost? v kaj služi narodnost? Kaj je oerk^i zadaća, kaj pa narodnosti? T čem se ujemati, ▼ čem se razločujeti ti aadači' Mi našemu nasprotniku dajemo časa do 15. jan. 1893. Ako dotlej ne priobči svojega odgovora v ,Slovencu4 v podanem smislu, priobčimo rešitev podane naloge, kakor jo umemo mi; no, ako bodemo morali storiti to mi, zadene našega nasprotnika hudo očitanje, da je nauireČ pred slovenskim občinstvom razgovarjal stvari, katerih ne pozna, in da je snoval svoja najhujša očitanja o „ateističnosti", „hereziji", „blasfe-miji* na svoje — neznanje ! Sicer pa bi se ne bilo čuditi, ako bi se izkazal naš ligist v resnici nevednega gledč na podano nalogo ; kajti tudi pomena cirilometodijsko cerkve on še do današnjega dne ne pozna. On namreč v polemiki proti nam piše v „Slovencu* od 5. dec. t. I. to-le : „To vprašanje (o ponovitvi organizacije cirilometodijske cerkve. Op. „Y.") zahteva pred vsem resnga Studija. Mnenje, da je Metod vsaj kmalu po smrti sv. Cirila opravljal rimsko liturgijo v slovanskem jeziku, je sedaj, ko bo znani kijevski listi in dunajski odlomki, znanstveno popolnoma uteme> ljeno. Zastopa je tudi prof. Jagič sam.* Ti stavki naj ostanejo ▼ „Edinosti* zabeleženi toliko časa v spomin, kolikor časa bode trajal spomin na sedanje domače prepire na Slovenskem. Torej tako daleč se je morala podlost naših la-tinizatorjev ali sedanjih ligašev razkriti in ovaditi, da sami pripoznavajo, da niso poznali stvari, katero so pobijali, in zaradi katere so bili provzrotiii celo skupen pastirski list na Slovenskem 1 Ti ljudje, na čelu njim dr. Mahuič, so, kakor se spominjamo, od lista do lista v „Rimskem Katoliku* očitali n. pr. „Slovanskem Svetu", da spravlja slovenski narod v pravoslavje, v panslavizem sosebno zaradi tega, ker se je isti list potegoval in se menda še poteguje za povrnenje cirilometodijske cerkve med zapadnimi Slovani. Isti latinizatorji niso prenehali v „Slovencu" ovajati vseh teh, kateri so se kakor si bodi oglasili za cirilometodijsko cerkev. A sedaj izpoveduje „Ligte+1", ki gotovo ni daleč od dra. Mahniča in somišljenikov, da sto vprašanje zahteva pred vsem resnega študija". Da, dk, za Vas potrebuje to vprašanje saresnega studija; a drugi so to vprašanje imeli uže davno reieno pred seboj in niso potrebovali še le znanih „kijevskih listov in dunajskih od-lomkov" in tudi ne avtoritete prof. Jagiča. In konečno stopimo tii-sem doli v podlistiško pritličje. Tu je varno zavetje vseh onih ljudij, katerim se je pristudila vsakeršna politična pesem. Da! Tu doli pod črto bo morejo shajati vse dobre duše ter občevati med seboj neprisiljeno v blaženem sporazumljenji, dočim se tam gori na političnem podnebji bliska in grmi. V področji časnikarskega fejltona morejo se torej vrstiti vsi leposlovoi, novelisti in romanopisci; satiriki in humoristi, kritiki, potopisci, pikolovci itd. Skratka: vsakdo ima tukaj doli v novinarskem utočišči dovoljen pristop, bodisi možkega ali ženskega spola, samo, da nam ve povedati kako modro ali tudi šaljivo besedo v prijetni, kratkočasni ter duhoviti obliki. Na delo torej vsi, ki se čutite sposobne pisati o vsakeršnem predmetu z gladkotekočim peresom, tnićno in zanimivo! Za vsak najmanji prispevek Vam bode hvaležen ves udani Vam urednik „Edinosti". Natančno sporočilo o A n dr. Novakovem topu. (Sp. Fr. Andr. Zakrajiok). Ker vidim, da so slovenski in nemški časopisi prinesli o tem nekoliko omahljivih Torej Vi, latinizatorji, ste slovenski narod izdajali, predno ste poznali stvar, za katero je Šlo! Ali je možno izreči večo obsodbo samega sebe, nego ste storili Vi, „Liga x 1" s svojim izpoveda-njem ▼ „Slovencu* od 5. dec. 1892? In ti ljudje so zasnovali stranko na Slovenskem, so prosili letos blagoslova za I. slov. kat. shod od tistega papeža Leona XIII., kateri je priobčil encikliko „Grande munus", torej od papeža, ki je umel pomen organizacije cirilometodijske cerkve, v tem ko so naši latinizatorji v konec leta 1892 ovadili se, da za to vprašanje se morajo oni še le pripravljati! Slovenski listi ! razglasite to goro-stastno novico, da bode odmevala od pokrajine do pokrajine, od koče, do koče ! će ni imel naš odgovor drugo zasluge, ostane mu zasluga, da so ti latinizatorji sedaj razkrili, kakega značaja so, kaj je vredno njih nasprotovanje narodnemu delu, in kaj so vredna njih besedičenja o „liberalizmu1, ,hereziji4, .blasfemiji1 ,ateističnosti4 in še drugih pridevkih, b katerimi razpolagajo v obilosti in radodarno9ti. S tem završujemo to našo polemiko, ki je silno mučna nasproti ljudem, ki nimajo niti toliko sposobnosti, da bi si predočili trdno kak pojem, in potem s stališča utrjenih pojmov pošteno razgovarjali se. A še hujše je to, da ti ljudje se ne bojč ne le zavijanja in izvijanja, ampak se ne prestrašijo niti falzifikacije tekstov, ki jih podajejo njih nasprotniki. Naš Ligaxla je specijalno od nas stigmati-zovan kot tak falzifikator. Zato ga pozivljemo, da naj naš dokaz o svoji falzifikaciji ponatisne v „Slovencu" v celoti, da bodo čitatelji tega lista sami sodili o tej falzifikaciji. Zajedno ga pozivljemo, da ponatisne vse naše odstavke v celoti, iz katerih izvaja lehkomiselne posledice ter nas osipa z najhujšimi pridevki. Specijalno ga brezusiovno pozivljemo, da odgovori na naša stavljena mu vprašanja. Mi n;imo otroci; s takimi -se ne borimo, a s falzifikator ji tudi ne bodemo imeli vmiljenja. Ako hočete poučevati narod, poučujte ga, a poučujte ga pošteno o vsem, torej tudi o nas in „Edinosti", katera nam je odločila prostor za primeren odgovor Vam in narodu v poučenje. Za novo leto Vam, častiti ligaš, želimo večega poštenja v polemiki. Srečno 1 T. Opazka uredništva. Ta članek je bil že pisan, ko nam je začel g. ligaš zopet odgovarjati ▼ „Slovencu.41 No, on dobi tudi v tem članku dovelj snovi zato. I Neosnovani napadi na dražbo sv. Cirila in Metoda. Velecenjeni g. Luka Svete c, podpredsednik družbe sv. Cirila in Metoda, doposial je .Rimskemu Katoliku" nastopne popravke : N. pr. visoko častiti gospod dr. Mahnič, kot urednik „Rimskega Katolika* v G o r i c i. V četrtem tečaju VI. zvezku „Rimskega Katolika* so v spisu; „Družba sv. Cirila in Metoda* napadi na ude družbenega vodstva in posebno na mene. kise ne opirajo na resnico. G. pisatelj dr. Jos. Pavlica je v naših razmerah krivo podučen in pn žira, da ves naš politični boj jo boj za narodno ravnopravnost in za ono pravo svobodo, brez katere narodna ravnopravnost ni mogoča. Le po zmoti nas on v en koš meče z lažnjivimi liberalci, ki so zatajili načela prave svobode, ter zatirajo njo in narodno ravnopravnost in so tako naši narodni, kakor verski, toraj naši skupni sovražniki. Ker so taki napadi brez dvojbe na škodo nali družbi, katero tudi g. pisatelj priznava za neobhodno potrebno in vsestranske podpore vredno, zato prosim, prejmite v smislu naše tiskovne postave naslednje faktične popravke : Ni res, da bi stranka, kateri pripadam jaz, imela kedaj zastran duhovnikov načelo : „Plačati in molčati." Marveč je ona z duhovniki delila vedno, kakor dčlo in žetve, tako tudi časti in pravice. Priče tega so mnogoštevilni duhovniki, ki so bili in so se udje naših društev, občinskih, deželnih in državnega zbora;, priče so častni spominki, ki so se posta-vili zaslužnim narodnim možem, duhovnim kakor posvetnim. Tudi pri družbi sv. Cirila in Metoda je pri vodstvu in pri nad-zornieivu tretjina duhovnikov. Ni res, da smo zapustili jaz, in v spisu imenovani gg. M u r n i k, dr. T a v -č a r, dr. B 1 e i w e i s, Hribar dr Vodnjak in dr. Dečko ieželuo dvorano, ko se j3 imelo razpravljati v Kranjskem deželnem zboru o katoliški šoli. Mi nismo imeli zato čisto nobenega vzroka. Zakaj dotična resolucija, ki se je obravnavala ▼ seji 23. novembra 1890, bila je soglasno, toraj tudi z našimi glasovi, sklenjena na shodu deželuih in državnih poslancev dne 2. oktobra 1890 in sklenilo se je potem zopet soglasno, torej spet tudi z našimi glasovi, v klubu narodnih poslancev kranjskih, da ima iste črtic, in ker morem vsled okolišev 1 e j a z o tej stvari sporočati obširnejše pa tudi najzaneslivejše, štejem si v dolžnost podati Slovencem in sploh občinstvu dotično sporočilo. Pred 3 leti pride Andrej Novak, 72 letni mizar iz Kostanjevice na Krasu, hšt. 68, k meni v nekih opravkih. Kakor je že navada starih ljudi, jame tožiti slabih časih, sosebno pa, da ga tare starost in pomanjkanje in da mu odreka vid ; pri stavi nadalje, da bi se mu morda sedaj bolj« godilo, da ni bil nesrečen, ker je — tako je govoril — že pred I. 1859 iznašel nov top, pa da mu iznajdba ni donesla nobenega sadu. Novaka sem zmirom Čislal kot posebno nada. r jen e-človeka, ali pri zadnjih njegovih be sedsh je! sem dvojiti o normalnosti njegovih možgan. Mož pa le govori in mi povć vse. Mej tem sem s pomočjo vseh svojih malih psihologiških znanostij in izkustev natanko opazoval njegove oči, sploh vse njegovo kretanje. Vsi izrazi so biti normarlni. Dejal sem sicer, da je prepozno spravljati to stvar na vidik ; toda nasvetoval sem mu, naj si pridobi pri veljavnih Kraševcih spričevalo, vsled katerega bi bilo razvidno, da je res on v onem letu iznašel omenjeni na6in nabijanja topov (odzad) ter naj pri- Dalje v prilogi. nese prihodnjič tudi model topa, katerega je bil ta čas napravil. V kratkem pride Novak zopet s spvičevaloui in leseuim, kacih 30cm. dolgim vzorcem. S p r i č e • valo je podpisalo in podpeča-tilo pet županstev in 29 kraških veljakov. V tej listini se potrjuje, da je Novak reBŽe malo pred 1859 letom bil napravil dva modela, da je on i z n a j d n i k ter dano znani pisati ni brati in da toraj ne bi bilo mu mogoče to stvar kje drugje posneti, ko bi bila že znana; a — tako sklepa spričevalo — o tem načinu nabija-nja ni bilo pri nas ni duhani sluha. Toda sprevidel sem, da je treba še drugih uradnih potrdil, in to je tudi skušnja pokazala. Zato sem se pozneje obrnil na tukajšnji c. k. plaokomando, od katerega sem dobil potrdilo iz starih zapisnikov, da je Andrej Novak iz Kastanjevice dobil po tedanji c. kr. vojaški štaoijski komandi ▼ Trstu 25 for. nagrade in pismeno rešitev in to sicer 1. marcija 1. 1860. Ker ao pa akti tega oblastva prešli na višo komando v Gradci (III. Corps-Com-mando) in ker je šlo zdaj za to, izvedeti, kake vsebine je bila rešitev iz Verone, Priloga „Edinosti" k Str. 105. resolucija priti v kranjski deželni zbor, v katerem je bila sprejeta tudi x našimi glasovi, kar bi drugač ne bilo mogoče, ker je vsa nemška stranka proti njej glasovala in bi brez nas, ki nas g. dr. Pav« lica imenuje načelnike liberalne stranke, ne bilo za-njo potrebne veČine. Mimogrede bodi opomnjeno, da g. dr. Dečko ni kranjski, ampak štajerski deželni poslanec. Dodati mi je še, da je tudi vodstvo družbe sv. Cirila in Meteda soglasno sklenilo in poslalo peticijo na državni zbor za verske šole z narodnim učnim jezikom. Torej niti to ni res, da je naša družba nema za versko šolo. Ni res, da smo nasprotni redovnikom in njih šolam. Koliko smo se jaz in od mojih omenjenih tovarišev tisti, ki so bili poslanci v deželnem zboru Kranjskem od 1. 1878 do 1883, potegovali za frančiškansko Šolo v Kamniku! In tudi naša družba podpira, in to po soglasnih sklepih družbenega vodstva, kakor je vidno iz „Vestnikov*, šolske sestre na Štajerskem. Ni res, da je državna postava o ljudskem šolstvu od 14. maja 1869 gola po-sledioa državnih temeljnih poBtav, za katere sem jaz glasoval. Zakaj omenjeni državni postavi smo se jaz in moji tedanji tovariši v državnem zboru odločno upirali ravno zato, ker se ne vjema z državnimi temeljnimi postavami, tako, da smo pri obravnavi izrekli proti njej slovesen protest in potem v pravem pomenu demonstrativno zapustili dvorano. To so naša očitna dela, lahko vidna vsakemu, kdor se hoče potruditi za r e s-n i o o. Po teh vsak sam lahko presodi, če smo res jednaki Dunajskim in Parižkim levičarjem. Ni res, da sem jaz na banketu, po meni imenovan, v imenu vsega slovenskega razumništva odkrito izpovedal, da mi ne gre v glavo, kako-li bi smeli škofje kaj govoriti na Slovenskem o politiki, o šoli, o pravnih in socijalnih rečeh. Tako jaz nisem govoril. To so besede mladega g. dr. P a v-1 i o e, ne moje. Jas, kakor so poročali tudi časniki, sem le rekel : „Dvomim, da bi naši škofje hrepeneli po Časti biti politični voditelji, dobro vedoč, da je njih poklic čuvati vero, ne pa politično voditeljstvo." Jaz se toraj le ne skladam z mislijo, ki se je od neka» terih izrekala na katoliškem shodu, da moramo svojim škofom tudi v političnih rečeh pokorni biti; ali jaz, ki sem glasoval za državne temeljne postave o splošnih državljanskih pravioah, zlasti ta §. §. recte člene 2., 3., in 17., da smo obrnem se na to komando s prošnjo, naj blagovoli Novaku poslati prepis omenjene rešitve. Ta slavna o. kr. vojaška oblasto ija je odgovorila v zelo dvorljivem odpisu, da stoji v registrih 1. 1859. ime „An-dreas Novak" in poleg: „Project" druzega pa nič ne, ker so bili akti kasirani. — Zgodovina te Novakove iznajdbe je pa ta-le : Novak bo je bil podal 1. 1859 z vzor* oem na Dunaj, da bi ga pokazal Nj. Veličanstvu presv. cesarju. Ker pa vladarja ni bilo tam, moral se je Novak povrniti domov. — Kmalu potem povabi general B e n e d e k Novaka v Verono, kateri pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogel ubogati. A general ni miroval, ter skliče leta 1860 vojaško komisijo v Trstu, pri kateri je bil tudi Novak s svojim vzorcem navzoč. Viši čaBtniki ogledujejo vzorec, kroglo in s m o d n i g k i meh, čudijo se zelo in kažejo posebno veselje in zadovoljenje in potrkavši Novaka večkrat po ramenih mu rek6 : da dobode c. kr. službo itd. Kmalu potem dobi Novak 25 for. in neko rešitev, o kojej sem govoril. Novak se ni več brigal za to stvar in ostalo je pri tem. Zdaj se je Novakov model z vsemi listinami vred odposlal presv. cesarju s pred postavo vsi jednaki; da so javne službe vsem pristopne, ki izkažejo potrebno sposobnost; da je veda prosta in nje nauk, jaz nisem tako nedosleden, da bi odrekal Škofom le najmanjšo državljansko pravico, ki jim gre po temeljnih postavah, kakor nam drugim in so oni po mojih mislih tudi lahko politični voditelji, ako hočejo in si pridobe zato potrebno zaupanje. G. dr. Pavlica je torej moje besede popolnoma krivo razumel in me po krivici žali in našim škofom ovaj a. Qui bene distinguit, bene docet. Ločimo pravo svobodoljubje, pravi krščanški liberalizem od liberalnega farizejstva tako, kakor pravo vernost od verskega hinavstva, pa bo naših sedanjih prepirov kmalu konec Luka Svete c. Primorska in državni proračun. Govor drž. poslanca dra. Laglnje v seji poslanske zbornice dne 15. decembra 1892. (Konec) Ovadba žardarmerije št. 292 z dne 30. junija 1892 slove in puncto saliens : „Dne 28. t. m. naznanil mi je Peter Sanco sin Janezov iz Brda OprtaljBkega, da je razpisana nagrada 3000 gld. tistemu, kdor umori drž. poslanca dra. Laginjo dne 6. junija, na dan njegovega prihoda. (Čujte ! Čujte ! na desni.) Ostalega ne bom navajal, ker vendar upam, da se bo stvar še sodno preiskala. Dodam naj le še to, kar je žandarmerija pristavila konoem dopisa: O tem obveščam c. kr. okrajno sodišče s pristavkom, da se je to ovadilo tudi službenemu oblastvu". (Čujte!) Podpisan je žandarmerijski stražmojster Jožef Enz-mann. Ta ovadba doposlala se je kompetentnomu drž. pravdništvu, da ukrene, kar treba. A državno pravdništvo je odgovorilo dne 5. julija 1892: „Restituisco ali'Inclito I. R. Giudizio Distrettuale di Montona colla diohiarazione che non trovo di avvanzare proposta di sorta perobfc non si eBiste reato che sia da per-seguitarsi d' ufficio". To se pravi: „Vračam slavnemu c. kr. okrajnemu sodišču v Motovunu z opomnjo, da se mi ne zdi primerno stavljati nasvetov, ker tu ne grfe za hudodelstvo (moralo bi bo bilo reči sum, ne hudodelstvo), katero je uradoma preganjati". (Čujte! Čujte 1 Splošna veselost. — Posl. Rizzi: Vi ste se šalili ! — Posl. S p i n Č i 6 : Saj so imenovane priče! Vam je vse samo šala I — prošnjo, naj bi mu a obzirom na iznajdbo, uboštvo in oslabeli milostno dovolil kako podporo. Poleg je priložil od njoga iznaj-deno mazilo, katero izleči vsako z orožjem zasekano ali zadano rano v 14 dneh, ko bi sicer lečenje trajalo 3 mesece. To mazilo bi bilo posebne važnosti v e. kr. voj. bolnišnioab in v vojskah. Povrnimo se k topu. Kakor je dokazano, je Andrej Novak, mizar v Kostanjevici na Krasu, res že pred 1 8 5 9. letom napravil dva dotična vzorca izumivši način nabijanja ali polnjenja odzad. Dokazano je, da je dobil 25 for. nagrade. V vojaških registrih je zaznamovano iznaj* dnikovo ime z dostavkom ; „Project" in konečno govori veljavno uradno od 5 županstev in 29 zaupnih mož podpisano spričevalo iz 1. 1859 kakor o gotovi Novakovi iznajdbi. Dalje ne smem govoriti, nego o tem, kar sem imel v rokah in kar sem dobil od dotičnih oblastnij. Tukaj se začenja posel in delokrog vojaških strokovnjakov konstatirati, kdo je pravi iznajdnik ali začetnik v Avstriji. Stvar je zel6 važna. Toda toliko se spominjam i jaz, da o takem načinu nabijanja ni bilo v naši ljubi Avstriji v o n i h časih še nikakega govorjenja. Posl. dr. H e r o 1 d : To šalo je bilo preiskati ! — Posl. dr. L u e g e r: Take burke se ne delajo! — Posl. Spinčič: Kdo se pa brani P) Reklo se je sedaj : To je le šala bila! Gospoda moja, ali morejo isterska obla-stva smatrati to za šalo, ista oblastva katera v vsaki zatožbi, če gre za najmanjše nasilstvo, za nzžaljenje orožnikov ali za razžaljenje zadnjega občinskega sluge, vedno povdarjajo in naglašajo, kako so se narodna in 'politična nasprotstva v Istri razvila in narasla, kako je v nevarnosti sprava mej narodoma in Bploh vse javno življenje! Ali je bila torej šala P K večjemu, da je okrajni glavar Po-reški zmatral to za šalo in zabavo. (Posl. Spinčič: Kar ti gospodje storč, je vBe šala !) Iz ovadbe, gospoda moja, je razvidno, da je žandarmerija službenim potom naznanila stvar službenemu oblastvu. Za žan-darmerijskega stražmojstra Motovunskoga je, kolikor meni znano, službeno oblastvo okrajno glavarstvo v Poreču. Obrnil som se bil do okrajnega glavarstva Poreškega z ulogo, pisano hrvatski, kar v moji domovini vender ne more biti zabranjeno. Dobil sem nemški pisan odgovor, (Posl, Spinčič: Sicer odgovarja vedno italijanski.) Da, če bi bil v italijanskem jeziku vprašal, dobil bi bil italijanski odgovor. Ne pritožujem se radi tega ; če bi to storil, veljal bi za „rudečkarja*. Okrajno glavarstvo PoreŠko mi je sub pre«. št. 170 odgovorilo, da v tej stvari „ni nič izvedelo niti zasledilo najmanjših indicij, ker niti od Vas, častiti gospod, niti z druge strani ni dobilo nikake ovadbe, celo od c. kr. žandarmerije ne katera se je pri zaslišanju izjavila, da ni v tem okraju nikdar nič takega čula (Čujte! Čujte !) in torej tudi meni ničesar ni mogla sporočiti". (Posl. Spinčič; Tako falsificira uradne reči „zaslužni uradnik" grofa Taaffea!) Sodbo o tem počenjanju prepuščam Vam, gospoda moja; jas sem s to rečjo gotov. Visoka zbornica! Nisam vajen, niti mi je po volji, če se moram baviti z oso-bami, kjer pa grč za javni blagor, kjer ne samo za gospodarsko, ampak za narodno eksistenco, takrat smo prisiljeni imenovati osobe, da se spoznajo razmere. Okrajni glavar Lošinjski priznal je že davno, da je postal na Lošinju nemogoč, a ne vsled mene, ampak vsled neke visoke osebe — in vender je Še sedaj v Lošinju. Vodja okrajnega glavarstva Poreškega začel je svojo karijero v Dalmaciji; s kakšnim uspehom, zlasti glede narodnih teženj Hrvatov, vidi se iz tega, da ga pomnijo v Sinju in v drugih voli!skih krajih že dvajset let in več. Potem je prišel mož v Lošinj — in tedaj so tudi na Lošinju nastali nemiri in prepiri mej narodoma. Mož se je dal tudi voliti deželnim poalanoem in sicer tam, kjer je sam imel nadzorovati sestavljanje volilskih imenikov in voditi volitev. (Čujte ! Čujte!) Ko je mož bil poslanec, glasoval je v deželnem zboru vedno in izključno z italijansko stranko, tudi če je šlo za najvitalnejše interese prebivalstva, tudi če je šlo za vsaj deloma pravično izvršitev državnih osnovnih zakonov. (Posl. Spinčič: Zato je postal pozneje vladni zastopnik v deželnem zboru !) Mož je prišel pozneje v Poreški okraj, kako, tega ni treba preiskovati — za časa njegovega vodstva prišlo je tako daleč, da so bili razpuščeni občinski zastopi, da posamne občine po več let niso imele znkonitega zastopstva, da so se duhovniki preganjali in Be vršile druge take reci, kakeršnih sem poprej nekaj navel. Kaj se jo godilo pri volitvah, o tem niti govoriti nečem; kedar pridemo do tega vprašanja, povoda) bom tudi jaz svojo. Mož sam je Še vodno vodju Poreškoga glavarstva, postal je uamostuiski svetnik — taki naslovi se dobo seveda po dolgem službovanju — in zastopnik visoke vlade v deželnem zboru v Poreču. (Oujte ! Čujte ! mej somišljeniki.) V tako deželo, kjer so po sodbi vseh javnih oblastev, tako političnih kakor sodnih, ter po sodbi državnih pravdništev itd. narodne in politične strasti prikipele do vrhunca, v tako deželo poslala je vlada okrajnega glavarja, kateri je postal na Kranjskem (Posl. Spinčič: V Postojini in v Novem mestu !) popolnoma nemogoč ter bil sodno kaznovan. A ne samo, da je bil premeščen na Primorsko; od namestnika je odvisno, kam ga bo poslal in poslal ga je v mesto, kjer stoji manjšina prebivalstva ali recimo manjšina prebivalstva italijanske narodnosti v odkritem nasprotstvu proti večini prebivalstva v mestu in v bližnji okolici. V tem mestu so bila nasprotstva že tako velika, da je mislila vlada proglasiti izjemno stanje, in tja bo jo poslal ta mož, ki je z vsemi ondotnimi Italijani v rodu in njih prijatelj. Nekoliko mesecev po svojem prihodu začel je dražiti najboljše občinske načolnike, v pričo precej uglednih osob predrznil se je ta Človek brez ovinkov reči, da bo on zato skrbel, da Hrvati v občini ne bodo nikdar več dobili večine (Čujte! Čujte! na desni.), duhovniko in učitelje preganja, kjer more, sploh je o n zopet razdražil ves okraj, ki se je bil pomiril že nekaj let sem — krivi pa smo'seveda mi. (Čujte! Čujte! — Klici: Tacega človeka je zapreti! — Posl. Spinčič: Ifir in red v vsakem okraju sta odvisna od glavarja.) Prepričan sem, da bo nižji politični uradniki kakor načelniki prvih istanc sposobni voziti ravno tako po pravem potu, kakor po krivih potih, samo da se jim to določno jedenkrat za vselej zaukaže. Tega ukaza pa ni učakati, ker stoji na čelu politični upravi v Trstu mož, ki nam nikakor ni naklonjen. Namestnik Rinaldini je rojen v Italiji in bil vsaj prva leta tam odgojen. (Posl. Burgstaller: V TerezijaniŠou ! — Posl. dr. B r z o r 4 d : Tam je tudi Rat-kowaky! — Posl. dr. L u e g e r: Gautsch je bil tudi tam !) Naj je bil ie odgojen kjer koli, tako ni bil odgojen, da bi nam bil prijazen. Jaz nimam zoper tega namestnika predsodkov. Celo prijetne spomine imam nanj. Nekdaj je bil prijatelj rodbine moje ljube žene in vrh tega je nam primorskim Hrvatom in Slovencem zadnji čas kar dvakrat naložil trdo skušnjo, katero pa smo srečno prebili. (Odobravanje mej somišljeniki.) Reči pa moram, da je mož morda vsled telesne dispozicije bolj strasten, kakor pristoja to c. kr. namestniku in kakor je to na Primorskem umestno. Ko je šlo 1. 1849 zato, ustanoviti na Primorskem nekaj višjih državnih uradov, našel se je minister, ki jo o tej reči poročal vladarju. Gledć mejne grofico Istre, na katero sem se najbolj oziral, je rekel ta mož: Istra meri 86 štirijaških milj in ima 330.532 prebivalcev. (Čujte ! Čujte !) od katerih sta dve tretjini slovanske narodnosti, jedna tretjina pa, slasti v mestih in ob morskom bregu, italijanske. V tej deželi je obrežje največjega pomena, ker ne gre promet v deželo, ampak iz dožele na obrežje, katero veže morje z drugimi deželami in trgovišči. Interesi prebivalstva se torej koncentrirajo na obrežje, čigar eksoontrične lege zategadelj ni upoštevati." Potem pravi mož, da ima največji pomen za spodnji del Istre Rovinj, za gorenji del pa Trst. Od tega časa je minolo 40 let. Marsikaj se je v tem času premenilo, samo razmerje mej narodnostimi je ostalo isto. Rovinj je izgubil ves pomen, zlasti ker bo je mesto Pulj, ki je bilo nekdaj propadlo v zanikerno vas, zopet razcvetelo. Trst jo sioer še vedno nekako središče Primorja, središče vseh intoresov prebivalstva pa nikakor ni. Trst bi bil mogel biti srodišče vseh naših interesov, da je umel izkoristiti svojo lego, česar pa ni umel. Kar je Trst nekdaj bil, zato ima večinoma »•hvaliti dežele, v katerih prebivajo Hrvati. (Posl. 8 t a I i t z : Prosim, povejte, kako top) Opozarjamo Vas na trgovino z lesom, na trgovino z dogami, na trgovino s surovimi pridelki s Hrvatsko, Hercegovino, Slavonijo,. Dalmacijo itd., na velikanske kvantitete kolonijalnega (blaga, katere se razpošiljajo iz Trsta v te dežele. (Posl. Stalita: Ali je to naša krivda P) To je Vaša zasluga. (Posl. S t a 1 i t z : Če ni prometnih potov, ali je to naša krivda P) Tega niste hoteli izkoristiti, zlasti ne v narodnem oziru. (Posl. S t a 1 i t z : Trgovina ■ima nikake narodnosti; trgovec vzame goldinar, kjer ga dobi. ne zmeneč se za njegovo barvo.) V narodnem oziru se imajo Tržačani za svoje pomladovanje zahvaliti krepkim in zdravim na Krasu bivajočim Slovencem. (Posl. Stalitz: Kras je naša nesreča ! Na Krasu je samo kamenje !) Za tisoče v Trstu živečih Slovanov pa nimate niti jedne ljudske šole. (Posl. S talit z : KraŠevci žive od Trsta, ne pa Trst od Kraftevcev !) V tem in v nekaterih pogledih moram popraviti gori omenjono poro-ročilo: Trst absolutno ni več izključno središče naše, niti v gospodarskem oziru ne; v narodnem oziru ni nikdar bil, ni sedaj in tudi ne bo središče večine prebivalstva. (Posl. 'Stalitz: To je res, to pa ni naša krivda.) Ne dolžim nikogar. S tem sem končal ter se Vam le zahvalim za potrpežljivost, katero ste z menoj imeli. (Viharno odobravanje in ploskanje.) DOPISI. S Krasa v 27. dan decembra t. 1. (Izv. dopis). Odprta noč in dan so groba vrata, Al' dneva ne pove nobena praska. Oh, vzvišena in blažena sveta noč! Koliko blagih spominov vzbuja ta večer, a tudi koliko grenkih solza se je često prelilo baš to noč. Na jedni strani brezmejno veselje, a na drugi srce pretreBujoča žalost in bol. Kdor tega ne veruje, naj le pogleda v siromašne hiše temnih in zatuhlih ulic velikega mesta ali pa v borne koče revne vasice. Tu se najde tragika in še kaka! — Izvestno si ni mislil nadučitelj Lo-kavski, g. AntonPakiž, — vračajoč se na sveti večer veselo proti domu s svojo ljubljeno soprogo od svojih ožjih sorodnikov v vasi, — da mu neizprosna smrt pretrga nit živenja še predno se oglasi iz line zvona glas. Izvestno je tudi pričakoval, da mej božičnimi prazniki objame in na svoja očetovsko srce pritisne na svet došlega sinka. A to mu nij bilo dano: mladi oče na mrtvaškem odru, a novorojeni sinček v zibelki. Komune bi solzilo oko pri tem redkem in tragičnem slučaju? Komu se ne bi krčilo srce? Tu se spominjamo pesnikovih besedij: „Ti streti ne moreš, podreti nikar Osode sovrsžne besneči vihar". — Umrši nadučitelj je bil porojen leta 1861. v Bazovici. L. 1880. je dovršil Ko-persko učiteljišče z dobrim uspehom ter je bil imenovan še isto leto uČiteljom-vodi-teljem na Vatovljah. Od tam je bil na veliko žalost vaščanov premeščen v Ško cijan, kjer je posloval, dokler ni bil imenovan nadučiteljem v Lokvi. Tu se je tudi pred 16 meseci poročil z gospico M. Fabijani. V vseh Bvojih službah je bil priljubljen in čislan, kajti znal si je pridobiti se svojo mirno delavnostjo, zmernostjo in krotkostjo spoštovanje vsakoternika. Tudi kot iBkren rodoljub je bil na glasu. Da je vse to res, najbolje svedoči sijajen pogreb, kakeršnega morda še ni videla Lokev. Od vseh bližnjih krajev je prihitelo ljudstvo, da izkaže blagemu pokojniku zadnjo ča-»t. A tudi mnogo kolegov tovarišev i« okraja in tržaške okolice je pokazalo, kako priljubljen je bil umrli. Sprovod je vodil v. č. g. župnik gro-čanski z asistenco g. domačega kapelana. Po obrednih molitvah v cerkvi zapeli se učitelji, združeni z domačimi pevci, jako ganljivo „Blagor mu", da se je vse solzilo. Na pokopališču pa se je Še aapela „Jamica*. Ti pa, dragi Anton, počivaj v ti hotnem grobu, kjer ni težav in joka; na zemlji ti ni bila pot posuta rožicami, zato pa tolaži se : Saj našel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal! P. S. Učitelji in prijatelji pokojnika so nabrali namesto venca na grob 12 glđ. za našo šolsko družbo. Različne vesti. Poroka v cesarski hiši. Nadvojvodinja M argareta Zofija, hči nadvojvode Karola Ludvika, se poroči dne 24. janu-varja z Vojvodo Albrehtom Virtem-berŠkim. V ta namen se nndvojvodinja M argareta odpove dne 21. januvarja vsem I pravicam nasledstva v naši cesarski hiši. Priloga „Edinosti". V prihodnjem letu bode imela „Edinost" vsako soboto prilogo. Več o tem prihodnjič. Vabilo na .Slovanski Svet" priložili smo „Edinosti" za nekatere zunanje na- ročnike. Proti konfiskaciji 45. štev. „Naše Sloge" uložilo je uredništvo tega lista utok in je bila včeraj razprava pri c. kr. deželnem Bodišču. Državno pravdništvo je bilo zaplenilo članek : „Iz državnega zbora" in dopis „Iz Oprtlja", Deželno sodišče je razveljavilo konfiskacijo gledć članka, glede dopisa pa jo je potrdilo. Uredništvo je zastopal urednik sam. Tržaški mestni svet. Nulla diea sine linea —. ni je mestne seje, da ne bi bil« viharna. Gosp6da skrbe neprestano, da se ohrani razburjenje mej nami. V predzadnji mestni seji dala je povod razburjenosti — „Lega Nacionale." Svetovaleo d' A n g e 1 i nasvetoval je namreč, da se kot podpora tej družbi postavi v proračun za leto 1893. svota 3000 gld. Govornik je v svojem utemeljevanju mej drugim omenjal tudi potrebo laške šole v svetem Križu. Predlogu d' A n g e I i j a je seveda pritrjovala zbornica in galerija. Ne tako naš zastopnik, gospod Ivan N a-bergoj, ki se je oglasil prvi za besedo. Obžalovaje je naglašal govornik, da ze ne more strinjati z d' Angeli jem. Mestna občina troši ogromne avote za javni pouk in vrši svojo dolžnost. „Lega Nazionale* je zasoben zavod, vzdržavan po zasebnikih 1 Sioerpa je italijanska šola v sv. Križu čisto nepotrebna, kajti v sv. Križu niti ni Italijanov. (Ropot; svet. Nabergoj vsklika: Prosim, da se obvestite!) Jedenkrat že se je sprožila misel, da bi se tam osnovala italijanska šola. V sv. Križu je sicer nekaj italijanskih družin, ki delajo po kamenolomih, a ti poslednji spadajo pod občino N a b r e-ž i n s k o in bi morala ta občina zasnovati italijansko šolo, ako je res potrebna. Lega Nazionale kot privaten zavod leliko ustvarja dole, kolikor jih hoče in kolikor jej dopuščajo postave, a občina je ne sme podpirati v tem. Ne vem, ako smemo nasle-dovati takimi koraki. Na ugovarjanja d1 Angelijeva se je zopet oglasil k besedi g. svet. N a-b e r g o j, in je rekel; Mi nismo nikdar zahtevali od občine podpore za šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. In posli dnja hoče le braniti slovensko narodnost, dočim ima Lega Nazionale raznaro-dujoče namene. (Ropot.) Toda narod naš se vedno bolj zaveda narodnosti Bvoje in nadejam se, d a tržaška okolica ostane vedno slo venska. (Še hujši ropot.) Svet. 11. Luzzattu zdi se ta podpora nepotrebna, kajti TrBt je že tako ali tako italijansk. Občina Btori več za šol- stvo, nego je nje dolžnost. Sicer pa je Lega Nazionale v tako cvetočem stanju-da ne potrebuje mestne podpore. Zato bode glasoval proti predlogu d1 Angelija, ki se je pa vsprejel c vsemi proti 7 glasova svetovalcev Nabergoja, Pahorja, R. Luizatto, Brunnerja, Vierthalerja, Burg-stallerja in Oblasserja. Za bakterijologiški in mikroskopiški oddelek v mestni bolnici so dovolili znesek 500 gld. Svet. Luzzatto se je pritoževal, da je prispevek občine za c. kr. policijo prevelik. Trst mora plačati 46^%, Dunaj pa samo 15 od sto. Govornik je predlagal: mestni svet naj naloži munioipalni delegaciji, delati na to, da se ta prispevek zmanjSa. Svet. Nabergoj prosi g. župana, da bi dal popraviti brizgalnico na Prošeku, kar je poslednji tudi obljubil. Svet. Morpurgo zahteva, da se skrbi za to, da se ne bodo oneenafiale hiše. Župan (pripomni k temu, da je to stvar c. kr. redarjev. Na predlog svet. Morpurgo so zbrisali iz proračuna svoto, namenjeno za električno razsvetljavo. Obračun. Koncem leta napravljajo navadno vsi časopisi svoj obračun ter na dolgo in široko poročajo o svojem „plo-dovitem" delovanju v minolem letu ter obečajo hribe in doline svojim naročnikom v novem letu. Tudi v Trstu so razni listi razvili svoj program ter „strmečemu svetu" razgrnili obete in bodoče leto. Radikalni „Cittadino" se je te doi kar prelevil ter razširil, hoteČ postati najrudečejši list v Trstu. Drugi so za njim pobrali kopita. Tudi uradni „Mattino" je hotel pokazati, da bode še živel po milosti vlade in „smernih" Italijanov, kajti brez te podpore moral bi kmalu likvidirati. V širokem Članku je razvil svoj program. Mej drugim obeča, da bode visoko nosil zastavo, na kateri stojo zapisane besede: nazionalitiL, indipendensa ed i m p a r z i a l i t&1 Mi smo na tem mestu že večkrat ožigosali nesramnost tega lista v narodnem pogledu. Istotako bodemo ga pazili v prihodnje ter svetu pokazali nezakonitost, hujskanje in ščuvanje tega lista proti Slovencem ter vaikdar kazali na ta dejstva, ki pričajo, da ta list nikakor ne zasluži podpore od tako odličnih strani. Mestni proračun za prihodnje leto kaže zopet primanjkljaj 254.960 gold. kateri pa brez dvojbe naraste v tem letu vsaj na pol milijona. Pri vsem tem se je pa za bodoče leto sklenilo začeti več dra-dooenih del v proračunani vrednosti okolo 200.000 gold. ter se je v zadnji seji mestnega zbora dovolila podpora 3000 gld. društvu „Lega nazionale" navzlic okolnosti, da se je indirektno temu predlogu upiralo več vplivnih svetnikov '! Konitituiranje občinskega zastopa Pomjanu. V sredo dne 28. t. m. se je vender konstituiral občinski zastop po-mjanski. Naši so se držali strogo disci-pline in je izvoljen županom posestnik Anton Belič iz BabiČev. Tudi vseh osem svetovalcev so zanesljivi narodnjaki Živili Pomjanoi I Influenca pojnvila se je zopet v Ljubljani, kar je dognal uradno mestni fizikat Hlina preiskava vršila se je dni v uredništvu lista „II proletario". Govori se, da so tudi zaprli odgovornega urednika. Pretresujoč prizor vršil se je v sredo na pokopališči sv. Ane. Bil je namreč pogreb na parniku „Urano" ponesrečenega kurjača Ivana Erme. Za krsto so šle tri hčerke pokojnikove. Dospevši sprevod v cerkev na pokopališči hotela je starejša hči po vsej Bili zopet videti mrtvo truplo očetovo. Zastonj so se trudili drugi navzoči, da bi jo pomirili. Zdajci pa prične bledeti revioa iu se zgrudi v naročje poleg nje stoječim ženicam. Nagloma Je umrla v torek, dne 27. t m. kmetica Marija Sancin iz Škednja. Podala se je na polje blizo pokopališča. Ker se je mudila predolgo, jelo je skrbeti sorodnike in so šli gledat kaj dela. Priredši na polje najdejo jo ležečo na tleh in — mrtvo. ZaduSila bi se bila kmalu zasebnica Ivana Bertossi, stanujoča v ulici dei Ver-zieri št. 3. Postavila je bila namreč — hoteča se malo segreti — v sobo posodo z Žrjavico, a vsled izhlapljajočih plinov padla je v nezavest in bila bi poginila, da ni došla zdravniška pomoč pravočasno. Ponesrečeni otrok. 6letnega Josipa Skrjanca. (via S. Zenone št. 2.) pustili so včeraj starisi samega doma. Otrok jo vzel iz omare steklenico, v kateri je bila kar-bolna kislina ter izpil vso vsebino. Otrok je začel seveda silno upiti, na kar so prihiteli hišni ljudje. Ponesrečenega otroka prenesli so v bolnico, a revše je umrlo Že mejpotoma. Tako je, ako stariši nočejo biti previdni. Potrjeni smrtni obsodbi. Najvišje sodišče je potrdilo smrtni sodbi, izrečeni proti E 1 e n i G r i z o n i č, ki je umorila svojega moža, in Ivanu Starcu iz Kontovelja, ki je umoril svojo ljubico. Dotična zagovornika sta bila namreč uložila pritožbo ničnosti, ali — kakor se vidi — ni pomagalo nič. Ne ve se pa še, ali sodišče priporoči obsojenca milosti cesarja. Zahvala. Prijatelj slovenske mladine, častiti g. Josip Zelen, posestnik v Senožečah daroval je našemu zavodu pri sv. Jakobu 40 snopičev knjig, raznega obsega „v prospeh našega slovenskega čez vse pravičnega prizadetja, kot darček mladini šole sv. Cirila in Metoda* kakor i odraslim župnije sv. Jakoba. S priznanjem sprejema se darilo ter srčno zahvaljuje se domoljubu Vodstvo družbeve iole pri sv. Jakobu. Šolska knjižnica pri sv. Jakobu, bi sčasom postala knjižnica vsenra okraju, ako bi nas rodoljubi i literarna društva z knjigairi obdarovali. Kar imamo odveč in doma mrtvo leži, darujmo narodu, da se razširi omika in za ednost. rsioiroki...... Mandoloni . . . ivetlorudeči . . lenmorudeči . . bohinjski . . . . kanarček . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . mešani, Štajerski Maslo........ 10.- 8-75 950 9.25 10.50 10.50 8.7 5 7.25 85,— Vabilo! Tisti mladeniči, katero pojejo slovensko maše pri sv. Antonu Btarem in žolč da bi jih kodo pour'aval v petju, naj se oglase pri vodstvu slovenske šole pri bv. Jakobu ! Vodstvo. „Slovanski Svet" pofttiSki, znanstveni in leposlovni polurne-sečnik, ki je doslej izhajal na 16 straneh, bode z novim letom povečan na 20 velikih stranij, pri dosedanji ceni. Program tega lista je neizpremenjen: nacijonalna avtonomija vseh narodov av-stro-ogersKih, zagovarjanje historiških prav teh narodov, sosebno tudi heroatskega, katero vključuje po zgodovinskih aktih neporušno tudi Slovence; slovanska kultura in težanje po obče slovanskem jeziku s pridržanjem sedanjih Uteiaturnih jezikov; težanje za povratom cirilometodijske cerkve; oživljanje zavesti o slovanskem gospodarstvu, tradicijonalfii umetni obrtnosti in raznoteri umetnosti slovanski. L. 1893 bode odmerjal povečani prostor sosebno slovanskemu leposlovju in kritiki o njem. Pošteval bode v veči meri slovenske razmere, pri tem oziral se sosebno tudi na slovensko učitoljstvo, dijaštvo in ženstvo. L. 1893 podA kritično razpravo o zgodovini cirilometodijske cev/cve med Jugoslovani, sosebno Slovenci Razpravljal bode tudi jtigoslovanski epos, sosebno z ozimni na Kraljevića Marka. V izvirnikih lepih del slovanskih, specijalno ruskih in jugoslovanskih, bode podajal odlomke s primernim tolmačenjem, drugače pa v prevodih. V „Ogledu po slovanskem svetu" bode zabeleževal iu označeval razne dogodke in delovanje na slovenskih in vseh slovanskih zemljah. V zaglavju „Književnost" bode tudi nadalje osvajal knjige in časopise vseh slovanskih narodov, sosebno take, ki go-vorč o slovanski kulturi ali so zares v zvezi s slovanstvom. Na posebnih prilogah bode priobčeval tudi inserate zlasti o literaturi slovanski. Cena listu je: na leto 4 gld., na pol I. 2 gld., na retrt 1. 1 gld.; za dijaštvo in učiteljstvo 40 kr. menj na leto. Naročnina se pošilja uredništvu v Trst. Uredništvo „ Slovanskega Sveta tt. Preklic! K^r som podpisani dne 27. novembra t. 1. javno razžalil g. Antuna T u r it a, posestnika na Opčinah, preklicujem tudi javno vsfc te žalilne besede, ker niso resnične. Opčine, 17. decembra 1892. Ivan Gogola. Domaći oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega di-uštvn, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličannka vina. Cl. Piazza S. Giovanni, »t. 1» trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Čl. Martin Krže, B. Modic in Grebene, »"a!™!} in Via Nuova. opozarjata zasohniko. krčmnrje in f. duhovSčlno nn svojo zalogo poreolanskegu, steklenega, lončenega in železnega blagu, pudoh in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Ivan llmnlf čevljarski mojster, Via Ko-lw 36,— 37.- Petrolej ruski v sodih car. liu» K. 15.— 15 25 „ v zabojih „ » 18.2o 18 50 Olj* bomažno amerik. . . # 36 — M.- - Leoce jedilno j. f. gar. . 43.— 45 - dalmat. s certifikat. . • 41. - 42,- namizne M. S.A.j.f. gar. 56.- 58.- Aix Viergo .... „ (54 — 68. — „ fino..... „ 60 — 62.- Limoni Mesina..... zaboj 4.- 5,— Pomeranče Puljoske . . . i, 3 — 4.— Kandljl Bari l.a..... 100 K. 79,- 81.- dalra. T.a, s cert. „ — _ — Ril itulij. najlineji . . . 62,- 64.- „ 21. - — „ srednji . . . 19.50 — .— Kangoon extra| . . . „ 16.- — „ I.a j carinom # 14.- 14.25 Il.a/ . . . m 12.25 12.76 Božiči pulješki ..... n 7,- —.— dalmat. s cert. . . „ — — • — Smokve pulješke v sodih . n — ■— —.— •fCi grške v» vencih . ■ 12.60 —, — tait&sine dobre vrsti . . Suho grozdje (opaša) . . . 18.- 22.- •t 17.- 18.- Olbsba *........ n 13.- —.— Slaaikl Yarmouth .... sod 14.- —. — Poltnovk« sredne velikosti 100 K. 33.— 84.- velike..... ■ 80. 31,— Sladkor centrifug, v vrečah „ 35.50 35 75 1 ekov-ski Vekoslav Moder, p mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kniha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah. Ci. IfoPfll PnllO žganjarija in tobakarna v IVaiUI IfUlJa, ulici Vit Arcats. nasproti hiše Caria, prodaju domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „posarete" in silone. Antnn Pn^kai nft v°slu uHce MIIIUII ruonaj, inCeoilla,toči izvrstno domače žganje; v tabukarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne neniško-slovenske poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' In ,Tor Hpcpn' Y u,ioi "r H n r m Plftvni »M**- UCOvU ijftč.i tržaških Slovencev vseh stanat. Na razpolago časopisi v raznih slovanukih jt-»ikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opreBno mleko po 12 kr. liter neposredno iz £lt. Petra, sveža (iriftna) smetana. Ivan Konnhpl nasproti voMkp vejtf- ivail l\aliuuci, nio«, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim iu drueim blugoin; razpošilja tudi na debelo v množinah od kil. naprej po najnižji oenl. Josip Kocjančič, "'.fffr trgovinu t mešanim blagom, meko, kavo, rižom in uzuovrutuimi domačimi in vnanjimi pridelki, tilr Ivan Prolnn priporoča svoji li*0»jti IVdll rrtiiuy T via d«i Bohco stt (uhod na trgu staro mitnioe, Piazsa Ilarriara vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. 1'rodaja različno moAuno blugo, moko, kavo, rii iu lažne vrste domačo in vnanjo pridelke. C. Gostilna „Stoka", poleg kavarne _Fabrisu, priporoča ae Slovencem ▼ mestu in na dežfji. Točijo ««■ izborna vina, istotako je kuhinja iivr*tna. Prodaja Cndi vino na debelo, tako meščanrm, kakor na deželo. 01. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte detla Fabra, pripo-r. <"a i-tojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. Tiskarna „Dolenc" dellii Caserma h t. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 a poštnino vred. Cl. Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina Častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročilu pod 28 litrov se ne sprejmejo. C'astitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinju ter dobra istrska kapljica. HH=33 Anton Lampe, naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moraviko maslo itd. Cl. Gostilna „Al Gallo Istri poslan, ako se naročnik sklice na ta Jfp časnik, stane pri muni en modro« na po- »L resih (Federnmtratze). Ti modroci bo so- (V^ lidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo f|p po 30 dobro vezanih, močnih peres iz « najboljšega bakrenega drata, ho a finim afrikom tapecirani in močnim platnenim i|p * evajo. — Pri » luči. V podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom s; cynhom pteobiefieni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne snUevajo zradbom. X naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v no ra Onda ima na prodaj sliedeče knjige t i ^ - Ako so torej dobi za 11 gld. dober ^anko doposlan, tape « ^ .... . : „ ,„a linHakih je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, K&kor ztca to zimnice, siumni Kmetijsko ber.lo za nadaljeva ne tečaje ^ ^ J pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstro^jo. Sol in gospodarjev v pouk ciena prije »© nvc. f _ _ ' ._ _ .JL _ _. _. . m m t« sada -tO tvrdo vezana ..... n. eo ^ ji tiTfemSl-ti: ahr m m ^ Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. »O ^fi Al« J^ ^^ JL^l ^^ AMM^^ ■ Vilim Tel, prevod Cegnora......n J2 tapeclrar v Ljubljani, Šelenburflove ulice štev. 4. ^ridptaevPordeKriži,anaebana. ! ! ! n. lo Ta domača, edina^ „.rodna...tvrdka »e stroke na Slovencem bodi elav, občinstvu najbolje^ Antigona prevod Krtžmana Pjesma o zvonu proveo A Istra pjesma „ A Ove bu knjige jako prikladno za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo. Drži u zalihi (ekladiSču) sve potrebne tiska nice i knjige za crkvene urede. ........n. «<> d« priporočena za nakupovanje žimnic, salonakih garnitu^divanoA, etoloT, L K. Istranin . n. »O TE ^rinjal in vsega v tapetniško obrt npadajočega del«. 90T ■ ™ ^ Jnijih K k. K. yf . . n. »O "P franko. - HitFa in poštena postrežba, nizke ceno posebno pri b a li š č i li in obsimejin Otročji vozički naročilih. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo ; j jako elegant naznačiti točno naručbu i dotični naslov ( dan in sicer (adresu) naručitelja. 1 P° sold. 5 Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in v vseh barvah, kukor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in viSje po vsaki cenj do 25 gld. Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje 6- 30 ......... JV ____________ ......... J 1 J fj; jf otročjih vozičkov. — " "" Zahvala. Vsem dragim prijateljem, znancem in sorodnikom izrekamo najsrčnejšo zahvalo za ntiioire dokaze sočutja, o priliki britke izgube ljubljenega soproga, brata, in svaka, gospoda Antona Pakiža nadučitelja p< sebno se zahvaljujemo č. duhovščini, mnogobrojnemu učiteljstvu, c. kr. uradnikom, občinskim odbornikom, pevcem za njih ginljivo petje ter sploh vsem, kateri so spremili nepozabnega k večnemu počitku. V LOKVI, 25 decembra 1802. Žalujoči ostali. ^fete'. i« Privilegovane škropilnice proti pe-ronospori inženirja Živica, so spo-znane kot najboljSe, ker so najpro- ^fc stejše, najbolj trdne in trpeče; naj-bolj lahke in hitre v rabi, ker po ^ rabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpi- jj Kana tvrdka jih pripravlja zavolj ^ tega v mnogem številu za prihodnjo ^ , . , . ? Bvo^>b,ago in razna svo,, - ;, Zivic in družb. % ' " V TESTU, ulica Zonta 5, g inženirski urad, zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnic, J mehanična delalnica. a m i."- JJJtALCHl/t/r.B. tV/FAf. Lastnik pol. društvo ^Edinost-. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Doleno v Trstu.